Bogdan Ko la r NEKATERE RAZSEŽNOSTI ODNOSA MED DR. METODOM MIKUŽEM IN LJUBLJANSKIM ŠKOFOM DR. GREGORIJEM ROŽMANOM V doslej objavljenih zgodovinskih spisih, ki so obravnavali čas druge svetovne vojne in neposredno po njej je bilo o odnosu dr. Metoda Mikuža do ljubljanskega škofa, to je njegovega cerkvenega predstojnika, dokler je opravljal duhovniško službo, slišati in prebrati že veliko predstavitev in interpretacij. Znano je, da je dr. Mikuž o svojem nekdanjem predstojniku napisal več sodb, med katerimi je članek v Slovenskem biografskem leksikonu pomenil le sumaren pogled na delo vojaš­ kega sodišča ter sodbe, ki jo je vojaško sodišče izreklo civilni osebi.1 Geslo je bilo sestavljeno pred letom 1960, po vsej verjetnosti kaj kmalu po Rožmanovi smrti, saj je datum njegove smrti že objavljen, izid devetega zvezka Slovenskega biografskega leksikona pa nosi letnico 1960 (iz kolofona izvemo, da je bil rokopis oddan v tisk 19. junija 1959, zvezek pa je bil dotiskan julija 1960). Članek je v primeri s tistimi, ki obravnavajo posameznike iz istega obdobja in s tolikšnimi pristojnostmi, kot jih je imel ljubljanski škof, po svojem obsegu skromen.2 Ni pa znano, ali si je tudi škof dr. Gregorij dovolil sodbo o svojem nekdanjem podrejenem, čeprav na splošno velja, da po odhodu iz Slovenije ni poskušal vplivati na dogajanje v njegovi ljubljanski škofiji in da ni izrekal sodb o ljudeh in dogodkih doma. Morda bomo tudi v prihodnosti še nanjo kje naleteli, čeprav bi si bilo kar težko predstav­ ljati, da bi škofova beseda imela takšen ton in tendence, kot jih imajo sodbe dr. Metoda Mikuža. Vsekakor je geslo sad zgodovinskega trenutka, v katerem je bilo napisano, ter političnih ocen, ki so o nekdanjem ljubljanskem škofu ob koncu pet­ desetih let prevladovale na Slovenskem. Podobno vrednotenje vsebujejo tudi dela, ki so bila objavljena kot samostojne publikacije ali prispevki pri širše zastavljenih naslovih. Odmev tega je najti v publikaciji Ljerke Bizilj Cerkev v policijskih arhi­ vih,3 kjer je iz enega dostopnih dokumentov povzela poznejše stališče dr. Metoda Mikuža do škofa dr. Gregorija Rožmana: "Dr. M etod M ikuž sodi, da so k škofovi medvojni drži veliko prispevali njegova okolica, vrhovi slovenskih meščanskih, po ­ litičnih strank in škofijska kurija. In prav ta zadnja - in za njo skrivajoči se fanatični klerikalni podm ladek - naj bi celo brez škofove vednosti in uradnega imprimaturja izdajala in širila 'najbolj gnusne in hujskaške brošure z versko-moralno vsebino, k i so nujno morale begati nekatere ljudi. Seveda odgovarja ško f v po ln i m eri tudi za to, čeprav jih n i im el m oči prepovedati. Pri tem m islim na knjige in brošure ko t na primer: 200? ali Kaj mora vedeti vsak Slovenec o OF, Izoblikujmo nov tip sloven- Prim. Slovenski biografski leksikon, 4. knj., str. 152. Škof dr. Gregorij Rožman je umrl 16. no­ vembra 1959 v Clevelandu. Prim. geslo v Enciklopediji Slovenije, 1 0 . zv., str. 301-302. Prim. Ljerka Bizilj: Cerkev v policijskih arhivih. Ljubljana 1991,165 str. skega vojaka, Bodi tudi v vojski kristjan/ zatrjuje M ikuž in m ed škofovo okolico in škofijsko kurijo prišteva brbljavega monsignorja Skerbca, Škulja, dr. Jagodica. "4 Obilni literaturi,5 ki je bila o škofu dr. Gregoriju Rožmanu, njegovem času in mestu v slovenski zgodovini objavljena v zadnjih letih, pri čemer so se avtorji neredko sklicevali prav na vrednotenje, ki ga je o njem izrekal dr. Metod Mikuž naj bo ta prispevek le dodatna osvetlitev ter res prispevek za boljše poznavanje odnosa, ki se je med njima izoblikoval že v času med obema vojnama ter deloma tudi v času druge svetovne vojne, pretežno do konca italijanske okupacije. K temu bi bilo nujno dodati širši politični in družbeni ter tudi vojaški vidik, saj je vlogo posameznika in njegovo ravnanje brez tega skorajda nemogoče ovrednotiti, vendar bi to presegalo namen pričujočega prispevka kot tudi zbornika samega. Delo z arhivskim gradivom, ki je bilo ustvarjeno v obravnavanem času, ter srečevanja z ljudmi, ki so ta čas še doživljali in poznali tako škofa dr. Gregorija Rožmana kot dr. Metoda Mikuža, pa vendar daje nekaj možnosti in podlago za predstavitev v na­ slovu nakazane teme. Okvir tega prispevka bodo kronološki mejniki, ki so bili odločilnega pomena za izoblikovanje njunega odnosa, pri čemer ne gre prezreti, da je dr. Metod Mikuž imel v slovenskem prostoru velike možnosti oblikovanja javnega mnenja o delovanju škofa dr. Gregorija Rožmana, le-ta pa ni imel možnosti, da bi na ustvarjanje podobe o sebi reagiral ali predstavil svoje gledanje ter razloge za takšno ravnanje.6 Zapis dr. Stanislava Leniča Med škofovanjem dr. Gregorija Rožmana škofijski tajnik in pozneje ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič7 je v času svojega službovanja v ljubljanskem 4 Bizilj, n.d., str. 72-73. Misli so povzete iz članka M. Mikuža Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in njegova okolica med NOB, v: Ljubljana v ilegali, knjiga 4, Ljubljana 1970, str. 321. Mons. M. Šker- bec je umrl 17. 1 0 . 1963 v Clevelandu; K. Škulj je umrl 22. 7. 1958 v San Martinu, Argentina; dr. J. Jagodic je umrl 16. 9. 1974 v Lienzu, Vzhodna Tirolska. Prim. Šematizem ljubljanske nadškofije za leto 1993, str. 496, 493, 514. 5 Prim. Jakob Kolarič: Škof Rožman, 3 knjige. Celovec 1967-1977; Bojan Godeša: Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnem taboru. Ljubljana 1994; Tamara Griesser-Pečar, France Dolinar: Rožmanov proces. Ljubljana 1996; Tamara Griesser-Pečar: Pomen 'osvoboditve' za slovensko katoliško Cerkev, v: Slovenija v letu 1945, Ljubljana 1996, str. 111-137; Ivan Jan: Škof Rožman in kontinuiteta. Ljubljana 1998. 6 Omeniti velja vsaj nekatere naslove izpod njegovega peresa: Obsodba ljubljanskega škofa Rož­ mana, v: Koledar OF 1947, str. 172-173; O nepravih duhovnikih, v: Koledar OF 1946, str. 198-199; Slovenska duhovščina in Osvobodilna fronta. Doneski k zgodovini narodnoosvobodilne borbe, v: Novi svet 1946, str. 400-419; Zakaj narod sodi svojega škofa, v: Slovenski poročevalec 28. 8 ., 30. 8 . 1946; Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in njegova okolica med NOB,, v: Ljubljana v ilegali 4, Ljubljana 1970, str. 320-360. 7 Stanislav Lenič je bil škofijski tajnik med leti 1940 in 1947. 9. julija 1947 je na ljubljanski teološki fakulteti zagovarjal disertacijo, 29. avgusta istega leta pa je bil aretiran. 23. decembra 1947 je bil ob­ sojen na 6 let prisilnega dela, zaplembo premoženja in izgubo političnih pravic za 2 leti. 5. februarja naslednjega leta je vrhovno sodišče kazen zvišalo na 12 let zapora s prisilnim delom. Po pogojnem izpustu 1955 je postal župnijski upravitelj v Sodražici, na začetku junija 1964 je bil imenovan za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije, 29. novembra 1967 za vazisarskega naslovnega škofa ter ljubljanskega pomožnega škofa. Umrl je v Ljubljani 4. januarja 1991. Prim. Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora. Celovec-Ljubljana-Dunaj, Mohorjeva založba 1997. škofijskem ordinariatu večkrat spregovoril o odnosu med škofom dr. Gregorijem Rožmanom in dr. Metodom Mikužem. Občasno je tudi kaj zapisal. Zlasti v zadnjih letih življenja je v več intervjujih predstavil svoje doživljanje časa druge svetovne vojne in dogodkov, ki so ji sledili. Med skromno zapuščino dr. Stanislava Leniča8 so tudi trije listi z zapisom osebnega doživljanja obeh protagonistov in njunega medsebojnega odnosa. Zapis, ki je nastal 24. novembra 1986 kot odgovor na intervju naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča v celjskem Novem tedniku, v celoti navajamo v nadaljevanju.9 Ni pa bilo razvidno, ali je uredništvo objavilo njegovo pismo oziroma ali je bilo njegovo stališče sploh odposlano. S ko f dr. Vekoslav Grmič je v Novem tedniku z dne 20. novembra 1986 na stra­ n i 13 odgovarjal m ed drugim tudi na vprašanje\ če soglaša s trditvijo dr. M etoda M ikuža, da o Rožmanu še n i bila izrečena dokončna sodba zgodovine in bo to nalogo treba šele opraviti. Sam sem od M ikuževih slušateljev večkrat slišal, da je M ikuž ponovno nekaj podobnega izjavil. V imenovanem članku pa dr. Grmič p o ­ polnom a samovoljno in brez navedbe enega samega dokaza zatrjuje, da je m islil M ikuž vsekakor negativno sodbo o Rožmanu, k i naj b i bila veliko bolj utemeljena kakor je bila doslej.10 Da je M ikuž m islil povsem obratno od Grmičeve razlage, podpisani, k i sem oba predobro poznal - tako M ikuža in Rožmana - in vedel za njune m edsebojne odnose, čutim dolžnost, da to samovoljno trditev omajam z naslednjim i podatki: M etod M ikuž kakor tudi njegov brat Stane M ikuž, um etnostni zgodovinar, sta zadnja leta gim nazije študirala v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Rožman se je za vsakega gojenca osebno zanimal, tako se je še posebej ob obiskih zanim al za oba M ikuža, ker je dobro poznal njunega vernega očeta učitelja, s katerim se je srečeval na birmah. M etod M ikuž je bil vedno nekako ponosen na to, da ga Rožman pobliže pozna. Tudi ko t bogoslovec je im el z Rožmanom pogoste stike. Ravnatelj sem e­ nišča, generalni vikar Ignacij Nadrah,11 je zaradi M ikuževega značaja in nekaterih vidnih negativnih pojavov na njem, nasprotoval njegovi ordinaciji. Rožman ga je vzel v zaščito in posvetil, ker je računal, da bo ko t nadarjen duhovnik, k i je hotel Zapuščina se nahaja v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. 9 Intervju, ki ga je pripravil novinar V. Einspiler nosi naslov Sonce je od daleč videti majhno in podnaslov Mariborskega škofa Vekoslava Grmiča označujejo v cerkvenih krogih kot odpadnika. Vprašanje, na katero je odgovoril škof dr. V. Grmič, se je glasilo: "Soglašate s trditvijo dr. Metoda Mikuža, da o Rožmanu še ni izrečena dokončna sodba zgodovine in bo to nalogo treba šele opraviti?" Prim. Novi tednik, št. 46, 20. november 1986, str. 12-13. 1 0 Ta del odgovora škofa dr. V. Grmiča se je glasil: 'Dr. Metoda Mikuža so nekateri popolnoma na­ pačno razumeli, kajti s temi besedami še zdaleč ni mislil, da bo sodba popravljena v smeri pozi­ tivne sodbe. V vsakem primeru gre za negativno sodbo, ki pa naj bi bila veliko bolj utemeljena, kakor je bila doslej. Rehabilitacija ne pride v poštev, zato ker zločin ne more čez noč postati vrednota ali krepost' Dr. Ignacij Nadrah (24. 12. 1868, Ivančna Gorica - 17. 1 1 . 1951, Ljubljana) je bil ljubljanski stolni kanonik, prošt, rektor bogoslovnega semenišča in generalni vikar. Prim. Sematizem ljubljanske naškofije 1993, Ljubljana 1993, str. 489. Službo generalnega vikarja je v skladu z določbami, ki jih je pred odhodom na Koroško dal škof dr. Gregorij Rožman, opravljal do 13. junija 1945, ko je bil aretiran. Vodstvo škofije je po vnaprej pripravljenem vrstnem redu kandidatov prevzel kanonik Anton Vovk L nadaljevati teološki študij, lahko koristen duhovnik.12 M ikuž je bil kaplan v Mengšu, Trebnjem in nazadnje v Kočevju. Ker je bil, žal, nagnjen k pijači, je bilo proti njemu povsod veliko pritožb. Rožman ga je, da bi ga nekako zavaroval, leta 1940potegnil v Ljubljano. Stanoval je p ri svojih starših na Viču,! 1941 prepridigal šmarnice na Viču, dokončal svoj teološki študij z zgodovinsko disertacijo o vrsti stiških opatov. Rožmana je prosil, če b i lahko v prostem času delal v škofijskem arhivu ko t volonter. Rožman m u je rad dovolil in m u zato dajal skromno mesečno nagrado. Z arhivarjem dr. M aksom M iklavčičem sta bila v najskladnejšem sodelovanju. Ze takrat je imel zveze z OF in je v tej zadevi gotovo veliko govoril z Rožmanom in m u dajal informacije. Pozimi leta 1942 je M ikuž odšel na dom svoje matere v Prapreče pri Svetem Gregorju. M aševat je hodil na Velike Poljane, kjer je im el v starem župniku Ivanu N oču dobrosrčnega prijatelja. Vendar nas je župnik N oč opozoril, da ima M ikuž pri maševanju določene težave, da silno težko izgovori konsekracijske besede in se m u na obrazu vidi, da trpi. Pa to tukaj n i pomem bno. Iz Praproč je M ikuž po dogovoru s partizani neke noči odšel z njim i in postal partizanski kurat in verski referent. Na škofa Rožmana so začeli pritiskati takratni politični ljudje, da ga na vsak način mora suspendirati. Spominjam se prav dobro, da je šk o f tudi m eni o tem govoril in je rekel: Jaz sem po svoje vesel, da je M ikuž pri partizanih. Saj je tam veliko vernih fantov in m ož, k i so vsak dan v smrtni nevarnosti in jim bo_ lahko delil zakramente. Ko je bil pritisk vedno hujši, se je končno vdal in v Škofijskem listu objavil kratko notico: Sacerdos M ethodius M ikuž a divinis suspensus est, doneč redeat e t Ordinario se sistat. '13 (Duhovnik M etod M ikuž je suspendiran od upravljanja duhovniške službe, dokler se ne vrne in se predstavi ordinariju-škofu.) M ed tem časom, ko je bil M etod pri partizanih, je njegov brat Stane ponovno prišel k škofu. Spominjam se, da sem nekoč prišel p o opravkih k škofu in sem tam naletel na Staneta, s katerim sva bila v zavodu v isti učilnici. Stane je čakal v čakalnici, šk o f pa je prišel pravkar iz kapele in prinesel več liturgičnih predmetov, k i jih je sam zavil in dal Stanetu, da jih bo po kurirjih poslal M etodu. Š ko f m i je še naročil, naj o tem nikom ur ne govorim. V tistem času je namreč ško f Rožman M etoda že odvezal cerkvene kazni, kar pa seveda iz znanih razlogov n i objavil. O tem sem zvedel šele prve dni po osvoboditvi. Ko so prišli partizani v Ljubljano, so kmalu telefonirali na škofijo, da bo na do­ ločen dan ob deveti uri v stolnici maša za rajne partizane. M ašo bo daroval dr. M etod M ikuž. Takrat je škofijo vodil generalni vikar Ignacij Nadrah, k in i vedel, da je Rožman preklical suspenzijo nad M ikužem. Zato se je hotel z M ikužem, k i je takrat stanoval v Unionu, sestati, da bi ga odvezal suspenzije in si tako razlagal: Jaz sem sedaj njegov ordinarij, prišel je v Ljubljano in s tem izpolnil pogoje, k i m u jih je postavil škof. Prosil m e je, da sem ga spremljal v Union. M ikuž, k i je bil telefonično 1 2 Metod Mikuž je bil ordiniran v ljubljanski stolnici 7. julija 1935. Na Teološki fakulteti je diplomiral naslednje leto. Na isti fakulteti je 1941 doktoriral s tezo Vrsta stiških opatov. Prim. Enciklopedija Slovenije, zv. 7, str. 139-140. 1 3 Odlok je bil objavljen med drugimi dogodki škofijske kronike v Ljubljanskem škofijskem listu 80(1943), št. 5, ki je izšla 1 0 . junija 1943, str. 32. Zanimivo je, da je bil podoben odlok v oktobru 1943 objavljen tudi za duhovnika senjske škofije Jožefa Lampreta, nad katerim pa je bila izrečena 'suspensio a jurisdictione et divinis'. Prim. Ljubljanski škofijski list 80 (1943), št. 9-10, str. 8 6 . obveščen o najinem obisku, naju je prijazno pričakal pri vhodu in posprem il v svojo sobo. Tam je najprej povedal Nadrahu, da ga zelo spoštuje ko t svojega vzgojitelja. Nadrah pa m u je rekel nekako takole: 'Gospod doktor, sedaj ste izpolnili pogoje, k i jih je ško f postavil za odvezo od suspenzije, zato vas ja z sedaj odvežem od suspenzije, da boste lahko opravili m ašo v sto ln ici/ M ikuž pa m u je rekel: 'Gospod generalni vikar, lepo se vam zahvalim, toda povedati vam moram, da ne potrebujem odveze, ker m e je šk o f Rožman že zdavnaj od tega odvezal. Ce ne verjamete, vprašajte stiškega opata dr. Kosteleca,14 k i je b il posrednik. 'M ikužje nato ob nabito poln i stolnici opravil slovesni rekviem za vse padle partizane. Na koru je pel partizanski pevski zbor. Asistirala sta m u duhovnik France Soukal15 in podpisani. Iz povedanega se, m islim , dovolj jasno vidi, kakšno je bilo razmerje m ed M e­ todom M ikužem in škofom Rožmanom. Zato se nism o čudili, če sm o kdaj pa kdaj slišali, kako je znal M ikuž pri predavanjih omenjati, da bo zgodovina Rožmana morala še poglobljeno preučiti, da bo o njem dala pravilno sodbo. Rožman je m oral pogosto poslušati očitke, da je bil skozi M ikužev protektor. Zanimivo je, da je M ikuž v tistem času, ko sm o bili navajeni samo čmobelega prikazovanja okupacijskih dogodkov o Rožmanu, v Slovenskem biografskem leksi­ konu (zvezek X., stran 152) zapisal, da je "potemtakem Rožmanova krivda (sub­ jektivna ali objektivna, kar je za razvoj dogodkov m ed N O B postranskega pom ena) v tem, da se je ob veliki revolucionarni prelom nici v zgodovini slov. naroda obrnil k reakciji in kontrarevoluciji in ne na stran velikanske večine Slovencev... " Torej je za M ikuža bil Rožman kontrarevolucionar, nikoli si ga n i upal im enovati izdajalca. Ko je M ikuž govoril, da bo treba zgodovinsko resnico o Rožmanu poglobiti in raziskati, je nedvom no m islil na tiste vzroke in tiste silnice, zaradi katerih se je Rožman odločil tako in ne drugače. To sem moral zaradi resnice napisati ko t dopolnilo samovoljne razlage dr. Grmiča, kaj je M ikuž m islil p o d tem raziskovanjem zgodovinske resnice. Prepričan sem, da povsem drugače, kakor m u podtika dr. Grmič. ljubljana, 24. novembra 1986 Stanislav Lenič Škof dr. Stanislav Lenič je svoje poznanstvo z dr. Metodom Mikužem in s škofom Gregorijem Rožmanom ter njun medsebojni odnos obsežneje predstavil tudi v intervjuju, ki ga je imel za N ovo revijo}6 Skoraj dobesedno je srečanje med generalnim vikarjem Nadrahom in Mikužem opisal tudi v spominih, ki so bili objavljeni po njegovi smrti. Večji poudarek je dal le dogajanju po koncu druge 54. stiški opat dr. Avguštin Kostelec (5. 8 . 1879, Drašiči - 23. 2 . 1963, Stična) je v cistercijanski opatiji opravljal vrsto služb. Kot opat je bil na čelu skupnosti in raznovrstnih dejavnosti v letih 1924-1963. Doživel je razcvet samostana med obema vojnama in njegovo razdejanje po drugi svetovni vojni. Prim. J. Gregorič: Cistercijani v Stični. Ob 1500-letnici rojstva sv. Benedikta. Lju­ bljana 1980, str. 105-107. Po vsej verjetnosti pa je kot posrednik mišljen pleterski prior dr. J. E. Leopold-Lavov, kakor je razvidno iz nadaljnjega besedila. 1 5 France Šoukal (13. 12. 1909, Ljubljana - 1 2 . 1 2 . 1981, Zalog-Cerklje na Gorenjskem) je bil ordi- niran 5. 7. 1936. Prim. Sematizem ljubljanske nadškofije 1993, Ljubljana 1993, str. 508. Prim. Nova revija št. 67-68 (1987), str. 1929-1944. Prim. tudi S. Lenič: Moji spomini, Ljubljana 1997, str. 30-31. Za razliko od drugih mest je tu poudaril, da je škof Rožman preklical suspenz "kmalu po tisti objavi". L svetovne vojne in kontinuiteti Mikuževe duhovniške službe v partizanskih vrstah. Odnos med škofom dr. Gregorijem Rožmanom in dr. Metodom Mikužem je dr. Stanislav Lenič osvetljeval tudi v svojem jetniškem življenjepisu.17 Iz tega dokumenta je razvidno, da je Stane Mikuž v januarju in februarju 1943 po naročilu svojega brata Metoda večkrat obiskal ljubljanski škofijski dvorec ter s pomočjo škofijskega arhivarja Maksa Miklavčiča prihajal do škofa Rožmana. V tem času je bil Metod Mikuž verski referent pri glavnem poveljstvu partizanskih enot.18 P0 bratu je škofa prosil za liturgične pripomočke in za pooblastila, da je lahko opravljal duhovniška opravila v izrednih razmerah. V srečanju Staneta Mikuža s škofom Rožmanom v začetku februarja 1943 je bilo obravnavano vabilo poveljstva partizanske vojske in komunistične skupine v Osvobodilni fronti, ki so škofa vabili na srečanje na 'osvobojenem ozemlju' nekje nad Dobrovo. Sredi istega meseca je škof Rožman dal negativni odgovor glede predlaganega srečanja, poskrbel pa je za stvari, za katere je prosil Metod Mikuž.19 M ikužev odhod v partizane in prevzem službe verskega referenta Po doslej odkritih dejstvih je dr. Metod Mikuž odšel iz Ljubljane in k sorod­ nikom pred novim letom 1943, da bi se, kot je sam izjavljal, pri njih pošteno najedel. Na voljo je imel dva tedna časa. Od tam je na povabilo partizanov odšel v njihove vrste. 5. januarja 1943 je Edvard Kardelj že poročal o njegovem bivanju v brigadi ter o namenih, da ga imenujejo za verskega referenta pri Glavnem štabu.20 Čeprav so nekateri trdili, da je to storil s škofovo vednostjo in soglasjem, je vendar splošno sprejeto, da za njegov odhod k partizanom škof Rožman ni vedel in mu tudi ni mogel dati soglasja.21 To je v zaporu potrdil tudi Stanislav Lenič, ki je poudarjal Rožmanovo naklonjenost Mikužu z dejstvom, da ga je škof branil, ko so Mikuža napadali v tisku. Ni pa Mikuž uspel prepričati svojega predstojnika, da bi spremenil stališče do Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja, čeprav je v 1 7 Prim. Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora. Celovec-Ljubljana-Dunaj, Mo­ horjeva založba 1997, 338 str. 1 8 Odlok o uvedbi funkcije verskih referentov v Slovensko narodnoosvobodilno vojsko je Izvršni odbor Osvobodilne fronte izdal 1 2 . januarja 1943, objavil ga je Slovenski poročevalec štev. 3, ki je izšel 25. januarja 1943. Utemeljitev za ustanovitev službe je bila: "Da se omogoči zadoščanju verskim potrebam v Slovenski narodno-osvobodilni vojski, se uvede v vojsko funkcija verskih referentov - duhovnikov ustrezajočih veroizpovedi." V istem odloku je bilo določeno, da verske referente nastavlja glavno Poveljstvo Slovenske narodno-osvobodilne vojske. Prim. Slovenski poročevalec 4 (1943), št. 3, 25. januarja 1943, str. 3. Na isti strani je bila objavljena še dodatna odredba glavnega poveljstva, s katero je bil za verskega referenta nastavljen Metod Mikuž, "doktor teologije in rimsko-katoliški duhovnik ljubljanske škofije". Prim. Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knj. 5. Ljubljana 1978, str. 145. 1 9 Prim. T. Griesser-Pečar, n.d., str. 99. 2 0 Prim. Kardeljevo pismo z dne 5. januarja 1943 v: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knj. 5, str. 45-46. 2 1 Nasprotno je trdil Franc Glavač, urednik Slovenca in ena osrednjih osebnosti trdega protiko­ munističnega jedra znotraj Slovenske ljudske stranke. Prim. T. Griesser-Pečar, n.d., str. 157. Franček Saje je v svoji knjigi Belogardizem navedel Glavačeve besede iz pisma Babniku. "Ko smo pisali proti Mikužu, je hotel škof mene kaznovati. Vem, da je šel Mikuž s škofovim privoljenjem. Kam bomo prišli, Bog se nas usmili!..." Franček Saje: Belogardizem, 2. izd. Ljubljana 1952, str. 515. oblikovanju stališč okleval in ni kategorično nastopal od vsega začetka. O odhodu med partizane so se širile različne govorice tudi med ljudmi na podeželju, zlasti v okolju, kjer je bil Metod Mikuž znan že pred tem. Tako je že 12. januarja 1943 okrožni odbor OF Ribnica-Velike Lašče poročal Izvršnemu odboru OF: " V Slem enih so ljudje po 'ugrabitvi' duhovnika M etoda M ikuža govorili da so ga partizani ugrabili in ustrelili. Sedaj pa že govorijo, da je b il to eden najslabših duhovnikov in, da je šel prostovoljno k partizanom. To je očividno p lod propagande od zgoraj"22 Kako je njegov odhod sprejel škof Rožman in kako je reagiral, je v določeni meri mogoče razbrati iz korespondence med bratoma Stanetom, ki je ostal v Ljubljani, in Metodom Mikužem23 ter iz poročil, ki jih je Stane Mikuž pošiljal Zdenki Kidrič,24 ki se je bila do maja 1943 v Ljubljani in je bila na čelu osrednje komisije VOS.25 Ohranjenih je tudi nekaj pisem, ki jih je Metod Mikuž poslal ljubljanskemu škofu. O značaju partizanskega gibanja je Metod Mikuž škofu Rožmanu poslal daljše pismo dne 11. januarja 1943. Iz pisma je razvidno, da sta bila v stikih že pred tem in da je bilo poročilo pripravljeno kot odgovor na obljubo, ki jo je dal.26 Jasno je viden tudi poudarek, da je Mikuž prišel k partizanom povsem prostovoljno in da je bilo pismo napisano "popolnoma svobodno, prosto vsake zunanje in notranje sile". Škofu piše predvsem o stvareh, o katerih sta se že pogovarjala, ker pa je imel v vojaških vrstah priložnost, da se je o vsem prepričal z lastnimi očmi, mu je pomisleke o vrsti razsežnosti partizanskega gibanja zavrnil še v obliki pisma. Potem ko je zavrnil govorice o nemoralnosti v partizanskih vrstah, ko je predstavil odnos partizanov do vere in razložil razloge za likvidacije 'vernega in poštenega slovenskega ljudstva, duhovnikov itd.' je utemeljil nujnost večjega števila dušnih pastirjev v partizanskih vrstah. Ker so po njegovih informacijah na Hrvaškem že postavili večje število verskih referentov katoliške in pravoslavne veroizpovedi, je škofu Rožmanu predlagal, da bi enako lahko storil tudi on 'kot slovenski škof' ter uvedel redno dušno pastirstvo med partizane. Ker bi škofu takšen korak prinesel hudo nasprotovanje v njegovem najožjem krogu, mu je Metod Mikuž v primeru imenovanja novih vojaških kuratov, zagotovil 'absolutno tajnost', saj mu ni šlo za propagando, temveč "samo za to, da je naše dušno-pastirsko delo v armadi nekaj legalnega in v okviru splošnega cerkvenega prava P Škofa je zato prosil, da bi dobil pooblastila, ki so jih v Kraljevini Jugoslaviji imeli jugoslovanski vojni kurati. Hkrati ga je prosil, da bi mu poslal "portatile, sv. olje, obrednik m ašne posode in obleko.28 Predlagal je, da bi vse stvari izročil prinašalcu pisma, to je Stanetu T n Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knj. 5, str. 159; prim. tudi F. Saje, n.d., str. 513. 2 3 Korespondenca je ohranjena v Arhivu Republike Slovenije, Oddelek za dislocirano arhivsko gra­ divo I., CK VOS-II 1/25. To je korespondenca med Ahacem (dr. Stane Mikuž) in Matijem (dr. Metod Mikuž). 2 4 Gradivo se nahaja v istem fondu, CK VOS-ÏI 1/18. Korespondenca je potekala med Ahacem in Nušo (Zdenka Kidrič). 25 Prim. Enciklopedija Slovenije, zv. 5, str. 64. 2 6 Prim. besedilo pisma v: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knj. 5, str. 117-121. 2 ̂ Prav tam, str. 120. 28 Prim. prav tam, str. 1 2 1 . Namesto izraza 'portatile' je tu uporabljen 'postatile'. Očitno je šlo za pomoto pri prepisovanju. V oklepaju je dodal, da se je v škofijskem arhivu že nahajal kovček z Mikužu. Glede morebitnih kandidatov za duhovnike v partizanskih vrstah je pred­ lagal pisni dogovor, pri čemer mu je bil najprimernejši postopek, da bi partizani sami predlagali, kdo bi bil primeren. Po pričevanju M. Mikuža je bil v tem času v pisnih stikih z Maksom Miklavčičem, škofijskim arhivarjem.29 Dne 21. januarja 1943 je Stane Mikuž poročal o reakcijah na Metodove javne nastope ter o poročilih, ki so o teh nastopih prihajala na škofijski ordinariat v Ljubljano. Za nekatere duhovnike nastop "ni vseboval nič protiverskega", po mnenju drugih "je bila v M. nagovoru edina krščanska beseda 'Amen', češ vse drugo je bilo kom unistično”. Stane Mikuž je dodal tudi pogled na reakcijo škofa Rožmana: "Okolica 'gospoda' zahteva M. suspendiranje a divinis, 'gospod' pa odločno ugovarja z motivacijo: 'Dokler ga ustm eno ne zaslišimo'."30 Istega dne je bil Stane Mikuž po posredovanju škofijskega arhivarja Maksa Miklavčiča sprejet pri škofu Rožmanu; izročil mu je pismo, ki ga je škofu poslal Metod Mikuž. Dne 22. januarja 1943 je o srečanju poslal poročilo; "21.1. 1943 ob 11.5 bil sprejet pri "g' in oddal M -jevo. Predno je 'g' pism o prebral sva se po ­ govarjala o M -jevih zadevah, 'g ' je izrazil različne pom isleke, vendar v bistvu M -jevo odločitev odobrava. Pom isleki temelje n.pr., da bi se M -ju lahko kaj zgodilo, ker bodo zahtevali od njega stvari, k i so v oporeki z njegovo vestjo. Odgovoril sem: 'To je po mojem prepričanju nemogoče. " Potem ko sta v pogovoru obravnavala vrsto drugih tem, je škof Rožman prekinil pogovor in prebral Metodovo pismo. "'G ' prebere M -jevo pism o. Očividno ga zelo pretrese. Izja vi: 'To bi moral sam videti. ' 'Ali je varno pošiljati pism o /odgovor/preko kurirja. ' Odgovarjam: 'Kar more priti na svoje mesto, pride. ' 'Ne gre samo za odgovor, gre tudi za neke predmete, za katere m e 'M 'prosi. ' Odgovorjam m u z istim i besedami. Vprašam ga, če m u je pism o všeč. Odgovarja, da je tako pač M -jevo gledanje." Da bi pripravil odgovor na pismo in v njem zastavljena vprašanja, si je škof Rožman vzel nekaj dni časa, kajti zanj "je ta stvar preveč nenadna . Obljubil je odgovor 26. januarja 1943. Dne 26. januarja 1943 je bil Stane Mikuž ponovno pri škofu Rožmanu. Čeprav njegovo poročilo o obisku ni datirano, je mogoče sklepati, da je bilo napisano naslednjega dne. "Dne 26. I. 1943 ob 10.30 uri sprejet pri 'šefu'. /Tako m i je rekel sam, naj ga nazivam v poročilu M -ju ./ Bil je izredno prijazen. Povedal m i je tole: "Sklenil sem, da pism enega odgovora ne dam. Sporočite M -ju sledeče ustmene misli. Zelo, zelo m e skrbi M -jeva usoda in veliko m olim zanj. Glede njegovega dela sporočam, da razumem M -jevo delo, kajti oni tam imajo vsi duše in m i je absolutno do tega, da m ore zanje kaj napraviti. V politiko se ne spuščam. Kar se tiče Italijanov in gotovega dela ljudi bom vse storil, da jih ohranim к prepričanju, da n i šel sam prostovoljno v gozd. Posodic za sveta olja nimam, toda sem jih dal delati, portatila pa nimam nobenega kompletnega. /S e f najbrže ne ve za onega v arhivu./ Toda naj si M. v Lužarjih, kjer je cerkev pogorela in kjer da je partiz. straža preskrbi vse potrebno. Plašč, da je dober kakršnekoli barve, ostalo že sam ve, kaj je potrebno. N ajbolj pa bi bil vesel, če b i m i m ogel M. sam osebno poročati. To je vse. Recite, da m u želim božji blagoslov. Tudi vam enako. ' Vprašal sem ga, če m u vsemi naštetimi predmeti, a ni bil popoln. 2 9 Prim. prav tam, str. 121. 3 0 Za škofa Rožmana je v korespondenci Staneta Mikuža uporabljen izraz 'gospod' ali samo 'g'., še najpogosteje pa 'šef. sm em prinesti še kako M -jevo poročilo. Odgovor: 'Prosim, če bo le m ogel kaj sporočiti. "31 Iz poročila je razvidno, da je Rožmanovo ravnanje na Staneta Mikuža napravilo dober vtis in da v odnosu do Metoda Mikuža in do njegovega dela ni bilo nobe­ nega negativnega stališča. To je razvidno tudi izkomentarja, ki ga je o srečanju napisal v nadaljevanju svojega poročila: "Vtis imam in tudi dejstvo iz zgoraj napisanega kaže, da je 'š e f stvari s srcem naklonjen, da pa z razumom te stvari še n i 'prebavil', kakor je rekel zadnjič. Vtis imam, da je vesel M -jevega poročila in tudi posrednik pri 'šefu ' m i je zaupal, da se je 'š e f te dni zelo zanim al za vso stvar in da ti je naklonjen. To je vsekakor važno, če pom islim o, da je v bistvu M -jevim prošnjam ustregel! N e samo, da bi ščitil M -ja pred Italijani in BG, s tem, da je dal n.pr. delati posodice, je direktno ugodil (podprl) zadevo. Vse skupaj se bo dalo še bolj potencirati, če m u bo M . še nadalje poročal. Morda počasi tudi vedno bolj s politične strani. Na vsak način pa je akcija uspela, kajti pom isliti moramo, da je 'š e f skoraj herm etično zaprt vsaki 'drugačni' resnici, k i b i ne prišla iz vrst BG. Dejansko so m i bila omenjena sledeča imena: Jagodič,32 Nadrah.33 Pisarna ima dovoljenje oziroma m ožnost izročati sumljive obiskovalce direktno v BG. Jaz sem bil obakrat sprejet m im o pisarne z vso potrebno konspirativnostjo. Prosim, sporočite M -ju m oje iskrene pozdrave. N aj vztraja v tej plem eniti borbi do zadnjih m ožnosti! Sporočite mu, da sem im el ob 'šefovih' besedah 'želim m u božjega blagoslova. Tudi vam enako' - vtis, dasi priznam subjektiven, da n i m islil samo mojo osebo, marveč da je videl v m eni odposlanca OF in da je voščil ter m islil s tem i besedam i srečo tudi pokretu." O istem srečanju je Stane Mikuž 27. januarja 1943 poročal tudi bratu Metodu. Pismo je še bolj osebno, hkrati dodaja nove elemente za razumevanje odnosa med škofom Rožmanom in M. Mikužem. " Tvoj pohod je bil razglašen v Slov. dom u za 'ugrabitev'. Vendar danes malokdo v to verjame in so tvoji sobratje strašno uža­ ljeni. N eki gospod je izjavil, da si b il vedno 'malo zm ešane glave in pa alkoholik', etc., važno pa je, da se tvoj 'š e f sijajno drži in m oreš od njegove strani pričakovati vso podporo. M oje stališče je 'malce' omajano, kar je razumljivo. Vendar se m i zdi, da do kakšnih ukrepov ne bo prišlo, ker se m i zdi, da bodo tudi tvoje dejanje vzeli po stari preizkušeni politični metodi: 'Za vsak slučaj pa le... ' Najbolj so, izgleda, razkačeni tam, kjer s i zadnje čase živel. N eki 'kaplan s puško ' Lovšin34 v Vel. Laščah, da je najbolj divji in te hoče dobiti 'v roke' za vsako ceno. Zanimivo je, da 3 1 Prim. Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Roesenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu. Ljubljana 1946, str. 146-147; F. Saje, n.d., stT. 513-514. 3 2 Tu je skoraj gotovo mišljen Jožef Jagodic (1899-1974) v tem času ravnatelj škofijske pisarne in osrednja osebnost škofijskih uradov. Prim. Sematizem ljubljanske nadškofije 1993, Ljubljana 1993, str. 514. ■2 2 Dr. Ignacij Nadrah (1868-1951) je v tem času opravljal službo ljubljanskega stolnega prošta in generalnega vikarja. Prim. Sematizem ljubljanske nadškofije 1993, str. 489. 3 4 V tem času ni bil v Velikih Laščah noben kaplan s priimkom Lovšin. Mogoče je, da se zapis nanaša na kaplana Ivana Dolšina (1909-1987), ki je bil domačin, a pred Nemci iz Šenčurja, kjer je bil pred tem, aprila 1941 pribežal v Ljubljano, od tam pa pomagal na ozemlju župnije Velike Lašče. Njega ima najbrž tudi v mislih S. Mikuž v svojem pismu dne 17. februarja 1943, ko poroča o svojem pogovoru s škofom Rožmanom 16. februarja, čeprav tu priimek zapiše Doušina. Prim. Sporočila slovenskih škofij 7(1988), str. 15-16. L je Kristanc35 poročal 'šefu ' še najbolj pošteno in objektivno. Govorijo, da sem jaz tudi izginil in tem u podobno." V začetku februarja 1943 je Metod Mikuž pisal pismo škofu Rožmanu in mu ga poslal po bratu Stanetu (iz njegovih poznejših poročil je razvidno, da je ob isti priložnosti škofu Rožmanu oddal tudi pismo Glavnega štaba partizanske vojske ter Centralnega komiteja Komunistične partije). Dne 6. februarja 1943 je o nalogi poročal: "O b 10.15 oddal pism o M .,36 da ga odda 'šefu'. M. m i da nekaj informacij, k i jih sporočite referentu. Gre za njegov položaj. Po objavi odloka v SP37 so se nekateri kakor hijene vrgli na 'šefa' z zahtevo, da ga kaznuje. 'S e f se je energično uprl tako, da je dr. A. izjavil kasneje M .ju, 'da m u je všeč, da se je 'š e f za referenta tako postavil'. Vendar vsa stvar še n i dokončno urejena, toda upam, da ni m isliti, da bi se iztekla za referenta negativno." V pismu, ki ga je Stane Mikuž pisal svojemu bratu Metodu 12. februarja 1943, je povzel gledanje večjega dela duhov­ ščine glede duhovnikov v partizanskih enotah in duhovniškega dela med njimi. Ker je bilo odklonilno, je Metoda spomnil na mnenje, ki si ga je ustvaril o duhovnikih-beguncih, ki so zatočišče našli v stiški opatiji: "Spom ni se, kako sodbo si izrekel o pribeglih duhovnikih, k i si jih ogledoval v Stični! In taki so tvoji sobratje vsi po vrsti, tu n i razlike m ed m ladim i in starimi. To je roba, to so smeti, ki samo še čakajo pometača, da jih odpelje na smetišče." Dodal je mnenje o ravnanju škofa Rožmana: "S 'šefom ' bo, upam, šlo nekako. Zanimivo je, kako ta človek 'plava'. Ko sem bil p ri njem u na razgovoru, je pravkar prišel iz sredine, k i je leglo vseh laži in lopovščin. Sicer pa je tako kakor vsi ostali: Veselijo se ruskih uspehov, toda Rusov k nam ne sm e biti; čakajo Angleže, pa se jih bojijo in strmijo v zarjo, o kateri so že prepričani, da pride - toda kaj ukreniti, delati se jim ne zdi. Kakor da so jim zvezane roke, kakor uročene žabe, ali kakor tisti m enihi iz Boschove slike 'Ladja norosti'. Potapljajo se, pa vseeno pijejo naprej! Kot človek pa je 'š e f tak, kakor si ti vedno trdil - dober, le popolnom a zaprt vsem resnicam." Da bi dobil odgovor na pismo Glavnega štaba partizanske vojske in verskega referenta Metoda Mikuža, ki jih je izročil na začetku meseca, se je Stane Mikuž oglasil pri škofu Rožmanu 16. februarja 1943 ter naslednji dan poslal poročilo tako svojim predpostavljenim kot bratu Metodu. Škof ni odklonil povabila, da bi zapustil Ljubljano, dejal pa je, da mu je nemogoče, to storiti, ne da bi Italijani opazili. Stane Mikuž je sklepal, da mu Italijani niso več zaupali in sicer prav zaradi njegovega odnosa do Metoda Mikuža in njegovega mesta v partizanih. O sled­ njem je Stane Mikuž v poročilu zapisal: "Nato (sc. 'šef) preide na ver. referenta. Italijani strahovito pritiskajo, da ga kaznuje! Ze drugič je bil pri njem italij. karab. Major, k i je zahteval v im enu italj. oblasti, da ga ne samo suspendira, marveč celo 3 5 Leon Kristanc (1901-1989) je bil do leta 1941 župnik na Prežganju. Ob nemški okupaciji je bil aretiran, zaprt in pregnan. Nato se je vrnil v Ljubljano in med vojno večinoma pomagal župniku Krumpestarju pri Sv. Gregorju. Prim. Sematizem ljubljanske nadškofije 1993, str. 515; Sporočila slovenskih škofij 8(1989), str. 129. 3 6 'M' je bila označba za Maksa Miklavčiča. Miklavčič (1900-1971), v tem času škofijski arhivar, jê bil posrednik S. Mikuža v odnosih do škofa Rožmana. Prim. G. Griesser Pečar, Stanislav Lenič. Živ­ ljenjepis iz zapora, str. 21, 23, 99. ^ Slovenski poročevalec je v tem času objavil odlok o imenovanju M. Mikuža za verskega referenta pri Glavnem štabu partizanske vojske. Naslov je imel do konca vojne. Prim. Enciklopedija Slo­ venije, zv. 7, str. 139-140. ekskomunicira, da ga javno pokliče v Ljubljano itd. 'S e f je majorju odgovoril, da n i referent šel prostovoljno, marveč, da je b il ugrabljen Cdejal sem, da sem ukazal zadevo preiskati in da sem dobil tak odgovor!') in da zato on ne m ore ničesar ukreniti. M ajor je dejal, da je vzel njegovo izjavo na znanje. (Po piščevem m nenju vsekakor pozitivna zadeva!)" Zgovoren je tudi vtis, ki ga je Stane Mikuž dodal na koncu poročila: " 'S e f m i nadalje narekuje najstrožjo konspirativnost, da bi im el kake 'zveze' z OF (imam vtis,kakor da se 'š e f počuti nekakega člana naše orga­ nizacije), to m u seveda zagotovim. Vprašam ga, če smem v tej zadevi priti še k njemu; odgovarja, da seveda rad vidi, če sliši drugo m nenje itd." Ponovil je svoj vtis, da so Italijani škofu Rožmanu zaupali vedno manj, tudi zaradi stališča, ki ga je imel do Metoda Mikuža in njegove službe v partizanskih vrstah, saj je bilo v tem času že splošno znano, da je bil imenovan za verskega referenta.38 V pismu bratu Metodu, ki ga je naslovil 'dragi referent', je 17. februarja 1943 o srečanju s škofom Rožmanom poročal: "Uspeh pri 'šefu 'je bil tak kakršnega sem, od kar ga osebno poznam , tudi pričakoval. Ce bi rabil plastično primero: Pleskanje z rdečo barvo še n i zaleglo, ker vedno udari stara bela barva na dan. Ce bi to slikanje nadaljeval bi im el popoln uspeh - toda kdaj? Ti 'šefa' dobro poznaš, zato tudi veš, kako je omahljiv in pod vplivi. /.../Sam veš, kako je nemogoče z njim v razgovoru ostati p ri predm etu za katerega gre. Sicer pa je njegova 'ukaželnost' temu kriva! Vse zadeve, za katere danes pravzaprav gre, so m u španska vas. Sam priznava, da nima časa (za študij), ker mora vedno sprejemati stranke. Seveda - vkljub tem u ostane vprašanje odgovornosti in krivde odprto. V tem svojem razgo­ voru dobro vem, nisem načel vprašanja: 'š e f in njegovi govori ob justißkacijah OF in njihov politični odm ev /.../ To je bila tema, o kateri sem mislil, da bodete razpravljali na osvobojenem ozemlju. Ce se ti po vsem tem zdi, da obdržimo zvezo z njim, morda opravi to temo sam, pism eno ali pa politični forum. Ker kakor vidiš in boš morda razbral iz poročil - kjer sem skušal fiksirati razgovore čim bolj eksaktno - je vsa zadeva mešanica nevednosti, vraščanja z reakcijo, poštenosti, neum nosti, dobrote itd. itd. - tudi naklonjenosti do naše organizacije, da je končna beseda izredno težavna. Prosim te, izreci m ojo zahvalo GPS N O V in PO, k i m i je izkazalo zaupanje za izvršitev tega dela." Očitno je bilo, da Stane Mikuž ni v polnosti izvršil naloge v smislu, kot mu jo je zaupalo vodstvo Komunistične partije. Čeprav ni pri škofu Rožmanu dosegel, kar so njegovi predpostavljeni želeli, ni prekinil svojih stikov s škofijo. Metod Mikuž je bil o rezultatih srečanj med Stanetom Mikužem in škofom Rožmanom obveščen; tudi sam je bil z izidom nezadovoljen, a je sprejel status quo in ni nameraval vztrajati. To veje iz njegovega pisma Stanetu z dne 28. febru­ arja 1943: "Glede 'šefa 'je pa tako. O bstoji z njim še zveza, tudi je prav, da m u greš kdaj poročati o novicah, k i jih razbereš iz naše literature. Jaz m u zaenkrat ne mislim n ič pisati, ker se m i zd i za to skoro škoda. M i imamo svojo vest čisto, ponudili sm o m u pač svojo pošteno roko, če noče zagrabiti - njegova stvar." Že naslednji dan, 1. marca 1943, mu je Stane poročal o svojem obisku na škofiji. 38 vO srečanjih s škofom Rožmanom je S. Mikuž pričal tudi na sodišču, vendar je za drugo srečanje dejal, da ga je škof sprejel neprijazno in dan principielno negativen odgovor na vabilo. Prim. Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Roesenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu, Ljubljana 1946, str. 147-148; F. Saje, n.d., str. 514. L. "Zadnjič sem b il p ri M ., da bi vjel m orebitne odm eve mojega sestanka. N ič! Vendar je v zadnjem času divji na okupatorja, ker m u je M ilavec39 prinesel vesti o streljanju 22-torice iz njegove fare, potem ko so m u okupatorji svečano obljubili 'da jih bodo vzeli v zaščito'. Stvar se je zgodila za časa lanske 'ofenzive'. Izjava: 'Sedaj pa vidim, da se s tem i ljudm i res ne da delati', - je pač izjava, k i si jih ti včasih prinesel od istega naslova na kupe. Vedno bolj prihajam do (zaključka) prepričanja, da so ti ljudje po usodni danosti zacoprani in se z njim i ne da kaj prida opraviti. Tudi M. sam, k i je gotovo najboljši od vseh, m i je pričel kvasiti o 'dobrem zadržanju aktivnih oficirjev', ki, da jih je več v Ljubljani in da nočejo im eti ničesar skupnega z okupatorjem itd. Jaz sem se m u smejal, ker dobro vem, od katere strani prihaja tolikanj 'izvotljena' pam et" Čeprav je bilo vodstvo partizanskega gibanja s takimi rezultati stikov s škofom Rožmanom nezadovoljno, jih vendar ni želelo prekiniti. To je razumeti tudi iz na­ vodila, ki ga je Zdenka Kidrič dala Stanetu Mikužu 12. marca 1943: "Ce im aš prost dostop k 'šefu', b i morda ne bilo najslabše, če ga obiščeš. Ver. ref. in ostali pa kot si videl iz njegovega pism a, nimajo posebnega interesa na tem. Ce bo kaj novega, sporoči, prosim." Nezainteresiranost za nadaljevanje pogovorov s škofom je razbrati tudi iz zadržanja Metoda Mikuža, čeprav ni bil za to, da bi se stiki povsem prekinili. Le-ta je 16. marca 1943 v pismu bratu Stanetu zapisal: "Tvoje pism o prejel in navodilo N uši, da je zadeva s 'šefom ' urejena. Prav je torej, da greš k njem u, zaenkrat pa m u nimam kaj poročati.” Čeprav naslednje pismo Staneta Mikuža bratu Metodu ne nosi datuma, bi ga vendarle bilo mogoče uvrstiti v sredo marca 1943, kakor so ga tudi uvrstili ure­ jevalci tega fonda v zgodovinskem arhivu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. V pismu z dne 28. februarja 1943 je namreč Metod bratu Stanetu poslal spomenico na papeža, ki jo je pripravilo partizansko vodstvo, in ga prosil, da bi poskrbel za njen prevod v italijanščino. V tem pismu pa sporoča, da je spomenica že prevedena in da jo je prevedel Dušan Koh, urednik Ljudskega obzornika. Na začetku istega pisma je Stane Mikuž dodal: "Bil sem v soboto40 pri 'šefu', kjer pa nisem im el posebnega uspeha. Težko je, če človek ne ve, kaj je njegova dolžnost. Sicer pa njem u ne zamerim toliko, kolikor njegovi okolici. Tebi je izredno naklo­ njen in te ima p o izjavi M ., k i je z njim govoril o tem, 'ravno tako rad', kakor te je im el preje. Tudi b i ti, kar se tiče napadov nate 'rad pomagal, pa ti ne m ore7 Skoraj iste besede je zapisal tudi v poročilu Zdenki Kidrič, ko ji je poročal o svojem obisku pri škofu Rožmanu 20. marca 1943. Dodal je: "M. m i je dejal, da je pred dnevi govoril s 'šefom ' o M atiji. Ima vtis, da ga ima še 'ravno tako rad', kakor ga je im el včasih. Spričo napadov v časopisju je dejal 'šef, 'da b i M atiji rad pomagal, pa m u ne more!" Iz istega pisma brez datuma je tudi razvidno, kako so na vlogo Metoda Mikuža v partizanih in na razloge za njegov odhod gledali določeni krogi v Ljubljani. Brat Stane mu je poročal: "Sicer pa v glavnem postajaš že legendaren. Ljudje te vidijo, 39 Ciril Milavec (20. 6. 1893 Planina pri Rakeku, umrl 24. 7. 1982 Lanus, Argentina) je bil v tem času župnik v Zelimljem, kjer je v času italijanske ofenzive bilo ubitih 23 članov župnije. Prim. Sema­ tizem ljubljanske nadškofije 1993, str. 508. 40 Iz drugih ohranjenih pisem je mogoče sklepati, da je bila ta sobota 20. marec 1943. Prim. pismo Staneta Mikuža Zdenki Kidrič z dne 22. marca 1943. kako se potikaš okoli Dobrova ko t partizanski škof. N osiš bel pas ko t papeži, za pasom pa bodalo in bombo. Se čez sv. Stefana da si ropotal in m u p u lil iz rok m učeniško palm o! Zakaj ravno čez sv. Stefana m i je uganka. Morda je v ozadju stari revizionizem krone istega svetnika, le spom ni se! Prof. Solar,41 ta dihur brez fige in z njo je izjavil, da je tvoj korak v zvezi z razočaranji nad prem ajhnim i šaržami, k i da si jih pri prvih sancte ma tri s dosegel." Da je škof Rožman še vedno ohranjal zelo naklonjen odnos do Metoda Miku­ ža in se s tem izpostavljal tako pred okolico kot pred italijanskimi oblastmi, je raz­ vidno tudi iz pisma, ki ga je 1. aprila 1943 Stane Mikuž poslal Zdenki Kidrič ter ji na široko predstavil delovanje Katoliške akcije, njeno organizacijo in vlogo škofa pri njenem poslovanju. Poročal je: "O b zadnjem napadu na M atijo v Slovencu je izjavil še f, da je to strašno grdo, da p iše člankar v takem smislu, kakor da bi dobil M . kake cerkvene kazni, kar pa nikakor n i res. Tudi sicer, da je člankar p isal na tak način, kakor da b i dobil podatke pri njem u, kar tudi n i res. On da bo pisa l na uredništvo, da je neresnica, kar so pisali in da se bo v bodoče taka stvar preprečila." Z napadom v Slovencu je mišljen članek Primer M etoda M kuža, ki ga je isti dnevnik objavil 25. marca 1943.42 Besedilo ima vse značilnosti svojevrstnega pam­ fleta. "Znano je, da se je kaplan M etod M ikuž prostovoljno pridružil partizanskim oboroženim oddelkom ter stopil v službo kom unistične O svobodilne fronte. /.../ Komunistična propaganda je že od začetka zatrjevala, da ima v svojih vrstah tudi nekaj duhovnikov. Toda to so bile le besede. Treba je bilo dejansko koga privabiti m ed lastne vrste, kajti s tem bi partizanstvo dobilo močan propagandni činilec in se vsaj kolikor toliko otreslo protikrščanskega očitka." Iz nadaljnjega besedila in iz informacij, ki jih je uporabil člankar, je bilo mogoče sklepati, da je besedilo nastalo v ožjem škofovem okolju ali da so vsaj od tam prišle informacije. "Ko po eni strani ško f ko t zakoniti čuvar verskega in moralnega zaklada obsoja O svobodilno fronto in njeno partizanstvo ko t gibanje, k i je katolicizm u sovražno, se najde njegov duhovnik k i gre prostovoljno m ed kom uniste in tam vrši poverjeno m u službo. S tem korakom je M etod M ikuž očividno ho tel razbiti enotnost katoliške duhovščine v njenem nasprotujočem stališču do O svobodilne fronte in obenem rešiti parti­ zanstvo protikatoliškega značaja v očeh javnega mnenja. Toda vsak kdor pozna podrobneje tragično življenje M etoda M ikuža, bo popolnom a pravilno razum el njegov korak." Potem ko je nanizal Mikuževe življenjske postaje in dodal očitke, ki so nastali na teh postajah, kar znova kaže na dober vir informacij, je avtor dodal: "Zaradi svojega pohujšljivega obnašanja je b il M etod M ikuž že pred vojno kazno­ van s hujšim i cerkvenim i kaznim i. Ker je vernikom dajal na deželi preveliko pohuj­ šanje, je bil odpoklican v Ljubljano, kjer pa se je popolnom a predal kom unistični druščini. O dtod je meseca decembra lanskega leta (sc. 1942) odšel zopet na 41 Prof. Jakob Šolar (1896-1968) je bil pred vojno profesor v Škofovih zavodih v Šentvidu, torej tudi obeh bratov Mikuž. Med vojno je pedagoško delo na isti ustanovi po preselitvi nadaljeval v Ljubljani. Konec leta 1952 je bil v Ljubljani obsojen na 10 letno zaporno kazen. Obtožen je bil, da je med vojno sodeloval s sovražniki, po vojni pa da ga je vzdrževal stike s tujimi obveščevalnimi službami. Prim. T. Griesser Pečar, Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora, str. 47-48; Slovenski bio­ grafski leksikon, 4. knj., str. 662-665. Prim. Primer Metoda Mikuža, v: Slovenec 72(1943), št. 68a, 25. marec 1943, str. 3. deželo, najbrž že s sklepom, da pobegne k partizanom." Vsaj v dnevih, ki so neposredno sledili objavi, ni bil objavljen noben popravek. Suspensio a divinis Suspenzija a divinis, objavljena v Ljubljanskem škofijskem listu 10. junija 1943, je gotovo bila sad pritiska okolja na škofa Rožmana. Vsa doslej predstavljena ko­ respondenca in drugi dokumenti kažejo, da je bil škof M. Mikužu zelo naklonjen in da je zastavljal zanj svoj ugled, ko ga je zagovarjal in branil. Mogoče bi bilo celo reči, da je v določeni meri odobraval njegovo duhovniško in pastoralno delo. O odmevih na razglas v Ljubljanskem škofijskem listu govori tudi pismo Staneta Mikuža 20 . julija 1943: " Takoj, ko je bila izrečena znana kazen glede tov. M atije, je nekdo iz najbližje okolice vprašal 'šefa', zakaj se je to zgodilo. 'S e f je odvrnil: 'Od popolnom a verodostojnih ljudi imam poročilo, da ima tovariš M atija dekle, da 7. nio skupaj stanuje in da se kaže z njo m ed ljudm i.43 Zaradi tega je bil m oj ukrep nujen, osebe, ki' so m i to stvar sporočile, pa so tako verodostojne, da sem jim m oral verjeti.' Se isti dan je nekdo drug vprašal važnejšo osebnost iz 'šefove' bližine. Sedaj pa je b il odgovor: 'Tov. M atija je šel 'ven' in to je dovolj velik razlog za tak ukrep. ' Torej v enem dnevu dva čisto različna razloga. Vzrok tega je tole: za vsem tem tičijo intrige znanega Glavača44 in SP ima v toliko prav, da je ta človek podvalil vso zadevo škofiji, v kolikor je on falsificiral zgoraj navedeno poročilo z verodostojnim i pričam i vred; tako vsaj m eni m oj poročevalec, k i pa je zelo verodostojen. "45 Izrečena cerkvena kazen očitno Metoda Mikuža ni preveč prizadela in je ni jemal tragično. V začetku avgusta 1943, pismo nosi datum 3. avgust, je bratu Stanetu pisal: "Ce vidiš kaj 'šefa', ga lepo pozdravi v mojem imenu. Kaj pa češ, čeprav je taka budala, je le dober človek. Povej m u pa, da absolutno še vztrajam, da se naj sestane z m enoj in z našimi. N i še prepozno, m i vse odpuščamo, ker tu ne gre za osebne interese, tem več za narod. N aj nikar ne m isli, da kuham kakšno maščevanje ali jezo, vse tega partizan ne pozna. Bolj obsojam tiste razne Krizologe,46 ko se šem e niso upale priti ven in b i s tem veliko koristili katoliški cerkvi. Prava reč če te poči kakšna kazen po glavi, ja z se na vse to smejem , še bolj pa vsem govoricam in pisanju, k i se suče okoli nekega M atije. Važna osebnost je vsekakor postal in veliko reklamo so m u te reve naredile. Kar nerodno bo priti v 43 Besede je v svojem dopisu podčrtal Ahac (S. Mikuž) sam. 44 V svojem Življenjepisu iz zapora je S. Lenič zapisal, kako je Franc Glavač trdil, 'da je šel Mikuž k partizanom s škofovo vednostjo. Ko so od vseh strani na škofa pritiskali, naj Mikuža suspendira, se je 6 mesecev obotavljal, nato je objavil suspenzijo, a jo ustno potom priorja iz Pleterij preklical kot mi je po osvoboditvi Mikuž pravil". T. Griesser Pečar, Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora, str. 157. 45 Slovenski poročevalec 4 (1943), št. 16, 20. junij 1943, str. 6: 'Izjava škofa dr. Rožmana proti dr. M. Mikužu, ki je bila objavljena v 'Slovencu' je bila škofu podtaknjena od bele garde (Glavač!)." 46 Frančiškan Krizolog Zajec (1909-1961) je bil kaplan in katehet v župniji Ljubljana-Vič, kjer je živela Mikuževa družina. Po vojni je bil zaprt in nato na začetku leta 1949 obsojen na sedem let in pol zapora. Prim. Sematizem ljubljanske nadškofije 1993, str. 530;T. Griesser Pečar, Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora, str. 111,163; Okrožnica škofijskega ordinariata Ljubljana 3/1961, str. 5-6. Ljubljano in bomo rajši počakali kje pri Ogrinu47 na Lavrici." Iz časa tik pred italijansko kapitulacijo je znano pismo, ki ga je Metodu Mikužu pisal brat Stane 16. avgusta 1943, to je v času, ko se je že slutila pojenjajoča moč italijanskih okupatorjev in je prišlo do večjega razmaha partizanskega gibanja. Tudi v tem pismu je Stane Mikuž spregovoril o položaju škofa Rožmana: "S 'šefom ' nimam nobene zveze več; je tehnično nemogoče. Tvoj prijatelj M .48 je bil vsega skupaj enkrat p ri m eni, povedal m i je par informacij, pa n ič posebnega. Je na listi ko t O far in zato ne m ore kdo ve kaj delati. Je pa videti zelo bolan, tako, da n i treba biti na njega n ič hud, da se n i takrat javil. Bi nikakor ne vzdržal in vem pa, da je še od vseh teh ljud i najboljši fant. Tudi sicer je 'š e f najbrže danes popolnom a že nedostopen. Obljubljam pa ti, da bom poizkušal ponovno dobiti z njim stike, seveda če bo mogoče.” Pričevalen je tudi komentar Slovenskega poročevalca s konca avgusta 1943 na objavo suspenzije ter tam vsebovane pogoje, da bi se uredil pravni položaj dr. Metoda Mikuža: "M islim , da je m anjkal le nasvet, kako naj b i se dr. M. M ikuž javil svoji nadrejeni oblasti osebno, ne da b i ga Italijani ali belogardisti zaprli ali po m ožnosti celo pobili. Kar je pa še bolj čudno je to, da sm e služiti v fašistični vojski toliko vojaških duhovnikov, k i s svojo prisotnostjo dajejo napadalcem moralno versko opravičbo za njihova grozodejstva. Zakaj je dovoljeno Italijanom ubijati, voditi roparske vojne pohode, na katerih jih spremlja vojaški kurat, slovenski partizan, k i brani svojo slovensko zem ljo, pa mora umirati brez verskih tolažil? Kako je to s to stvarjo, ali sta tudi k nam na Slovensko prišla M ussolini in H itler reševat krščansko vero?"49 Nadaljnja korespondenca in drugi dokumenti, ki bi govorili o stikih med ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom in Metodom Mikužem v letu 1944 ali 1945, niso ohranjeni ali zaenkrat še niso na voljo. Seveda ni mogoče izključiti možnosti, da bi s pomočjo novih dejstev o odnosu med njima v prihodnje ne mogli dodati novih razsežnosti. Zelo spremenjene politične in vojaške razmere, ki so na Slovenskem in vključno v Ljubljani nastopile po nemški okupaciji ter po bolj množičnem organiziranju protirevolucionarnih enot, so bistveno spremenile tudi položaj ljubljanskega škofa kot tudi verskega referenta pri vrhovnem partizanskem vodstvu Metoda Mikuža. Gotovo je svoj delež pri tem imelo pastirsko pismo, ki ga je poleti 1943 objavil škof Rožman ter v njem ponovno spregovoril o nevarnosti 47 Ogrin je bila znana gostilna na Lavrici. 48 M. (Maks Miklavčič) je 8. februarja 1943 odgovoril na povabilo, da bi se priključil partizanom. Po vsej verjetnosti je S. Mikuž istočasno kot škofu Rožmanu prinesel Metodovo povabilo tudi Miklavčiču. Med drugim je zapisal: 'Ne boj se, da bi se oziral na strah pred ljudmi! Odločuje vedno samo trezen razsodek in krščanska vest - dovolj poguma imam, da se odtrgam iz okolice, ki me je že tako obsodila. Na tvoje vabilo nisem bil pripravljen. Zdi se mi, da imam dovolj važno obrambno nalogo na sedanjem mestu, kjer nekdo mora biti in nihče drugi biti ne more. Ko sem razmišljal o tvojih razlogih, me je ustavila bolezen, ki me že nekaj dni čedalje resneje svari pred nevarnostjo za zdravje. Želodec se mi upira in bojim se, da je vse z zvezi z mojo staro boleznijo, ki me je že dvakrat ali celo trikrat (prvikrat pred mnogimi leti) spravila v bolnico. Tako nisem za nobeno rabo, celo ne za delo, ki mi ugaja in vem, da bi moralo biti opravljeno. Dokler se to ne poboljša ne upam zdoma, res nočem biti v nadlego. Ti potrebuješ pomoč, ne pa coklo." ARS, Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo L, CKVOS-H 1/25, št. 000302. Slovenski poročevalec 4 (1943), št. 22, konec avgusta 1943, str. 6. brezbožnega komunizma in izenačil delovanje Osvobodilne fronte s komuni­ stičnim gibanjem ter kot cilj vsega gibanja predstavil revolucijo.50 Večjih spre­ memb v njegovih stališčih ni prineslo niti posredovanje pleterskega priorja dr. Josipa Edgarja Leopolda Lavova konec julija 1943.51 Posredovanje pa je bilo zanimivo in uspešno v toliko, da je škof Rožman omilil kanonično kazen iz začetka junija, saj je suspenzija, ki se ji je Mikuž Mikuž podvrgel, prinesla vrsto preprek za opravljanje duhovniške službe. Prior je škofu predlagal, da bi suspenzijo preklical. "O dgovoril m i je, da tega ne m ore storiti, ker je suspenzijo šele nedavno odredil; naročil m i je, naj to sporočim dr. M ikužu s pripom bo, naj opravlja vse funkcije, če je le količkaj mogoče, toda le tam, kjer n i drugega duhovnika, torej čim tajneje"52 Slo je torej za preklic kazni 'pro foro interno'. Poročilo o opravljenem poslanstvu je pleterski prior poslal partizanskemu vodstvu in od tam dobil pismo, ki ga navaja v svojih spominih Kartuzija Pleterje in partizani. Med drugim je bilo v pismu, ki ga sta ga podpisala Josip Vidmar in dr. Marijan Brecelj, zapisano: "Naš tovariš dr. M ikuž je vzel na znanje, da je ško f preklical suspenzijo 'pro foro interno', ter se Vam ob tej priložnosti zahvaljuje za Vaš trud. Težko m u je samo to, da so postavljene take klavzule, k i ga bodo ponovno ovirale pri izvrševanju verskih obredov. M i in dr. M ikuž še posebej že­ lim o, da b i se sešli z g. škofom . Ce ni, kakor pravite, načelno odklonil neposred­ nega razgovora, Vas prosim o, da poskušate doseči sestanek v Vašem dom u ali v njegovi bližini, kam or b i prišli Vi in mi. ”53 Za zaključek Pri obravnavanju medsebojnih odnosov obeh protagonistov ima zanimivo pričevalno vrednost članek Slovenska duhovščina in osvobodilna fronta, ki ga je v reviji N ovi svet na začetku leta 1946 objavil Metod Mikuž. Glede na zaključno pripombo je bil prispevek dokončan na veliko noč 1945 na Doblički gori.54 Vsebina je ostra obsodba ravnanja katoliške duhovščine v času vojne ter njenega zavračanja partizanskega gibanja. Predstavi razloge za likvidacije duhovnikov in članov katoliških organizacij v času vojne kot tudi za sodne procese, ki so že bili izvedeni. Občasno omenja duhovščino iz Ljubljanske pokrajine, večinoma pa je 50 Da škof Rožman v svojem prepričanju o namenih komunistične partije le ni bil tako osamljen, govori več pričevanj, tudi iz partizanskih vrst. Velja navesti vsaj prepričanje dr. Dušana Pirjevca, pomembnega ideologa partizanskega gibanja, ki je ves čas vojne opravljal pomembne vojaško- politične funkcije. V svojem dnevniku je za 25. julij 1975 zapisal: "Cisto jasno je, da smo komunisti glede na svoje želje, glede na bistvene nemožnosti samoutemeljevanja potrebovali državljansko vojno in da smo v tem smislu bili 'veseli' bele garde, in sicer natanko tako, kakor to popisuje Kocbek, le da Kocbek ni povedal vsega. Samo državljanska vojna je lahko povsem in celoti potrdila projekcijo in samozasnutek KP. In samo državljanska vojna je odpirala zanesljivo perspektivo zmage KP in prevzema oblasti, kajti treba je vendarle že enkrat razumeti, da je bistveni cilj KP: oblast in samo oblast" D. Pirjevec, Dnevnik in spominjanja, v: Nova revija 5 (1986), št. 45, str. 53. 51 Prim. F. Saje, n.d., str. 517-518; J. E. Leopold-Lavov: Kartuzija Pleterje in partizani 1941-1945. Ljubljana 1953, str. 89-93. 52 J. E. Leopold-Lavov, n.d., str. 91. 53 j. E. Leopold-Lavov, n.d., str. 94. 54 Prim. M. Mikuž, Slovenska duhovščina in osvobodilna fronta. Doneski k zgodovini slovenske narodno osvobodilne borbe, v: Novi svet 1 (1946), str. 400-419. obravnaval njihovo postopanje ne glede na krajevno pripadnost. Analizo je za­ ključil z besedami: "Na koncu moramo poudariti samo eno, a to jasno in odločno: skoraj izključno vsa slovenska duhovščina v dobi narodno osvobodilne borbe n i storila ne svoje duhovniške ne narodne dolžnosti. '55 Ob tem pa v celotnem spisu ni niti enkrat omenil škofa Gregorija Rožmana. Razlogov, da bi mu pripisal odgo­ vornost ali da bi nanizal očitke, ki so se začeli pojavljati v poznejših letih, bi vse­ kakor imel že tedaj, a tega ni storil. Očitno so bili odnosi med njima ob koncu vojne vsaj v določeni meri takšni kot v času vojne. Le indirektno je na nekaj mestih omenil avtoriteto škofa, na katero so se sklicevali duhovniki, ko so zavračali delo Osvobodilne fronte ali ko so iskali možnosti za sodelovanje z italijanskimi oblast­ mi, pa so se pri tem sklicevali na škofov zgled. V tem primeru jim je škof bil bolj izgovor za uresničevanje njihovih hotenj. Omenja 'škofijo' kot urad in ekipo ljudi, ki je pošiljala na podeželje svoja navodila in s tem pomagala pri uveljavljanju ne­ gativne ocene Osvobodilne fronte. Enkrat je uporabil izraz 'šef, ki so ga upo­ rabljali za škofa Rožmana, vendar je v tem primeru uporabljen v množini, kar po­ novno kaže na kroge, ki so imeli v rokah disciplinska in druga vprašanja duhov­ ščine.56 Ostrejše so postale njegove besede po Rožmanovi smrti. V prvi knjigi Pregleda zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji57 je v okviru analize kontrare­ volucionarne vloge slovenskega klera dobršen del pozornosti namenil prav škofu Rožmanu in njegovemu krogu. Med drugim je zapisal: "Kolikor pri ljubljanskem škofu Rožmanu spričo njegovega kontrarevolucionarnega delovanja lahko govo­ rimo hkrati tudi o subjektivni ali objektivni krivdi oziroma, kolikor b i se dalo ločiti eno od drugega, je za posledice, k i jih je im elo njegovo pogubonosno delovanje m ed narodnoosvobodilno vojno, povsem postranskega pom ena. Prav tako je za pravilno zgodovinsko oceno njegovega kontrarevolucionarnega delovanja in izda­ jalskega dela popolnom a nepotrebno upoštevati na prim er dejstvo, da katoliški ško f v nobenem prim eru in v sm islu papeških okrožnic Quadragesimo anno ali D ivini Redem ptoris ne m ore sodelovati v fronti, v kateri ima vodstveno vlogo KP..."58 Sklicevanje na sodbo vojaškega sodišča je bilo v službi potrditve tako označenih izhodišč, pri čemer je vsaj v določeni meri poudarjen že večkrat ome­ njeni kontrarevolucionarni vidik škofovega delovanja: "Pri reševanju in obravna­ vanju 'Rožmanovega prim era' bo zgodovinar vsekakor upošteval obsodbo vojaš­ kega sodišča, s katero je b il Rožman obsojen predvsem ko t narodni izdajalec in kot kontrarevolucionar. "59 Kar nekaj razlogov in tudi zgoraj navedeni dokumenti kažejo na to, da so bili odnosi med ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom in dr. Metodom Mikužem ves čas vojne, če ob tem ne poudarjamo junijskega ukrepa, ki je gotovo nastal pod vplivom škofove okolice in ni bil toliko njegov osebni izraz do vpra­ šanja, v določeni meri enaki kot prej in da je škof do svojega duhovnika ohranjal 55 M. Mikuž, n.d., str. 419. 50 Prim. M. Mikuž, n.d., str. 418. 57 Prim. M. Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knj. Ljubljana 1960, str. 328-338. 58 Prav tam, str. 328. 9 Prav tam. po mnenju nekaterih nekritično naklonjenost, ki je bila poznana že iz predvojnega časa. To je razvidno ne le iz pričevanja dr. Stanislava Leniča, temveč takšno ugo­ tovitev potrjujejo tudi drugi, ki so poznali oba. Vsi so si tudi soglasni v prepričanju, da so bili odnosi sad prijateljstva, ki se je spletlo med ljubljanskim teološkim profesorjem dr. Rožmanom in Mikuževo učiteljsko družino že v dvajsetih letih. Dr. Metod Mikuž je iz zgodovine vedel, da so bili izjemno redki primeri, ko so se nosilci tako visokih cerkvenih služb povsem enoumno opredelili za glasnike ra­ dikalnih družbenih sprememb, zato od škofa Rožmana tudi ni brezpogojno zahte­ val tako radikalnega preobrata.60 Njegova sodba iz tega razloga ni bila nespre­ menljivo apodiktična in je puščal možnost za bolj odprt pristop k vrednotenju. Ostrejša je torej sodba postala na začetku šestdesetih let, to je z oddaljevanjem od zgodovinskega dogajanja, in zlasti po Rožmanovi smrti. Vsekakor pri tem ne gre zanikati vpliva življenjske poti, ki jo je do takrat imel za seboj dr. Metod Mikuž in njegove na novo oblikovane družbeno-politične vloge. Nujno je upoštevati tudi širši družbeni okvir, to je odnose med državo in Katoliško cerkvijo na Slovenskem. Kot nekakšen povzetek svojega gledanja na škofa Rožmana in kot odgovor na pisanje o njem v slovenskem izseljenskem tisku je dr. Metod Mikuž pripravil ob­ sežen članek Ljubljanski ško f dr. Gregorij Rožman in njegova okolica m ed NOB,bl ki je bil objavljen leta 1970. Izhodiščna trditev je, da "je b il ško f Rožman veliko večji kolaboracionist ko t general Rupnik in seveda tudi večji izdajalec'.62 V na­ daljevanju je v potrditev uvodne trditve analiziral politično delovanje škofa Rož­ mana, njegovo navzočnost pri domobranski prisegi 20. maja 1944 in za zaključek škofovo kolaboracijo in narodno izdajo. Ob pregledu številnih dokumentov, ki so bili v času nastajanja prispevka že na voljo, ter po kritičnih ocenah zapisov, ki so jih v izseljenskem tisku objavljali udeleženci druge svetovne vojne, je Mikuž v zaključku omenjenega članka povzel Rožmanovo vlogo v času vojne in revolucije z besedami: "Rekli smo, da je b il ško f Rožman v mnogočem žrtev svoje okolice, to se pravi svoje lastne kurije in vsega, kar se je v n jej skrivalo in kotilo, ter vseh takratnih voditeljev političnih strank"63 V kontekstu obravnave razmer in doku­ mentov je bil kritične ocene deležen tudi Rožmanov odgovor na obtožnico vojaš­ kega sodišča. Odgovor Rožmanovega kroga na tako zapisane besede v obilni meri vsebuje tretja knjiga Kolaričevega dela Sko f Rožman. Duhovna podoba velike osebnosti na prelom nici časa.6i 60 Težko je sprejeti idejo, da bi drugačno ravnanje škofa Rožmana res prineslo tako radikalen pre­ obrat v dogodkih. Mikuž si je škofovo drugačno vlogo predstavljal nekoliko poenostavljeno. D. Pirjevec, ki je gotovo imel boljši pregled nad dogajanjem in idejnimi smernicami, ki so vodile partizansko gibanje, je lahko zapisal: "Kajti priznati državljansko vojno, pomeni likvidirati idejo nacionalne enotnosti, likvidirati pojem ljudstva - in preiti na sovjetske pojme, to bi pomenilo okrniti legitimiteto, zožiti njen okvir, omejiti njeno področje. Za nas, komuniste, bi bilo zelo slabo, če bi se nam pridružil npr. sam škof Rožman." D. Pirjevec, n.d., str. 53. 61 Prim. Metod Mikuž: ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in njegova okolica med NOB, v: Ljubljana v ilegali, knjiga 4. Ljubljana 1970, str. 320-360. 62 Prav tam, str. 323. 63 Prav tam, str. 360. 64 Prim. J. Kolarič, Škof Rožman. Duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa, III. del. Ce­ lovec 1977.