Večina delovnih kmetov ptujskega okraja
priznava pravičnost novih davčnih lestvic
Na sedežih krajevnih ljudskiih odibo-rov ptujskega okraja 6© vršijo od dne 23,  marca  t.  1.  dajje množi^čni  sestanki.
Dosedanji   uspeh sbiralne   akcije ni sadovolfiv
V času po 9. inarcu t. 1. je prejelo podjetje »Odpad« v Ptujn 12.605 kg raz-nih železnih predmetov, ki bodo po pre-topitvi v železno surovino v ponovno pomoč  našemu gospodarstvu,
Ta fiioer mali m nezadostni uspeh je dosežen predv&era po zaslugi raznilh podjetij v Pruju in okolici, ki so pri-javila na podlagi Uredibe o zbiranju in razdeljevanju starega železa svoje to-vrstne zaloge in so jih deloma že pre-dali »Odipadu«. Tovarna alnminija Strai-šče bo založila martiinovke s 40 tonami kovmskih, sedaj nerabnih predmetov, Okrajna opekarna v Janeževciih z 2500 kilogrami, Okrajni mlini v Ptuju s 1180 kg, Tovarna strojil v Majšperkii z 10 tonami, Tovaraa volnenih izdelkov z 1 tono, z manjšhni količinami pa tudd druga  podjetja.
Zeleza in dmgih za surovine uporab-nih predmetov, kj so jih dioslej zbrale množične organizAinje, se ni&o predale >Odpadu« ali mu sporočile, koliko imajo ¦:ega na razpolago, da bi to lahko orga-niziralo prevo-ze. V splošneim so se do-;lej i^kazali krajevni frontni štaibd pre-malo agilni.
Najvzglednejši se je doslej izkazal Vozlič Rudolf iz Marjete niže Ptuja,  ki
e   zbral   tekom   zadnjega   časa   6825 kg 'eleznih nerabnih predmetov in  jih pre-ial  »Odpadu«.  Je st-alno  na  delu in bo v   kratkem   času   zopet  pripeljal. NovoizvoljenA        člani      ©ekretariatov
rontnih   organi^acij  bodo   s   poživitvijo
biralne akcije v svojih vaseh lahko iokazali   članom   OF,    da   so   &e   re&no
atili novih nalog v korist družbene in-lustrije    kot    najmočnejše    pomoči    za
'vig kmetijstva.                        '
Partijd, aktivisti OF in uslužbenci fi-B^nčnega od6eka OLO v Ptuju eeztia-njajo delovno ljtidstvo vasi drav6kega in ptujskega polja, Haloz in Slovenekih goric z bistvom davčne politike nove Jugoslavije in nove nižje in višje davč-ne lestvice ter vodijo razprave o pred-logih davčnih komisiji za odmero do-hodniiie kmečkim gospodarstvom Za leto 1948.
Mali im srednji kmetje in tudl mnogi večji kmetje ne ugovarjajo predlogom za odmero dohodnine, ki 6o jib. sestavile krajevne davčne komisije s •pomočjo razširjene okrajne davčne komisije. Ne-kateri večji kmetje jih molče spreje-majo, le mali del teh kaže svojo užal-jenost, da niso puščeni mimo načela o prispevanju družbi po zmogljivosti premoženja. Nepoučenost in nezaintere-siranost davčniih obveznikov v poeddnih KLO-jih se je odražala &početkoma s slabim odzivom na množični sestanek. Pravilna razlaga o novem načimi od-merjenja davka za leto 1948 se je hitro raznesla med ljudstvo, kar je spravllo zanTmanje za razprave o predlogiih davč-nih   komieij   na  dostojno  višino.
Sestanki eo uspešni, ker uvideva ve-čina posestnikov m kmetov v novih davčnih uredbah praktično gospodarsko zaščito malega in srednjega ter discipli-niranega večjega ktneta kakor tudi pro-gresivni odnos do tisiega de»la velikih km-etov, ki se še niso navadili gospo-dareke discipline v plamsikem gospodar-stvu.
Izvedba množičnih sestankov v zvezi s predlogi o odmeri dohodnine za leto 1948 na tereou ne povzroča težav. Ne-popravljivi slabioi in nergači so tu in tam pokazali svoje aergaško lice, ven-dar so se morali pod pritiskom množice zopei   pottihniti.
Na sestanku v Gajevcih, ki je bil prvi v okraju te vrete, se je zavzel za večje kmete Kukec Franc iz Muretincev, ki j« sam mali posestnik. Med sestankom je poskuial Pukšič Janez iz Gajevcev 27, ki ima 10 ha zemlje, izzvati neresno raTjpoloženje. Trdil je, da že služi sed-roeg^a gospodarja (državo), pa ee še ni-koli ni dogajalo, da bi se izvajal tako O6ter pritisk na večje kmete z raznimi obveznostmi  kakor sedaj.  Pridružila  sta
se mu &e Rižnar Jože iz Gajevcev in Ranfl Franc iz Placarovcev, ki sta se od svojih o^etov navzela velikokmečke domišljavo6ti. Na sestanku sta hotela doseči zase pomilovanje med zbranim ljudstvom, da jima ob sedanjih pogojih ni dano, da bi množila bogastvo in iz-koriščala tujo delovno silo. Kukečevo. Pukšičevo fn njuno nerganje ni moglo spremeniti med ostalimi manjšimi in srednjrai kmeti   dobrega   razpoloženja.
Na sestanku v Bukovcih ]e bilo nav-zočth 216 davčnih zavezancev. Med raz-pravo o razmerjih predloga ]e bila 12 večjim kmetčan zvišana osnova za skup-no 169.000 din. Horvat Janez, Štrafela Marko, Kekec Mihael in drugi bi «e sicer  prelahko   rešili   davčne  obveze.
V   Ttirskem   vrhii in   Zavrču   ie  ostal v   glavnem   prvotni   predlog   nespreme-njen. Edjno pri posestnikoma Berlič An-tonu iz  Zavrča in  Možina  Ivanu iz Za-vrča   je   bila  oenova   zvišana   za   10.000 in  8000   din.
V  Kicarju sta se izrazila največja po-sestnika Hameršak  Ivan  in  Hajduk  Jo-žef, da jmata previsoko  davčno osnovo. V progresivnih lestvica>h vidita svojega najneizprosnejšega sovražnika. Trdita ce-lo,   da   ju   hočejo   uničiti   ter   da   bosta plačala   več   davka,   kakor v   letih   1945 in   1947 skupaj.
V   Juršincih  se   je 6estanka  udeležilo eamo   20   davčnih   zavezancev,   čeravno so bili obveščeni. V Vitomarcih se prvi sklicani  sestanek ni  vršil,  ker  se   člani davčne   k^Tnisije   in   davčni   obvezniki niso odzvali vabilu.
Iz vs€nh 6trani ptujekega okraja pre-jema fmančni odSek OLO v Ptuju poro-čila, da je večina ljudstva po va«eh zadovoljna z novim nafcmoni odmerja-nja   davka.
Z letošnjo davčno odmero za leto 1948 ter z dosledno m hitro izterjavo bo izvršena mobilizacija vira akumula-cije iz kmetijskega gospodarstva ptuj-skega okraja, ki bo znatno pripomoqel do tega, da bo v času do konca Pet-letke investiraniih v narodno go6podar-stvo na ozemlju Ljudske republike Slo-venije skupno z zve^nimi investicijami za proizvajahie in neproizvajalne pano-ge preko  33  milijard  dinarjev.         PV.