GDK: 31 :383:907 Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu Boštjan KOŠIR* Izvleček Košir, B.: Ekološki vidik priprave dela v gozdar- stvu . Gozdarski vestnik, št. 4/"f 992. V slovenščini, cit. lit. 12. V članku je obravnavan ekološki vidik priprave dela, ki dobiva v novih razmerah poseben pomen. Predlagan je nov način razmišljanja pri izboru tehnologij pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic. V dosedanji miselni proces so vklju- čeni elementi oblikovanja dela s posebnim pou- darkom na izboru takšnih tehnologij, ki omogočajo ohranjanje okolja in s tem tudi trajnost gospodar- nega izkoriščanja vseh gozdnih dobrin. Ključne besede: pripravo. dela, tehnologija, pridobivanje lesa, odpiranje gozdov, oblikovanje dela. 1. POTREBE PO UČINKOVITI IN EKOLOŠKO USMERJENI PRIPRAVI DELA Proti koncu 20. stol. še prav nič ne kaže, da bi se potrebe družbe po lesu zmanjševa- le. Dogaja se prav nasprotno: poleg vedno večjih potreb po lesu, ki se znajo v prihod- nosti še okrepiti (zmanjšane dobave iz tropskih gozdov), postavljamo gozdu še dodatne zahteve. Radi govorimo, da lesna funkcija gozda ni več najpomembnejša, vendar to ne pomeni, da so zahteve zato kaj manjše! Lesna funkcija ni bila nikoli najpomembnejša, le da so to ljudje spoznali pogosto prepozno. Dejstvo je, da bo gozdno delo tudi v prihodnje še naprej pomembna prvina go- spodarjenja z gozdovi. Tudi če bi se pomen lesnoproizvodne funkcije gozdov v prihod- nje pomembno zmanjšal, moramo ugotoviti, da gospodarjenja z gozdovi brez gozdnega dela tudi v prihodnje ne bo. Za primer * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Košir, B.: Ecological Aspect of Work Arrange- ment in Forestry. Gozdarski vestnik, No. 4/1992. ln Slovene, lit. quot. 12. The article deals with the ecological aspect of work arrangement which is given special signifi- cance in the new situation. New suggestions in the selecting of technologies of wood production and forest road construction are presented. The mental process practised up tili now has been added the elements of work organization with a special emphasis on the selection of such techno- logies which enable the preserving of environ- ment and thus also the continuous economic utilization of all forest goods. Key words: work arrangement, technology, wood production, forest opening, work organiza- tion. vzemimo le katastrofalni vetrolom v nem- ških in švicarskih gozdovih pred dvema letoma. Ta bi se dogodil, tudi če lesna industrija srednje Evrope v tem trenutku ne bi potrebovala lesa. Dogodil bi se zato, ker je človek v stoletjih močno spremenil na- ravno podobo gozda in ga prilagodil svojim potrebam. Tudi če lesa ne bi več potrebo- vali, bi morali ne kat< o urediti prizadeto oko- lje, ga sanirati in ponovno stabilizirati. Res pa je, da bi se v tem primeru spremenili cilji in značaj gozdnega dela. Podobne primere bi našli tudi v Sloveniji (KOŠIR 1989). Mislimo na sestoje, ki jih je človek v preteklosti osnoval skladno s takratnimi načeli in potrebami, danes pa spoznavamo, da brez nenehnih posegov človeka ti sestoji niso sposobni uravnoteženega razvoja. Spoznanje, da brez gozda in njegovih proizvodov v najširšem pomenu ne moremo živeti, daje prednost vprašanju o stopnji izkoriščanja gozdnega bogastva. Zanima nas tista stopnja, ki omogoča trajno izkoriš- čanje. Po strokovnih merilih lahko za lesno- proizvodno funkcijo določimo trajno stopnjo izkoriščanja gozda glede na njegovo obno- vitvena sposobnost. Toda, ali je ta stopnja G. v. 4/92 207 prava? Ali res zagotavlja trajnost? Ali govo- rimo o (KLAASSEN, OPSHOOR 1991): - GOSPODARNOSTI TRAJNEGA IZ- KORIŠČANJA GOZDOV, ali o - TRAJNOSTI GOSPODARNEGA IZ- KORIŠČANJA GOZDOV? Odgovori tičijo tudi v kompleksnem vred- notenju posledic gozdnega dela ter v dolo- čevanju stopenj trajne uporabe gozdnih dobrin tudi za splošnokoristne funkcije go- zda. Posledice gozdnega dela so ekonom- ske, socialne, biološke, vendar pa mednje lahko štejemo tudi neznane negativne po- sledice. če razmišljamo o trajnosti gospodarnega izkoriščanja gozdov, potem moramo več pozornosti posvetiti vsem posledicam, ki grozijo, da bi zmanjšale obnovitvena spo- sobnost gozda in s tem vzbudile dvom v uresničljivost zapisanega načela. Naštetim dilemam se v perspektivi pri nas pridružuje tudi dvom, ali bo nova orga- niziranost gozdarstva uspela zavarovati javni interes v vseh, torej tudi zasebnih gozdovih, saj izkušnje iz preteklega leta kažejo, da znatni del lastnikov gozdov poj- muje gospodarjenje z gozdom predvsem kot neomejeno razpolaganje z njegovo le- snoproizvodno funkcijo, tudi na škodo njene obnovljivosti. Po novi gozdarski zakonodaji (1991, 1992), bo imel lastnik zasebnega gozda predvidoma bolj svobodne roke pri odloča­ nju, kdaj in koliko bo posekal v svojem gozdu, vendar v okviru omejitev, ki izhajajo iz znanih načel gospodarjenja z gozdovi. Bolj svobodne roke pa poleg koristi, ki si jih obetajo lastniki gozdov, prinašajo tudi skrbi in odgovornosti, ki jih večina med njimi doslej ni poznala. Pri tem ne gre le za količinska merila - npr. da določenih omejitev ne smejo preseči - temveč pred- vsem za kakovostna merila proizvodnje. Med slednjimi pa je poleg varnosti pri delu najpomembnejša skrb za dosledno uresni- čevanje ciljev gospodarjenja, saj se v naših gozdovih poleg lesnoproizvodne vse bolj poudarja tudi splošnokoristne funkcije go- zda (estetska, varovalna, rekreacijska itd.). Gozd, ki ga lastnik zapusti potem, ko je v njem posekal odobreno količino lesa, bi moral torej biti še naprej sposoben trajno 208 G. V. 4/92 opravljati naštete funkcije. Z našim pose- gom vanj ne bi smeli prizadeti njegove sposobnosti za samoobnovo, če gre za naraven sestoj, ne bi smeli povzročiti na- stanka erozijskih žarišč, spremeniti vodnih tokov, uničiti vseh skrivališč drobnih gozd- nih živali, ali pa omogočiti »škodljivcem«, da se pretirano namnožijo. Pomembna je seveda tudi skrb za tista drevesa (nosilce razvoja sestojev), o katerih računamo, da bodo akumulirali prihodnji prirastek. Zave- dati se moramo, da bodo drevesa, ki so poškodovana pri sečnji in spravilu, kmalu začela trohneti, zato bo njihova vrednost ob času poseka bistveno manjša. Gozdni posestnik bo odgovoren za svojo gozdno posest tudi za to, da ob opravljanju gozdnih del pri izkoriščanju gozdov ne bo pustil za seboj nepotrebnih in pretiranih negativnih posledic. Odgovoren bo torej za trajno gospodarno gospodarjenje z go- zdom, pri čemer je trajnost brezpogojna pri splošnokoristnih funkcijah gozda, medtem ko je pri lesnoproizvodni funkciji dosegljiva le pogojno, odvisno od velikosti posesti in značilnosti gozda. 2. PRIPRAVA DELA V GOZDNI PROIZVODNJI Priprava dela je druga izmed štirih orga- nizacijskih faz, ki jih vsebuje vsak pro- izvodni sistem (načrtovanje, priprava dela, izvajanje dela in nadzor). V prvi fazi - načrtovanje proizvodnje -določimo cilje in okvirne časovne roke. Pred začetkom izva- janja dela pa moramo opraviti še pripravo dela, pri kateri opravimo vse, kar je treba, da bo proizvodni proces potekal smotrno, gospodarno in ekološko sprejemljivo. Od- govoriti moramo na temeljna vprašanja, kot so: kako bomo ravnali (s kakšno tehnologijo bomo opravili predvidene naloge), kdo bo izvajalec, kdaj bomo začeli in končali pro- izvodni proces ali njegov del in kakšni bodo stroški proizvodnje. Izkazalo se je, da je od temeljite priprave dela tesno odvisna uspešnost proizvodnje. Razlogi za čedalje večji pomen priprave dela so v hitrem razvoju proizvodnih proce- sov, v katerih prihaja do delitve dela v smislu specializacije posameznih udele- žen cev, ki nimajo več pregleda nad celot- nim potekom proizvodnje. Pomen priprave dela se zato veča z velikostjo in zamotanos- tjo proizvodnega sistema. V gozdarstvu se pomen priprave dela veča tudi z velikostjo površine in dolžino časovnega obdobja ter s številom nalog, ki jih je potrebno v tem času opraviti. Poseben pomen priprave dela v gozdarstvu pa temelji na rastočih nasprotjih med kratkoročnimi poslovnimi interesi izvajalcev gozdne proizvodnje in javnim interesom. Z razvojem je delitev dela v proizvodnih organizacijah ustvarila tudi pogoje za zapo- slovanje polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, ki niso bili več sposobni opravljati svojega dela brez natančnih navodil, ki lahko izhajajo le iz priprave dela. V pro- izvodnji pa je tudi vedno več strokovnjakov, ki so usposobljeni za predvidevanje poteka bolj zamotanih procesov. Ti so spoznali, da lahko s pripravo dela ne le povečajo uspe- šnost dela, temveč izboljšajo tudi kakovost dela. S pravilno časovno dinamiko opravlja- nja del in s povezovanjem znotraj poslov- nega sistema, npr. s komercialno funkcijo podjetja, pa lahko ustvarijo tudi neprimerno večje ekonomske učinke . Če pomislimo na kibernetski model de- lovnega sistema, potem se priprava dela ukvarja predvsem z vložkom, poskuša uga- niti, kakšne so lahko motnje iz okolja, in poiskati rešitve za zmanjšanje njihovega vpliva ter poskuša vse, kar je potrebno za gladek prehod iz enega stanja sistema v drugega, vse do dokončanja proizvodnje. če razmišljamo o vložku in posledicah delovanja sistema na okolje (mislimo pred- vsem na gozd), potem lahko poskusimo dokazati hipotezo, da so motnje v okolju obratnosorazmerne z velikostjo vložka v ohranjanje okolja. ln velik del tega vložka nadzorujemo prav v fazi priprave dela. Nekdaj so delili pripravo na kabinetno in terensko (KRIVEC 1973), ker je bil najpo- membnejši element pri delitvi kraj dogajanja priprave dela. Značilno za ta čas je bilo tudi, da je bila priprava dela celovita v smislu obravnavanja in povezovanja pro- izvodnih procesov gojenja, izkoriščanja go- zdov ter graditve gozdnih prometnic. V prihodnje bo potekala priprava dela v gozdarstvu v drugačnem časovnem inter- valu, poleg tega pa bodo posamezne vidike priprave dela lahko obravnavali predstav- niki subjektov z nasprotujočimi si interesi (npr. zasebno podjetje, lastniki zasebnih gozdov in predstavniki države - 1991 ). Zaradi vsega tega je smotrneje obravna- vati pripravo dela po vidikih, ki so pomemb- ni za popolnost in strokovnost ter zagotav- ljajo tudi njeno uspešnost. Ti vidiki so na- slednji: - vidik delavca, - ekološki vidik, Slika 1: Razmerje med vložkom in motnjami v okolju MOTNJE v OKOLJU SLABO Obstoj6če tehnologije .., i SPREJEMLJIVA . lu --RA~E~ _uo_~NJ_- -- -i -. SPREJ~LJIVI VLOžEK DOBRO VLOŽEK V OHRANJANJE OKOLJA G. V. 4/92 209 - vidik gospodarnosti, - vidik tehnike in tehnologije. Delo pri oblikovanju elementov po posa- meznih vidikih lahko poteka v pisarni ali na terenu. Prav tako ni nujno, da vsi sodelujoči oblikujejo vse naštete vidike. Pomembno pa je, da končna priprava dela na nekem določenem kraju vsebuje vse možnosti in da smiselno povezuje področja pridobiva- nja lesa, gojenja in varstva gozdov in po potrebi tudi drugih proizvodnih sistemov. Med naštetimi vidiki nas najbolj zanima ekološki vidik, ki omogoča gozdarju, da uresniči v praksi visoka načela svoje stroke. 3. EKOLOŠKI VIDIK PRIPRAVE DELA Pri vseh tehnoloških procesih, ki potekajo v naravnem okolju, se nujno srečamo z vprašanjem, kakšne s_o lahko posledice našega dela za okolje. Pri ekološkem vidiku ne gre le za vpliv samih tehnologij na okolje, temveč za vse morebitne stranske učinke, ki jih povzročamo z našim delova- njem. Te učinke lahko presojamo po na- slednjih smereh njihovega vpliva: - Predvideni vpliv na okolje v neposred- nem smislu (spremenjeni biotopi, vpliv na sestoj in rastišče, motnje v razvoju rastlin- ske in živalske komponente). - Predvideni vpliv tehnologij na opravlja- nje določene splošno koristne funkcije go- zda (spremenjeni pogoji za opravljanje ene ali več splošnokoristnih funkcij gozda). Pri presojanju pričakovanih učinkov in določanju možnih ukrepov, ki bi te učinke odpravili ali omejili, se naslanjamo na dolo- čila (zahteve) iz gozdnogojitvenih načrtov, ki upoštevajo smernice načrtov gozdnogo- spodarskih enot ter območnega gozdnogo- spodarskega načrta . Iščemo predvsem tista določila, ki imajo pomen omejitev, kot npr. omejitve o gradnjah gozdnih vlak in cest ali prepovedi o delu v gozdu v določenem času . Poleg teh omejitev se moramo držati tudi drugih standardov gozdne etike, ki po~e­ nijo nekakšne nepisane omejitve tudr v gozdovih, za katere ne veljajo posebne omejitve glede izvajanja gozdne proizvod- nje. 21 0 G. V. 4/92 Izhajamo torej iz konkretno in jasno ugo- tovljenega pomena gozda v smislu funkcije, ki je določena z družbeno gospodarsko kategorijo (lesnoproizvodni gozdovi, go- zdovi s posebnim namenom, kmetijsko zemljišče določeno za gozd, trajno varo- valni gozdovi, gozdovi z omejenim lesno- proizvodnim pomenom), ter splošno korist- no funkcijo gozda (varovalna, zaščitna, hi- drološka, klimatska, higiensko-zdravstve- na, turistično-rekreacijska, poučna, razisko- valna, obrambna, estetska, spomeniško varstvena, varstvo divjadi, prehrambena funkcija za divjad, Triglavski narodni park - povzeto po šifrantu 'popisa gozdov') . Nekatere od naštetih kategorij in funkcij imajo tudi pravni značaj. Pri teh je tudi povsem jasno, kakšne so zahteve in ome- jitve pri gospodarjenju z gozdovi ter izvaja- nju del. Pri večini drugih kategorij in funkcij pa omejitve niso povsem konkretne in jih tudi tolmačimo na različne načine. Poleg tega moramo upoštevati tudi to, da večina gozdov izpolnjuje več funkcij hkrati, le da je ena bolj poudarjena. Slika 2: Ekološki vidik priprave dela PqMEN GOZDA Določanje omejitev je zato ključni pro- blem, saj je treba poleg naštetih zahtev zaradi izpolnjevanja določenega poslan- stva gozda upoštevati tudi dejanske na- ravne danosti in možnosti, ki jih nudijo obstoječe tehnologije in zahteve po gospo- darnosti. Pri določevanju omejitev začnemo z minimalnimi zahtevami, ki morajo biti izpolnjene v vsakem primeru . Če gledamo z vidika okolja in razvoja gozdov, bodo te zahteve ostrejše, če nas bolj skrbi gospodarnost, pa milejše. Na tej stopnji razmišljanja je bolje, če si pri določa­ nju minimalnih zahtev ne postavljamo pre- strogega okvira, ker si tako olajšamo izbor alternativnih tehnologij. Iz določenih mini- malnih zahtev izvirajo tudi merila, ki služijo za nadzor nad izvajanjem, in ugotavljanje, ali določena tehnologija dejansko izpolnjuje zahteve. Med takšna merila lahko štejemo ciljno gostoto vlak, njihovo širino, tip pola- ganja vlak, maksimalni delež poškodb na drevju, brezpogojne zahteve po ohranjanju izbranih dreves in drugo. Izbira alternativnih tehnologij je naslednji korak, pri katerem tudi ugotavljamo, kaj od možnega je dejan- sko mogoče izpolniti , vendar gledano pred- vsem z vidika ekološke primernosti. Vsaka izmed alternativnih tehnologij je povezana z določenimi negativnimi vplivi , ki so sicer v mejah minimalnih zahtev, vendar jih je mogoče še zmanjšati z upo- rabo in izvajanjem preventivnih ukrepov. Ti ukrepi se morajo nasloniti na standarde in merila, ki določajo njihovo uporabo in po- sredno tudi upoštevajo gospodarnost nji- hove uporabe oziroma izvajanja (npr. indi- vidualna zaščita dreves, prepoved vožnje bo brezpotju, prepoved sečnje v bližini vodotokov, protierozijsko ureditev deloviš- ča, oze!enjevanje vlak in cestnih brežin in podobno). Pri določanju uporabe in izvaja- nja preventivnih ukrepov moramo določiti poleg prostorske, količinske, kakovostne in stroškovne, tudi časovno komponento. če imamo na voljo več alternativnih tehnologij, je to potrebno storiti za vsako posebej . Kljub preventivnim ukrepom in tudi v primeru, da je bilo delo izvajano po vseh zahtevanih merilih, lahko pričakujemo , da bodo določene posledice takšne, da jih bo treba odpraviti. Pri ekološkem vidiku pri- prave dela moramo torej določiti tudi nadzor nad izvajanjem - čas in nosilca tega nad- zora ter ukrepe za sanacijo nastalih nega- tivnih vplivov . Pomembno je, da so pri tem jasno zapisane dolžnosti in odgovornosti. Tako načrtovani novi način hierarhije od- ločitev pri gozdnem delu lahko pomeni kakovostni zasuk v gozdarski praksi , če bo spremljan s konkretnimi merili (standardi) glede še dopustne stopnje motenj v okolju ter s smernicami za opravljanje določenih praktičnih opravil. 4 . POVEZAVA MED VIDIKOM GOSPODARNOSTI IN EKOLOŠKIM VIDIKOM PRIPRAVE DELA Kadar imamo na voljo več možnosti, po navadi izbiramo tehnologijo s primerjavo stroškov. V ta namen so zelo uporabne relativne primerjave, s katerimi ugotovimo za določene delovne razmere razmerje med stroški, ki nastanejo z uporabo posa- meznih tehnologij (REBULA, KOŠIR 1988, KOŠIR 1990, b) . Vzemimo primer spravila lesa in primerjavo med tehnologijo A in B pri spravilu lesa : Ac Ic = -----gc , kjer je: Ic = koeficient primerjave stroškov, Ac =stroški spravila lesa s tehnologijo A, vključno s stroški odpiranja gozdov, Be = stroški spravila lesa s tehnologijo B, vključno s stroški odpiranja gozdov. Očitno je, da so v primerjavo vključeni izključno ekonomsko-tehnološki vidiki, vključno s posebnostmi organizacije dela z eno in drugo obliko spravila lesa .. Če bi želeli vključiti v podoben izračun še ekolo- ške vidike, bi podobno zapisali : Ae le= Be' kjer je: le = koeficient primerjave ekoloških dejavnikov, Ae = velikost negativnih vplivov tehnologije A, vključno z vplivom odpiranja gozdov, Be = velikost negativnih vplivov tehnologije B, vključno z vplivom odpiranja gozdov. Koeficient ekološkega vidika lahko izra- čunamo s poljubnimi enotami, le da je enota v imenovalcu enaka enoti v števcu. G _ V 4/92 211 Pri spravilu lesa so med pomembnejšimi negativnimi vplivi na okolje poškodbe goz- dnih tal, ki nastanejo zaradi gradnje sekun- darnih prometnic, premikanja delovnega stroja po brezpotju in zaradi premikanja bremena. Poškodbe na gozdnih tleh lahko grobo razvrstimo na vidne in nevidne. Prve brez dvoma prizadenejo že estetski videz gozda, v bistvu pa so njihove posledice lahko še mnogo hujše in dalnosežnejše. Predstavljajo lahko izgubo površine, na ka- teri se lahko razvija sestoj, ali pa pomenijo nastanek erozijskih žarišč z nepredvidljivi mi posledicami. Nevidne poškodbe na gozdnih tleh nastanejo zaradi zbijanja tal pri vožnji težkih delovnih strojev zunaj gozdnih pro- metnic. Sem štejemo poškodbe korenin, spremembe v talni strukturi, ki vpliva tudi na spremenjeno kemijo in biologijo gozdnih tal. Poškodbe gozdnih tal lahko pomembno vplivajo tudi na spremembo vodnih tokov v gozdu in na ta način spremenijo rastiščne razmere. Poškodbe gozdnih tal lahko vred- notimo glede na velikost in vrsto poškodo- vane površine (m2) . Poškodbe na stoječem drevju (sem šte- jemo tudi poškodbe mladovja) nastanejo pri sečnji in pri spravilu lesa. Najpomemb- nejše so poškodbe zaradi spravila lesa (KRIVEC 1975, IVANEK 1976), ki zajemajo veliko večino vseh poškodb na stoječem drevju, če ne upoštevamo gradnje gozdnih prometnic. V nasprotju s poškodbami stoje- čega drevja pri sečnji, prizadenejo po- škodbe zaradi spravila lesa spodnji, naj- vrednejši del debla, v katerem se začne nato razvijati lesna trohnoba. Kakšne so posledice teh poškodb pa je odvisno od vrste dejavnikov, med katerimi so najpo- membnejši rastišče, drevesna vrsta, raz- vojna faza in letni čas. Za izračun koefi- cienta lahko vzamemo število in vrsto po- škodb na stoječem drevju. če je koeficient Ic večji od 1, je smotrno izbrati tehnologijo B, ker je gospodarnejša z ekonomskega vidika. Podobno lahko ugo- tovimo tudi za koeficient le, možne pa so tudi druge kombinacije (slika 3). Primerjava obeh koeficientov omogoča, da razvrstimo vsak konkreten primer v enega izmed štirih področij . Če vzamemo za izhodišče sredino gornje preglednice (kjer sta oba koeficienta enaka 1 ), je položaj poljubne kombinacije določen s smerjo glede na novo izhodišče ter oddaljenostjo Slika 3: Področja primerjav ekološkega in stroškovnega vidika s TK RO OE s KF. o V Ic N 1 212 G. V. 4192 EKOLOŠKI KOEFICIENT Je 2 ~--------------------~----------------------. Tehnologija A boljSa x Nasprotje l ' y Nasprotje Tehnologija B boljSa i 2 od izhodišča. Oboje izračunamo z nasled- njimi obrazci: E = f(lc, le), x = 1 -le, y = Ic- 1, E2 = x2 + y2 = (1 - le)2 + (Ic - 1 )2 , ETA= arcsin (y/E) Ordinata novega koordinatnega sistema pomeni vrednosti, pri katerih je vrednost ekološkega koeficienta enaka 1, torej tiste primere, pri katerih je vpliv obeh tehnologij spravila lesa na okolje enak. To je stanje, ki ga predvidevamo, kadar izbiramo tehno- logije spravila lesa izključno po ekonomskih merilih. Obratno pa pomeni abscisa vredno- sti, pri katerih je vrednost stroškovnega koeficienta enaka 1 , zato se na tej osi odločamo le na podlagi ekoloških meril. Gledano iz sredine preglednice kažejo tiste vrednosti koeficienta E, ki ležijo v drugem in četrtem kvadrantu, nedvoumno prednost ene ali druge tehnologije spravila lesa. Vrednosti E v prvem in tretjem kvadrantu pa kažejo na nasprotja med ekološkimi in ekonomskimi zahtevami določene tehnolo- gije spravila lesa. Vrednost kota ETA pove pri tem razmerje skladnosti oziroma nes- kladnosti, velikost E pa velikost neskladno- sti med obema merilo ma (preglednica 1). če smo pri izboru tehnologij zelo strogi, bo naš izbor odvisen le od koeficienta le in se bomo šele v primeru, da je ta enak 1, vprašali, kakšna je vrednost koeficienta Ic, in nato naredili dokončni izbor. V življenju nastopa vrsta kombinacij in nemogoče se je strogo držati le enega merila. Računamo lahko torej z manj strogimi merili, ker vklju- čujemo tudi dejavnike, ki niso zajeti v izra- čunu opisanih koeficientov, kot je npr. opti- malna izkoriščenost delovnih strojev, var- nost pri delu in drugo. Doslej smo gospodarnosti dela dajali na- vadno nekaj večjo prednost, ker nas pač posledice negospodarnega dela prizade- nejo prej, kot posledice ekološko neustre- znega početja. Danes pa se povečini stri- njamo z mnenjem, da je to kratkovidne in da bi bilo bolje dajati prednost ekološkim merilom, saj pomeni ohranjanje ekološkega ravnotežja navsezadnje tudi ohranjanje de- javnikov, ki so pogoj za trajno gospodarno gospodarjenje z gozdovi. 5. PERSPEKTIVE ZMANJŠANJA NEGATIVNIH VPLIVOV GOZDARSKIH TEHNOLOGIJ NA OKOLJE V povsem drugačnih družbenoekonom- skih razmerah smo pred časom že določili pomen razvoja okolju prijaznejših tehnologij in pri tem tudi mesto priprave in nadzora v gozdni proizvodnji (KOŠIR 1990, a). Če govorimo o strategiji zmanjševanja negativnih posledic gozdarskih tehnologij na gozdno okolje, bomo v prvi vrsti morali spoznati vrste teh vplivov ter njihove kratko- ročne in daljnosežne posledice. Iz teh spo- znanj bomo morali oblikovati omejitve, ki bodo izhajale iz funkcij gozda, kot tudi določiti merila za nadzor med izvajanjem proizvodnje ter po končanem delu, ki bodo slonela na rezultatih raziskovalnega dela. Rezultati takšnih raziskav bodo uporabni neposredno pri uveljavljanju novih tehnolo- Preglednica 1: Pomen velikosti kota ETA pri enaki velikosti koeficienta E ETA Položaj Prienakem Epomeni ETA: (sl. 3) rr/4 1 največje nasprotje med cenejšo tehnologijo Ain ekološko primernejše tehnologijo 8 rrJ2 2 tehnologija Aje cenejša ob enakem vplivu na okolje rr-3/4 3 največja skladnost obeh meril pri tehnologiji A: tehnologija Aje cenejša in ekološko primernejša n 4 tehnologija Aje ekološko primernejša ob enakih stroških n-5/4 5 največje nasprotje med dražjo tehnologijo Ain ekološko manj primerno tehnologijo 8 Jt-3/2 6 tehnologija B je cenejša pri enakem vplivu na okolje rr-7 /4 7 največja skladnost obeh meril pri tehnologiji B : tehnologija B je cenejša in ekološko primernejša jt-2 8 tehnologija B je ekološko primernejša ob enakih stroških G. V. 4/92 213 gij pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic, to je tistih, ki jih bomo izbrali iz presečne množice tehnično izvedljivih , go- spodarnih, človeku in okolju prilagojenih tehnologij, ter posredno pri oblikovanju izhodišč za uveljavljanje strokovnih meril pri načrtovanju gozdne proizvodnje, izbiri izvajalcev ter nadzoru opravljenih del. Državna gozdarska služba bo potrebo- vala merila, po katerih se bo ravnala pri upravljanju z državnimi gozdovi , pa tudi pri uveljavljanju javnega interesa v vseh go- zdovih , ne glede na lastništvo. Pri tem bo pomembna tud] prava izbira izv~alcev goz- dnih del (KOSIR, LIPOGLAVSEK, WIN- KLER 1991 ), da bodo s primerno tehnolo- gijo pri predpisanih omejitvah uspeli gospo- darno in okolju primerno opraviti prevzete obveznosti. Nepoznavanje temeljnih para- metrov, kakovostnih, količinskih pa tudi fi- nančnih kazalcev, ki bodo vrednotili oprav- ljeno delo tudi z vidika vpliva na okolje, bi lahko vodilo v bistveno poslabšanje stanja našega okolja, v katerem ima gozd prven- stven pomen. V državnih gozdovih bo javni interes veliko lažje ubraniti kot v zasebnih gozdo- vih, zato bo nujno izdelati sistem neneh- nega izobraževanja lastnikov gozdov, ki imajo danes pretežno zastarelo znanje in so navezani na tradicionalni način razmi- šljanja in dela. Poleg tega pa bomo morali poskrbeti tudi za obveščanje javnosti v primerih kršenja načel dobrega gospodarje- nja. Zelo pomembno bo, kako bo to po- dročje obravnavala gozdarska zakonodaja, še bolj pomembno pa bo, kako bo v praksi delovalo usklajevanje zasebnih in javnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi . Pričakujemo lahko, da se bo kakovost priprave dela v državnih gozdovih poveče­ vala, medtem ko bodo lastniki gozdov izva- jali pripravo dela le izjemoma. Ali bo nova zakonodaja nekatere prvine priprave dela vključila kot obvezne v gozdnogojitvene načrte in kako bo deloval nadzor, pa je še odprto vprašanje. Doslej smo bili navajeni , da je bil rezultat priprave dela pisni izdelek- podrobni načrt, vendar ta pri ustrezno majhnem obsegu dela vsaj za sečnjo in spravilo v zasebnih gozdovih ni nujen. Pomembnejši je miselni potek pri odločitvah, ki so nato usodne za 214 G. V. 4/92 končni uspeh dela. Pri lastnikih razdroblje- nih zasebnih gozdov moramo doseči, da bodo zavestno uporabili svoje znanje o gozdu in gozdnem delu, zavedajoč se vseh posledic napačnih odločitev. Prioritetni red razmišljanja naj bi bil naslednji: 1 . skrb za varnost delavcev in lastno varnost; 2. skrb za okolje in gozd; 3. gospodarnost opravljanja kakega dela. če prvih dveh pogojev ni mogoče zado- voljivo rešiti, potem je odgovor na tretjo zahtevo na dlani: »takšnega dela se ne da racionalno opraviti«. LITERATURA 1. lvanek, F., 1976. Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. BF, VTOZD za gozdarstvo, dokt. disert., Ljubljana. s. 184 2. Klaassen, A. J., Opshoor, J. B., 1991. Eco- nomics of sustainability or the sustainability of economics: different paradigms. Ecological Eco- nomics, 4 ('1 991 ), Elsevier Science Publ., Amster- dam, s. 93-115. 3. Košir, B., 1985. Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa. Zbornik študijskih dni, BF, Ljublja- na, s. 93-199. 4. Košir, 8., 1989. Možnosti pridobivanja lesa iz gozdov pod Martuljkovo skupino. IGLG, eksper- tiza, s. 8. S. Košir, B., 1990,a. Prognoza tehnološkega razvoja gozdarstva Slovenije do l. 2000, IGLG, Ljubljana, s. 65. 6. Košir, B., 1990,b. Ekonomsko-organizacijski vidiki razmejitve delovnega območja traktorjev in žičnih naprav pri spravilu lesa. BF, Gozdarstvo, Dokt. disert., Ljubljana, s. 350. 7. Košir, 8., 1991. Delimitation of Cable Yar- ding and Tractor Working Areas in Wood Skidding on the Basis of Work Studying . Proceedings of IUFRO 1990, S3 :04 Subject Area, XIX World Congress, Montreal, s. 77-83. 8. Košir, B., Lipoglavšek, M., Winkler, 1., 1991. Strokovne podlage za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec gozdnih del. V: Posve- tovanje >•Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko po- djetje«, Bled 1991 , s. 14. 9. Krivec, A. 1973. Temelji znanstvene organi- zacije dela v gozdni proizvodnji. Skripta. BF, Gozdarski oddelek, Ljubljana, s. 108-186. 1 O. Krivec, A. 1975. Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravilu lesa glede na delovne razmere in poškodbe. BF - lGLG, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 13, 2, s. 145-193. 11 . Rebula, E., Košir, B., 1988. Gospodarnost različnih načinov spravila lesa. Strok. in znan- stvena dela 96, VTOZD za gozd., Ljubljana. 12. * 1991, 1992. Različni osnutki Zakona o gozdovih. Tipkopis, MKGP, Ljubljana.