co va*—ekipa i 99' r ki&'ras:::! i äüimp lg»5g:m§ liiiiaM ■■■leill« wpmilwiw— sap IMMi NiciaBavavj! Niaaaaiaii laaaaaaaiaia^ 40MH* TV IISlMliaMlll laataiaaai »in««iir* aiiiyg-i iaiiaaiianai HSI E^S^Sa'SUj ii liHiniBBaRai i" uiiiimini l ■ kkkhsh SmrniMamiT- j ii J ms stran 29-31 ipraktikum kako povabiti župana na prireditev skrb za pravočasno najavo dogodkov Zakaj gre župan na določene prireditve in na določene ne, kdo od organizatorjev ima prednost pri datumih in zakaj Občina Logatec ne določa, kdo sme imeti prireditev na določen dan? - Župan se trudi obiskati čimveč prireditev. V kolikor mu čas dopušča, obišče vse, v kolikor ne, pa ne gre za njegovo morebitno zamero, ampak za dejstvo, da je v tistem terminu že zaseden, ali pa za prireditev sploh ni vedel. Osnove bontona in protokola določajo, da je treba goste najprej povabiti na prireditev, če si jih tam želite. V primeru župana vam priporočamo, da najprej telefonsko (01/759 06 00) preverite v tajništvu župana, ali je župan v terminu vaše prireditve sploh prost. Gospo tajnico obvestite, da bi prosili, če bi lahko v županovem koledarju rezervirala ta termin. Termin pa potrdite še s pisnim vabilom, da ima tudi tajništvu dokumentirano, da se bo dogodek zgodil. Se pa lahko zgodi, da bi želela dva organizatorja prireditev izvesti v istem dnevu in ob isti uri in oba imata željo, da bi prireditvi prisostvoval tudi župan. V takih primerih pride na vrsto tisti, ki prvi zaprosi za županovo udeležbo in jo tudi potrdi. Imeti hkrati dve prireditvi v občini Logatec ne bi smelo predstavljati težav, saj je število prebivalcev dovolj veliko, da prenese dve ali več prireditev ob istem času. Težava pa nastane, ko eden izmed organizatorjev pričakuje, da bo nekdo drugemu organizatorju prepovedal izvesti prireditev na isti termin. Večkrat je zato Občinska uprava prejela zahteve organizatorjev, da drugemu organizatorju prepove izvedbo prireditve na isti termin. Ob tem naj poudarimo troje: 1. Občina Logatec nima nobene pravne podlage, ki bi ji dajala pravico določati, kdaj ima lahko kdo prireditev, oziroma, ki bi ji dopuščala, da lahko nekomu prepove realizacijo prireditve, ker jo namerava izvesti v istem dnevu in ob isti uri, kot jo ima že nekdo drug. Po domače: Občina se nima pravice vtikati v organizacijo prireditve, katere ne organizira sama ali pa je v javnem interesu Občine. 2. Čeprav je pomoč organizatorjem pri prireditvah domena Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije (katerega ustanovitelj je država in ne Občina), Občina kljub temu pomaga organizatorjem z možnostjo brezplačne objave najave dogodka na uradni spletni strani. Pri tem je treba poudariti, da Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11), ki določa vsebino uradnih spletišč javne uprave, ne določa, da bi bile lahko take vsebine, kot so najave prireditev in drugo, kar ne sodi v dela in naloge občine, sploh objavljene na občinskih spletnih straneh. A ker smo prijazna Občinska uprava, občanom vseeno pomagamo tudi na tak način, in to že leta. Sicer pa so naloge Občine pri prireditvah predvsem zagotavljanje sredstev za njihovo izvedbo preko razpisov in omogočanje dostopnosti kulturnih in drugih programov tudi preko skrbi za infrastrukturo, v katerih so programi izvedeni. Težavo s pokrivanjem terminov pa smo različne organizacije poskušale reševati že v preteklosti, in sicer s koledarji prireditev za daljše obdobje, kot so trije meseci. Ker pa večina organizatorjev svoje prireditve pripravlja šele v zadnjem trenutku, velikokrat tudi samo kakšen teden prej, je utopično pričakovati, da bi lahko imeli najave več tednov ali celo mesecev vnaprej. Poskus, da bi imeli napovednik za nekaj mesecev vnaprej, je bil nazadnje izveden s strani požrtvovalnega dela Knjižnice in JSKD OI Logatec. Tako na naši spletni strani kot drugih medijih in publikacijah, ki smo jih pripravili kot Občina, imamo objavljene tudi tradicionalne prireditve, ki se večinoma vrtijo okoli določenega datuma ali termina. Vse, kar je nestalnega značaja, pa je skorajda nemogoče pričakovati, da bo najavljeno pravočasno, ker je vse odvisno od posameznih organizatorjev in ne nas. Priprava nekih koledarjev prireditev vnaprej pa je zelo nehvaležno dejanje in večinoma tudi izguba davkoplačevalskih sredstev, saj se večkrat zgodi, da organizatorji tudi datume svojih prireditve po tem, ko so tiskovine že distribuirane, spreminjajo, in potem prihaja do slabe volje tako s strani organizatorjev kakor strani obiskovalcev. Izkušnje so nas navadile, da je objavljanje dogodkov na občinskem spletišču v bistvu še najboljši način, saj je odvisno od organizatorja, kdaj bo najava objavljena (lahko jo pošlje nekaj dni pred prireditvijo ali pa nekaj mesecev - vse je odvisno od njega), tudi spremembe so takoj objavljene. Jih je pa seveda treba poslati. Na zavihku http://logatec. si/vsebina/Prireditve/ bo objavljena najava kogarkoli, ne glede na vrsto prireditve ali statusa organizatorja. Pomembno je, da se najavo dogodka poda na za to pripravljenem obrazcu in na točno tak način, kot to zahteva obrazec. Z izpolnjevanjem navodil obrazca boste namreč zagotovili najhitrejšo možnost objave. Obrazec vas čaka na: http://logatec.si/vsebina/kultura.html. Pa veliko uspeha pri organizaciji prireditev in polne dvorane zadovoljnih obiskovalcev vam voščimo. Renata Gutnik, Občinska uprava obvestilo spremenjen čas komedij slovenska muska in udar po moško Abonente in ostale obiskovalce gledališkega abonmaja komedij Občine Logatec obveščamo, da je prišlo do zamenjave predstav in prestavitve termina zadnje predstave, ki bo na sporedu tudi pol ure kasneje, kot sicer. Termin zadnje predstave je bil predviden za petek, 29. marca 2013, ki je hkrati petek pred Veliko nočjo, zato smo se skupaj z gledališčem odločili, da spoštujemo željo vernikov po primernem praznovanju in, v želji da bi se slednji lahko vseeno udeležili predstave, prestavimo termin dotične predstave. Da zagotovimo iste predstave, pa je bilo treba zamenjati vrstni red predstav. Tako bo v petek, 15. februarja 2013, ob 20. uri na sporedu predstava VID VALIČ & DENIS AVDIC: UDAR PO MOŠKO, zadnja predstava, SLOVENSKA MUSKA OD A DO Ž pa bo uprizorjena v torek, 26. marca 2013 ob 20.30. uri. V kolikor bi nastopile še kakšne spremembe, vas bomo o slednjih pravočasno obvestili. Dodatne informacije o predstavah so na voljo na spletišču občine Logatec v dneh pred posamezno predstavo, zato nas obiščite na www.logatec.si oziro- ma na zavihku, namenjenem prav gledališkemu abonmaju http://logatec.si/vsebina/ Gledališki-abonma/. Vstopnice za izven za vsako izmed abonmajskih predstav bodo na voljo teden dni pred predstavo na prodajnih mestih: Upravni center Logatec, recepcija, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00, Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 98 41, Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18. Občinska uprava vsebina PRAKTIKUM 2-9 KMETIJSTVO 10-12 GENERACIJE 13-17 DRUŽBA 18-24 PISMA BRALCEV 24-25 POLITIKA 26-28 ŠPORT 29-31 KULTURA 32-37 NAPOVEDNIK 38 ZAHVALE 39 Ä Spoštovane občanke, spoštovani občani! Latinski pregovor »Mens saiia in corpose sano« (zdrav duh v zdravem telesu) nam sporoča, kako pomembna je usklajenost telesa in duha. V današnjem času, ki ga oblikuje hiter tempo življenja, stare modrosti ne jemljemo dovolj resno ter se ne poglobimo vanjo. Vsi si želimo čim bolj uspeti, naj si bo v poslovnem svetu, v družinskem krogu ali na področju športa. Za vsak uspeh pa so potrebne dobre delovne navade, ki jih moramo osvojiti že v mladosti: vztrajnost, koncentracija, red, samospoštovanje in spoštovanje do drugih, predvsem drugačnih. Spoštovati pa moramo tudi svoje nasprotnike, nikogar ne smemo podcenjevati. Premagamo jih lahko samo, če smo boljši. Zavedati se moramo, da je zmagovalcev le »prgišče«, več je poražencev. A to še ne pomeni, da moramo takoj vreči puško v koruzo. Bistveno je, da korak za korakom, vsak na svojem področju, napredujemo. V življenju nam mora biti pomemben naš osebni uspeh. Dobro ga je primerjati z drugimi, boljšimi, a le za to, da osebno rastemo. Ne smemo pustiti, da pridemo v primež tega, kaj drugi mislijo o nas in našem uspehu. Zavedati se moramo, da vsakodnevna športna aktivnost zelo koristi našemu telesu ter izjemno vpliva tudi na našo psihološko kondicijo. Možgani med vadbo namreč sproščajo endorfine, snovi, ki nam dajejo občutek sreče in zadovoljstva. Z aktivnostjo premagujemo vsakodnevne napore, slabo voljo, utrjujemo zdravje in samopodobo. Šport je pri vzgoji mladih zelo pomemben. Tega se zelo dobro, skupaj z vami, trenerji in zaposlenimi v občinski upravi, zavedam tudi sam. Naša želja in cilj je v različne športne in kulturne aktivnosti privabiti ter vključiti čim več otrok, mladih in starejših. Pri doseganju vzgojnih in športnih ciljev moram pohvaliti naše vrtce in osnovne šole, ki s svojim pedagoškim delom usmerjajo in spodbujajo otroke. Zelo vesel sem, da imamo v naši občini veliko zelo uspešnih športnih klubov in posameznikov. Na vsakem koraku se pozna strokovno in trdo delo trenerjev ter vodstva posameznih društev, klubov. Za vaš doprinos in vztrajanje na začrtani poti se vam iskreno zahvaljujem. Športnih prireditev je v Logatcu res veliko in tudi posrečenih animacij za promocijo športa. Velik poudarek skušam dati Športni zvezi Logatec ter jo postaviti na mesto, ki ji pritiče. Na vse načine želim spodbujati športno dejavnost, zato je bil letos športno obarvan tudi »Županov novoletni sprejem«. V mojih očeh dobro zastavljen in uspešno izveden, upam da tudi v vaših. Naj povem, da sem »navdih« za ta dogodek dobil prav na športnih prireditvah, in sicer ob izvedbi: Božičkove košarke, dneva namiznega tenisa in dogodka ob štirideseti obletnici delovanja mažoretk. Logatec ima tudi na področju športa že dolgoletno tradicijo. Na to nas spominjata sokolski in orlovski dom. Po vojni je tradicijo nadaljeval, sicer v skromnih prostorih Didl doma, Partizan. V preteklosti so za logaški šport in mlade veliko naredili Drago Arhar, Vladislav Puc,Tone Mihevc in Zoran Mrak. Veliko so prispevali tudi šolski športni učitelji v Dolenjem Logatcu - Bogdan Comino. Želim si, da bi na vseh področjih vašega življenja prevladoval «fer plej«. Vaš župan, Berto Menard praktikum pojasnila občine na temo komunalnega prispevka Stari postopki - zakaj odmera komunalnega prispevka zdaj? Župan je z nastopom funkcije podedoval kar nekaj nerešenih zadev. Med njimi tudi področje komunalnih prispevkov. V povezavi s tem je bilo nerešenih kar šest območij v Logatcu, in sicer; Plesišče, Volčji hrib, Jačka, Man-drge, Gorenji Logatec in del Blekove vasi. Prva štiri navedena območja smo že uspešno rešili. Razlog, zakaj se komunalni prispevek ni odmerjal prej, je treba poiskati pri prejšnjem vodstvu. Sedanje vodstvo pa si je ob nastopu funkcije vzelo dovolj časa, da je skupaj z občinsko upravo preučilo predmetno situacijo in se v dobro občanov o zadevi dobro poučilo. Strokovne službe so raziskale vse možne vidike postopka in preučile tudi možnosti, da se le-tega sploh ne lotimo, vendar je iz več pridobljenih mnenj pristojnega ministrstva izhajalo, da občani ostajajo zavezanci za plačilo komunalnega prispevka, oziroma je ne glede na zakasnitev ves čas obstajala pravica občine, da odmeri komunalni prispevek in dolžnost občanov, da ta prispevek poravnajo. Sam zakon namreč ne omejuje roka, v katerem lahko pristojni organ, ko gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda odmerno odločbo. Zato izdaja odmerne odločbe tudi ne more zastarati (sodba upravnega sodišča). Vsi očitki o retroaktivnosti so na tem mestu žal neutemeljeni. Ob tem pa želimo opomniti, da so bili občani o tem, da občina namerava pričeti s postopki za odmero komunalnega prispevka, obveščeni v oktobru 2011. Občina Logatec je torej občane korektno in dovolj zgodaj obvestila o tem, da namerava izdati odločbe za odmero komunalnega prispevka za območje Gorenjega Logatca, saj je prve odločbe izdala šele konec leta 2012. Kakšna je podlaga za odmero komunalnega prispevka? Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). KOMUNALNI PRISPEVEK je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. ZAVEZANEC za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta, ali spreminja njegovo namembnost. Komunalni prispevek se odmeri v dveh primerih: -kadar se odmerja za potrebe gradnje in organ prejme zahtevo zavezanca oziroma od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt); -kadar je zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo treba izdati novo odločbo o komunalnem prispevku po uradni dolžnosti (sedmi odstavek 79. člena ZPnačrt). Kaj to pomeni po uradni dolžnosti? Sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt določa, da kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti (zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča s komunalno opremo in ne zaradi zvišanja vrednosti nepremičnine). V državnem Pravilniku o merilih za odmero komunalnega je nadalje določeno, da izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo pomeni gradnjo tiste vrste komunalne opreme, na katero dotlej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Po uradni dolžnosti pomeni, da zavezanec ni zainteresiran za plačilo komunalnega prispevka, obveznost njegovega plačila pa je že nastala. Torej v tem primeru plačilo komunalnega prispevka ni vezano na bodočo gradnjo, o kateri odloča investitor, pač pa je namenjeno plačilu dela stroškov gradnje komunalne opreme, s katero je občina izboljšala opremljenost njegovega stavbnega zemljišča. V tem primeru plačilo komunalnega prispevka ni več odvisno od zavezanca oziroma njegove odločitve o gradnji, temveč pomeni njegovo obveznost. Kako je občina prišla do podatkov, komu odmeriti komunalni prispevek? Občina je za odmero komunalnega prispevka izhajala iz javnih uradnih evidenc. Prva taka evidenca je Zemljiška knjiga, kjer je občina pridobila podatke o lastništvu. Zemljiško knjižno načelo je načelo zaupanja, torej da so vsi podatki, ki so vpisani v zemljiško knjigo, točni in se nanj lahko zanesemo. Za točnost podatkov v zemljiški knjigi pa ni pristojna občina, pač pa vsak posameznik, kjer velja načelo dispozicije strank, to pomeni, da je nek vpis v zemljiško knjigo možen le ob predhodnem predlogu stranke. Druga evidenca pa je prav tako javna uradna evidenca prostorskih podatkov, ki jo vodi Geodetska uprava RS. Iz evidence GURS je občina pridobila podatke o velikosti zemljišča in velikosti objekta posameznika. 79. člen ZPNačrt določa, da občina komunalni prispevek odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju in ne na kakršni koli drugi podlagi (evidenca priključkov, popisi študentov, evidenca GURS). Obračunsko območje je določeno v odloku in za obračunsko območje velja območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na obstoječo in načrtovano komunalno infrastrukturo, oziroma območje njene uporabe. Velja, da so obračunska območja določena, če je iz besedila odloka razvidna njihova enolična identifikacija v grafičnem izrisu teh območij. Če investitorjevo stavbno zemljišče ne leži v obračunskem območju, se mu dela komunalnega prispevka za opremljanje njegovega zemljišča ne da odmeriti. Pa saj so objekti že priključeni Komunalni prispevek NI ENAK komunalnemu priključku. Za sam postopek odmere komunalnega prispevka okoliščine, ali so zavezanci priključeni ali ne, niso pravno pomembne (sodba upravnega sodišča). Pogoj za odmero komunalnega prispevka ni že izvedena priključitev, saj je zavezancem v skladu z zakonom priključitev na določeno vrsto komunalne opreme zagotovljena šele s plačilom dela stroškov za izgradnjo komunalne opreme. Postopek priklopa (pogodba) bo Komunalno podjetje pričelo po tem, ko bodo s strani občine praktikumi brezplačna pravna pomoč v občini logatec tudi v februarju KDAJ: 27. FEBRUAR 2013 MED 12. IN 17. URO KJE: SEJNA SOBA OBČINE LOGATEC, I. NADSTROPJE PREDHODNE PRIJAVE NA TELEFON: 01/7590600 prejeli pravnomočne odmerne odločbe o komunalnem prispevku. Ali bi bili stroški nižji, če bi komunalni prispevek občina odmerila prej, in zakaj občanov ne oprostimo plačila? Konkretno za območje Gorenjega Logatca so bili v Odloku o programu opremljanja za Gorenji Logatec, sprejetem v letu 2009, viri financiranja jasno prikazani. Celotna investicija je stala 575.537,02 €. Skupni obračunski stroški (stroški, ki se razdelijo na zavezance) so bili preračunani na 393.616,88 €, razliko predstavljajo drugi viri financiranja. Na podlagi tega je bil določen preračun obračunskih stroškov na enoto mere in sicer Cpi= 2,57€ ter Cti=12,46 €. V mesecu maju 2011 je bil ta odlok preklican, tako je za območje veljal splošni odlok s preračunom obračunskih stroškov na enoto mere Cpi=2,18 ter Cti=7,86. To pomeni, da so se stroški, ki odpadejo za plačilo za zavezance Gorenjega Logatca, zmanjšali za okvirno 30 %. Razliko sredstev se je nadomestilo iz občinskega proračuna. Skupni znesek vseh odmer-nih odločb za Gorenji Logatec znaša okvirno 160.000 €, v povprečju pa je višina na zavezanca 1.400 €. V povezavi z oprostitvami plačila komunalnega prispevka pa so le-te jasno določene v 83. členu ZPNačrt. Zakon tako ne določa delnih ali celotnih oprostitev plačila komunalnega prispevka zaradi tega, ker je nekdo gradil komunalno opremo pred npr. 15 leti. Nezakonit bi bil tudi občinski predpis, ki bi to določal. Občina bi sicer lahko predpisala oprostitev plačila komunalnega prispevka, vendar le za nestanovanjske stavbe, in bi to občinski svet sprejel v obliki odloka, v tem primeru bi morala občina višino oproščenih sredstev nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. Tu se postavlja vprašanje o enakosti občanov (drugih območij, kjer smo postopke odmere komunalnega prispevka zaključili). Vir: Opremljanje stavbnih zemljišč, Komunalni prispevek - Pogodba o opremljanju, Praktični primeri, L. Štravs., GV Založba, 2010, Ljubljana; Zakon o prostorskem načrtovanju. mag. Katja Žagar kolofon Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec.si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 11. 2. 2013 Naklada: 4.300 izvodov Naslovnica: Logaške rokometašice v boju z Zagorjankami. Foto: Nicolas Sautet Logaške novice izhajajo 10. v mesecu. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. umrl je častni občan OBčine logatec FRANCE POPIT - JOKL ipraktikum kanalizacija Ko slišimo besedo kanalizacija, se navadno naši obrazi nekoliko spačijo in nas prve misli povede-jo k smradu in umazani vodi. Preleti nas neprijeten občutek zanemarjenosti. Kanalizacijo, in seveda s tem mislimo odpadne vode, vedno vidimo kot problem nekoga drugega in se ne zavedamo, da so tudi to naši odpadki, za katere moramo prav tako poskrbeti kot za trdne odpadke, ki jih v občini marljivo ločujemo in s tem prispevamo k čistemu okolju. Nezavedanje obstoja naših lastnih odplak (odpadnih vod) je v tem, da ko na stranišču potegnemo vodo, ko splaknemo lijake in ko odteče voda iz naših pralnih in pomivalnih strojev, jih ne vidimo več in zato za nas ne obstajajo, saj s preprostim potegom čiste pitne vode izginejo. Kaj se zgodi z odpadno vodo, ko »čarobno« izgine izpred naših oči, pa nas niti ne zanima oziroma se v to niti ne poglabljamo. Našo popolno pozornost odplake pridobijo, ko jih v naši hiši oziroma bližnji okolici zavohamo ali ko nas te odplake zalijejo in povzročijo velike nevšečnosti, ki jih žal ne moremo odpraviti v trenutku. Začnimo našo zgodbo o kanalizaciji in potovanju odpadnih vod (odplake) na njenem začetku. Ko potegnemo poln kotliček čiste pitne vode in zapustimo stranišče, naši te- lesni izločki potujejo po hišni kanalizaciji do jaška, ki povezuje hišno kanalizacijo z javno kanalizacijo. Tu se združijo z odpadnimi vodami drugih stanovanjskih objektov in po javnem kanalizacijskem sistemu potujejo na čistilno napravo, kjer poteka čiščenje odpadnih vod (odplak). Čiščenje komunalnih odpadnih vod poteka v več fazah. Prvo fazo imenujemo predčiščenje, ko odpadna voda priteče do čistilne naprave in se s pomočjo grabelj ali sit iz nje izločijo večji trdni delci, kot so veje, koščki kovin, krpe itd. Izločeni delci gredo na ustrezno predelavo in odstranjevanje. Od tu naprej teče odpadna voda do peskolovov, v katerih se usedajo težke snovi, kot so pesek, pepel, cigaretni filtri, kavne usedline itd. (večina teh usedlin se ne bi smela pojavljati, saj sodijo v ustrezne posode za odpadke) in se ustrezno predelajo in odstranijo. Ko so v večini izločeni vsi večji in manjši trdni delci, odpadna voda priteče v biološke bazene. Tu se vpihuje v vodo zrak, kjer poteka aeracija, ko mikroorganizmi očistijo vodo biološkega onesnaženja. Nastaja biološko oziroma aktivno blato, ki se useda, bistra voda pa se preliva v iztok. Aktivno blato se zbira v zgoščevalniku blata. Ko so zgoščevalniki polni, se izvaja dehidracija, kar pomeni izločevanje vode iz aktivnega blata. Izsušeno aktivno blato pa se ustrezno predela in odstrani. Zdaj, ko poznamo pot odpadnih vod, bi vas radi opozorili, da zaradi vseh večjih delcev, kot so pesek, veje, krpe, kavne usedline, jajčne lupine in vsa ostala trša hrana (kar sodi v ustrezne posode za odpadke, ki so občanom na voljo!), povzročajo zamašitve in privabljajo glodavce, kot so podgane in miši. Slednji širijo bolezni, ki lahko povzročajo obolenja vseh nas. Z metanjem raznih predmetov v kanalizacijski sistem pride do zamašitve in uničenja črpališč. Oseba, ki meče predmete v kanalizacijski sistem, se mora zavedati, da lahko privede do popolne zamašitve cevi in razlitja odpadne vode od točke zamašitve navzgor, kar pomeni, da se bodo odpadne vode razlile tudi na dvorišču osebe, ki je povzročila zamašitev. Tu pa pridemo na začetek naše zgodbe, ko se zavemo obstoja odpadnih voda, ki nam zagrenijo in zasmradijo življenje. Zavedati se moramo, da smo vpeti v vsa dogajanja okoli nas. Večinoma lahko sami odločamo, kako pozorni in skrbni bomo, da bo naše življenje kakovostno. Vsi skupaj poskrbimo, da odpadne vode ne bodo teme naših pogovorov in vir naše jeze. Polona Ferjančič Komunalno podjetje Logatec d.o.o. komunalni prispevek »za nazaj« jačka, mandrge, gorenji logatec Ze večkrat je bila izpostavljena tema komunalnega prispevka in smo podali že kar nekaj pojasnil in obrazložitev. Iz medijev pa je jasno, da je to tema, ki je prav tako živahna tudi v drugih občinah. K odmeri komunalnega prispevka po uradni dolžnosti za območja Jačka, Mandrge in Gorenji Logatec je občina pristopila v letu 2011. S pozivi na izjasnitev je najprej zavezance seznanila z načinom in podlagami za odmero komunalnega prispevka. Večina odločb je bila izdanih v preteklem letu. Skladno s tem pa je bilo, kot dopušča zakonodaja, vloženih tudi nekaj pritožb in kasneje tožb zoper občino na Upravno sodišče. V začetku meseca januarja 2013 je občina prejela sodbe Upravnega sodišča. Sodišče je pritrdilo občini, torej je odločilo, da se tožbe zavezancev zavrne. V obrazložitvi sodišča je navedeno, da se strinjajo z obema izdanima odločbama občine (prvostopenjsko odločbo občinske uprave in drugostopenjsko odločbo župana) ter še dodajajo nekatere navedbe, ki govorijo v prid delovanja občine. S tem je odvrnjen vsakršen dvom o tem, kar se je v javnosti vseskozi izpostavljalo, češ da občina neupravičeno zaračunava komunalni prispevek, da krši ustavo, ker naj bi šlo za retrogradnost postopkov, da ne moremo zaračunavati nekaj, za kar naj bi ljudje že plačali v preteklosti ali ker so že priključeni. Občinska uprava torej vseskozi deluje zakonito in pravilno izvaja sprejete predpise, zato tudi upamo, da se bo s tem povrnilo zaupanje v zakonito delovanje občinske uprave in občine kot take, čemur je v zadevi odmere komunalnih prispevkov pritrdilo tudi sodišče. Občinska uprava praktikumi pobude za spremembo namenske rabe prostora Spoštovani bralec, spoštovana bralka! S sprejetim občinskim prostorskim načrtom septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: OPN) so bile obravnavane vse razvojne pobude, ki so jih do oktobra 2007 podali zainteresirani posamezniki, javnost ali podjetniki. Skupaj je bilo v tem času vloženih 254 pobud za nekaj čez 700 zemljiških parcel. Vsebina pobud je večinoma vsebovala željo po spremembi iz nezazidljivih v zazidljiva zemljišča, pretežno za namen stanovanjske gradnje. Od vseh pobud jih 128 ni bilo upoštevanih. Ključni razlog za to so predvsem varovalni režimi, saj so bile pobude v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč. Upoštevanih je bilo 117 pobud, od teh le delno 35. Radi bi opozorili, da morate nove pobude podati vsi tisti, ki ste jih že podali do oktobra 2007 in v postopku sprejema OPN zaradi zgoraj naštetih razlogov niso bile upoštevane, saj se ne bodo avtomatično prenašale naprej! Ministrstvo ima v pripravi pravilnik, ki bo opredelil merila in kriterije za obravnavo pobud, tako da se bo morala občina v roku dveh let opredeliti za vsako posebej. To pa še ne pomeni, da bo pobuda v roku dveh let v primeru njene sprejemljivosti tudi upoštevana v OPN, saj je pričetek postopka sprejema sprememb in dopolnitev OPN odvisen od odločitve občinske politike. Kaj pomeni, če sem podal pobudo leta 2008 ali 2011? Pobuda bo obravnavana pri naslednjem sprejemu sprememb in dopolnitev OPN. Boste pa po sprejemu omenjenega ministrskega pravilnika obveščeni, ali vaša pobuda sploh izpolnjuje merila in kriterije za nadaljnjo obravnavo. Kaj pa, če sem podal pobudo leta 2003 ali 2007? V tem primeru je treba najprej preveriti, ali se je namenska raba zemljišča s sprejemom OPN spremenila. Če se ni, potem morate podati novo pobudo. Kaj pa, če pobude še nisem podal? V sprejemni pisarni Občine in na spletni strani je pripravljen obrazec »Pobuda za spremembo namenske rabe prostora«, ki ga lahko kadar koli oddate. Občinska uprava občinska priznanja Občina Logatec v skladu z Odlokom o priznanjih občine Logatec in o priznanjih župana Občine Logatec (Logaške novice, št 4/01 in 11/08) že dvanajst let podeljuje občinska priznanja posameznikom in društvom, ki s svojim delom dosegajo vidne rezultate in uspehe in tako prispevajo k ugledu občine Logatec doma in po svetu. Komisija za priznanja občine Logatec zbira predloge in glede na predvidene kriterije Občinskemu svetu predlaga izbrane v potrditev. Priznanja - listina Občine Logatec, spominska plaketa z znakom Občine Logatec in naziv častni občan -se podeli na slovesni prireditvi ob občinskem prazniku. V tem obdobju je priznanja prejelo šestintrideset posameznikov in društev, od tega sta bili podeljeni dva priznanji častni občan Občine Logatec, in sicer ga je leta 2001 prejel Tone Kompare, leta 2006 pa Franci Jereb. In kdo bo prejel omenjena priznanja 20. septembra 2013? To je odvisno tudi od vas. Oddajte vaše predloge z obrazložitvijo na ustreznih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije do 8. 3. 2013, do 10. ure, v sprejemni pisarni Občine Logatec, ali jih pošljite po pošti, vključno z datumom 8. 3. 2013. Vse podrobnosti lahko preberete v Uradnih objavah v tokratni številki Logaških novic. Veseli bomo vaših predlogov. mag. Janja Nagode, predsednica Komisije za priznanja Občine Logatec novo vodstvo občinskega odbora n.si logatec Pred koncem meseca novembra je bil izveden zbor članstva stranke N.Si Logatec. Ker je bilo to leto tudi volilno, smo izvolili nov občinski odbor in vodstvo stranke. Novi predsednik stranke je postal Marko Rupnik iz Hotedršice. Po izobrazbi je inženir gradbeništva, zaposlen v podjetju DARS, kot vodja izpostave avtocestne baze Logatec. Član stranke je že od leta 2000. Do sedaj je bil najprej član krajevnega odbora Rovte in kasneje tudi krajevnega odbora Hotedršica. V začetku meseca decembra je bil kongres stranke v Vipavi, katerega smo se udeležili tudi predstavniki občinskega odbora N.Si Logatec. Naše vodstvo se je predstavilo strankam v občinskem svetu. Pred novim letom smo obiskali tudi župana in oba podžupana občine Logatec. Tudi v regijskem odboru stranke N.Si imamo novega predsednika. Izvoljen je bil Peter Stavanja, ki je član našega odbora. In kot je Marko Rupnik, novi predsednik občinskega odbora N.Si. povedal predsednik Marko Rupnik v svoji predstavitvi, smo stranka vrednot, ki deluje po načelih krščanske demokracije in želi v javnosti povezovati vse državljanke in državljane Republike Slovenije, ki sprejemajo vse krščanske človeške vrednote. Ob tej priložnosti vabimo v našo sredino predvsem mlade in ostale, ki bi radi prispevali karkoli dobrega v naši občini Logatec. Več nas bo in le skupaj bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Občinski odbor NSi Logatec ipraktikum akcija sterilizacij in kastracij mačk ^ AKCIJA STERILIZACIJ \mi IN KASTRACIJ MACK od 1. 2. do 15. 3. 2013 Vsi, ki boste svoje mačke pripeljali na poseg v času akcije, sodelujete v nagradnem žrebanju za privlačne nagrade. Ob predložitvi kupona je v času akcije v vseh naštetih ambulantah cena sterilizacije 60 € in kastracije 42 €. Cene vsebujejo DDV. H Veterinarska ambulanta Rex, Domžale (041 680 495) H Veterina Noe, Radomlje (070 550 590) I Veterinarska postaja Postojna in izpostava Cerknica (031 674 180) H Veterinarska ambulanta Hrpelje (05 68 00 199) H Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica (05 7145 010) H Veterinarska postaja Vrhnika (01 7502 552) @ Na poseg je treba žival predhodno naročiti po telefonu. ' Več o poteku akcije sterilizacij in kastracij mačk lahko preberete na spletni V Sloveniji je vsako leto zavrženih nekaj tisoč mačk. Nekatere žalostno končajo v prometnih nesrečah, mnogo pa jih najdemo odloženih v kontejnerjih za smeti, grmovju, škatlah, v gozdu, zavezanih v vrečkah in še kje. Problem velikega števila nezaželenih in zavrženih mačk se iz leta v leto povečuje, saj imajo mačke veliko sposobnost reprodukcije. Ena sama mačja samica lahko skupaj s svojimi potomci spravi na svet kar 420.000 mačjih potomcev. Nekaj razlogov za sterilizacijo oziroma kastracijo: poseg je ena najenostavnejših in najučinkovitejših metod preprečevanja brejosti in s tem omejevanja mačje populacije; z omenjenima posegoma mačke zavarujemo pred smrtno nevarnima spolno prenosljivima boleznima (mačji aids in levkoza), ki se v največji meri prenašata s parjenjem in pretepi med mačkami; sterilizirane in kastrirane živali se manj pogosto potepajo oziroma izgubijo, manj pogosto se tudi pretepajo, so bolj zadovoljne doma in bolj predane; kastrirani samci navadno manj označujejo svoj teren. Če bi bilo več steriliziranih in kastri-ranih živali, bi bilo manj mladičev. Te bi lastniki oddajali najprimernejšim posvojiteljem. Če bi se pozneje zgodilo, da bi žival morala menjati dom, bi bilo več interesentov in zavetišča ne bi bila zadnja postaja na njihovi poti. S to akcijo bi radi spodbudili vse, ki imajo doma nekastrirane in nesterilizirane mačke, da razmislijo in odpeljejo svojega ljubljenčka na poseg. Cena sterilizacije in kastracije je namreč precej nižja kot stroški oskrbe mačjega legla ali stroški veterinarske oskrbe povoženega ljubljenčka. V času akcije lahko v izbranih ambulantah ob predložitvi kupona opravite poseg sterilizacije oziroma kastracije mačk po akcijski ceni. Kupon in seznam ambulant najdete tudi na spletni strani (občinska spletna stran). Več informacij o akciji je na voljo na spletni strani Zavetišča Horjul (www.zaveti-sce-horjul.net/akcija). Občinska uprava vabilo na dan odprtih vrat občine logatec praktikumi Občina Logatec se priključuje akciji ODPRTA VRATA, ki bo v številnih občinah po Sloveniji potekala 14. februarja 2013 v popoldanskih urah. S skupno akcijo občin članic in Skupnosti občin Slovenije želimo opozoriti na številne dobre in uspešne projekte slovenskih občin ter tako vam, drage občanke in občani, predstaviti dobro delo naše občine. Navsezadnje, tukaj smo za vas in zaradi vas! Občina Logatec bo v četrtek, 14. februarja 2013 od 10.00 do 16.00 ure ODPRLA VRATA -UPRAVNEGA CENTRA LOGATEC. Na ta dan bodo številne občine po Sloveniji občankam in občanom odprle vrata svojih uspešnih projektov, od vrtcev, turističnih informacijskih centrov, športnih dvoran, čistilnih naprav, sončnih elektrarn in mladinskih centrov, ter jim pokazale, koliko dobrega je bilo nareje- nega in kako. Vodstvo Občine bo s svojimi sodelavci vsem zainteresiranim občankam in občanom ter predstavnikom medijev v I. nadstropju Upravnega centra Logatec (sejna dvorana) predstavilo naslednje vsebine: Veseli bomo druženja z vami. Pridružite se nam. Berto Menard, župan občine Logatec ura dogodek ob 10.30 Predavanje in delavnica - Znate pravilno ločevati smeti? ob 11.30 Protikorupcijska delavnica in predavanje za državljane v njihovih ožjih okoljih ob 14. 00 Predavanje - Občinsko redarstvo in varnost v prometu ob 15.00 Delavnica - Skupaj uredimo center Logatca. Ob 10., 11. in15.30 Voden ogled Upravnega centra Logatec. električni mrk v logatcu v Številni Logatčani so prvo februarsko nedeljo preživeli brez elektrike in interneta, mnogi, zlasti tisti, ki kuhajo na elektriko, pa tudi brez običajnega nedeljskega kosila. Zaradi snežne ujme se je namreč ob enih po polnoči zrušil električni drog v Blekovi vasi. Na Elektro Ljubljana, ki večino gospodinjstev v občini oskrbuje z električno energijo, so na številne klice občanov odgovarjali, da gre za hujšo okvaro, ki bo terjala večurno popravilo. Odlomilo je odcepni drog, so nam pojasnili delavci, ki so dopoldne prispeli na kraj nezgode. Brez elektrike so ostala gospodinjstva v Žibršah in večini Blekove vasi. Po prvotnih sporočilih naj bi popravilo trajalo do 13. oziroma 14. ure, a ker so bile težave z dobavo električne energije tudi drugod, se je delo zavleklo do 16.05, ko so sijalke naposled zasvetile. V Blekovi vasi je delalo kakih deset delavcev Elektra Ljubljane, ki niti ob pomoči 5,5-tonskega rovokopača težavnega dela niso mogli opraviti prej. K sreči sončno nedeljsko popoldne pa je številne Logatčane namesto pred televizijske sprejemnike in računalnike, ki pač niso bili na voljo, zvabilo v naravo. Sekirica je tako bila polna sprehajalcev, sankačev in smučarjev. Blanka Markovič Kocen zabojniki humana zabojniki humana in hodnik za pešce pri mercator centru logatec Na Občinsko upravo smo prejeli vprašanji ene od občank naše občine, ki jo zanima, kdaj bo v Logatcu postavljen zabojnik za rabljena oblačila in obutev HUMANA ter kdaj bo pri Mercator centru možen prehod za pešce s Poljske poti. Ob cesti, ki pelje proti poslovni stavbi Valkarton, v tem trenutku hodnik za pešce ni predviden. Zemljišče, kjer bi bilo, po mnenju občanke, treba urediti prehod za pešce, ni v lasti Občine Logatec. Ureditev prehoda je tako odvisna od lastnika zemljišča. HUMANA zabojniki so dodobra prisotni po slovenskih občinah, v njih pa posamezniki lahko odlagajo rabljena oblačila, obutev, igrače... skratka stvari, ki so nekomu odveč, nekdo pa jih še kako potrebuje. Navadno so zabojniki postavljeni na javnih površinah v lasti občin, in sicer je predvideno, da se na tisoč prebivalcev dodeli en zabojnik. V občinski upravi se z odgovornimi iz organizacije HUMANA SLOVENIJA dogovarjamo o možnostih za postavitev takih zabojnikov. Občinska uprava ikmetijstvo gensko spremenjeni organizmi Kmalu bomo pričeli z deli na vrtičkih in njivah (pomlad bo vsekakor prišla, kdaj točno, pa ne vemo) in sedaj imamo čas, da se razgledamo malo po svetu in vidimo, kaj nam je prinesla EU, globalizacija in ostale velike stvari, za katere smo se borili. Genska tehnologija bo premagala lakoto na svetu in pri pridelavi hrane ne bo več treba uporabljati škropiva - nam zagotavljajo navdušenci za GSO (gensko spremenjenih organizmov). Ekološki pridelovalci, zeleni in drugi nasprotno trdijo, da smo odprli Pandorino skrinjico in spustili pošast na plano. Genska tehnologija, ena najbolj revolucionarnih tehnologij druge polovice 20. stoletja, je odprla nove poti na področju farmacije, medicine, varstva okolja, kmetijstva in pridelave hrane. Gensko inženirstvo: sanje ali nočna mora? Frankensteinska hrana? Igranje boga? Bi hrustali korenček, ki vsebuje gene prašiča? To je le nekaj naslovov, ki polnijo časopise in nam burijo domišljijo v zvezi s tem, kam bo človeštvo pripeljal neustavljivi tok znanosti. Uporaba transgenih organizmov v medicini in farmaciji ni sporna, saj že od leta 1979 tako pridelujejo človeški inzulin. Na področju pridelave hrane pa se mnenja zelo razhajajo, saj so tveganja pri takem posegu v naravo lahko zelo velika. Gensko spremenjene rastline oprašijo sorodne, prosto živeče rastline v naravi, ki tako postanejo gensko spremenjene. To lahko pripelje do uničenja avtohtonih sort nekaterih kmetijskih rastlin, ki končno ne bodo tvorile semena in bomo prisiljeni kupovati tisto, ki bo na trgu. Druga nevarnost se skriva v uničevanju mikroorganizmov in bakterij v tleh, ki razgrajujejo te gensko spremenjene rastline. Po podatkih iz Italije se je na takih posevkih število mikroorganizmov v tleh prepolovilo. Tretja nevarnost so alergije, ki jih povzročajo nove, tuje beljakovine v hrani, ki so rezultat spremenjene kombinacije genov v kromosomih rastlin. To so le nekatere dileme nasprotnikov GSO, treba pa je poudariti, da je malo raziskav v to smer, kajti za raziskave je potreben denar, ki pa je bolj v rokah tistih, ki te organizme razvijajo (velike farmacevtske hiše, kot so Monsanto, Syngenta ...) In kakšne prednosti poudarjajo zagovorniki GSO? Z vnosom tujih genov v rastline dosežemo odpornost na insekte - znana je Koruza-bt, kar pomeni, da je vnešen gen Bacillusa thuringiensisa, to je bacila, ki uničuje koruzno veščo. Se pravi, ko se ličinke te vešče prehranjujejo s koruzo, v nekaj dneh propadejo. Tako imamo 17 sort koruze-bt, ki so na evropski sortni listi in kot takšne se lahko pridelujejo tudi v Sloveniji. Z gensko manipulacijo dobimo tudi rastline, ki so odporne na herbicid. Koruzi so vcepili gen za odpornost na glifosat, kar pomeni, da posevek koruze lahko poškropimo z nam znanim Boom efektom, ki je totalni herbicid in bo uničil vse plevele, ostala bo le koruza. Najpogostejša kultura, ki je gensko spremenjena, je soja, sledijo ji koruza, oljna repica, bombaž in ostale. Največji pridelovalci GSO pa so ZDA (42,8 milijonov ha), na drugem mestu je Argentina, sledijo Kanada, Brazilija, Kitajska, Južna Afrika, Španija, Romunija. Vprašanje za ali proti puščamo odprto. Kot potrošniki pa moramo zahtevati svoje pravice, to pomeni označena živila, da se lahko odločimo, ali želimo gensko spremenjeno hrano ali ne. Ana Ogorelec, specialistka za vrtnarstvo pri KGZS - Zavod Lj Mojca Vavken, kmetijska svetovalka partnersko kmetovanje priložnost za (ekološke) kmetije? Osnovni princip in namen partnerskega kmetovanje je, da se v lokalnem okolju neposredno povežejo pridelovalci hrane in potrošniki. Začelo se je razvijati sredi 60 let prejšnjega stoletja v Nemčiji, Švici in na Japonskem, v 80 letih se je razširilo v ZDA in sedaj ponovno postaja zanimivo v Franciji, Veliki Britaniji, pa tudi pri nas. Projekt Partnerskega kmetijstva pod pokroviteljstvom zavoda Ekologičen je Umanotera (slovenska fundacija za trajnostni razvoj) proglasila kot primer dobre prakse v okviru projekta Slovenija znižuje CO2. Kako deluje partnersko kmetovanje? Gre za neposreden dogovor med kmeti in potrošniki za dobavo sveže zelenjave (lahko tudi drugih produktov) s kmetije do potrošnika. Kmet po dogovoru s potrošnikom prilagodi setveni načrt (trenutno je pravi čas za to) in skupaj skleneta pogodbo o dobavi. Dogovorita se, katero zelenjavo oz. pridelke si potrošnik želi prejemati, določita količino, čas in način dostave. Seveda se dogovorita tudi o možnostih odstopanja v primeru izpada pridelka in podobnih dogodkov. Kaj pridobijo kmetije? Imajo možnost planiranja proizvodnje, nakupa semen in drugih pripomočkov, zagotovljen prihodek, zanesljivo plačilo za pridelke, brez posrednikov. Pridobijo priznanje v očeh potrošnika, saj potrošnik osebno pozna svojega pridelovalca hrane. Dobijo neposredno povratno informacijo o zadovoljstvu kupca s pridelki, kupci pa se seznanijo s stroški pridelave. Kaj pridobijo potrošniki? Kupujejo sveža živila od odgovornih pridelovalcev, pridobijo ponoven stik z naravo in izboljšajo svoje znanje glede pridelave hrane, imajo možnost spoznati kmetijo (lahko se preizkusijo v opravilih na kmetiji, se česa novega naučijo, kvalitetno preživijo prosti čas - tudi otroci), se seznanijo z novimi in tradicionalnimi poljščinami in vrtninami. Izboljšajo lahko svoje zdravje s kvalitetnejšo prehrano, dobijo več (kvalitetnejše pridelke) za svoj denar, vplivajo na okolje, kjer živijo. Kaj pridobi družba? Zelo pozitivni so učinki na varovanje okolja: zelenjava je pridelana v neposredni bližini (nima za seboj »kilometrine«), uporabi se manj embalaže (zelenjava se dostavlja v povratnih zabojčkih, košaricah ipd). Hrana se pridela in uporabi na lokalnem območju, kmetijska zemljišča so obdelana. Zagotovijo se delovna mesta, lokalno kroženje denarja - ne podpiramo multinacio-nalk, temveč lokalnega pridelovalca hrane. Nenazadnje gre za spodbujanje socialnih omrežij, socialne odgovornosti in zaupanja ter občutka za skupnost. Če želite izvedeti več o partnerskem kmetovanju, se oglasite na kmetijski svetovalni službi (kontakt: Mojca Vavken, tel: 041 310 187, email: mojca.vavken@lj.kgzs.si), informacije dobite tudi na spletnih straneh: http://partner-skokmetijstvo.si/ Mojca Vavken, kmetijska svetovalka varčevanje z energijo s pravilnim kurjenjem do prihranka kmetijstvoi Kurjenje z drvmi zaradi visokih cen zlasti kurilnega postaja pomembno. Meter bukovih drv stane okrog 60 €, liter kurilnega olja pa približno 1 €. Če je kurilna vrednost 5 m3 bukovih drv primerljiva kurilni vrednosti tisoč litrov kurilnega olja, je kurjenje z drvmi trikrat cenejše. Pri letni porabi 15 m3 drv boste torej za drva dali manj kot tisoč €, za tri tisoč litrov kurilnega olja pa tri tisočake. To velja, če imamo učinkovito kurilno napravo in če z drvi pravilno kurimo. S pravilnim kurjenjem, ki ga omogoča redno vzdrževanje kurilnih naprav, dosežemo boljši izkoristek energije, nižje izpuste dima in prašnih delcev, večjo požarno varnost in večjo zaščito zdravja ljudi. Pri lesu je težje zagotoviti tako dobro zgorevanje kot pri plinastih in tekočih gorivih. V kurilnih napravah ne moremo zagotoviti popol- nega zgorevanja; nastajajo ogljikov monoksid, različni ogljikovodiki, nezgoreli ogljik v pepelu in sajah. Osnovni problem zgorevanja lesa je, da je več kot polovica njegovih gorljivih komponent hlapnih. Te bodisi koristno zgorijo ali nekoristno uidejo v dimnik, zato so pomembni optimalni pogoji za zgorevanje. Izgorevanje hlapnih sestavin lesa lahko presodimo po barvi in velikosti plamena. Rdeč in temen plamen pomeni slabo zgorevanje, svetel plamen sprejemljivo, modrikast plamen pa dobro zgorevanje. V kolikor je temno rdeč plamen še kratek, je zraka premalo, gre za zelo slabo zgorevanje, iz dimnika se kadi temen dim. Posledica slabega zgorevanja so tudi sajaste in katranske obloge v kurišču in dimniku. Če je prišlo do vžiga v dimniku, gre za zelo slabo zgorevanje in je nujen obisk dimnikarja. Kakovost zgorevanja lahko ocenimo tudi po pepelu; svetel pepel pomeni dobro zgorevanje, pepel temnejše barve pa ostanke ogljika. Drva naj bodo suha, polena primerne velikosti. Za večja kurišča, npr. pri peči za centralno ogrevanje, naj bodo polena s premerom več kot sedem cm razcepljena. Drva nalagamo postopoma. Na žerjavico damo dobro polovico dolžine polen. Naložimo jih tako, da zrak lažje in v večji količini preide skoznje in žerjavico tudi v območje plamena. Ob naslednjem dodajanju potisnemo nezgore-le ostanke polen na žerjavico in zopet priložimo naslednjih nekaj polen. Tako se ves čas ohranjajo kar se da enakomerni pogoji za zgorevanje. To sicer zahteva več dela, vendar dosegamo boljši izkoristek energije drv, manj onesnaževanja okolja z dimom, manj saj in manj pepela. Marjan Papež I i H P ikmetijstvo o vremenu od zime 1. 12. 2011 do zime 1. 12. 2012 Vsaka stvar svoj čar, čas in kraj ima, vse beži in tak je red sveta,« so peli Avseniki. Danes pa tudi koledar in z njim letni časi niso več tisto, kar so bili. Vedno več je naglih sprememb, skokovitih nihanj temperatur, vremenske ujme niso nič neobičajnega. V letu, ki se končuje, jo je logaški konec kar srečno odnesel: bilo je nekaj dni, ko je močno pihal veter, februarja je bilo zelo hladno (najnižja temperatura v Blekovi vasi -18,3 st. C), poleti pa prevroče (najvišja 36.0 st. C), ni pa bilo nobene hujše toče. O tem, kaj so v tem času zabeležile aparature na amaterski vremenski postaji Logatec, mi je zaupal Luka Likar, študent meteorologije iz Blekove vasi. Luka je tudi član Društva za raziskovanje vremena in podnebja (www.vreme--podnebje.si), katerega člani so večina iz naše občine. Kaj pa so letos opazovali v Rovtah, sta mi povedala Brigita in Janez Kavčič, ki imata tam padavinsko in feno-loško postajo Agencije republike Slovenije za okolje. Naj začnem v Logatcu, in to s snegom: v noči iz 7. na 8. december je Slovenijo precej zamedlo, snežna odeja je bila v Logatcu debela 39 cm. Lani je prvi sneg padel že v oktobru, podobno je bilo tudi letos, a potem je sneg vsakič skopnel. Sicer pa je bilo lansko zimo 40 dni s snežno odejo, s tem da so bili januarja samo trije dnevi, ko je bilo en centimeter snega. Sneg je potem ležal ves februar, a ga razen 21. 2., ko ga je zapadlo 20 cm, ni bilo veliko. Enkrat je snežilo še aprila, a se sneg ni sprijel s podlago. Malo snega letos pomeni tudi malo padavin, prve tri mesece 2012 jih je bilo le 100mm, nato so sledili trije meseci z normalno količino padavin, potem pa dva poletna meseca, ko je bilo padavin le 95 mm, še to 55 zadnje dni avgusta. Ta dva meseca sta bila tudi najbolj osončena, zelo suha in zelo vroča. Spomnim naj, da se je skoraj osušila Lokev (čistiti pa so jo začeli tik pred dežjem, ampak to je druga zgodba), Logaščica je bila na več mestih kopna. Da je skupna količina padavin dosegla malo manj kot 1400 mm, so zaslužni september, oktober in november, ko je zapadlo kar 45 % vseh padavin. To pa je seveda še daleč od povprečja za Logatec, ki po meritvah padavinske postaje ARSO pri Mezetovih v Logatcu za zadnjih 20 let znaša 1747mm. Omeniti je treba še, da je bilo precej suho tudi leto 2011 - 1200 mm padavin. Še malo statistike: vročih dni (30 ali več st. C) je bilo letos 32, toplih dni (nad 25 st. C) 74, ledenih dni (0 st. C ali manj) 21. Najhladnejši mesec je bil februar s povprečno temperaturo -4,1 st. C, najtoplejši avgust 20,7. Tudi v Rovtah normalnih zim z metrom ali več snega, ko se je na vrhu naredila debela skorja in si lahko hodil po snegu, ni več. Sicer pa je prvi sneg lani padel že osmega oktobra in povzročil precej škode (snegolom), 22. oktobra pa ga je padlo še 22 cm. Januarja je bilo snega malo, največ 29 cm ga je zapadlo 4. februarja. Sneg se je obdržal do konca marca, potem pa je samo deževalo. Ledeni možje (v prvi polovici maja) so se tokrat držali koledarja, ohladilo se je, a snega ni bilo, tudi slane ne. Zadnja je bila 10 aprila, pogosto pa pade še prve dni junija. Tudi v Rovtah so bili prvi trije letošnji meseci suhi, naslednji trije normalno namočeni, nato pa je sledila suša. Zelenjava ni obrodila, razen tam, kjer so obilno zalivali, pa še tam je bilo pridelkov manj in so bili slabše kvalitete. V avgustu je dež padal le dva dneva, več pa septembra, tako je bil močan naliv petega, ko je padlo kar 71,4 mm dežja. Jesenski meseci so bili normalno namočeni, a za rastline, ki bi dež potrebovale v času rasti, je prišel prepozno. Brane Pevec generacijei letqs 40 let delovanja obletnica pd logatec Planinsko društvo Logatec je bilo ustanovljeno 19. julija 1973 in je štelo 59 članov. V času delovanja je imelo veliko vzponov in tudi padcev. V juliju 1977. leta je bil organiziran Planinski tabor planincev Ljubljanskega območja v Kališah pri »Tončkovem domu«, kjer se je zbralo okrog 900 članov planinskih društev. Na njem je bila predstavljena »Notranjska planinska pot« in bil razvit prapor društva. Kmalu je dozorela želja po lastnem planinskem domu. S skoraj 8 tisoč prostovoljnimi delovnimi urami je bila obnovljena propadajoča »Cajnarjeva« hiša v Novem Svetu. Otvoritev planinskega doma je bila 14. septembra 1985. leta. Ob praznovanju 10-letnice društva (avgusta 1983.) je bila odprta »Logaška planinska pot«. Vsako leto so organizirani številni pohodi in vzponi (tudi v tujino), ki jih vodijo šolani vodniki (okrog 30 letno -od leta 1999 potekajo obvestila tudi na LEP--u), markacisti vzdržujejo planinske poti in se izobražujejo na tečajih. Pozneje je začela delovati tudi sekcija za varovanje okolja. Planinsko društvo se je povezovalo tudi s sosednimi društvi, od leta 1982 s PD Hrastnik. Veliko let sodeluje z MDO PD Notranjske. Planinci iz Rovt so zgradili svoj planinski dom in leta 1986 ustanovili svoje društvo. Leta 1979 in 1995 je društvo organiziralo planinsko šolo. Od 1987. poteka tradicionalni pohod »Logatec-Tri-glav«. Planinci se od 1979. udeležujemo očiščevalnih akcij v mesecu aprilu. V Planinskem domu »Cajnar« so bila organizirana občinska prvomajska srečanja, razni tečaji in izobraževanja, letni občni zbori društva, srečanja planincev Notranjske ipd. Opravljena so bila obnovitvena dela doma in okolice, nabavljen inventar tudi po naročilu inšpekcijskih služb. Nekoliko so se skalili odnosi v društvu v času sodnega reševanja nesoglasja z novim lastnikom »Cajnarja«. Sporazumno je bila hiša vrnjena lastniku pred 7. leti. Planinsko društvo je izmenjalo 6 predsednikov, ima pa 150 članov. Društvo je nekajkrat selilo pisarno. Sedaj ima uradne ure ob četrtkih od 18. do 20. ure v Logatcu, Stara cesta 8 (stavba društva upokojencev). V teku je priprava praznovanja 40-letnice društva, ki bo 19. maja 2013 v Grčarevcu, MDO PD Notranjske pa bo obeležil 120-letnico organiziranega planinstva v Sloveniji, zato so na prireditev vabljeni planinci PD Notranjske, predstavniki sosednih MDO-jev, Občine Logatec kot sofinancerja dejavnosti PD in ljubitelji planinstva. Še program aktivnosti PD Logatec za mesec marec: 10.3.:Hleviše (818 m), 4 ure hoda, vodja: Janez Slabe, zahtevnost: lahka; 17.3.: po Logaški poti, 6 ur, Jernej Rus, zahtevnost: lahka; 24.3, Porezen, 6 ur, Janez Slabe, zahtevnost: lahka; 31.3.: Čemšeniška planina, 5 ur, Dušan Jozelj, zahtevnost: lahka. Marinka Petkovšek dedek mraz iz laz Kako pride Dedek Mraz v naše kra-\\je?« - »Na saneh, seveda! Tudi smučati zna«, je odgovoril dedi, ki še pomni tiste prave zime, »ko je škripalo pod gojzarji in si lahko hodil po celem snegu, od ivja je bilo vse belo«. - »Ah, dedi, ti nič ne veš. Dedek Mraz se vozi z raketo, lahko prileti s helikopterjem, k nam pa se bo najbrž pripeljal z avtom. S sankami se ne more, saj vidiš, da ni snega«. - »Še eno vprašanje. To pa bo najbrž bolj težko. Kje pa je doma Dedek Mraz?« - Prva se je oglasila babica: »Tam daleč na severu, tam, kjer je vedno sneg in mraz, od tam pride v naše kraje«. - »Ah babi. Tudi tam je doma, ampak več jih je in eden ima svoj dom tudi pri nas v Lazah. Nisem pa še videl, kje stanuje: morda v kakšni od naših jam ali pa na Lanskem vrhu?« - Decembra je Dedek Mraz skupaj s spremstvom z učenci podružnične osnovne šole Laze najprej v sredo 19. decembra obiskal dedke in babice, ki živijo v Domu starejših v Logatcu, dan kasneje pa še tiste v Cerknici. V obeh domovih so bili res lepo sprejeti. 27. 12. pa je prišel kar skozi gozd, ki so ga na odru napravili za predstavo Janko in Metka. Dedku Mrazu in obiskovalcem Dedek Mraz je obdaril tudi otroke iz Laz. so jo prikazali mladi iz šole Laze, katerim je z nasveti priskočila na pomoč učiteljica Karmen Osredkar. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili, da je dedek Mraz povsod imel s seboj tudi darila. Da je potekalo vse tako, kot je treba, so skrbeli člani Turističnega društva Lanski vrh. Brane Pevec igeneracije praznično popoldne ulični vrvež na oš 8 talcev Letos smo se z ekipo, ki mi je pomagala uresničiti idejo, odločili ubrati nekoliko drugačen koncept programa in prodajanja izdelkov na prazničnem popoldnevu. Zamislila sem si ulični vrvež, kjer se prepletajo gledališče, glasba, prodaja izdelkov na prazničnih stojnicah, zraven pa sproščeno kramljanje obiskovalcev. Vzdušje ulice smo pričarali z uličnimi svetilkami, ki so jih izdelali starejši učenci pri izbirnem predmetu likovnega snovanja, z naravnimi smrekami, ki nam jih je priskrbel naš hišnik, in seveda z lučkami, ki so krasile nekatere smrečice in tudi prizorišča. Kulturni program se je odvijal na treh prizoriščih, kar je doseglo učinek uličnega gledališča. Nastopali so učenci, ki obiskujejo šolske pevske zbore -pevska pripravljalnica, otroški ter mladinski zbor, potem pa še deklamatorji, pripovedovalci pravljic, folklorno društvo Drevored, učenci POŠ Laze in učenci glasbene šole. Novost na letošnji prireditvi je bila prodaja izdelkov, ki so jih izdelali učenci naše šole. Stojnic s ponudbo je bilo zato manj kot prejšnja leta, ko smo k prodaji povabili še zunanje prodajalce. Na stojnicah so učenci s svo- jimi mentorji ponujali izdelke, ki so nastajali pri likovnih in ekokrožkih, v podaljšanem bivanju, pri izbirnih predmetih in tehniških dnevih. Tako so obiskovalci lahko izbirali med voščilnicami, izdelki iz gline, naravnimi mili, pa tudi piškote in medene napitke so si lahko privoščili. Brez tako odličnih sodelavcev, ki so bili pripravljeni izpeljati program in sceno, ki sem si ju zamislila, mi nikoli ne bi uspelo, zato sem jim neizmerno hvaležna in upam, da bomo tudi v prihodnje tako odlično sodelovali. Agata Smrekar prispevek iz doma starejših logatec V novo leto smo stopili v zelenju - s toplim vremenom. Bilo je res dolgčas za ta letni čas. Vsi smo si želeli vsaj malo beline - snega, posebej otroci. 13. januarja je prišel tudi sneg! Močno sneženje se je kar nadaljevalo. Snežna odeja je bila 15. januarja debela že 40 cm in še je snežilo. Razpored v našem domu je narejen. Januarja so se dogajale razne prireditve: 11. 1. kuharska delavnica v I. nadstropju, 12. 1. prevoz na sejem v Logatec, 16. 1. obisk Turističnega društva Šiška ob 16. uri v dvorani, 24. 1. kuharska delavnica v II. nadstropju, 30. 1. tombola ob 16. uri v dvorani. Vse kuharske delavnice so res nekaj posebnega. Pod vodstvom gospe Angele se dela udeležijo tudi oskrbovanke, ki so zmožne za tako delo. Tudi druge dejavnosti se razvijajo. Obisk raznih društev prinese veliko popestritev ljudem v domu. Res je treba starim ljudem prinesti nekaj veselja v monotono življenje. Tako smo zaključili januar še kar spodbudno. Zadnji, 31., nas je razveselil s sončnim vremenom. Vera Kukec .3 klub logaških študentov uspešno zaključil leto 2012 Ob koncu starega leta se je dobro ozreti v preteklost, pogledati, kaj je bilo dobrega, ter se v prihodnost zazreti v upanju, da se stvari lahko še izboljšajo. Klub logaških študentov (KLŠ) je v letu 2012 izvedel dvajset projektov ter pet celoletnih projektov nudenja subvencij na področju športa. Na športnem področju smo vse leto mladim nudili subvencionirane karte za aerobiko, zumbo, fitnes, cenejše smučarske karte za večino slovenskih smučišč ter tedensko rekreacijo v telovadnici. Na kulturnem področju smo izvedli gostujočo gledališko predstavo Udar po moško ter lastno dramsko igro, ki je doživela šest uprizoritev. Mladi so se lahko udeležili tudi predavanja Nare Petroviča na temo ekoloških naselij in trajnostnega načina bivanja. Za zabavo smo poskrbeli s številnimi gostovanji uveljavljenih skupin: MI2, Muff, Zlatko, Jam Session. Največja projekta pa sta bila majski koncert z brucovanjem ter Logaško poletje. Ravno slednje je doživelo velik odziv. Festival, ki je trajal 10 dni, je različnim starostnim skupinam ponudil kakovostne vsebine in dobre zabavne večere. Še posebej smo ponosni na dve dobrodelni akciji: zbiranje sredstev za male živali iz Zavetišča Horjul ter pomoč mladim študentskim družinam. Izpeljali pa smo tudi projekt inštrukcij »Študenti pomagamo dijakom«, pri katerem smo opravili skoraj 100 ur inštrukcij matematike in fizike, namenjenih srednješolcem. Dobro je zaživela tudi podružnica KLŠ, Klub Stara šola v Hotedršici, s katero želimo svoje delovanje razširiti tudi v okoliška naselja. V Klubu deluje mlada in zagnana ekipa, ki si prizadeva popestriti dogajanje v Hotedršici. V novo leto vstopamo z željami, da svoje delovanje še razširimo in s tem mladim omogočimo kakovostno preživljanje prostega časa v Logatcu. Jerca Korče generacijei novoletno rajanje v logatcu decembra je v logatcu potekalo trodnevno novoletno rajanje. organizatorja občina logatec in društvo aktiv. Med 29. 12. 2012 in 1. 1. 2013 smo se v Logatcu lahko udeležili festivala Silvestrovanje v Logatcu. Glavna organizatorja festivala, Občina Logatec in Društvo Aktiv, sta k prostovoljnemu sodelovanju pritegnila več kot 150 ljudi in 30 članov društva Aktiv. Festival se je začel v soboto, 29. 12. 2012, ob 21. uri v ogrevanem šotoru na makadamskem parkirišču za Krpanom. Po pozdravnem govoru predsednika društva Aktiv g. Luke Škrlja smo prisluhnili ansamblu Folk Idoli, ki nam je igral vse do 2. ure zjutraj. Prireditev je obiskalo okoli 800 ljudi, kar je organizatorje močno razveselilo. V nedeljo, 30. 12. 2012, se je festival nadaljeval s tržnico, na kateri je na povabilo društva Aktiv sodelovalo 18 društev in posameznikov, ki so predstavili svoje izdelke. Med njimi smo videli tudi stare znance in tiste, ki so se Logatčanom predstavili že na Miklavževem sejmu. Pokušali smo piškote in domače pecivo, videli doma narejene kvačkane in pletene izdelke, kot so torbice, uhani in denarnice, izdelke iz stekla, oblačila, čaje in mila ter druge zanimive izdelke. Skoraj vsi sodelujoči na tržnici so tako rekoč domačini, kar pomeni, da so naši občani zelo kreativni ljudje z veliko različnih znanj. Ob pogledu na čudovit zaprt prostor, ogrevan šotor, kjer si se kljub mrzlemu vremenu zunaj lahko počasi sprehodil od stojnice do stojnice, je ob zaključku tržnice ostal grenek priokus, da nekatere prodajalce in Naši občani so ustvarili pisano tržnico. ustvarjalce morda vidimo šele prihodnje leto. Če bo sreča mila, pa na Gregorjevem sejmu. In v glavi je samevala misel: pokrita tržnica Logatec bi lahko postala konstanta! V popoldanskih nedeljskih urah se je tržnici vzporedno pridružil pester kulturni program. Lepo besedo nam je prebral predsednik društva Zeleni oblaki, Tim Uršič, ki je tovrstno meddruštveno sodelo- 0 j _ Išola iX ansambel frjf Ji tsni n* me s .-_ a 1 i>flff »1 Mladi godci so marsikomu zanetili pod nogami. vanje tudi pohvalil. Nato je sledil koncert božično-novoletnega zbora z ansamblom Spes. Pod taktirko Estere Stojko smo lahko poslušali glasove 60 mladih pevcev in odlične solistke Urše Mihevc. Dogajanje so popestrile tudi logaške mažoretke iz Twirling kluba Logatec, sledila pa jim je Golaž Godba, 12-članska zasedba glasbenikov iz vrst logaške godbe. Ob 21. uri je na oder stopil glasbenik Matija Jahn, zvezda X Factorja, ki je obiskovalce zabaval vse do 23. ure. Društvo Aktiv je bilo po besedah g. Škrlja »tudi z nedeljskim obiskom zelo zadovoljno, saj je silvestrovanje obiskalo več kot 1000 ljudi«. V ponedeljek, 31. 12. 2012, je otroke in odrasle obiskal in obdaril Dedek Mraz. Nato smo zopet lahko poslušali Golaž Godbo, ki je odlično ogrela prisotne obiskovalce. Ob 21. uri pa so svoje odigrali Mladi Godci, ki so marsikateremu obiskovalcu dodobra zanetili pod nogami. Najboljšim plešočim parom so godci podelili tudi skromna darila. Ob 23.50. uri je zbrane nagovoril župan Berto Menard, nato pa nas je le še nekaj minut ločilo od prihoda novega leta. Skupaj smo odštevali sekunde in se ob melodijah Mladih Godcev zavrteli v novo leto z mislijo: vsem vse najboljše. Janja igeneracije klš v leto 2013 z dvema dobrodelnima akcijama Klub logaških študentov (KLŠ) od januarja do maja 2013 organizira dve dobrodelni akciji. Prva akcija je posvečena zbiranju sredstev in materiala (deke, zdravila, povodci, igrače) za male živali v Zavetišču Horjul. Na KLŠ smo podobno akcijo izpeljali že v lanskem letu. Zavedamo se, da v času krize včasih pozabimo na male živali. Zato smo se odločili, da pomagamo Zavetišču za male živali iz Horjula. K sodelovanju smo povabili tudi trgovino za male živali Štiri tačke, ki nam bo nudila podporo in pomoč pri zbiranju sredstev. Ves material bomo v slabem polletnem obdobju zbirali v prostorih KLŠ v času uradnih ur. V primeru večje količine pa imamo tudi ekipo, ki pride stvari iskati na dom. Želimo si, da v času, ko ljudje sebe postavljamo pred ostala živa bitja, predvsem mladi ne pozabimo na vse ostale prebivalce, ki poleg človeške rase živijo na našem planetu. Druga akcija pa je namenjena otrokom. Pol leta bomo zbirali vse rabljene ali nove šolske potrebščine. Na Območnem zdru- »z mislijo, da smo storili nekaj dobrega« ženju Rdečega križa v Logatcu so nam povedali, da se vsako leto soočajo z velikim pomanjkanjem šolskih potrebščin. Študenti in dijaki pa nismo tako daleč od osnovnošolskih klopi in verjamemo, da se pri vsakemu doma skriva kakšna puščica, šolska torba ali zgolj šilček, ki ga ne potrebujemo več - nekomu drugemu pa lahko s podarjenim polepšamo prvi šolski dan. Sredstva bomo zbirali v prostorih Kluba logaških študentov ter jih sproti dostavljali na RK Logatec. Poleg tega se bomo s prošnjami obrnili tudi na lokalna podjetja, ki lahko donirajo svoj promocijski material v obliki zvezkov, svinčnikov, blokov ... Na tradicionalnem Majskem koncertu bomo z akcijo zaključili in upamo, da bomo takrat lahko vsi skupaj z mislijo, da smo storili nekaj dobrega, nazdravili uspehu. Jerca Korče spomin na trinajsti januar leta 1945 Pri Sveti Ani nad Ložem je bila v nedeljo, 13. 1., spominska slovesnost, na kateri so se poklonili spominu padlim borcem 1. in 3. čete Notranjskega odreda. Ti so izčrpani in premrzli po dolgem, napornem pohodu legli k očitku po hišah. Ker je ta del Notranjske že nekaj časa veljal za osvobojeno ozemlje, je njihova budnost popustila. Kot kažejo zgodovinska dejstva, so bili izdani, tako da so domobranci vasico obkolili in pričeli s streljanjem. Padlo je 16 partizanov in en vaščan, 15 pa so jih odpeljali na komando v Cerknico in potem v ljubljanske zapore. Med njimi tudi dvojčka Bojana in Mitjo Tollazzi iz Logatca. V spomin na ta žalostni dogodek je Združenje borcev za vrednote NOB Logatec, kot že nekaj let doslej, organiziralo tokrat avtobusni prevoz iz Rovt, Hote-dršice, Logatca in Laz na kraj prireditve. Kakor da bi vreme hotelo vsaj malo spomniti udeležence letošnje prireditve na tiste dni zadnjega leta vojne, je med slovesnostjo močno snežilo. Kar pa ni motilo harmonikarke Mag- de Mlakar, flavtistke Urše Zabukovec, pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož, recitatorjev Toneta Šepca, Lau-re Antončič, Hane Truda in pevskega zbora Jasne, da ne bi kulturnega dela programa programa, ki se je zaključil s pesmijo Vstala Primorska, speljali do konca. Prireditev sta organizirali ZZB NOB Lož in občina Loška dolina. Brane Pevec generacijei »internet v mojem žepu - svet na dlani - varovalka v glavi« nasilje na mobilni telefoniji in na spletu - mladim in staršem v razmislek in v pomoč Mesec februar v zadnjih osmih letih poznamo tudi kot mesec osveščanja o varnejši rabi interneta. V letošnjem februarju so aktivnosti namenjene varnejši in odgovornejši rabi mobilnih naprav (mobilnih/ pametnih telefonov, tabličnih računalnikov), ki danes že zelo mladim uporabnikom omogočajo veliko več kot zgolj telefoniranje in pošiljanje sporočil. Tem vsebinam so namenjene tudi aktivnosti preventivnega programa OŠ 8 talcev Logatec, ki jih izvajamo delavci šole in g. Blaž Alič, policist Policijske postaje Logatec. Pošiljanje žaljivih sporočil, komentarjev ali SMS, obrekovanje na forumu ali spletnem dnevniku, objava ali žaljiva obdelava fotografij brez vednosti osebe na fotografiji, ukradeno geslo, uporaba lažne identitete, nadlegovanje preko spletne kamere, snemanje in objava nasilnih oziroma neprimernih videoposnetkov (npr. šolski pretep) so le nekatere oblike spletnega nadlegovanja. Vse navedeno pa sodi v isti koš - gre za nasilna dejanja. Ob reševanju vedno večjega števila primerov spletnega nasilja in po razgovorih s številnimi mladostniki (individualno, s skupinami mladih, v oddelkih) menim, da mladi še nimajo dovolj izostrenega občutka, da gre pravzaprav za nasilno dejanje z vsemi ustreznimi posledicami. Če nekdo zmerja, žali ali celo udari drugega, so posledice vsem nam že bolj ali manj jasne: predvsem se zelo jasno zavedamo, da gre v vseh teh primerih za nasilje; mladi povzročitelj tvega, da od okolja (sovrstnikov) dobi odkrit negativen odziv; žrtev nasilno dejanje prijavi policiji ali pove svojim staršem, ki se pogosto odločijo, da skupaj s svojim otrokom pozvonijo pri povzročitelju doma - čemur lahko sledi za vse zelo očiščevalen razgovor (te oblike urejanja odnosa se mladi sicer najbolj bojijo) ... V virtualnem svetu spleta pa se zdi vse lažje izvedljivo (npr. anonimnost, ko ob žaljivki ni treba pogledati v oči, ni se treba izpostaviti in ni posledic dejanj). Za povzročitelje pa v navideznem svetu interneta negativnih povratnih informacij pogosto ni: koliko mladih uporabnikov socialnih omrežij na primer na profilu antiskupine (»hate profili«), kjer gre pravzaprav za pravo linčanje, zapiše svoje mnenje o nestri- ELO g fesnina - * '.X K K J - ■ facehook bank 9e th pwiuft püve£nvjll in i l Prvi trije nagrajenci so bili Aleks Modrijan, Tinkara Rehar in Maks Istenič. knjige po izboru bibliotekarja simon lenarčič: vse o imenih v sloveniji V Človeka ime določa in spremlja vse življenje, zato je toliko bolj pomembno in vedno aktualno vprašanje njegovega pomena in vloge. Simon Lenarčič sicer ni jezikoslovec, se pa intenzivno (čeprav ljubiteljsko) in poglobljeno ukvarja z imenoslovjem. Je že dodobra uveljavljeno leksikografsko ime, ki se mu marsikdaj rado kaj zapiše tudi v ostrejših, polemičnih tonih. Konec leta 2012 je v sodelovanju z založbo Modrijan izdal kar 1086 strani obsežno knjigo z naslovom Vse o imenih v Sloveniji. Leksikon (ki teži tudi ali predvsem k večplastni nadgradnji večkrat dopol- -g njenega Leksikona imen Janeza Kebra) ^ ' zajema skoraj 13.000 imen (vezana ^ so predvsem na slovenski prostor, kot je razvidno že iz naslova), ki jih avtor ö 15 t predstavlja v izčrpni, široko zastavljeni ^ SLnrmn L^narJ: ič V5E 0 IMENIH V SLOVENIJI ^11 1 n , Ir^-hrLLh pr......-i, II' ...........L T-Jir 3 LJHi.....I ■< 4V'"1.....I ■■■ 1-A-J.I...L......II 1 .............. in v družbeni, zgodovinski, kulturni svetovni kontekst močno vpeti maniri, kar knjigo izjemno obogati, Izvrstne priloge pa še posebej navdušijo z mnogimi, doslej še nepoznanimi podrobnostmi in zanimivostmi. Poleg temeljitih in natančnih razlag samih imen so tu podatki o - npr. pogostnosti pojavljanja, priljubljenosti, načinu zapisovanja, godovih in godovnih zavetnikih, zgodovinskih izvorih in izpeljavah, povezanosti z literarnimi, zemljepisnimi, krajevnimi imeni ... Vsako ime ima svoj zapis v obliki gesla (4290) ali polgesla (več kot 8500 - kratek in jedrnat opis), v pregledni, nazorni in podrobni formi. Skratka, gre za zahteven in obsežen projekt avtorja, ki je v knjigo vložil veliko truda, časa in znanja, rezultat pa je (novo) pomembno delo za slovenski prostor. TUJE LEPOSLOVJE tea obreht: tigrova žena Po nekaj letnem premoru in zamenjavi vodstva Modelarsko maketarskega kluba Logatec smo ponovno oživeli tečaj v izdelovanju raket. V prvem delu tečaja so udeleženci izdelali enostavno raketo s padalom, narejeno iz dveh slojev tršega papirja in balse. Za zaključek smo organizirali kratko tekmovanje pod Sekirico, kjer so udeleženci izstrelili svoje rakete. Zmagal je Aleks Modrijan, drugo mesto je zasedla edina udeleženka tečaja, Tinkara Rehar, tretji pa je bil Maks Istenič. Tečaj se že nadaljuje, udeleženci izdelujejo zahtevnejše rakete iz steklene tkanine in epoksidne smole. Nekaj se jih bo udeležilo tekmovanja Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo (MZDTK) Ljubljana ter Srečanja mladih tehnikov, ki se ga udeležujejo otroci osnovnih šol celotne Slovenije. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki so pomagali pri ponovnem zagonu MMK Logatec, ki letos praznuje 30-le-tnico ustanovitve. SLOVENSKO LEPOSLOVJE kliči me po imenu, izbor krajše proze slovenskih avtoric V knjigi Kliči me po imenu je zajet izbor kratke proze 38 slovenskih avtoric (izbor ustvarjalk je delo Silvije Borovnik), ki strnjeno in kronološko sledi razvoju in značilnostim njihove pisave vse od prvih pravih začetkov pa do danes. Gre za raznolik, kvaliteten in aktualen sprehod skozi zgodo- vino slovenskega »ženskega« literarnega ustvarjanja, sicer resda z večjim poudarkom na sodobnejših avtoricah. Urednica z obsežnim dodatkom na koncu knjige ponudi dober in strokoven vpogled v pestro spreminjajočo se in večinoma aktualno tematsko raznolikost obravnavanih snovi in različnih videnj podob ženske v literaturi, dovolj natančno pa se posveti tudi biografskim podatkom avtoric, da jih lažje umestimo v določen kontekst in jih oz. ga razumemo . Rezultat premišljenega dela je zbirka, ki izvrstno pokaže realno kvaliteto slovenskih pisateljic, ki jo hitro, prehitro radi spregledamo. Maja Gregorič Pihalni orkester Logatec je dvorano navdušil s svojim koncertom. bozicno-novoletni koncert pihalnega orkestra logatec večnamensko športno dvorano bi v decembru lahko preimenovali kar v kulturno shajališče logatčanov, notranj-cev in vseh drugih glasbenih ljubiteljev. Praznično obarvane melodije logaških godbenikov in polna dvorana poslušalcev ustvarijo vzdušje prazničnega razpoloženja, ki ga je z besedo zelo težko opisati, četudi si bil del tega, del dogodka, ki je ustvarjen s srčnostjo in požrtvovalnostjo domačih glasbenikov. Že tradicionalno domači pihalni orkester na Novoletnem koncertu privabi veliko glasbenih sladokuscev. Tako je bilo tudi letos. Pod umetniškim vodstvom prof. Marjana Grdadolnika se je orkester predstavil z izvrstnim programom, ki je letos dal še poseben poudarek skladbam, napisanim originalno za pihalne orkestre, in sicer najboljših svetovnih mojstrov: Alfreda Reeda, Jana van der Roosta, Erica Whi-tacre-ja, Bojana Adamiča ... Otvoritev koncerta je pripadla mistični skladbi Gota, skladatelja P. Karlsona. Skladba, v kateri se prelivajo vokalni glasovi godbenikov z nežnimi solističnimi instrumentalnimi vložki. Resnično dobra priredba za orkester. Skladbo je orkester izvedel brez diri-gentovega vodstva, povsem spontano, kar je dalo izvedbi še posebno glasbeno naelektrenost. Marjan pa se pridruži pri drugi skladbi A. Reeda - Viva musica, kjer z veliko suverenostjo povede orkester skozi izjemno delo ameriškega mojstra. Reed je nedvomno skladatelj, ki je najbolj izpopolnil zvočno sliko pihalnega orkestra in je napisal vrsto izjemnih del. Že takoj v naslednji skladbi pa se s koncertom Ar-tieja Shawa predstavi izvrstni solist, klarinetist in koncertni mojster orkestra Rok Škrlj. Virtuozno odigrana skladba ob dobri podpori ritem sekcije orkestra in ostalih pihalcev in trobilcev. Letos pa se prvič de-bitantsko z orkestrom predstavita tudi dva asistenta dirigenta. V koncertni koračnici Arsenal orkestru prvič oddirigira Robert Albreht, v skladbi Original dixieland concerto pa še Janez Žnidaršič. Naj povem, da Marjan Grdadolnik ni samo dober dirigent, dober pevovodja, dober učitelj klarineta, z veseljem deli tudi znanje in izkušnje na področju dirigiranja. Sledijo še skladbe October- E. Whitacre-ja, virtuo-zna skladba za ksilofon in orkester B. Adamiča - Cik- cak z izvrstno solistko Janjo Nagode, v Original dixieland concertu pa se poleg dirigenta Janeza Žnidaršiča predstavijo še solisti Rok Sekirnik, Davor Loštrek, Žiga Čuk, Iztok Flek, Domen Gantar in Jure Maček. Zopet sledi Tolkalska sekcija orkestra je odlično odigrala skladbo Riverdance. skladba za solo klarinet Koktel- završno kolo Bojana Adamiča. Skozi ritme balkana je svoj klarinet mojstrsko popeljal Miha Nagode, dijak KGBL. Na vrsti pa je vrhunec večera, priredba irske Riverdance z izvrstnim solistom na sopran saksofonu Davorjem Loštrekom in atraktivnim ritmičnim nastopom tolkal-ske sekcije orkestra. Resnično čudovita glasba s prekrasnimi melodijami in divjimi plesnimi ritmi. Užitek za glasbenike in poslušalce! Še posebej pa si bodo ta koncert zapomnili trije mladi klarinetisti, ki so si z marljivim delom zaslužili sprejem v godbene vrste. To so: Nik Marič, Žiga Lukančič in Gregor Lipovec. Čestitamo! Uradni del koncerta je orkester zaključil s priredbo božičnih melodij A Christmas dance party No. 2. Program sta na zelo humoren način povezovala Miha Brajnik in Anja Sedej, vse obiskovalce pa je ob prihajajočem Novem letu nagovoril tudi župan občine Logatec Berto Menard. Iskrena zahvala za pripravo dvorane velja dolenjelogaškim gasilcem, predsedniku orkestra Miru Sedeju in vsem godbenikom. Za umetniško vodenje pa vsekakor dirigentu Marjanu Grdadolniku, ki je letos v decembru, verjeli ali ne, na različne koncerte v Logatcu in Ljubljani privabil preko 4000 ljudi. Katanec bi rekel: »Kapo dol!« Robert Albreht pestrost glasbe in izvajalcev četrti letni nastop ucencev glasbene sole logatec Učenci Glasbene šole Logatec kajpak nastopajo prek celega šolskega leta redno in najbrž tudi uspešno. Letos pa so v resnici vsi ti nastopi podrejeni jubileju Glasbene šole, ki bo aprila s posebnimi koncerti obeležil 40. obletnico obstoja in uspehov. Tokratni javni nastop, ki je bil četrti v tem šolskem letu, je nakazal raznovrstnost instrumentov. Slišali smo pevce, pianiste, klarinetiste, harmonikarje, violončeliste, flavtiste in saksofoniste. To sicer niso vsi instrumenti, ki jih poučujejo, a dovolj reprezentativni, da lahko rečemo, kako pester je pouk v šoli. Še bolj zanimiv je bil izbor skladateljev in njihovih skladb. Glasbena šola je že zdavnaj presegla miselnost, da »sodijo v glasbeno šolo le dela klasičnih skladateljev«. Današnji glasbeni svet dojemajmo le z merilom kakovosti. Nekdanje zatekanje le h klasičnim delom je le beg pred novostmi in poučevanje že stoletja »preverjenih« del. Naj torej omenim, da smo kajpak slišali Mozarta, Saint Saensa ali Vivaldija, vendar so mladi glasbeniki z enakim veseljem predstavili tudi skladbe ABBE ali Claydermana, poleg tega pa smo slišali tudi nastop ob že posneti spremljavi, kar zahteva od izvajalca nezmotljivo interpretacijo, ki te ne »počaka«, če si se zmotil. Tudi izvedba na električnem klavirju, kjer se uporablja vnaprej posnet ritem in celo zaključna koda neke skladbe, je bil prava poživitev večera. Velika poživitev je bila tudi bera najmlajših učencev, ki hodijo v Glasbeno šolo šele leto dni ali celo le nekaj mesecev. Tudi njihov nastop je bil primeren in vzpodbujajoč. Menim, da bo aprilski koncert ob jubileju pester in zanimiv, kot si ga lahko le želimo. KRAS Jure Modrijan je že pravi glasbenik, čeprav se uči harmonike dobro leto. zveza kulturnih društev proslavila 40-letnico Logatec je kraj z izjemno bogato kulturno tradicijo. Ta sega že v čase odločnega narodno prebudnega gibanja v drugi polovici 19. stoletja in potem, ko so Logatčani ljubiteljsko kulturno dejavnost uresničevali predvsem v okviru Sokola in Orla ter drugih društev. Največji vzpon je logaška ljubiteljska kulturna dejavnost doživela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so nastala številna nova društva in pevski zbori. Že 40 let logaško ljubiteljsko kulturno in umetniško dejavnost povezuje Zveza kulturnih društev. Svojo 40-letnico so logaška kulturna društva proslavila z veliko prireditvijo v Narodnem domu v nedeljo, 16. decembra 2012. Zbrane je pozdravil Jurij Švajncer, predsednik Zveze kulturnih društev Logatec. Pomemben prispevek Zveze kulturnih društev Logatec v življenju občine Logatec je poudaril slavnostni govornik, župan Berto Menard. Logaška ljubiteljska kulturna dejavnost je pomemben in nepogrešljiv del utripa logaške občine. Z uspehi logaških pevskih zborov, glasbenih skupin in godb, literarnih ustvarjalcev, ljudskih odrov, likovnih umetnikov ter drugih ustvarjalcev ter poustvarjalcev se Logatec uveljavlja tudi v bližnji okolici in slovenskih okvirjih, nekateri se uveljavljajo tudi v evropskem merilu. Na prireditvi v Narodnem domu so sodelovali Društvo likovnikov Logatec, Kulturno društvo Tabor, Kulturno društvo Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska«, Kulturno turistično društvo Hotedršica, Kulturno umetniško društvo Adoramus, Literarno društvo Zeleni oblaki, Mladinski center svetega Nikolaja, skupina Nazaret, Mladinsko športno-kulturno društvo Dlan na Dlan, Pevsko društvo Logatec, mešani pevski zbor, Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec, Pevke ljudskih pesmi grlice, Twirling klub logaških mažoret. Tina Lukan Jezerčic zbogom orožje, dobrodošli spomini! akcija zbiranja spominov na 1. svetovno vojno mestna knjižnica Ijjubljana n hMUijr hW- i^kA Cez dobro leto dni bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. V okviru projekta Europeana Awareness od leta 2011 po vsej Evropi potekajo akcije zbiranja spominov na ta dogodek, med drugim so bile tri v letu 2012 uspešno izvedene tudi v Sloveniji. Tudi Knjižnica Logatec si želi raziskati bogato zgodovino lastnega kraja in okolice iz tega obdobja, zbrati spomine, zgodbe in predmete, in jih tako ohraniti za prihodnje generacije ter jih preko spletnih portalov deliti s širšim občinstvom. Vabimo vas, da z nami delite predmete in z njimi osebne, družinske zgodbe, spomine na 1. svetovno vojno -dokumente, slike, fotografije, razglednice, pisma in ostale stvari iz tega časa. Knjižničarji domoznanskih oddelkov bodo pred- mete fotografirali, preslikali in hkrati zapisali pripadajoče zgodbe ter vam predmete takoj vrnili. Katalogizatorji bodo digitalizirane dokumente in predmete z zgodbami objavili na spletnih portalih Europeana 1914-1918 (www.europeana1914-1918.eu/ sl) ter Kamra (www.kamra.si). Dan zbiranja spominov na 1. svetovno vojno v Knjižnici Logatec je 21. marec 2012 od 9. do 18. ure. Europeana s svojim projektom vabi in spodbuja posameznike, da na portal tudi sami prispevajo predmete in zgodbe iz zasebnih arhivov in zbirk ter jih na ta način predstavijo zbirateljem in ostalim interesentom v Evropi in po svetu. Namen širšega projekta Europeana Awareness je tudi povečanje prepoznavnosti Europeane in njene uporabe v namene vseživljenjskega učenja, hkrati pa spodbujanje različnih kulturnih ustanov k ustvarjanju bogate zbirke na spletnem portalu. V ta projekt, ki ga vodi Fundacija Europeana, je vključenih 48 partnerjev iz vseh evropskih držav. Slovenski partner je Narodna in univerzitetna knjižnica, v projektu pa sodelujeta tudi Osrednja knjižnica Celje in Mestna knjižnica Ljubljana, pod okriljem katere bomo spomine zbirali tudi v Logatcu. Vse, ki doma hranite kakršne koli predmete, dokumente, pisma itn. v zvezi s prvo svetovno vojno, vas vabimo, da se nam pridružite 21. marca med 9. In 18. uro v Knjižnici Logatec. Vašega obiska in prispevka bomo zelo veseli. Kontaktna oseba: Urška Orešnik (01 7541 722, oresnik.urska@gmail.com) Urška Orešnik ko otrokom zaigrajo starši ... starši otrok iz podružnične šole hotedršica poskrbeli za presenečenje Starši učencev Podružnične osnovne šole Hotedršica so v decembru poskrbeli za svojevrstno presenečenje. Svojim otrokom so namreč pripravili pravo gledališko predstavo in jo v predprazničnem času na veliko veselje mladega občinstva postavili na oder. Zamisel je zorela že od začetka šolskega leta, ko sta učiteljica Simona Peternelj in vzgojiteljica Mateja Podgornik predstavili staršem idejo, da bi zaigrali igrico za otroke. »Starši so takoj poprijeli in določili prvo snidenje v sredini oktobra,« pojasnjuje Podgornikova. Na prvem srečanju so se dogovarjali, katero pravljico bi zaigrali. Ker je Brigita Vehar, ena izmed mam, že objavila pravljico, so jo poprosili, naj sestavi še eno, čisto posebno. Potem pa je zadeva stekla ... Starši prvega in drugega razreda POŠ Hotedršica so se dobivali v dvorani pri gostilni Turk, kjer so pod režiserskim vodenjem gospe Vehar pridno vadili, izdelali kostume in sceno. »Nihče od nastopajočih se ne ukvarja z gledališčem, a kljub temu je vsak prispeval pomemben del,« pojasnjuje Podgornikova. Priprave so po njenih besedah potekale izredno skrivnostno, saj so otroci mislili, da imajo njihovi starši zelo pogosto sestanke v šoli, pevske vaje so bile intenzivne, prav tako pa se je spremenil tudi urnik telovadbe. Vsak izgovor je bil dobrodošel, da le otroci ne bi izvedeli, kaj pripravljajo.« 14. decembra je bila skrivnost razkrita, igrica pa je bila namenjena tudi širši javnosti. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Predstava je bila sprejeta z navdušenjem in komentarjev »Moja mami je sova! Glej mojega atija ...!« ni manjkalo. Naslednji dan je bil dogodek glavna tema pogovora med otroki. »To pa še ni bilo vse! Lina, lisička, sova, zajček in smrečica so postregli z okusnim pecivom in piškoti, ki so jih spekli starši,« dodaja sogovornica. Ker pa so to zelo skrivnostni igralci, se ne ve, ali pripravljajo kaj novega. Pustimo se presenetiti! Blanka Markovič Kocen Starši šolarjev iz Hotedršice so otrokom pripravili odlično presenečenje. kultura v^ zaljubljeno-ljubosumni cantabile gala novoletni koncert simfoničnega orkestra cantabile je ustvaril zgodbo o ljubezni, ki premaga vse. S pomočjo simfoničnega orkestra Cantabile pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika in violinskega loka koncertnega mojstra Mateja Avšiča smo se preselili v svet čustev in razmišljanj. Gala novoletni koncert se je odvil v večnamenski dvorani Logatec na sobotni večer 29. 12. 2012. Za izjemno delo in čudovito odigrani program gredo orkestru vse čestitke. Logatčani smo lahko ponosni nanj. Program, ki je bil sicer v dveh delih, se je začel s skladbo Na lepi modri Donavi, najslavnejšim delom znanega skladatelja Johanna Straussa mlajšega. Cantabile nas je z njo popeljal v čas dunajskega dvora, plesnih večerov in sacher tort. Strauss je znan kot »kralj valčkov«, slišali pa smo tudi njegovo polko Grom in blisk ter hitro polko Na lovu. Poslušalci so za trenutek lahko pozabili na skrbi, ki so jih čakale zunaj. To so tudi nazorno napovedale besede povezovalca Marjana Buniča, ki je dejal, da so »prazniki vedno bolj skupaj, čas drvi naprej; ustaviti ga zmore le tak čaroben večer, kot ga bomo doživeli nocoj«. Nadaljevanje koncerta je to napoved le potrdilo. Slišali smo arijo Kserksesa iz opere Kserkses skladatelja Georga Fride-rica ffindla. Ombra mai fu je uvodna arija opere, ki je nastala leta 1738. V Perzijo (današnji Iran), kjer se zgodba dogaja, nas je s presenetljivim glasom prenesel baritonist Lucas Samoza Osterc. Začetne besede arije, ombra mai fu, govorijo o tem, da sence nikoli ni bilo; arijo poje Kserkses, ki pod svojim najljubšim drevesom, platano, občuduje njegovo senco. Lucas Samoza Osterc, baritonist slovenskega rodu iz Argentine, pa je dvorano navdušil tudi z arijo Papagena Der Vogelfänger bin ich ja iz opere Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta. Poleg tega smo slišali tudi del največkrat izvajane Mozartove opere Don Giovanni. Ta je nastala po zgodbi o španskem plemiču don Juanu Tenoriu, ki mu ni bilo žensk nikoli dovolj, a se je vsake nemudoma naveličal. Duet La ci darem la mano, v operi ga zapojeta Zerlina in Don Giovanni, sta z dušo zapela baritonist Lucas Samoza Osterc in mezzosopranistka Rebeka hren Dragolič. Arija govori o Don Giovannije-vem zapeljevanju Zerline. Naslovne besede La ci darem la mano govorijo o tem, kako Don Giovanni daje Zerlini svojo roko in jo skuša prepričati, naj pristane na njegovo snubljenje. A Zerlina, ki se obotavlja, ni tako odločna v svoji ljubezni kot Carmen iz istoimenske opere francoskega skladatelja Georga Bizeta. Arijo iz te opere je s pevsko dovršenostjo odpela Rebeka hren Dragolič. Bizetova Carmen je bila prvič uprizorjena 1875, tri mesece pred skladateljevo smrtjo, in kritiki so jo raztrgali. Tako je Bizet umrl z mislijo, da je Carmen neuspešno delo. A, kako človeško, kmalu po smrti skladatelja so opero začeli vsi hvaliti; med prvimi geniji, kot so Čajkovski, Brahms, Wagner in Nietzsche. Bizetova mojstrovina je lik usodne ženske povzdignila v mit. Arija, ki je znana po uvodnih besedah »L'amour est un oiseau rebelle« (sle. ljubezen je uporniška ptica), je sicer povzeta po španski pesmi in govori Simfonični orkester Cantabile nam je pričaral ljubezni poln prednovoletni večer. o vztrajni ljubezni, saj Carmen pravi: »Če me ne ljubiš, te ljubim, a če te ljubim, se pazi«. Ljubezen do ženske je lahko usodna. Orkester pa je v program vključil še eno Bi-zetovo delo - Arležanko, ki je nastala po besedilu Alphonsa Daudeta. Ta si je s Carmen delila podobno usodo, saj v skladateljevih časih ni bila preveč cenjena. A prav z Arle-žanko in s Carmen nam je Cantabile prikazal bistrovidnega Bizeta, polnega življenjske energije. Odličen izbor! V drugem delu programa sta bila tudi dva slovenska skladatelja. Naprej nam je Cantabile predstavil delo mladega in obetavnega Gala Gjurina z naslovom Alpha Centauri ali Alfa Kentavra. To je najsvetlejša zvezda oz. dvozvezdje v južnem ozvezdju Kentavra; z očesom jo vidimo kot eno zvezdo, zaradi navideznega sija pa je na tretjem mestu najsvetlejših zvezd na nočnem nebu. A v tistem trenutku sta bili najsvetlejši zvezdi Simfonični orkester Cantabile in violinistka Manca Rupnik. Navdušenja nad izvedenim delom ni skrival niti avtor Gal Gjurin. Drugo delo je prispeval Aldo Kumar, slovenski skladatelj, rojen v Travniku pri Idriji. Istralija, ki jo je Cantabile odlično interpretiral, je nastala leta 1996 kot suita za flavto, klarinet, sopran saksofon, tolkala in godala. Canta-bile je odigral tudi Panis Angelicus belgijskega skladatelja Cesarja Francka (pela je solistka Rebeka Hren Dragolič) s slovesom čudovitega improvizatorja in skladbo Na-varra Pabla de Sarasate, ki sta jo kljub njeni tehnični zahtevnosti z neverjetno lahkostjo odigrala violinista Manca Rupnik in njen profesor Vasilij Meljnikov. Sarasate je bil namreč violinist in je komponiral predvsem za »svoj« instrument, njegove skladbe pa so tehnično virtuozne in so preizkusni kamen za vsakega violinista. Meljnikov in Rupni-kova sta odigrala tudi Tango ljubosumja, najbolj znano delo danskega skladatelja in violinista Jacoba Gadeja; žal pa je nagajalo ozvočenje. Kot se za tak večer spodobi, je bil zaključek tako rekoč filmski. Cantabile nam je zaigral skladbo irskega skladatelja Ronana Hardimana, ki je za plesni šov Mi- chaela Flatleya, irsko-ameriškega plesalca, z naslovom Lord of the Dance (slovensko Gospodar plesa) napisal glasbo, ki ne gre samo v ušesa, pač pa tudi v pete. Kot da je simfonični orkester Cantabile to skladbo izbral nalašč za zaključek prednovoletnega koncerta: zgodba govori o gospodarju plesa in njegovem boju zoper zlega temačnega gospodarja »Don Dorcha«, ki si je želel zavzeti Planet Irsko. Gospodar plesa temačne sile premaga in nas poduči, da ljubezen premaga temno silo. Da bi to le obveljalo v 2013. - Tudi v občini Logatec. Orkester je odigral še dva dodatka, koncert pa ponovil naslednji dan v dvorani hotela Union v Ljubljani in sredi januarja v Postojni. Ljubljanska izvedba je bila po mnenju poslušalcev še prepričljivejša, ker je izzvenela brez ozvočenja, postojnskemu koncertu pa je podžupanja kar z odra izrekla priznanje z besedami, da takšnega aplavza v Postojni že dolgo ni bilo! mag. Neža Sautet NAPOVEDNIK šport 18. 2. 2013 ob 17:30 uri (začetna stopnja), ob 19. uri (druga stopnja) in ob 20:30. uri (nadaljevalna stopnja), nova telovadnica Logatec: Pomladanski semester Joge v vsakdanjem življenju S seboj prinesite udobno oblačilo, podlogo za ležanje (armafleks) in tanko odejo. predavanja 14. 2. 2013, ob 19.30. uri, Knjižnica Logatec: Zakon privlačnosti v praksi, prestavitev knjig in predavanje Snježane Ristic Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 18. 2. 2013, ob 17.00. uri, Knjižnica Logatec: Srečanje članov mladinskega bralnega krožka Beremo na kvadrat, ker beremo in se pogovarjamo Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722; vabljeni tudi mladi bralci, ki še niste člani bralnega krožka! 21. 2. 2013, ob 19.00. uri, Krajevna knjižnica Rovte: Čudoviti svet mineralov in kristalov, predavanje Vilija Rakovca Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 21. 2. 2013 ob 19. uri, Jožefova dvorana Doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu: Kultura dialoga v božjih očeh, pogovor z Milado Kalezic Milada Kalezic, dramska igralka, dobitnica Borštnikovega prstana pravi: »Vedno mi pravijo, naj ne govorim toliko o Bogu in naj ta odnos z njim ostane moja zasebna stvar. Vendar bi bila to velika laž, vsa moja resnica je v Njem«. Povabite tudi znance in prijatelje! Vstop prost. 26. 2. 2013, ob 19.00. uri, velika dvorana Narodnega doma Logatec: Ekvador in Galapagos, potopisno predavanje Petre in Janeza Matosa Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 9. 3. 2013 vas Zdravstveni dom Logatec vabi na Gregorjev sejem s temami: Ali veste, kakšni smo znotraj? Sprehodimo se po napihljivem modelu debelega črevesa in danke (od 8.00. do 16.00. ure - prostor pred lekarno) Nenadno srčno smrt lahko preprečimo! - Avtomatski električni defibrilator - lahko ga uporabite tudi vi (od 11.00. do 13.00. ure -prostor pred lekarno) Ali še znate nuditi prvo pomoč? - Predavanje bo pripravila in vodila Blagica Džaic, dr. med., spec. šol. med. (ob 11.00. uri - v sejni sobi ZD Logatec v 2. nadstropju) Vljudno vabljeni! Organizacija in info: Zdravstveni dom Logatec glasba 13. 2. 2013 ob 18.00. uri, Narodni dom Logatec: Plestkalnica 2013, območna revija plesnih skupin in posameznikov, ki delujejo na območju občine Logatec. V letu 2013 se bo odvijala že enajstič zapored. Predstavile se bodo skupine in posamezniki s tekočo produkcijo, miniaturami ali plesnimi predstavami. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec, T 01/7591 740, www.jskd.si 17. 2. 2013, ob 18. uri, športna dvorana Logatec: Dobrodelni Karitasov koncert Logaška Karitas vsako leto organizira dobrodelni koncert. Letos bo na njem več kot 180 nastopajočih: simfonični orkester Cantabile s solisti, folklorna skupina KTD Hotedršica, kitarski orekster GŠ Logatec, skupina Nazaret, združeni mladinski pevski zbor OŠ 8 talcev, KUD Adoramus, logaški skavti, Folk idoli. Program povezuje Marjana Debevec z Radia Ognjišče. Cena vstopnic: 8 evrov v predprodaji in 10 evrov na dan koncerta. Denar bo uporabljen za stiske ljudi - plačilo položnic in nakup hrane, saj je v naši župniji kar nekaj ljudi, ki pred kratkim izgubili službo in se pridružili že številnim drugim brezposelnim. Pomoč bo namenjena tudi družinam. Logaška Karitas zato vabi vse ljudi dobrega srca, da se udeležijo koncerta, nam pomagajo s svojim prispevkom, nastopajoče pa nagradijo s svojo prisotnostjo. Iskrena hvala. Organizacija in info: Karitas Logatec. 7. 3. 2013 ob 19.00. uri, dvorana Glasbene šole Logatec: 6. nastop učencev GŠ Logatec 13. 3. 2013: Narodni dom, Logatec ob 18. uri: Zapojmo pomladi, 45. revija otroških in mladinskih pevskih zborov, Organizacija in info.: JSKD OI Logatec. zahvalei zahvala Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal večni spomin. ANTON DEBEVEC upokojeni šofer 7. 1. 1940-19. 12. 2012 Ob boleči izgubi moža, očeta in starega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Logatec, posebej dr. Katarini Turk, hvala gospodu župniku Janezu Komparetu, Komunalnemu podjetju Logatec in osebju Doma starejših občanov Logatec. Žalujoči žena Fani, Mateja in Andreja z družinama. zahvala MOHARANTON Stara c. 20 Logatec 1. 12. 1930-20. 11. 2012 Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste se poslovili od njega in darovali sveče. Posebej hvala zdravstvenemu osebju ZD Logatec in Komunalnemu podjetju Logatec. Njegova žena Ana zahvala V 87. letu nas je zapustila naša draga mama FRANCKA MAROLT Iz Petkovca 42 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Janeza Pečkaja in iskrena hvala župniku g. Janezu Petriču za lepo opravljen obred. hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni zahvala Niti zbogom nisi rekel, Tudi roke ne podal, smrt te vzela je prezgodaj, a v naših srcih boš ostal. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Po hudi bolezni nas je zapustil FRANC MOLK 1941-2012 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Planine za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju ZD Logatec, posebej g. Ladu Korenču za prijazne in tolažilne besede, ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Zahvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi g. Gorazdu Bošnjaku in KP Logatec za organizacijo pogrebnega obreda. hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Gregorjevo Logatec ponedeljek, 4. marec 18h torek, 5. marec l8h sreda, 6. marec 18h Komunalno podjetje Logatec in Občina legatee 201' • program prireditev n^ OŠ 8 talcev Logatec (jedilnica), Logatec Delavnica: Izdelava Gregorjevih ptičkov in drobnih kruhkov Izvajalec: Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec in Društvo podeželskih žena Rovte (število mest je omejeno). Prijave : Tatjana Rudolf; tel: 031 763 434 in e-naslov: tatjana.rudolf@gmail.com OŠ 8 talcev Logatec (učilnica št. 13), Logatec Delavnica: Izdelava ognjičevega mazila in balzama za ustnice Izvajalec: Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec (število mest je omejeno). Prijave: Vera Nagode; tel: 051 364 046 in e-naslov: vera.ognjic@gmail.com Upravni center Logatec (I. nadstropje - sejna soba), Logatec Predavanje: Škotske turistične dobre prakse primerne za Logatec Predavateljici: Renata Gutnik in Majda Debevc Informacije: Renata Gutnik; tel: 759 06 33 in e-naslov: renata.gutnik@logatec.si Upravni center Logatec (I. nadstropje - sejna soba), Logatec Predavanje: Kulturna dediščina in turizem - Kdo koga potrebuje? Predavatelj: prof. dr. Janez Bogataj Predavanje: Arheološki turizem na rimskodobni dediščini Predavateljica: dr. Andreja Breznik Prešernova dvorana Narodnega doma Logatec, Logatec Delavnica: Gledališka delavnica za otroke in mladostnike Izvajalec: Kulturno društvo »Novi oder« Logatec, mentorica Špela Delux Prijave in informacije: Špela Delux; tel: 041 436 319 in e-naslov: novi.oder7@gmail.com t mt sobota, g. marec Osrednji kulturni program od 8h dalje na Gregorjevem semnju: od 8.oo dalje na osrednjih logaških ulicah in cestah: Cankarjeva, Notranjska, Tovarniška Na stojnicah se bodo obiskovalcem predstavili: . KTD Hotedršica . Društvo podeželskih žena Rovte . Steg Logatec i - skavti. Društvo Mladinski center sv. Nikolaja . Lovska družina Logatec . Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec . Društvo upokojencev Logatec . Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec . TD Lanski vrh . TD Logatec . Društvo Aktiv. MŠKD Dlan na Dlan . ZD Logatec - Zdravstveno vzgojni center. Čebelarsko društvo Logatec. Društvo likovnikov Logatec . Pevsko društvo Logatec. Ad Pirum Zavod za intelektualne dejavnosti. KD Žarek. KD Pihalni orkester Logatec . Občina Logatec. KU D Adoramus od io.oo dalje - trg pred cerkvijo sv. Nikolaja V kulturnem programu bodo nastopili: Pihalni orkester Logatec - Golaž godba, Twirling Klub Logaških Mažoret, OŠ Tabor Logatec, Vrtec Kurirček Logatec, Ženski pevski zbor društva invalidov in upokojencev Logatec, KTD Hotedršica, Društvo Mladinski center sv. Nikolaja -skupina Nazaret, Folklorna skupina Drevored OŠ 8 talcev Logatec, Društvo upokojencev Rovte - ženski pevski zbor, KUD Adoramus -otroški in mladinski pevski zbor, Literarno društvo Zeleni oblaki, KD Žarek. 'm' četrtek, 7. marec 18h petek, 8. marec 17-19I1 Po kulturnem programu nas bo zabaval: Ansambel Roka Žlindre Občane in obiskovalce obveščamo o spremenjenem prometnem režimu in prometni signalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji med 8. in 15. uro. Shemo spremenjenega prometnega režima najdete na www.logatec.si.