ISSN 0351-6407 .niiiiiiii ’ 640019 640019 I lAiamK Murska Soboto, 1 č.novembra 1995, leto XLVII, d. 4b, ceno 150 SIT IIW I 1 'sfi ■j O Prleki svojo nadpovprečnost (človeškega fak- 16 do 25. novembra «2Dk KOV .7. Vseh drobnoprodajnih enotah 1 Potrošnika z živili . 250 g g / . 890 g 7 700 g e g trgovce, zadruge, družbene prchraoe. šole, vrtce JV, onem politiku, ki pa Je prej namenjen samemu J. VOTJSK ♦ Soboški kmetje hoč^ siioio zadrugo nik^onikves VESmtK VEHKIK KIKVESTNIRVB J •TSe poti vodijo v D»' POORAVHn Bog pomagaj pametnim, kajti politika jim ne bo! J l^omurski tisk se 303,80 SIT/ kos 214,00 SIT/kos 275,30 SIT/kos 507,50 SIT/kos 253,60 SIT/kos 148,90 SIT/kos MK VESTNIK WS VESTMRISSMIK MKVESnHKW VtSTItM USTNIK ■dpovprečni rezultati, za to pa gre, pa kljub primerljivi sposobnosti populacije s preostalo populacijo v državi nikoli niso bili cenjeni. Zato bodo celoto). Ni namreč samo Matjaž Titan tisti meteor, ki potrjuje sposobnost mlade populacije v tem okolju. To Je navsezadnje potrdila uspešnost letošnjih maturantov na obeh gimnazijah- To se je tudi potjevalo že v preteklosti, ko so dijaki iz tega okolja ponavadi izstopali z znanji v naravoslovnih in tehničnih disciplinah. Pa tudi na drugih področjih ni bilo zaostanka. Vendar dejavniku človeškega faktorja, še posebej intelegen-ci, to okolje nikoli ni namenjalo posebne pozornosti, sedaj v tranzicijskih časih pa je tega še manj. Kajti osrednja preokupacija »biznisa« ni znanje, ampak mobitel ter bela svilena srajca in kravata z zaponko. Resda so omenjene izjeme. Zaščitimo otroka pred nosiljem v - kot Je Titan in odličnjaki, deležni enkratnega • država prisilno »idiotizirala« cele generacije letnega protokolarnega sprejema pri tem ali mladih (Judi tega pomurskega okolja. torja) še naprej vozili z muzejskimi vlaki enkrat na leto v Prlekijo na srečanje Prlekov. Prekmurci pa si Jo bodo ogledovali v hotelu Slon na prekmurskem večeru. Dokler te nadpovprečnosti okolje ne bo sposobno ceniti in ji tudi dati napovrečne možnosti za njen razvoj, česar pa si niti preveč ne želijo, tačas bo pač tam, kjer je. Hudičevo malo Ji bo pomagalo takšno ali drugačno lobiranje, moledovanje nad za periferijo zmeraj praznimi državnimi Jaslimi, kajti dokler ne bo vlagalo v Otepa stečaja kot hudič križa. Mu bo uspelo odplačati poleg domačih za 2,8 milijona mark tujih dolgov. Ga bo rešil direktor, ki ima tudi svoje posredniško podjetje? Prometna, norišnica na koncu mesto ali kako bodo vozili brodi Čez Ledavo Kaj imajo Radenca-ni od tega, da živijo v eni naj-bogatej-^•1 I ** sin občin VREME Ob koncu tedna bo oblačno z občasnimi padavinami. _ svetovanje in prodaja mobitel DC M Sobota * Lendavska 19/b tel.: 069/31724 7 CREDITANSTALT Banka uspešnih ___ M. Sobota, Lendavska 11, tek: 21780 politiku in njegovi promociji kot tistemu ali ti- \ stim, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Na- j / Tema za razmislek se ponuja sama po sebi. 5 Za okolje, v katerem smo, je verjetno povsem ,f obrobnega pomena vest, ki Je prišla do nas in v 3 gostinskih lokalih sploh ni sprožila debat, kot na ! primer zamenjava trenerja pri Muri in stavka i nogometašev Beltlnec, ki sta bili »kongresni« temi, namreč, da je bil dijak drugega letnika soboške gimnazije Matjaž Titan v svoji kategoriji najboljši na tekmovanju logikov na dr-I žavnem prvenstvu. Pa to ni bilo prvič, da se je J omenjeni pojavil prav na vrhu porajajoče se slovenske intelegince. Za Matjaža Titana lahko zapišemo, da Je najboljši med dobrimi. In tega ne kaže prezreti, kajti do tovrstne porajajoče se pameti to okolje Še nikoli ni imelo nobenega pravega odnosa (pa da ne bo pomote, mislim tako na Prekmurje kot Prlekijo ali Pomurje kot Pregovor CacHiJa grtnetije - dobre tetine znamenje. pamet, tudi na razvojni premik ne more računati. Svojevrsten paradoks Je namreč, da Je Matjaž Titan zmagovalec v logiki, čeprav izhaja iz širšega (da ne bo pomole) okolja, v katerem Je tako strašno malo logičnega. Kajti če bi bilo količkaj malo logičnega, se pretežni del njegove generacije v tem trenutku ne bi znašel v socialni kata-stoji, ko po končanem četretem letniku, če že ne prej, ne bo videl več izhoda, kaj Šele, da bi se izobraževal, ker ne bo imel denarja. Pa si Je novodobna politična in podjetniška gosposka že sploh zastavila vprašanje, kako naprej, ko bo sama in z njenim spanjem pravičnega tudi Vestnikov koledar 16, november, četrtek, Jer« 17. november, petek, Gregor 18. november, sobota, Roman 19. november, nečelta. Izak 20. aMember, ponedeRab. Srnin 21. november, torek. Oliver 22. aovember, sreda, Cilka I^IMO V VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KJER KUPUJEJO PO VELEPRODAJNIH CENAH. i -a i c 9 <—1. * k-'*/ KOCKA,132 U^^^LINO, 200 g Primerno sedaitjemu Času W7 7 l 1 f A. I \ ll \ 2 vestnik, 16. novembra,1995 ktualno okoli nas J 5 PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Novi apostolski nuncij svetega sedeža v Sloveniji monsignor Edmond Farhat jev predsedniški palači izročil poverilno pismo predsedniku države Milanu Kučanu. ■ LJUBLJANA - Skupina opozicijskih poslancev je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Očitajo mu kršitev zakona o sanaciji Tama in zakona o delovnih razmerjih, zlorabo položaja, prekoračitev pristojnosti in kazniva dejanja. ■ LJUBLJANA - Podjetnika Sandija Grubeliča so obsodili na sedem let zapora, po prestani kazni pa ga kot hrvaškega državljana čaka še izgon iz države za pet let. Grubeliča so obsodili za goljufijo, »težko« nekaj manj kot 30 milijonov nemških mark, ki jo je storil v škodo 4806 nesojenih najemnikov avtomobilov po pogodbah za zakup. ■ LJUBLJANA ’ V prostorih ljubljanske univerze sta minister za obrambo Jelko Kacin in dekan fakultete za družbene vede prof, dr. Ivan Svetlik podpisala sporazum o sodelovanju med obrambnim ministrstvom in FDV. Najpomembnejši del sporazuma je izobraževanje kandidatov za častnike Slovenske vojske, hkrati pa se bo razširil študijski program fakultete. ■ LJUBLJANA - Na enodnevnem uradnem obisku v Sloveniji je bil podpredsednik švicarske konfederacije, predstojnik švicarskega ministrstva za javno gospodarstvo in predsednik švicarskega sveta EFTE zvezni svetnik Jean-Pascai Delamuraz. M.ed pogovori s slovensko delegacijo so podpisali tudi meddržavni sporazum o zaščiti naložb. Evropska zveza Bolj in manj enakopravni v evropskem parlamentu Evropska zveza Je vse trdneje povezana. Najbolj navdušeni Evropejci že sanjajo o dnevu, ko ne bomo več govorili o EZ, ampak kar o Združenih državah Evrope. To preoblikovanje seveda pomeni, da se bo sčasoma vedno več pristojnosti in odločitev z ravni posameznih držav preneslo na organe odločanja v EZ. Bolj ko bodo odločitve evropskih inštitucij pomembne in zavezujoče, bolj pereče bo postajalo tudi vprašanje o smotrnosti načina odločanja v teh ustanovah in o različnih možnostih vpliva posameznih držav na odlečitve. Zato je zanimivo pogledati, kakšna je danes zastopanost držav v evropskem parlamentu. POSVETU ■ MOSKVA - Predsednik Rusije Boris Jelcin, sicer še vedno na zdravljenju v osrednji moskovski kliniki, je izvedel zamenjavo na čelu centralne banke, ene najpomembnejših državnih institucij: dosedanjo vrSlko dolžnosti guvernerja banke Tatjano Paramanovo je zamenjal L začasnim vršilcem dolžnosti Aleksandrom Handujevom. ■ KAHTLfM - Sudanski predsednik Omar al Behir je ukazal splošno mobilizacijo, da bi odbil napad ugandskih sil in upornikov na jugu države. Ugandi je zagrozil, da bo vdrl na njeno ozemlje, če ne bo nehala napadati. ■ BRUSELJ - Rusija ne bo privolila, da bi njene vojaške sile v morebitni operaciji delovale pod Natovim vodstvom, vendar je pripravljena zagotoviti svojo brigado z dvema ali tremi bataljoni za tako imenovano skupno vojaško enoto, ki bi bila pod poveljstvom glavnega poveljnika Natovih sil generala Joulwana in njegovega namestnika ruskega generala Šcvcova. S tem naj bi zgladili nasprotovanje o ruski udeležbi v Natovi mirovni misiji v Bosni in Hercegovini. ■ STRASBOURG - Ukrajina in Makedonija sta postali 37. in 38. članica Sveta Evrope. Zunanja ministra obeh držav Genadij Ud-ovenko in Stevo Crvenkovski sta na posebni slovesnosti podpisala evropsko konvencijo o človekovih pravicah in 11. protokol k tej konvenciji, ki vzpostavlja enotno in stalno sodišče za človekove pravice. ■ NEW VORK - Kljub močni podpori javnosti, naj kandidira za prihodnjega predsednika Združenih držav Amerike, se je upokojeni general Colin Powell, načelnik štaba ameriške vojske med Bushevim predsednikovanjem, odločil, da bo za zdaj še zunaj politike. ■ AUCKLAND - Tuje potekala konferenca Commonwealtha, na kateri so razpravljali tudi o jedrskih poskusih, predvsem pa o tovrstnih francoskih poskusih na jugu Pacifika. BRUSELJ - Ameriški obrambni minister William Perry je predstavnike vteh članic Partnerstva za mir seznanil s pripravami na bližnjo Natovo mirovno misijo v BiH in jih pozval, naj sodelujejo pri misiji Nsta v BiH. COLOMBO - Več kot 20 tisoč pripadnikov šrilanške vojske je začelo odločilni napad na mesto Dzafno, glavno oporišče uporniških Tamilcev. Ofenziva naj bi doslej zahtevala 1254 žrtev na strani Tamilskih tigrov in 260 na strani vladnih sU. Vendar poznavalci razmer menijo, da vojaška moč tamilskih separatistov še zdaleč ni zlomljena. ■ BERLIN - Več kot 60 visokih predstavnikov iz 16 držav je v okviru tako imenovanega Berlinskega evropskega foruma razpravljalo o prihodnosti evropskih združevalnih procesov. ■ LONDON - Vsa mednarodna javnost je še vedno zgrožena nad grobimi kršitvami človekovih pravic v Nigeriji, kjer so usmrtili devet borcev za človekove pravice, med njimi tudi znanega borca za pravice manjšin in varstvo okolja Kena Sara Wtwa. Proti Nigeriji so možne ostrejše sankcije Združenih narodov, Commonwealth pa je to državo že izključil iz svojih vrst. ■ NEW VORK - Bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbego-vič in hrvaški predsednik Franjo Tudman sta v navzočnosti Pri presojanju ustreznosti sestave predstavnišidh teles v federacijah lahko upoštevamo dve različni merili. Prvo izhaja iz demokratične zahteve po enakem obravnavanju vseh ljudi: vsi volivci bi morali imeti enak vpliv na izvolitev svojih predstavnikov, To merilo se navadno izrazi z zahtevo »en človek - en glas«^. Drugo merilo izhaja iz tega, daje federacija združenje suverenih držav (in ne neposredno državljanov), zato je pri oblikovanju skupnih teles pomembna enaka obravnava vseh držav in ne vseh državljanov. To merilo bi lahko na kratko povzeli z geslom »ena država - en glas'f. Tabela prikazuje, da se EZ ni odločila za eno ali drugo merilo, ampak je poskušala poiskati srednjo pot. Večje države imajo v evropskem ^ariamenta več poslancev, s čimer Je prekršeno načelo enake teže vseh držav. Nemčija kot največja država ima na primer trikrat več poslancev kot Nizozemska in petkrat toliko kot Avstrija. Naj večje štiri države (Nemčija, Italija, Velika Britanija in Francija) imajo skupaj več kot polovico sedežev. To je seveda odlično izhodišče za oblikovanje koalicije velikih proti majhnim državam - pri tistih vprašanjih seveda, kjer imajo velike enake interese. Večje število poslancev iz večjih držav bi lahko opravičevali z demokratičnim načelom zastopanosti. to je z načelom »en človek - en glas«. Toda tudi temu merilu sestava evropskega parlamenta še zdaleč ne ustreza. Očitno je, da so v njem najbolje zastopani državljani najmanjših držav. Vsak poslanec iz Luksemburga zastopa le približno 67.000 svojih sodržavljanov, medtem ko en poslanec iz Nemčije predstavlja kar 810.000 ljudi, to je kar duca-tkrat več. V splošnem velja, da je gostota »poslancev na prebivalca« v manjših državah večja. drugačen. Trenutni evropski parlament namreč sestavlja 9 političnih skupin in 27 neodvisnih poslancev. Največje skupine so socialisti (35,3 % sedežev), evropska ljudska stranka (27,6 %) in liberalci (8,5 %), Največji dve skupini imata poslance iz vseh držav EZ in zato lahko pričakujemo, da vsaj pri njihovem odločanju strankarska ideologija prevladuje nad interesom matičnih držav. Ce bi bilo tako, bi bile sestava parlamenta in njegove odločitve odvisne od strankarskih oziroma političnih preferenc volivcev in ne od politike posameznih držav. Po drugi strani pa pogled na trenutno nacionalno sestavo vodilnih skupin ne daje razlogov za poseben optimizem. Od 221 socialističnih sedežev jih kar 63 zasedajo Britanci, Nemci pa 40. Če se socialistični poslanci teh dveh držav dogovorijo le še s poslanci ene od držav z manj sedeži (Španija, Italija, Francija, Švedska, Grčija, Portugalska, Avstrija ali Nizozemska), lahko poslanci le treh držav z navadno večino določajo politiko socialistov v evropskem parlamentu. Med poslanci ljudske stranke, ki imajo skupaj 173 sedežev, pa prevladujejo Nemci (47) in Španci (30). Tudi ti poslanci lahko pridobijo večino znotraj ljudske stranke, če se povežejo le še s predstavniki ene države, pri tem pa lahko izbirajo med poslanci Velike Britanije, Francije, Italije ali Nizozemske. Pričakujemo torej lahko, da bodo z naraščanjem pomena evropskega parlamenta pogostejši tudi spori glede njegove sestave. Teh sporov, ki potencialno vodijo v »jugoslovanski sindrom«, v okviru enodomnega parlamenta ni mogoče uspešno rešiti. EZ Država Nemčija Italija VB Francija Španija Nz Grčija Belgija Portiig, Švedska Avstrija Danska Finska Irska Luksemb. Skupaj bo morala zato prej ali slej rai' misliti o dvodomnem parlMtenhi, v katerem bi bil en do® vljen po državljanskem ozirom* strankarskem načelu, drUgeS^ aui dUKai SKClti uavviu, , pa bi sestavljali predsuvnit' držav ali regij z enakim številčno sedežev, Za takšno ali rešitev ao se že zdavnaj odloči'^ na primcf federativne države, n- p Nemčija, delno pa tudi Sle«' nija, Dvodomnost parlamenta bi seveda morala ri-govarjati tudi Slovenija, ki se bo sicer s svojim vplivom na.nješ*’" ve odločitve znašla povse® 4* repu, med Irsko in Luksemb®' gom. za- Mag, Janez ŠuŠtediČ zaposlen na EF v TABELA Glasovalna moč v evropskem parlamentu Prebivalstvo Število poslancev Odstotek Štev, prebiv (v mio) poslancev poslanca poslancev [f ameriškega državnega sekretarja Warrna Christopherja v letalskem oporišču Wright-Patterson v Ohiu podpisala sporazum, s katerim naj bi okrepili moč bošn-jaško-hrvaške federacije v BiH. ■ ERDUT - Predstavniki hrvaških Srbov v vzhodni Slavoniji so končno pristali, da ta del ozemlja pripada Hrvaški. Sporazum so ločeno podpisali tudi v Zagrebu. MJ VESTNIK sosS telefon za Ženske In otroke, Žrtve nasilje 061441993 aS9782, od 18, do 23, ure. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigul, Zlatico Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Urednišbo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestilik odgovornega urednika), Bernarda Balažie-Peček. Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba). n.c. 31 960. 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (Itženje) 33 015, Št. telefaksa 32 i 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Naročnina za IV trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tedniSt Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 1 J. točke tarifne številke 3. za katere sc plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Na prvi pogled bi rekli, da gre za smotrn kompromis; večje države imajo več sedežev, manjše pa večjo gostoto poslancev na prebivalstvo. Toda politični realisti bt morati ugotoviti, da na primer Luksemburžanom kaj malo koristi, če imajo poslanca na vsakih 70.000 prebivalcev, ko pa vsi njihovi poslanci skupaj predstavljajo le odstotek parlamenta. Majhne države imajo zato vso pravico trdi-■ ti. da jim grozi nevarnost preglasovanja. Po dragi strani pa bi se kak Nemec ali Francoz lahko pritožil na evropsko sodišče. Češ da so kršene njegove demokratične pravice, ker si mora enega poslanca deliti z bistveno več sodržavljani kot na primer Irec ali Avstrijec, Opisani preudarki imajo težo le, če domnevamo, da je poglavitna naloga poslancev v evropskem parlamentu zastopanje interesov svojih držav ali določenega števila svojih sodržavljanov. V resnici je položaj vsaj formalno 80,2 57,8 57,6 57,2 39,1 15.1 10,3 10,0 9.8 8.7 7,9 5,1 5.1 ■- 3,5 0,4 367,8 gg 87 87 87 64 31 25 25 25 22 21 16 16 15 6 626 15,8% 13,9% 13,9% 13,9% 10,2% 5,0% 4,0% 4,0% 4,0% 3.5% 3,4% 2,6% 2,6% 2,4% 1,0% 100.0% 610.101 664 366 662 06® 657.471 610,938 487.097 412000 400.000 392000 395.455 376.190 318.750 318.750 233333 66.667 587.540 J 1 I Vir: Peters T.: Voting Poner after the Eniargement and tor Decision Making in EU, Europa Kolleg, Hamburg, ' “ h Ljubljane piše Zločini okupatorjevih sodelavccti Knjižni sejem v Ljubljani v Cankarjevem domu, ki se Je končal v soboto, naj bi slovenski javnosti prikazal bero zadnjih dveh let; kaj. koliko in po čem so izšle, slovenske knjige. Fravijo, da je založnikov vedno več, da se izdaja vedno več knjig in da se knjige vedno rnanj kupujejo. Tako je bilo na sejmu predstavljenih 72 •založb, precej malih založb pa ni sodelovalo, ičerjetno zaradi cene najema prostora ali tudi zaradi spoznanja, da na sejmu ni (skoraj) nobenega biznisa. Nekdo je dejal, da je ljubljanski knjižni sejem dražji od frankfurtskega -meter prodajnega prostora Je bil po 500 mark. Zadeva je predvsem »tržnas; tako so založbo Wieser kar pregnali z razstavnega na prodajni prostor, ker že nekaj let ni plačala najemnine. Najbolj žalostno je, da je to predvsem razstava, kakršna bi morala biti vsak dan v vsaki knjigarni, o sejmu pa ni ne duha ne sluha. Med obiskovalci so seveda predvsem šolarji, ki na sejem prihajajo po surodni dolžnosti«. Letno naj hi v Sloveniji izšlo okoli 2500 knjižnih naslovov, o povprečni nakladi se ne ve niti približno, seg so naklade posameznih knjig poslovna skrivnost. Za pesniško zbirko si zdaj že kdo t^a povedati, da je izšla v nakladi JOO ali 400 izvodov. Sanja Rozman pa je svojo knjigo Sanje O rdečem oblaku prodala v nakladi 7 tisoč izhodov, seveda je na sejmu predstavila že novo knjigo, naslov je Zaljubljena v sanje. Na sejmu seveda (uradno) ni bilo ljudi tipa Kučan ali Školč, kar seveda ni narobe, je pa prav podlo, da so Društvo piscev Zveze borcev z osrednjega prodajnega prostora pregnali na skrajno neprimeren prostor na , rob ob stopnišče. To tudi kaže (ideološko) opcijo sef ma in na revijaški podrepniški stil Ves teden so imele številne založbe tiskovne konference in predstavitve svojih knjig; včasih so bile ob isti uri tri, toda mnogi so predstavljali stare izdelke. Na posameznih predstavitvah knjig se je trlo leve kamer, tudi po tri, od tega dve seveda od iste TV Slovenije. Seveda jih ni bilo na predstavitvi omenjenih (partizanskih) knjig piscev o NOS. Še več, na njihovi tiskovni konferenci ni bilo niti enega (/) novinarja. Tako tudi v Delu, ki je edino poročalo o vsaki postranski stvari na sejmu, ni bilo zapisa o njihovih knjigah, čeprav Je pisalo o vseh drugih. Miroljubne knjige društva piscev zgodovine NOB-ja pa so bile; Pavla Lah - Jerina Partizanske bolnice v Trnovskem gozdu, Silvo Grgič Zločini France okupatorjevih sodelavcev in L. ______ resnica (corsa Bin Al. 1945-1947). Nekako marsikaj pojasnil Boris Pahor na predstavitvi^ knjige spominov na zadnja leta Slovenska svatbo-^ - jo je izdala Založba Obzorja Maribor, davb^ , 1, ni i^eijt niti if^nHca V-t____, D | v času socializma ni izšla niti ena knjiga v izdaji, kar je bilo za države vzhodnega imele mnogo hujši partijski teror, (skoraj) in da si danes nekaj osvobodilnega, osveščevidtt^ in odločilnega za slovensko svobodo pripistii^^ jj ki so izdajali ali pisali kulturno-politične Jih je financirala in vzdrževala ista partija, jih tudi maltretirala. Če ni bilo denarja od tudi revija ni izšla. Svojo novo knjigo je predstavil tudi dr. Grmič; njen naslov je Moja misel, kjer v znanem jedrnatem slogu v 21 esejih nastopa proti nekaterim zgodovinskim absoi^ mislim. Vendar pa je za to pismo pomembublž^^ zapišem imena njegovih gostov na predstavtP’^ ge; Franc Šetinc, Jože Smole in - prvič času v javnosti - Vinko Hafner. Na drugi '1^^ Je zgodovinsko knjigo Jugoslavija 1918-1 sianek, razvoj ter razpad KaradjordJevKCve ^^^ ve Jugoslavije spisal dr. Jože Pirjavec, predavatelj na Padovski univerzi. To naj bi besedah dr. Janko Prunka, ki je knjigo »s besa, komaj tretja zgodovina Jugoslavije sp Zadnjem poglavju o osamosvojitvi Sloveniji prav gotovo dobita naziv »rdečar. Tako se tira Šetinca, Mladina naj bi imeltt lOO.fJOO izvodov. Nova revija komaj orrteNd ti Mladinin članek Noč dolgih nožev naj bi Janez Janša, »podčastniku Barštnerju-podtaknil inkriminirani dokument v pre^ da ga bo fotokopiral in razširil med svojid^' r.*' n o" I t II ( I ( 1 I ( r t 11 i šljeniki...« ,){ Ob vsem tem pa daje kulturno rrtiritst najmanj denarja za knjigo,- dobro, tisti, prejšnem režimu pri koritu, so tam tudi r -^osvobojenem«, jasno Je, zakuj ta »pisut^v^ zaAzeva subvencije za (svoje) knjige, smeriiev financ v knjižnice. In kaiasirofi' dv.sem v knjižnicah. Minister Sergij Sto ene kupljene knjige letno na štiri zdaj dosegamo eno knjigo na deset Marjan » h tl P P P d tl ti tl P b P. Z^stnik, 16. novembra 1995 3 'ktualno doma ^ogovor z županom Jožefom Koconom o lendavskih prometnih problemih Obvoznica bo, avtoceste ne bo, Železnico si bodo zgradili sami Seja vlade O kmetijskih proizvodih v Cefti po dvogovorih. I I 1 I I I J ^Ce obvoznice ne bomo dobili, se res sprašujem, zakaj imamo to in ministre,« je med drugim povedal župan občine Lendava kakršen Je lendavski župan, bi moral bili vodja celotne regije, imeli marsikatere prometne probleme hitreje rešene. Takšne in l^ave smo v 1«it letu, ko se je število tovornih vozil na pomur-n nenormalno povečalo in so bile spomladansko-poletne zapore redu, večkrat slišali. Zakaj? Zato, ker se župan Kocon zav-J* 'a tisto, kar leži njegove občane, odločen in oster je v stikih z od-jjfnlnuiltidmi v državnih organih, hkrati pa sposoben organizirati , In doma ustvariti pravo delovno razpoloženje. V primerjavi z drugi-.h nj^buj posredovanje zelo uspešno. Kako, da je tako uspešen! Sam H,L|? riu Je pri opravljanju funkcije župana nadvse koristil pedagoški da je vesel, da si je lahko pridobil določene pedagoške izkušnje. . so si Lendavčani neuspešno prizadevali uresničiti štiri in več let, n menda končno dobili v tem letu: pred stanovanjskimi hišami v DoL bo postavljen zvočni zid, prihodnje leto bodo začeli graditi obvoz-zasebnim kapitalom pa bodo v letu 1996 začeli z aktivno-1« ihn^ 8v*dr\lo železniške proge od Lendave do Beltince. Če se vam zdi nikar ne slepite: Kocon je bil nadvse resen. meseci ste bili v Len- iavi f^nsntjšli zakaj ste zdaj * fonietne razmere smo uredi-ailet tako v Dolgi vasi -i® zakrpanih, le še kakšni trije jaški; J' ^ibo prilagoditi tudi hitrost Lk/ Knt/h, čeprav se zgodi, da , kamion li stezi razmere smo uredi- Lendavi. 80 odsoto- 5e vedno drvi Itak ®Wto. Več težav imamo z _ s tovornim prome-Mies 'i* soboto sc pri-lioj Rataže pa si že v koloni, da bi Pince raz-i[(j. mednarodni mejni pre-- toda s sestanka . ^“^inipešti še nisem dobil od. f®: tudi Drnovšku sem pisal, '^*^Sovora. ,^®seno je izplačevanje od-®ltih uničenje stanovanj-KiOf. J ■ dobili smo odgovor, da 4ati° vsak najeti cenilca, 5"?'«poke CJ Plom- "»je s , ' f1 I\Lxa _ . ii ivi ^ni ^^/.'»'azaio. tJ' .’o zaradi Pa Potem 11? uiko- moral nov tolarjev, kar je premalo. Če pa bo delana po zakonu o avtocestah, bo lažje. Amandma je v Državnem zboru že sprejet. Tako naj bi obvoznico začeli graditi že v gradbenem letu 1996/97, Če bo zadnje branje zakona uspešno, bo lendavska obvoznica del avtocestnega programa in jo bo gradi! DARS ali ministrstvo. Zavrnili smo prvo varianto, po kateri naj bi se obvoznica priključila pri židovskem pokopališču. Po zadnji varianti se bo obvoznica priključila na tretji odstavni pas v Dolgi vasi, torej na prvem klancu za hišami, Z magistralne ceste v Lakošu bo speljana proti mejnemu prehodu pred sedanjim križiščem. V bližini je arheološko najdišče, zato smo pristojnim inštitucijam že poslali dopis, s katerim jih obveščamo o načrtih, tako da bi v primeru, da bi trasa potekala čez '^Ihzahi ■■ Pol jahtevo za Škode. tjt-. kkožJ Mlo'^ ni niagis- Q ceste od l; do •si!J’*. Po in --ilih,i^‘’Eovor. . Mal, in- smo tti: Sreolii. ki hijj po- * strL' *t>®jo.Tudi ^oomači. 'riikt plo-n»L tJpeJmo, ta de- rjetno istega mnenja. Če lendavske obvoznice vseeno ne bi zgradili, se lahko upravičeno sprašujem, zakaj imamo to vlado, je res potrebno ubogati ministre -imamo namreč podpise dveh ministrov, Pavla Gantarja in Igorja Umka. bila proga Hodoš-Murska Sobota šele na tretjem mestu, na drugem pa lendavska, Šudija upravičenosti je lahko takšna, kakršna nam ustreza. Soboška severna varianta je prišla v ospredje, lendavska je izostala. To je politična odločitev, nihče naj ne govori, da je odločitev ekonomska. Mi bomo poskušali to uresničiti s pomočjo koncesionarjev. Zainteresiranih je veliko po- Jožef Kocon, župan občine Lendava: »Pedagoški poklic mi je pomagal, da lahko uspešneje opravljam funkcijo župana!« Slovenija bo postala polnopravna članica Cefte 1, 1, 96; do 30. 6. 96 bodo o izvozno-uvoznih pogojih kmetijskih proizvodov veljali dvostranski dogovori med državami - Višje plače v dobro stoječih podjetjih - Zaradi dedovanja na novo določene spodnje in zgornje meje zaščitenih kmetij Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji seji obravnavala sklepno poročilo o pristopu Slovenije k srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini s kmetijskimi pridelki. Izoblikovalo se je mnenje, da Je slovenska delegacija upravičila svoj pogajalski mandat. Slovenija bo pristopila k Cefti na osnovi medsebojnih dogovorov med članicami lote. Zaradi tega se je že povečala medsebojna menjava predvsem na tržišču industrijskega blaga, kjer je visoka stopiija liberalizacije, precej manjša pa je v kmetijstvu. Predsedniki vlad držav članic Cefte so šele na sestanku v Brnu 11. 9. 95 sprejeli spremembo določb Cefte, ki je omogočila sprejemanje novih držav, torej tudi Slovenije. Takoj po tem sestanku so strokovitjaki vseh držav Cefte in Slovenije pripravili prvi osnutek besedila Sporazuma o pristopu Slovenije. Ne glede na pristop Slovenije so se kmetijski strokovnjaki držav članic Cefte vse letošnje leto dogovarjali o nadaljnji liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi znotraj Cefte. Pri tem so skušali oblikovati skuima načela izvedbe nadaljnje liberalizacije v obliki treh list (A, B in C). Predvideli so, da naj bi bUi proizvodi, uvrščeni na listo A in B, liberalizirani na enak način in v enakem obsegu med vsemi državami Cefte. Slovenski strokovnjaki so bili kot opazovalci povabljeni na ta njihova ■ pogajanja šele avgusta oz. oktobra letos. Takrat je bila slovenska stran prvič seznanjena z vsebino teh Ust in z njihovo namero, da naj bi bila liberalizacija po teh listah enotna za vse države, torej multilateralna. Predvideli so tudi, da bodo tik pred podpisom Sporazuma o pristopu Slovenije dosedanje članice Cefte podpisale pravni akt, ki bo opredelil to liberalizacijo. To pomeni, da se Slovenija o vsebini teh listin in obsegu liberalizacije ni pognala. 'i EtoenmouHA EMTMM mu ■ CMINU MOU OAMU fltOC* LHM ’ ajniu PROM oiEOA 4 RCKMAIM PROM * Bo proga od Beltince do Lendave in dalje do meje z Madžarsko z denarjem koncesionarjev zgrajena prej kot »državna proga« od Murske Sobote do Hodoša? Posledice velikega tovornega prometa ne bi bile tako hude, če bi po cestah vozila le tehnično ustrezna vozila? »Zdaj čakamo kontrolo na meji - ali kje drugje. Ministrstvo za notranje odnose neprestano opozarjamo, naj čim prej začnejo pregledovati ta vozila, ne na meji, ampak nekje v notranjosti. Delajmo tako kot po vsej Evropi: če nimaš primernega vozila, ti dajo naslov podjetja. kjer ti ga popravijo in usposobijo. Avtoporta ne bo ne v Lendavi ne v Radgoni, kajti na počivališča naj zavijejo le tisti šoferji, ki to hočejo: ve pa se. da mora vsak šofer po zakonu po določenem času počivati. Ta počivališča so lahko tudi ob gostilnah, urejenih bencinskih črpalkah ali drugod, o tem, kje bodo raje ustavljali, pa naj odloči poslovna uspešnost.« Državni zbor je pred kratkim sprejel sklep, da se gradnja železniške povezave med Lendavo in Beltinci prestavi na poznejši čas, vendar se vi s tem ne strinjate? »Lendavčanov ne more nobena vlada z nobenimi študijami prepričati, da je severna železniška proga rentabilnejša od južne, kajti pred leti, ko smo se tudi pogovarjali o železnici, je djetij, vendar o imenih zaenkrat ne bi govorili, dokler ne končamo vseh potrebnih sestankov. Najprej moramo o upravičenosti in nujnosti te povezave prepričati vlado, to pa je zelo težko, Tudi v parlamentu gre za kupčije ... V decembru se bomo prvič dobili na sestanku in bomo začeli z aktivnostmi. Sedem podjetij je pristalo na sodelovanje s kapitalom. Najprej se bomo koncesionarji o vsem dogovorili sami, potem pa bomo poklicali državne uradnike, ki so za to odgovorni. Opravil sem pogovore v Budimpešti pa tudi v Bruslju smo že povprašali, kakšne so možnosti, da bi firma, ki bi bila registrirana za gradnjo te proge, najela mednarodno posilo. Ministrstva za okolje in prostor ter občutljivega terena se ne bojim, ker bi gradili po tisti trasi, ki so jo oni vrisali v dolgoročne plane. Naravovarstveniki morajo končno razumeti, da Če hočemo imeti infrastrukturo, ta ne more iti po zraku ali pod zemljo, ampak po območju, kjer bo najmanj škode. Mi bomo poskušali graditi železnico sami in državi dokazati, da je severna varianta zmotna!« BERNARDA B. PEČEK ; - In da brjdu sjunnta- L^tn piV*'' graditi; že v letoS-han,,. je bil namreč za h' ” I * io denar.' ‘Za najpomembnejši obveznice? Vam pripravili tri ? oziroma tri idej- ,'•Jtljin ^°®°dba za izdelavo M^^kumentacije je že '6ni L ®’ načrti bodo razci St,„H?'=^"‘’ruarjaali.......... izdelana ' °J^®®>jska dokumenta-H^llk tli že odkupili mora dati mi-kajti Pred lop II nai hi m I načrti bodo razgr- marca. naj bi za to v ''Omenil i le 50 milijo- arheološko najdišče, opravili predhodna izkopavanja. Tu je tudi Črni log z jelšami... sprašujem pa se, kje so bili naravovarstveniki takrat, ko so se delale malio-racije, saj zaradi prevelikega izsuševanja črne jelše propadajo.« Kakšna bo prometna ureditev r Lendavi, ko bo zgrajena obvoznica - če bo?l »Sem optimist, saj je denar za odkup zemljišča že v proračunu. Še nikoli nismo bili tako blizu uresničitvi. Tudi parlament je to uvrstil v kratkoročni plan ... Če ne bo, bomo zaprli cesto, kajti tako ne gre več. Vsekakor imamo za obvoznico več možnosti kot za avtocesto, o gradnji katere močno dvomim - pri tem sva ve- o »severni železnici« ' v Puconcih Na povabilo ZEU - Družbe za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote so sc zbrali v torek,14. novembra 1995, v Osnovni šoli Puconci načrtovalci in investitorji nove železniške proge od Murske Sobote do Madžarske prek Hodoša ter predstavniki občin, organizacij in društev, ki bodo v naslednji etapi izdelovanja dokumentacije tudi dajali potrebna so- glasja. Tako so sedanjo različico trase predstavljali stroko- ^lasja. A flH.V JV awuxijw T vnjaki Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor (Potočnik, Jagodic), investitor Slovenske železnice (Brezigar), Projektivno podjetje SŽ (Žerak, Jerman) in ZEU (Ori, Kovač, DeSnik). Obravnavali so le idejni načrt od Puco-nec do Hodoša, saj je spodnji odsek proge zaradi priprave ur- • banistične ureditve Murske Sobote začasno izvzet. Že sedaj pa , je znano, da Slovenske železnice železniške obvoznice za So- ( boto ne predvidevajo. . bbp ( Dvostranski dogovori med državami Slovenski pogajalski delegaciji je bilo predstavljeno stališče, da mora Slovenija s svojim pristopom sprejeti večino večstransko določenih koncesij med članicami Cefte. Zaradi tega je Vlada Republike Slovenije mandat pogajalski delegaciji dopolnila s svojimi sklepi s seje dne 2.11. in sklepi odbora državnega zbora za mednarodne odnose z dne 4.10. Pogajalska delegacija je v zadnjih pogajanjih dosegla naslednje rešitve v okviru Sporazuma o pristopu Slovenije k Cefti? v osnovnem sporazumu o pristopu Slovenije se prevzamejo določbe glede trgovine s kmetijskimi proizvodi iz do zdaj podpisanih dvostranskih sporazumov z vsako državo. Slovenija ima ratificirane pogodbe s Češko, Slovaško in Madžarsko ter podpisano s Poljsko. Te ugodnosti so samo delne za izbrane proizvode v obliki 50-odstotnega znižanja uvoznih dajatev in v okviru dogovorjenih količin. Nadalje se v sporazum za trgovino s kmetijskimi proizvodi, ki jo do zdaj urejajo posebni protokoli z vsako državo posebej, vnese določba, da bodo ti dvostranski protokoli do 30. 6. 96 nadomeščeni z novimi, ki bodo upoštevali pravila za nadaljnjo liberalizacijo po določbah Cefte, ki jih dosedanje članice Cefte še niso sprejele. Pri morebitni določitvi teh pravil pa bo Slovenija v prihodnje sodelovala kot polnopravna članica. Dosedanje članice Cefte so se dogovorile, da njihova medsebojna nadaljna liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi ne bo večstranska, ampak le dvostranska med posameznimi članicami. Nadaljnth konkretnih rezultatov ni bilo, ker niso dosegli soglasja, tako da v tem letu ne bo prišlo do podpisa tega akta, ki bi uveljavil dodatno liberalizacijo. Vsi ti dogovori pomenijo, da bo Slovenija pristopila k Cefti oz. postala njena polnopravna članica 1.1. i 996 z dogovorjenimi pogodbenimi obveznostmi glede trgovine s kmetijskimi proizvodi, ki so definirane v dosedanjih dvostranskih sporazumih. V obdobju po uveljavitvi njenega polnopravnega članstva pa se bodo nadaljevala pogajanja o nadaljnjih možnih koncesijah v trgovini s kmetijskimi proizvodi z vsako posamezno državo članico. Pri tem naj bi se upoštevala pravila v okviru Cefte. Z vidika interesov Slovenije je pomembno tudi, da so se dosedanje države Cefte dogovorile, da njihova medsebojna trgovina s kmetijskimi proizvodi ne bo urejena z večstranskimi dogovori. Dosedanji pogovori o večstranskosti list A in B so s tem nadomeščeni z dvostranskostjo vseh danih in sprejetih koncesij. Po tem dogovoru pa bo Slovenija sprejela obvezo, da se bo tudi ona pogajala o nadaljni liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi, vendar kot enakopravni partner in polnopravni član Cefte, in to s posameznimi državami članicami. V teh pogajalcih bo lahko povsem uveljavila svojo posebnost in možnosti pri odpiranju slovenskega trga za tiste proizvode, kjer ji to omogočajo struktura kmetijske pridelave, razmerja cen in druge razmere na kmetijskem trgu, V teh pogajanjih bo lahko zahtevala večje ugodnosti za plasma izdelkov, predvsem v interesu slovenske predelovalne industrije, na trge držav članic Cefte v zameno za ugodnosti pri tistih proizvodih, kjer sama nima zadostne proizvodnje ali je sploh nima, Tam, kjer ima proizvodnjo, pa bo lahko upoštevala tudi razlike v cenovnih razmerjih. Sporazum bo verjetno podpisan 26. novembra v Portorožu. Tako uradni viri. I Dedovanje zaščitenih kmetij Vladaje soglašala s predlogom sprememb in dopolnitev dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in tako se lahko plače v uspešnih podjetjih povečajo za 10 odstotkov. Sprejela je tudi sklep o preoblikovanju Konjerejskoturističnega centra Lipica v javni zavod Kobilarna Lipica. Vse premičnine in nepremičnine bodo postale last države. S tem je izpolnila zahtevo parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki je podprl predlog za sprejem zakona o Lipici po hitrem postopku, da bi se ohranila vrednost kobilarne. Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki naj bi ga državni zbor sprejel po hitrem postopku. Ker sedaj veljavni zakon ni usklajen z novo ustavo, gaje ustavno sodišče v upravnem sporu razveljavilo. Ustavno sodišče je sicer poudarilo, da ni sporen celoten zakon, temveč le nekatere določbe, ki se prepletajo v številnih členih, zato vni uporaben« in ga je ustavno sodišče v celoti razveljavilo. Posebej so zapisali, da mora zakonodajalec v novem zakonu na novo določiti spodnjo in zgornjo mejo zaščitene kmetije. Vse to pa zaradi preprečevanja drobljenja slovenskih kmetij, ki je kljub zmanjševanju števila kmetij med obema popisoma večja. Tudi novi zakon bo urejal le posebnosti pri dedovanju kmetijskih gospodarstev. Za vse drugo bo tudi v prihodnje veljal splošni zakon o dedovanju. Na novo določena zgornja in spodnja meja se bo ugotavljala na osnovi katastrskega dohodka. Kmetija, ki ne bo dosegala spodnje meje, se bo lahko delila, tista, ki bo presegala zgornjo mejo, se bo lahko delila, vendar tako, da vsak novi del ne bo manjši od spodnje meje. Kmetijo bo lahko dedoval en dedič, prednost pa bo imel tisti, ki jo je pripravljen obdelovati, drugi bi praviloma dobili denarni nadomestek. Tudi z oporoko kmetije ne bo mogoče razdeliti. V petih letih bodo na novo določili zaščitene kmetije, ki jih je v Sloveniji sedaj 42.000. Maijan HORVAT 4 vestnik, 16. novembra 1995 A ospodarstvo 1 Drobljenje proračunskega denarja za ceste Kar parlament blagoslovi, Dvornik odslovi Po sledi težav v soboškem Pomurskem tisku Bo nekdaj uspešno podjetje Podgrad-Segovci, Radgona- Mefe-Radenci, Stročja vas, Cankova in še nekaj cestnih odsekov v Pomurju bi lahko našteli, kjer se finančna sredstva ne stekajo tako, kot je predvidel parlament ubežalo stečaju? iF i; Zakaj Je cesta skozi Cankova tako dolgo razrita zaradi gradnje kanalizacije in pripravljena na začetek celostne obnove, čeprav Je izvajalec del že znan. To Je res, ni pa znano, kdaj i" kako bo izvajalec za opravljeno delo dobil plačilo. Tako je bilo Cestno podjetje Murska Sobota na jami licitaciji septembra letos izbrano kot najugodnejši ponudnik za izvajanje del, vendar še do danes niso prejeli v podpis pogodbe, ki bi jo morali podpisati tudi Ministrstvo za finance. Ministrstvo za promet In zveze in Družba za državne ceste. Očitno gre na vrhu za grde medstrankarske igrice, tako da si npr. državni sekretar Marjan Dvornik dovoli tudi takšne packarije, da spremiBja tisto, kar je že sprejel državni zbor. Id kdo pravi, da so odločitve parlamenta obvezujoče? Preti podobno til lemo kot Cestno podjetje Murska Sobota se je že pred leti znašel Pomgrad, ki prav zaradi (ne)nakazovanja že odobrenega denarja še danes ni obnovi! ceste skozi Stročjo vas. Soboški cestarji so sporočili, da bodo kljub temu v teh dneh začeli delati, kajti za vas in celotner območje je ta cesta prava sramota, ki poleg vsega še uničuje slabe in dobre avtomobile. Celotna trasa proti Sotini je ta čas najslabša cesta v Pomurju in je potrebna obnove na celotni dolžini. Cestno podjetje M.Sobota je na licitaciji za obnovo odseka ceste skozi Cankovo uspelo s ceno 172 milijonov tolaijev; v letošnjem proračunu je za ta namen odobrenih le 25 milijnov tolaijev, torej le za Da se je Pomurski tisk iz Murske Sobote, ki Je specializiran za trdo in mehko vezavo kujig, izdelavo etiket in blanketov ter za agitacijski reklamni tisk, kot so prospekti, katalogi in podobno, se danes obada z vrsto težav, ki kolektiv s ISO zaposlenimi postavlja v negotov položaj-Pesti jih zadolženost, hi vpliva na občasno blokiranje žiroračuna. Zaradi nesposobnosti odplačevaiija bančnih posojil in računov dobaviteljem delavci že nekaj časa prejemajo le zajamčene plače. nekaj metrov ceste, kar je verjetno tudi razlog, da odgovorni na državni ravni ne podpišejo pogodbe. Toda: kdo zagotavlja, da bo v proračunu za leto 1996 namenjeno dovolj denarja za obnovo odseka in ali takrat ne bi bilo umestneje obnoviti ali celo rekonstruirati celotne ceste od Ge-dcrovec do Sotine? Vendar v Sloveniji ne gre tako enostavno in hitro: pri nas se odločamo o obnovah nekajstometrskih odsekov, ne pa o obnovah cest »od tu do tam«. Spomnimo se, kako dolgo se je govorilo o nujnosti obnove ceste od Murske Sobote do Hodoša - tako zaradi mednarodnega mejnega prehoda kakor zaradi povezave goričkih krajev s središčem. Odsek Puconci-Vaneča je 1992. leta začelo graditi Cestno podjetje Ljubljana, • Za ju isbaonzo «At naj bi MiP v proračunu leto 1996 naineivenih 13 mi-lijaičt, iuMfeJ lahko opravili na cmsSh v vrednoti 19 mUiiMHd tofarjev, je pojasnil državni sekretar Marjan Dvoarik na tiskovni tu jim bo do^fščd aref proirakcd ( saje uma Iz sadaftasafi ča, sovfj, kri »to EU podpisala metni mirtister Igor Umek in fitmtč^ miaisiM Mitja Gaspari - 7. bo omogočal začetek Izvajanja del pred sprejetjem proračuna. Dolga za skoraj 4,5 milijona DEM »Dolg Pomurski banki je 67 milijonov tolarjev, pri banki pa je za okrog 35 milijonov tolarjev posojila, ki je pokrito s terjatvami do kupcev,« pojasnjuje direktor Pomurskega tiska Bojan Žunič, Pomurski tisk dolguje 750 tisoč mark za nakup opreme za trdo vezavo knjig, tujemu partnerju, od katerega so pred teti kupili večbarvno tiskarsko linijo, pa 2,8 milijona mark, zato je njegova usoda negotova. Hkrati ima Pomurski tisk veliko terjatev do kupcev, »Banka je potrdila sanacijski elaborat in zaprosili smo za moratorij za vsa naša posojila, vendar se to Se ne izvaja, zato pritiska, naj zmanjšamo dolg. To smo storili in najeli S milijonov hipotekarnega posojila. Pomurska banka nam je pred letom limitirala posojilo na 75 milijonov, za kar jamčimo s hipoteko. Pri zunanjih dolgovih zaradi lizinga pa moramo dobavitelje prepričati in se dogovoriti za desetletni odlog,« še dodaja direktor Pomurskega tiska. Nemčiji, na Švedskem, s pomočjo založnikov pa tudi na Vzhodu, Pri tem so vezani izključno na naročila, saj nimajo serijske proizvodnje ali zalog. Na domačem trguje njihov največji kupec etiket Radenska, papirnatih semenskih vrečk pa Ljubljanske semenarne. Za direktorja ni konkurenčne klavzule Kot zatrjuje Bojan Žunič, kije bil pred tem zaposlen v stečajni firmi Eureco, ima pa tudi lastno posredniško firmo v Ljutomeru, konkurenca zasebnih firm količinsko ne bi smela vplivati na delo njihovega podjetja. »Presežki so zlasti pri nekvalificirani TTT I dolžnost direktorja družbe, ki mora zagotoviti vodenje poslovnih knjig v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi in zakonom o gospodarskih družbah. V Pomurskem tisku so bile ugotovljene nepravilnosti in smo z odločbo v okviru tedanjih pristojnosti zahtevali nekatere popravke. To pomeni, da smo zahtevali določene terjatve oziroma poveča- I II il ,i 51 DIREKTOR VERJAME V REŠITEV JA - Bojan Žunič nje obveznosti v zvezi z nekaterimi poslovnimi partnerji, izdani sta bili odločba in ovadba za gospodarski prestopek in kaznivo dejanje,« zvemo od direktorice Agencije za plačilni promet, nadzor in informiranje t Murski Soboti Nade Kuhar, Izkoriščenost štiribarvneg^ nega stroja je bila velika, delali smo pod ceno, premišljenih potez prejšhies oftri' Je vedo® dstva je draga oprema še neodplačana. Vsi od čistil Ije imamo od julija letos malni osebni dohodek, iP ___________ 45.450 srr. 0» BBSI "»"'»“".s. osebni dohod^ ki je v bistvu . sicet I 90 njega lad- šele nato je delo dobilo tudi Cestno podjetje Murska Sobota, in sicer so si pridobili dela na dolžini 3,S kilometra. Zanemarljivo majhna dolžina, bi rekli v tujini, v Sloveniji pa moramo takšno dolžino graditi kar tri leta. Vzrok je nenakazovanje finančnih sredstev, čeprav je obnova ceste v letnem programu, ki ga je sprejel državni zbor. Celotna vrednost del je 145 milijonov tolarjev, vendar so v letu 1994 prejeli 99 milijonov, letos 15 milijonov, v letu 1996 pa naj bi za dokončno usposobitev ceste za varen promet vozil (signalizacija je vključena v ta paket) namenili zadnjih 31 milijonov tolarjev. Tu je še vedno nerešen plaz v Bankovcih, ki ga bo v dveh letih saniral Pomgrad; v dolžini 80 metrov bo potrebno narediti globok izkop, postaviti pilotske stene in na ustrezen način sanirati pobočje, Pomgrad je tudi preplasti! cesto od križišča pri Čardi do pokopališča. Še hujšega zadrževanja in neizvajanja sklepov državnega zbora pa obtožujejo Ministrstvo za promet in zveze in predvsem Matjana Dvornika (ki samovoljno deli denar za obnovo cest) v občini Gornja Radgona. Cesto Podgrad- Segovci in odsek magistralne ceste M 10-1 v Meleh bi morali obnoviti oziroma rekonstruirati že v letošnjem letu, tu pa je tudi izredno slaba cesta od Melov do Radenec in čez most na Petanjcih. Seveda je težko pričakovati, da bi sedaj, ko delavci Cestnega podjetja Celje obnavljajo mostove med Veržejem in Dokležovjem, začeli obnavljati tudi petanjski most -moral pa bi biti na vrsti takoj po usposobitvi veržejskega mostu za tovorni promet. Bomo videli, kako bo,uspela Murska Sobota, kajti do konca tega leta naj bi bili pripravljeni načrti za rekonstrukcijo celotne Cankarjeve ulice v mestu ll tu' oziroma magistralne ceste M 10-1. BBP I še vedno samoprispevki V škripcih zaradi štiribarvnega ofsetnega stroja če posežemo v preteklost, se je agonija murskosoboških tiskarjev začela v bistvu že pred leti, ko se je dolžniški krog vedno bolj širil predvsem zaradi zunanjih dolgov pri nakupu nemške opreme za štiri barvni ofsetni stroj pri firmi Bruderchen na Dunaju, ki je vreden 2,8 milijona mark in kupljen na lizing. »Ta stroj je greh, star pet let, ki je delno odplačan, čeprav so se večinoma odplačevale le obresti. Za 750 tisoč mark dolga je zaradi opreme za trdo vezavo knjig.« Po besedah Bojana Žuniča so se s Pomursko banko in tujim dobaviteljem večbarvne tiskarske linije uspeli dogovoriti za ugodnejše odplačevanje posojil v obdobju desetih let. Težje je dogovarjanje z dobavi- i s ll osebnega dka na zap^'. Tak jen brez stali® vor je sindikata,' sO KAKŠNA BO USODA SOBOŠKIH TISKARJEV - To se sprašujejo zaposleni ilelavci , J ujT-o Pomurskega tiska v Murski Soboti, ki so se znašli v negotovem položaju. Fotoarhiv Vestnika imeli razna jila, lai^ J“ ][ zbujajoče. 0 . nekai zaslužno »Kljub meram i-J ■ /iic r’'' 'll O»' V nedeljo s« bili številni referendumi za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. Tako so se občani Krajevne skupnosti Bodonci odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka do konca leta 2000. F aaseljih Bodonci m 'Padarci se je nedeljskega glaso-vaifja udeležilo tdtrog 70 odstotkov votUnih upravičencev, za dodatno zbiranje denarja pa se jih je odločilo približno 56 odstotkov. Po novem bodo z^msleni plačevali 1 odstotek od plač, taksen odstotek pa velja tudi za upokojence. Za obrtnike in zaposlene v tujini so določili Ž-c^stotni delež, medtem ko bodo kmetje plačevali 15 odstotkov od katastrskega dohodka. V tem obdobju naj M zbrali okrog 12,5 milijona tolaijev. Ta denar bodo porabili za naložbe in komunalno infrastrukturo, posodobitev, asfaltiranje in vzdrževanje lokalnih in vaških ! cest pa tudi za ureditev mrliške vežice v Vadarcih in pokopališč. Nedeljskega referenduma se je v Krajevni skupnosti Brezovci, kamor spadajo naselja Brezovci, Lemerje in Predanovci, od 625 vpisanih volivcev udeležilo 519 ali okrog 83 odstotkov, »Zarje glasovalo 356 občanov ali 68,59 odstotka, proti jih je bilo 156 ljudi ali 30,06 odstotka, sedem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Zaposleni in obrtniki bodo mesečno plačevali po 2 odstotka, upokojenci I odstotek, kmetje 10 odstotkov od katastrskega dohodka, zaposleni v tujini pa 2 odstotka od povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji v preteklem Zaradi nepremišljenega nakupa štiribarvnega ofsetnega stroja, katerega vrednost je 2,8 milijona mark, se je začela agonija soboških tiskarjev. Odtlej je namreč podjetje prezadolženo in plačilno nesposobno, zato je logična posledica blokiranje žiroračuna. delovni sili in delu režije. Tehnološki presežki bodo Pomurski tisk v pol leta stali 65 milijonov SIT z odpravninami, dokupi let in 70 odstotki plače, ki jo imajo pravico dobivati. Del teh sredstev med 30 do 50 odstotki morda dobimo kot subvencijo ministrstva za delo. Kvalificirani delavci grafične dejavnosti bodo ostali v podjetju, zmanjšanje zaposlenih pa ne bi smelo vplivati na obseg proizvodnje.« letu. In kaj bodo narediti z zbranim denaijem? Načrtujejo gradnjo . komunalnih objektov, ureditev pokopališč in mrliških vežic, ■ vzdrževanje kapelic, obnovo, asfaltiranje in vzdrževanje lokalnih in telji surovin in reprodukcijskega materiala, saj poslovno sodelovanje povezujejo s plačilom vseh dolgov. Dobaviteljem so predlagali sprotno plačevanje materialov, hkrati pa tudi enega od starih računov. vaških cest, sofinanciranje dejavnosti društev in gradnje objektov za J zagotavljanje varnosti v prometu in druge naloge. , Uspešni so bili tudi v naseljih Zenkovci, Puževci, Strukover in Beznorci. S krajevnim samoprispevkom bodo zgradili vodovod Zenkovci-Bežnovci, uredili mrliški vežici v Puževcih in Beznovcih, preostali denar pa bodo v naslednjih petih letih porabili še za druge naložbe v obeh kr^. MILAN JERSE Kdo od 54 delavcev bo ostal na cesti? v negotovem položaju so delavci, in Če ne bo pravega izhoda, bo brez dela vseh 54 delavcev. Pomurski tisk ima svoje partnerje v ZDA, na Nizozemskem, v Inšpektorji ugotovili nekatere nepravilnosti Inšpektorji Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje iz Murske Sobote so na zahtevo sindikata opravili pregled materialno-finančnega poslovanja Pomurskega tiska v letih 1991, 1992 in 1993. Usmerili so se le na določena vprašanja v tem poslovanju, zlasti glede izvedbe projektov za tujino. Prejšnji direktor Pomurskega tiska Štefan ŠadI pa je nanje naslovil prošnjo, da preverijo prarilnost zaključnega računa za leto 1994 in pripravijo periodični obračun za leto 1995. Vendar je omenjena agencija je pristojna le za kontrolo davkov in prispevkov, nikakor pa ne za sestavljanje periodičnih obračunov. »Ukrepali smo v okviru pooblastil, pri čemer je bila angažirana tudi Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti, kije dobila naš zapisnik. To je dejansko Delavci podprli sanacijski program v podjetju so prepričani, da bodo s sanacijskim programom dosegli tudi temeljito reorganizacijo komercialne službe, ukinitev vseh nedonosnih proizvodnih programov, med katere štejejo tudi tiskanje knjig, znižanje proizvodnih stroškov ter tržno oblikovanje cen in storitev, Ker pa vsi vodstveni delavci vendarle niso povsem prepričani o uspehu sanacijskih ukrepov, so nekateri potiho govorili celo o stečaju. Po njihovem bi na ta način podjetje lahko nadaljevalo s proizvodnjo donosnih programov, vendar bi se ob izgubi kupcev na cesti znašlo tudi precej delavcev Pomurskega tiska. V rešitev problema podjetja se je dejavno vključil tudi sindikat tiskarjev Pergam, ki poskuša najti rešitev in tako preprečiti popoln zlom Pomurskega tiska. Za zaprtimi vrati seje sešel izvršilni odbor sindikata soboške tiskarne, med udeleženci pa je bil tudi predsednik slovenskega sindikata Pergam Dušan Rebolj. Seveda smo za mnenje povprašali tudi predsednika grafičnega sindikata v Pomurskem tisku Jožeta Burnika. »Sindikat je podprl sanacijski program. Škoda bi bila, če bi podjetje propadlo zaradi subjektivnih in objektivnih razlogov. Po razpadu Jugoslavije smo se preusmerili na zahodni trg, ki je tudi določal našo ceno. Lr želimo Scdan.iP icipnimi pl 1^1^ no, saj nihče ne ve, na delovnem mestu, Le to cember bo odločilen za P ^^jii pino delavcev, ki zapustiti kolektiv. Vsi sK F upamo, da se ne bo uresP [ji bolj črni scenarij, po Pomurski tisk moral v s* ■ .............. ženje med zaposlenimi publiški sindikat Perg^ ^av zdaj poteka lastninskega preobitt^ ki predvideva 60 odstoi>^ notranjega odkuptt^ , certifikati, ki so jih vk^ zaposleni in upokajett ■ Računajo, da bo P^^, lastninjenja končan ao konca letošnjega zdajšnjih ocenah je vrednost Pomurskegtf^ 3,2 milijona mark, P’^ pa ni všteta opteitt^’^ kupljena na lizing,^ odplačila ne more bi ■ predmet ocenitve- / •f obljubil solidarnostno 20 tisočakov za najbw delavce, ki zaradi di^' posojil že štiri mesece denarja. J, tel” Kot ročni stavec, ki lektivu delam že 33 ičii . iZ bomo vendarle ižpl® danjih težav,« mila’« 1 < 1 I ( t ( 1 1 t t 1 y^stnik, 16. novembra 1995 5 I =5 , ospodarstvo S procesi lastninjenja se so vezi med družbami v okviru Tekstila začele prekinjati Tudi v Prosenjakovcih II po samostojni poti pri delavcih, ki so na bolniškem dopustu, pri odkritju kakršne koli nepravilnosti pa bodo morali v prihodnje ostro ukrepati. Ločitev jih ni posebej prizadela, saj so že doslej sami Opravljali večino poslovnih funkcij ^ed leti, ko Je bilo povezovanje v velike poslovne sisteme moderno, .J, * * Prosenjakovskem Pletilstvu odločili za združitev z ljubljanskim ■Knia^, Tikite odločitve Jim ne kaže oporekati in tudi sami prizna-da Jim jjj prosenjakovsko podjetje v tem času razvojno napredovalo. Po dolgoletni povezanosti s Tekstilom to podjetje J ponovno stopa na samostojno pot, od celotnega sistema Tekstil, ki dtnh deset družb, pa ostaja le še Tekstil Ljubljana z vele- in 1,' ■’^P'’odajo. Pravzaprav se Je razpad tega poslovnega sistema začel z in takrat so se tudi v Prosenjakovcih odločili, da / " na srnje, Odločit« ni bila težka pa tudi kakšnih večjih pretresov s^ so že do takrat v Prosenjakovcih nekatere poslovne opravljali. Čeprav bodo s Tekstilom tako rekoč po-y ?LP^^Kiniii, bodo obdržali ime in tako se bo to podjetje poslej imeno-tekstil Prosenjakovci. ^slej •delniška družba Prosenjakovci, ki je ' družba po lastninjenju pa bo del- ''^dlil proiz- 2 omejeno odgovor- ■,'^snieritvi, oblačilni pro-- tehničnih tek- Proizvodnja po-Krif"V Prosenjakovcih, na Goričkem in v Or-Ptod podjetja pa je tudi ’L1 center v Ljubljani, ki opravlja le funkcijo di-Hj ^h^Kega centra za širše Iju-območje. Znotraj obla- .^11 programa izdelujejo ob-ia^l*prosti čas, športna ob-'n še nekatera druga oblači-PfPgramu tehničnih tekstil- !*ili ^'jdelkov pa prevladujeta pro-......................-J - . ‘^^'^sirije, kmetijstva in go- . “Olnistv, ... ______:____J-:. netkanih tekstilij za po- ter proizvodnja tekstilij ja potrebe grad- So jJ^Kstilu v Prosenjakovcih ugotovili, da je > Tl 3 .-u .rj XX X r Ptihodnost podjetja v so že dalj časa nav- ' Tl J, tuj ih trgih. Za izvoz delalo kar 80 odstotkov 'l ''ČSi 't(h 1^ iK p zmogljivosti, na tuje trge prodajo čez Kat 70 odstotkov izdelkov. Pri teh-ničnotekstilni usmeritvi prodajajo v glavnem izdelke, medtem ko pri oblačilih prevladujejo dodelavni posli, Žal pa se pri poslovanju s tujino tudi v prosenjako-vskem podjetju srečujejo s podobnimi težavami kot drugi slovenski izvozniki, še posebej pa se ubadajo s težavami, ki pestijo tekstilce. Čeprav dela za izvoz čez 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, ustvarijo s prodajo na tuje le 60 odstotkov prihodkov, kar najbolj nazorno kaže na težave, s katerimi se srečujejo izvozniki. Zlasti pri dodelavnih poslih čutijo pritiske na cene, saj so tuji partnerji letos zahtevali že do 20 odstotkov nižje cene storitev, hkrati pa zahtevajo vedno večjo kakovost. Če imajo ob vsem tem težave s pokrivanjem stroškov, pa jih še posebej pestijo likvidnostne težave, saj so tudi domači kupci slabi plačniki. Likvidnostne težave se za-ostrujejo tudi zaradi nekaterih tekočih obveznosti. saj so v zadnjih treh letih v nove naložbe za posodobitev Zaostriti odgovornost do dela Navkljub likvidnostnim težavam doslej še niso imeli težav z izplačilom osebnih dohodkov. Ti so resda razmeroma nizki, vendar ne zamujajo z izplačilnimi roki, plače pa prejemajo dvakrat mesečno. Prav na račun nizkih plač bo podjetje letos poslovanje sklenilo brez izgube, v prihodnje pa bo treba vse aktivnosti usmeriti v povečanje produktivnosti in v boljšo izkoriščenost delovnega časa. 290 zaposlenih je število, ki ga ob sedanjem obsegu proizvodnje težko prenesejo, zato bodo v novi organiziranosti, ko bodo delovali kot delniška družba, skušali učvrstiti odnose in zlasti povečati odgovornost do dela. Ta namreč pri nekaterih še vedno ni ustrezna, poseben problem za podjetje pa je odsotnost z dela zaradi bolniških dopustov, izpad zaradi »bolniških« je tudi do I4i odstoten, in če se s tem problemom ne bodo odločneje spopadli, jih to lahko uniči. V zadnjem času so precej poostrili kontrole Tudi lastna prodajna mreža Zadnja tri leta so tudi za prosenjakovsko podjetje izredno težka, pravi direktor Ernest Eory, predvsem od njih samih pa bo odvisna usoda podjetja. Odločen spopad z razmerami na tržišču je ena od prednostnih nalog, da bi povečali prodajo na domačem trgu, pa nameravajo razvijati tudi lastno trgovsko mrežo. Že kmalu bodo odprli štiri trgovine, in sicer po eno v Prosenjakovcih in Ormožu ter dve v Ljubljani, v njih pa bodo prodajali vse izdelke iz svojih proizvodnih programov. Pričakujejo, da se bo po končanih postopkih lastninjenja odnos zaposlenih do podjetja spremenil. saj so se odločili za notranje lastništvo in delavci so zdaj že 60-odstotni lastniki. Pred kratkim so dobili prvo soglasje Agencije, zdaj bodo oblikovali ■ začasne organe delniške družbe, dokončno obliko organiziranosti pa bodo uveljavili po prejemu drugega soglasja. Posamezni obrati v okviru Tekstila Prosenjakovci že zdaj delujejo kot profitni centri, razmišljajo pa o ustanovitvi hčerinskih podjetij. LUDVIK KOVAČ proizvodnje vložili okoli 2 milijona mark, za kar so v glavnem najeli posojila, ki Jih je zdaj treba vračati. pravjjo gradbeni delavci? N ajbolj se zatika lendavskem Purlenu V J* pomursko gradbeništvo znašlo v precejšnjih težavah, potrjuje tudi Da _.!■ ___I.______ JI___<1o1avr-ov onHhd^iiih I Ki Je bila tokrat v podjetju Gradbenik v Lendavi, Sicer na-U ne srečujejo s tako velikimi problemi kot v nekaterih dnigilfcprede-I ''IKi kjer Je v ospredju pomanjkanje del, (oda splošna podoba te deja-ob Muri vendarle ni povsem rožnata. .............................. i 'eridavskcm Purlenu niso uspeli v celoti uresničiti določil kolekti- 'ta nedavni seji območnega odbora sindikata delavcev gradbenih deja- tile Ptuv nasprotno pa ugotavljajo v Križevskih opekarnah in len-so P'‘f=oej nad opredeljenim v kolektivni pogodbi. Spo-'iljj iKa delavci povsod prejemajo plače v predpisanem roku. To ' ni ' '^plačilo regresa, razen v Purlenu. Pri drugih materialnih stro-’ PospRp ii: postopek lastninjenja pa so že končali v Križevskih .__________________________________ ___________________ '^^Elasjp Procesi potekajo, medtem ko '^stninjenje. Krivdo V ^^^Kturiranje. - y . . so opozorili tudi na nekatere druge pomanjkljivosti, s katerimi I ? ''sakodnevnem delu. Tako jih moti nelojalna konkurenca v '■?^^®’'nosti. Zato pričakujejo večjo učinkovitost inšpekcijskih sluzu ^^dbenih podjetjih, kjer bo očitno nujen temfljitejsi pregleu ^83če razlagati, da lahko v teh podjetjih zaposlujejo na cmo. Po-podjetja, kjer do pridobitve del ne upoštevajo določil iz ; ^'^Bodbe. Zato so sprožili pobudo, da bi na državni ravni sprejeli ' •Natančno opredelil obveznosti pri izplačevanju osebnih doho- H;^^‘^'^lelctivni logodbi. Sicer bodo gradbena podjetja izigrana, saj dobi ponudnik, ki v praksi ne upošteva vseh zakonskih določil. 'it '^bor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja - seje pai tijjj i' sekretar republiškega odbora Jernej Jeršan - pa je razpra-''^Katerih kadrovskih zadevah. Tako so izvolili kar trr člane za b Območne organizacije ZSSS Pomurja, saj je v la sindikat vkijuče-7. gradbenih delavcev. Sekretarka območnega odbora pa bo se 'Wnn I '^plačilo SO postale delniška družba. V drugih gradbenih podjetjih pa laso v lendavskem Varisu dobili prvo za zavlačevanje tega procesa so naprtili agen* sprožili pobudo, da bi na državni ravni sprejeli 'vpr- "" “''“ivec, sicer ^■''Lendavi. sekretarka krajevnega sveta Območne organi-MILAbl JERSE S seje območnega odbora prometa in zvez Avtobusni promet pestijo nadure in revizija Ker bo 7. decembra konferenca Območne organizacije Zveze I svobodnih sindikatov Pomurja, kjer bodo sprejeli pravila-« organiziranosti in izvolili nove organe, so na seji območnega odbora sin- , dikata delavcev prometa in zvez precej pozornosti namenili tudi : tem vpra.šanjem. Ob navzočnosti predsednika in sekretarke repu- i buškega odbora te dejavnosti Jožeta Gaubeja in Hilde Žežko so se , strinjali, da za poklicnega sekretarja pomurskih svobodnih sindikatov (predsedniška funkcija bo poslej ukinjena) kandidira Janez . Kovač, sedanji predsednik Območne organizacije ZSSS Pomurja. Prav tako so se strinjali s kandidati za nadzorni odbor in konfetert-co območne sindikalne orgaiuzacije, Zdenko Bobovec pa so ponovno imenovan za sekretarko Območnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Pomurja za obdobje prihodnjih štirih let. V nadaljevanju seje so obravnavali osnutek pravil območne sindikalne organizacije, o čemer so imeli zelo malo konkretnih pripomb, S tem so potrdili predlagani osnutek pravil. Več pozornosti pa so namenili aktualni problematiki v podjetjih s področja prometa in zvez. Ugotovih so, da so povsod uresničili splošno kolektivno pogodbo in da so regresi delavcem izplačani v skladu z dogovorom o politiki plač. Izjema je le podjetje Avtobusni promet, kjer se je pojavil problem zaradi nadur, ker so upoštevali povprečne plače zaposlenih v podjetju. Pri tem so sindikalni funkcionarji zatrdili, da tak postopek ni pravilen, saj se nadure v povprečju ne morejo šteti pri izplačanih osebnih dohodkih delavcev. Kot so' ugotovili v razpravi, ni problemov zaradi materialnih prejemkov zaposlenih na področju prometa in zvez. Doslej so se edini olastninili le v Pošti Slovenije, medtem ko so določene težave v Avtobusnem prometu, kjer se zaradi revizije še niso uspeli olastniniti. Tudi v Cestnem podjetju Murska Sobota - v Sloveniji je kar pet različnih cestnih podjetij - ta postopek še vedno teče, saj so se pritožili zaradi deleža države. Ta bi hotela biti večinski lastnik te dejavnosti, zaposleni v tem podjetju pa menijo drugače. So namreč za to. da sami postanejo večinski lastniki podjetja, pri čemer navajajo, da njihovo lastninjenje izhaja iz drugačnih osnov kot v drugih podjetjih. Na koncu seje pa so razpravljali še o aktivnostih republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Med drugim so se seznanili s tem, da potekajo pogajanja o sprejemanju novih kolektivnih pogodb in da bodo konec novembra sklicali letne seje. MILAN JERŠE I I I I SEG in župani na prvem sestanku v Kuzmi NEC-PEC-KEC Z izobraževanjem o okolju do varovanja okolja - Pomurski ekološki center kot povezovalec vseh zainteresiranih za reševanje ekoloških problemov Na povabilo Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) so se v petek, 10. novembra 1995, v Osnovni šoli Kuzma zbrali župani, ravnatelji, predstavniki SEG-a in gostja Lili Mahne iz že ustanovljenega Notranjskega ekološkega centra. Predsednik Pomurskega'odbora SEG-a Milan Bogataj in tajnik SEG-a Karel Lipič sta navzoče seznanila s predlogom ustanovitve Pomurskega ekološkega centra kot neprofitnega in nevladnega zavoda in znanstvenoraziskovalne organizacije v Pomurju, ki bi lahko odigral pomembno vlogo pri oblikovanju zavarovanih območij ter organiziranju »zelene univerze*« v prostorih nekdanje karavle na Kuzmi. Sredstva si pridobivajo s pomočjo projektov, ki jih podpirajo ne skromnih sredstev za izvajanje projektov. Možnosti je še ogromno. Eno takih je predstavila tudi Bernarda Novak, učiteljica biologije na Osnovni Šoli Kuzma, ki je skupaj z učenci pripravila projekt v besedi in sliki Učna pot Goričko - gradivo bi si vsekakor-zaslužilo, da bi izšlo kot primerna publikacija in bi bilo na voljo širšemu krogu. Po mnenju Kuže-mčanov bi bila opuščena vojašnica idealna za razne poletne šole, delavnice in tabore, seveda pa bo moralo svoje povedati tudi Ministrstvo za obrambo. Zato je po- le slovenska ministrstva, ampak * trebno tudi sodelovanje občin - Po besedah tajnika SEG-a Karla Lipiča je Slovensko ekološko gibanje med 60 organizacijami v Sloveniji, ki se bolj ali manj deklarirajo kot ekološke, tačas največja in najučinkovitejša. Podobno se z najširšo ekološko problematiko ukvarja tudi Zveza društev za varstvo okolja, ki pa je za razliko od SEG-a bolj ljubiteljska; zaradi identičnih programov in hotenj se dogovarjajo o zdruStvi in ustanovitvi skupne organizacije, katere člani bi bili angažirani pri reševanju lokalnih ekoloških problemov, 1993. leta so ustanovili Center za ekološke dejavnosti, ki ima status neprofitnega zavoda in znanstvenoraziskovalne organizacije pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, in ta trenutek že izvajajo 26 projektov. V začetku prihodnjega leta bodo ustanovili tudi »ekološko fundacijo«. Za reševanje lokalnih problemov s pomočjo izobraževanja in prijavljanja projektov je že ustanovljen Notranjski ekološki center (NEC), naslednji naj bi bil na vrsti Pomurski ekološki center (PEC), nato pa še Koroški ekološki center (KEC), Lili Mahne, direktorica podjetja AREA, enega od soustanoviteljev NEC-a, je pojasnila razloge za sodelovanje s SEG-om; glavni razlog je skupni cilj varovanja okolja, kulturne krajine ter pravilnega odnosa človeka do narave tudi mednarodne inštitucije in Unicef. »A femu mora pristopit! le dovolj partnerjev, na voljo pa mora biti tudi dovolj strokovnega kadra. Želim vam veliko sreče in poguma, pa da bi NEC in PEC v prihodnje tesneje sodelovala, tako kot smo že začeli sodelovati z Osnovno šolo l's. h K ip v opuščeni karavli na Kuzmi bi bil zaradi bližine meje z Avstrijo in Madžarsko idealen izobraževalni center za pomurske šolarje in mladino iz vse Evrope. pa tudi oblikovanje krajinskega parka. Šolske skupine iz vse Evrope pa tudi drugi, ki želijo več zvedeti o ekološkem kmetovanju, ekološkem turizmu in drugem, so lahko zelo pomembna in velika ciljna skupina. Slovenija jim lahko zaradi svoje naravne pestrosti in neokrnjene kulturne krajine ponudi idealno možnost izobraževanja s pomočjo domačinov in programov »zelene univerze«. Bakovci,je povedala Lili Mahne, kije predstavila Notranjsko tudi z diapozitivi. V Pomurju se menda zaenkrat zanimajo za tovrstno sodelovanje in povezovanje predvsem peda-godi, ki se zavedajo pomena izobraževanja osnovnošolske mladine o okolju. Že doslej so tesno sodelovali s Pomurskim društvom za varstvo okolja in z njihovo pomočjo tudi dobili nekaj da dobijo predvsem moralno podporo. Na prvem informativnem sestanku so župani prejeli napisane Elemente pogodbe o ustanovitvi zavoda Pomurski ekološki center (na osnovi Zakona o zavodih), zainteresirani partnerji (zainteresirane pomurske občine in podjetja s področja varstva okolja) pa bodo pred ustanovitvijo podpisali ustanovitveno pogodbo, ki jo bo registriralo pristojno sodišče. PEC naj bi deloval prek strokovnega sveta in projektnih skupin. Skupni cilji zavoda naj bi bili: oblikovati raziskovalno-promocijski center, definirati, zaščititi in komerciahzirati storitveno znamko GORIČKA KRAJINA, formirati status s nadzorne postaje za ekološko kmetovanje«:, izvajati program »zelene univerze« na različnih lokacijah, oblikovati Sklad za ekologijo, izvajati projekt »Oblikovanje lokalnih partnerstev kot model lokalne podpore pri vzpostavitvi zavarovanega območja Krajinski park Goričko in Krajinski park ob Muri«, organizirati mednarodne ekološke izmenjave, izobraževalne programe kot obšolske dejavnosti s področja ekologije in ustvarjalnih delavnic za mentorje in šolajočo se mladino, izdajati strokovne publikacije, informirati in organizirati ekoturi-zem, mladinski turizem in zdraviliški turizem. Temu primerno naj bi PEC registriral tudi številne dejavnosti (čez 25). BERNARDA B. PEČEK 6 vestnik, 16. novembra 1995 bčine Vestnik na obisku v Občini Radenci, tretji »najbogatejši« občini v Sloveniji Vas ali mestno naselje? Številni ljubitelji amaterske kulture so s precejšnjim navdušenjem sprejeli novico, da so v Radencih končno ustartorili KultunuHififElniao društvo Bubla, Poimenovali so to«.! laieaaiTi u vrčki. LhIof jim piavJja dooivilini. V oivinl ki mu predseduje občinska gvettitea M^a- MnrJČ. delovale pl^m^folkonuc, ^edatiškolutfeovna skupina, glasbena iit^modopisiii^a sekcija; I Namesto najema kupili lastne prostore za občinsko upravo - Kmalu tudi nov avtomobil -Občinskega praznika in lastnega grba še nimajo I k Pr«naknilG p« se je tudi pri »velikem* nogometu, tako mrattoviE nov nogometni klub, tj bo vodil fev za vdUd npgotnm. Oh omenjanju kraja Radenci večina ljudi prav gotovo takoj pomisli še na Radensko in radensko. Z veliko začetnico smo seveda zapisali ime zdravilišča, z malo pa mineralno vodo ali po domače slatino. Le-ta je dolgo »bubjjala« in šumela iz vrelcev po okoliških travnikih, dokler ni leta 1834 zdravnik Karl Henn odkril, da gre za zdravilne vrelce. In potem se je začel skokovit razvoj Radenec in podoba kraja se je zelo spremenila. V času odkritja zdravilnih vrelcev je štel kr^j le okrog 130 prebivalcev, do danes pa se je ta .številka povečala kar za 17-krat (na okrog 2.200). Poleg zdraviliškoturističnih objektov so zrasli tudi stanovanjski bloki, številne nove hiše, srednja šola za gostinstvo in turizem, dijaški dom, nova pošta, banka itd. Videti je, kot da so Radenci pravzaprav že mesto, uradno pa tega naziva nimajo, ampak le mestno naselje, vendar je tak status dobila na primer tudi Dolga vas pri Lendavi. Radenci so torej še vedno uradno vas po kriterijih, ki so zakonsko veljali do leta 1981. Od takrat naprej pa skoraj vse zadeve na tem področju mirujejo, saj ni pravnih podlag za preimenovanje kraja iz vasi v mesto. In Radenci bi si to prav gotovo zaslužili. Zavidanja vreden proračun Občino Radenci so po kriterijih nove lokalne samouprave uvrstili na 3, mesto najbogatejših občin v Sloveniji. To pa zato, ker je dokaj razvita kot turistično območje in ker ima glede na število prebivalcev - okrog 5,400 - dokaj visoke prihodke, tajco da so lahko »nastavili« višino občinskega proračuna za prvo leto samostojnosti na skoraj 286 milijonov tolarjev. Zna biti, da bo ta številka ob koncu leta še nekoliko višja, saj so znašali vsi prihodki do konca julija že blizu 184 milijonov tolarjev, odhodki v ena- začasno opravlja tudi računovodsko delo, in vodjo referata za družbene dejavnosti (od novembra dalje). S 1. decembrom je predvideno, da bo začel delati v občinski upravi tudi referent za prostor in gospodarske dejavnosti, zaposliti pa bo potrebno še vodjo refereta za finance. * 1 I 1 p%'l l F h » te; H ■1'1 kem obdobju pa 107,5 milijona tolarjev. V tem času so njihovo »poslovanje« vodili še na,Iočenem računu na sedežu prejšnje skupne Občine Gornja Ra- lO* dgona. Od tam so prejeli tudi 13,2 milijona tolarjev kot denarno dediščino po zaključnem računu radgonske občine za mi demokrati. Večkrat se srečamo in razpravljamo o stvareh, se posvetujemo, oboji skupaj pa nikakor ne predstavljamo nobene večinske koalicije in niti ne želimo biti nekakšen blok, ker se zavedamo, da moramo delati v dobro vseh občanov. Kot predsednik očinskega sveta pa moram seveda seje voditi nepristransko, tako da podprem vsak predlog, kije v interesu razvoja občine.« čenje in urejanje okolja tet okO" lice kulturnih objektov, spotvt^; nikov in cerkva ter nasploh ri fj promocijo Občine Radenci'* Občina in Radenska Rade«- Kaj pa sodelovanje z -sko? Glede prostorov za ebčia-sko upravo niso našli skupn®®^ jezika. Kakšen je medsebojh vpliv? tudi za pokritje materialnih stroškov na osnovnih šolah v Radencih (8,3 milijona SIT) in na Kapeli (7,2 milijona SIT), za dotacije drugim javnim zavodom in društvom pa so nakazali nekaj čez 3,8 milijona tolarjev. Posebej velja omeniti tudi sofinanciranje KS Radenci (2,2 milijona SIT) in KS Kapela (1,6 milijona SIT). Najbrž koga zanima tudi, koliko je znašala reprezentanca župana Jožeta Toplaka -v prvih sedmih mesecih je šlo s tega računa nekaj manj kot 371.000 tolarjev, le nekaj tisoč tolarjev manj pa so iz občinskega proračuna porabili za stroške snemanja sej občinskega sveta Precej denarja - okrog 25 milijonov tolarjev -pa so V zadnjem odobju namenili Župan Jože Toplak (na desni) in tajnik Občine Radenci Zvonko Brenčič pred vhodom v lastne občinske prostore, ki so jih kupili v poslovno-stano-vanjski stavbi v Radencih. za posodabljanje cest Kocjan, Rački Vrh, Hrastje-Mota in Bo-račeva-Šratovei. Vse odseke jim je uspelo asfaltirati (dela še niso povsod končana). Ostaja pa je še vprašanje asfaltiranja Prisojne ulice v Radencih, ki so jo prav tako uvrstili v letošnji občinski proračun. Zadeve so se zavlekle predvsem zaradi nerešenih lastninskih zadev ob tej cesti, kar bi morala urediti KS Radenci. Ce ne bo šlo drugače. ločitev, saj skuša svojo funkcijo opravljati podobno kot predsedniki občinskih skupščin v starem sistemu. Upamo, da nam te primerjave ne bo zameril. Sicer pa smo ga najprej povprašali. Najpomembnejše vprašanje pri dosedanjem delu »Takšnih vprašanj je bilo več. Zdi se mi, da smo zares lahko začeli delati, ko smo sprejeli občinski proračun Opažam, da smo ga mogoče premalo podrobno opredelili, razdelili denar, tako da bi se vedelo, koliko je recimo iz sredstev za šport namenjenih za mladinski šport, nogomet, košarko, tenis idr. To bi bilo v pomoč županu in bilo bi manj nejasnosti. Mogoče je Jože ••4’ ''M RS »M sfc^ Asfaltirali so tudi cesto v Hrastju-Moti, ki vodi na »zloglasno'« medobčinsko smetišče. bodo morda položili grobi asfalt po stari trasi, dokočno pa jo bodo uredili, ko bodo rešena lastninska vprašanja. Župan Občine Radenci JOŽE TOPLAK je mnenja (podobno ugotavljajo tudi drugi), da je veliko vprašanje, ali bi katero od teh cest uspTsIi vk- Pri delu Občinskega sveta je značilno tudi, da lahko sprejema pomembne odločrtro z majhnim številom glasov svet-ndeov. Teoretično je možno, da lahko sprejme proračun le 5 od 16 svetnikov, ker so sprejeli določilo, da je v tem primeru dovolj večina glasov navzočih na skJepCrti seji sveta. JOŽE FLEGAR, predsednik Občinskega sveta, o tem pravi tole; >Da, tako je opredeljeno v statutu, vendar ne gre za vse odločitve, nekatere je posebna dvotretjinska večia.a, saj tako veleva zakon. Po drugi strani pa je naše delo značilno, da so možne zelo ostre razprave, na koncu pa sprejemamo odločitve večmonia s konsenzom. Moram tudi poudariti, da so na naših sejah skoraj vedno vsi svetniki in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje.« ,r Flegar, predsednici Obf* skega sveta Občine Radenci *Če ne bi bilo radenska slatine, kot mi pravimo, hi ha kraj Radenci verjetno razvit dobno kot sosednje vasi. Lahka pa še rečemo, da je ekskluž*/'” ...Ji vina proizvod naše občine tudi vino Kapelčan, ki ga poznajo naj naše države, Nedvorttttc Radenska naš gospodarski ber. vprašanje pa je, »G že dobi od nje tisto, kar bi E'’ kraju dejansko potrebno J« dati' Pričakujemo, da bo jr leto 1994, predvideno pa je bilo, da bo ta znesek znašal le nekaj čez 9,5 miUjona tolarjev. Zadeva seje torej razpletla ugodneje od pričakovanj. Te dni naj bi prejeli tudi celosten predlog za delitveno bilanco, tako da bodo od skupne pogače dobili še kaj, recimo kaj pisarniške opreme, morda kakšen službeni avtomobil idr. Do konca prejšnjega tedna, ko smo zbirali gradivo za ta zapis, jim v Gornji Radgoni niso dodelili še nič. Radenski svetniki pa so medtem sprejeli sklep o nakupu novega avtomobila v vrednosti okrog 2,5 milijona tolarjev. Te dni naj bi ga župan že pripeljal na občinsko dvorišče. za predvajanje na lokalni kabelski televiziji. Za naložbe pa je bilo v tem časumamenjenih 20,9 milijona tolarjev, v kar je zajet tudi prvi obrok (30 %) sredstev kdo pravzaprav odloča v Občini Radenci, in če se pri njihovem delu čuti strankarska pripadnost (razdeljenost), tako kot je to v nekaterih drugih občinah v Pomurju. »Občinski svet je po statutu najvišji organ občine in odloča o vseh stvareh, ki so v njegovi pristojnosti. Župan pa ima nalogo, da to izvaja; on mora po- ob tem še pomembno vprašanje naložb v športne objekte, igrišča, telovadišča idr. Podobno velja za druga področja. Potrebno bo torej sprejeti več »pod-pro račune kov«. Tudi glede turistične takse mora proračun dokazovati, da se ta sredstva dejansko uporabljajo za turistične namene - zbiranje in dajanje turističnih informacij o občini kot dila stvari okrog koncesija potem ne želimo nič kot da se bo koncesija koreki* izvajala. pfi- Mislim, da bo takrat zsi Mislim, da bo takrai šla do izraza bogatost OW kateri lahko denci, o kateri lahko vev/--Sicer pa sem proti vtn* dais««'; •-.nfl T mo. vanju politike v gospoi tudi od Radenske Ž v l \zva ■ J r»-w P" - * fif korekten odnos. Zaenkra 1 u:______________v nase “ I, I ti, da bi se vmešavala v Ko smo župana povprašali, kdaj bo dobil pCMižupana, je odgovoril, da letos najbrž še ne. I« kdaj bo dal pobudo za ureditev poročne dvorane, da bi se lahko pari poročali tudi v tako znamenitem kraju, kot so Radenci? O tem vprašanju Še ni razmišljal, po njegovem pa bi bilo tudi to dobro in koristno. Za kaj so doslej trošili (svoj) občinski denar? v prvih sedmih mesecih, dokler so njihove finance vodili še v Gornji Radgoni, je prišel največji znesek za plače izvajalskih organizacij v vzgoji in izobraževanju, torej za prejemke zaposlenih v Vzgojno-varstvenem zavodu Radenci, in to nekaj čez 24 milijonov SIT, skupaj s sredstvi za dodatne programe v šolstvu (pouk računalništva, varstvo vozačev in poučevanje tujega jezika na nižji stopnji) pa blizu 26 milijonov tolarjev. Dokaj radodarni (imeli so razumevanje) so bili občinski svetniki za nakup lastnih prostorov za občinsko upravo in urad župana. Znano je namreč, da so se po dolgotrajnih dogovarjanjih in pogajanjih nazadnje odločili za nakup 232 kvadratnih metrov prostorov v novi poslovno-sta-novanjski stavbi, ki jo je v Radencih za trg zgradilo podjetje Pomgrad iz M. Sobote za okrog 419.000 nemških mark. Drugi obrok (tudi 30 %) je bilo potrebno poravnati do konca avgusta, tretjega (15 %) do 31, oktobra, zadnji obrok (25 %) pa bodo poravnali do konca marca prihodnjega leta. Seveda je bilo potrebno kupiti tudi opremo za zaposlene, najprej za tajnika, nato še za administrativnega sodelavca, finančnega refemeta, ki ljučiti v občinski proračun radgonske občine, če bi ostali v njej. Doslej se še niso uspeli dogovoriti, kdaj naj bi praznovali občinski praznik in kakšen grb naj bi imela Občina Radenci. Iščejo pa predloge. Trenutno še ne deluje urad župana, kot je to zamišljeno, saj bodo šele te dni v ta namen uspeli urediti poseben prostor. Nekaj časa je imel sicer določen urnik za sprejem občanov, a se gaje bilo zaradi službenih obveznosti (urnika na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota, kjer je redno zaposlen kot profesor, doma pa je iz Bo-raCeve) težko držati. Poleg omenjenih vlaganj so po njegovem mnenju storili precejšen korak tudi pri spodbujanju kmetijstva (4,5 milijona tolarjev za kreditiranje in subvencioniranje) in podjetništva (8 milijonov SIT skupaj z bančnimi sredstvi), 2,5 milijona tolarjev pa so vložili v javna dela (varstvo odraslih duševno prizadetih, čiščenje divjih odlagališč idr ). Kdo odloča v občini? Predsednik Občinskega sveta Občine Radenci je JOŽE FLEGAR (doma iz Boračeve, zaposlen pa kot pomočnik direktorja za ekonomiko in finance pri SGP POM-GRAD M. Sobota). Lahko bi rekli, da ima pomembno besedo pri sprejemanju od- Radenci, kot jih je ujel v objektiv naš fotoreporter Jure Zauneker. skrbeti za uresničevanje sprejetih sklepov. Strankarska pripadnost pa Jer stvar demokracije, za katero smo si prizadevali, in meni osebno ni nerodno priznati, da sem član določene stranke. Je pa demokracija tudi kresanje mnenj. Le-ta se zdaj krešejo tudi že v odborih in komisijah, ki smo jih oblikovali pri občinskem svetu, tako da lahko pridejo na svet že usklajene stvari. Vsak pa ima pravico povedati tisto, kar želi. Formalno nimamo pozicije in opozicije, krščanski demokrati pa smo na neki način povezani s socialni- Glede prostorov pa ne 'S skUf naj‘1 .> nega nega tli’! ker g’■ ,11, nisrnd lih rešite’'"' •w^ pf«' I E*aaa»»«g '' bT^ j* o celoti, sofinanciranje dhranja-nja in vrednotenja krajinske kulture, za komunalno urejanje naselij turističnega značaja, čiš- upravo, je to možno m skladu s prostorskim zunSJ' 1 tičnesCjtfj M®’ I srno * is •»‘iV' 1> JOŽE Gl .(lA^ ZVONKO BRENČIČ, tajnik Občine Radenci ih.» občinske uprave: »Čeprav so bile v javnosti kritike, jo svet pokazal posluh za ureditev delovnih razmet oh uprave. Tisti, ki so pričakovali, da bodo lahko skoraj ** pri nas, pa so razočarani, saj morajo še vedno večin® urejati v Gornji Radgoni, kjer je sedež državne za našo občino. V naši pristojnosti so stanovanjske ditiranje drobnega gospodarstva in kmetijstva, dajanj® za zapore cest idr. Občina vodi tudi politiko urejanj® P’, sprejema pravila igre, odločbe pa izdajaupravna enoh*-'^^ I yg§!nik, 16. novembra 1995 7 5 ! J I ( t)čine Kako bo z mestnimi četrtmi? Stroka se bo morala odločiti! ergaiiziranost krajevne samouprave je Uta v ospredju seje sveta krajevnih skupnosti v Murski Soboti, Pri tem so se opirali na ™*ge In sklepe z zborov občauov, kjer je bil govor o ustanovitvi sed-V mestnih četrti. Z izjemo Krajevne skupnosti Partizan in deloma tu£ U^vska se ne morejo pohvaliti z udeležbo ljudi na omenjenih zbo-..2- P® j® toliko več raznih pripomb, predlogov in celo 7*9f®tovanj na predlagano novo organiziranost krajevne samouprave v “«10 Murska Sobota Kardoš in KS Boris ^tic so se v celoti strinjali z mestne četrti Center, ka-w bi spadali po novem. Pri-®ni]i so edinole, da naj bi sc pomaknila do Prežihove tJ*' žboru občanov v KS a««****’?* menili, naj nova jah ostane v enakih me-sedanja krajevna skup-i^ ■'’ vprašali, zakaj y^*nja krajevna skupnost rana dve mestni četrti. ®jveč konkretnih rešitev so občani KS Partizan, ki “S tipa- ..... . s spremembo njihove krajevne skupno-mestno četrt. Poleg tega se toan f ‘ primernejše J” ^^®***® mestnih četrti od j^novanih sedmih. Predlagali mtr mestnih Četrti, pri čc-tin ■ skupnosti Parti-■ *n Turopolje lahko tvorili P® (K mestne četrte osta-pravne osebe. ho u k’”* tako ne pristajajo Hik^**’**”*^ mestno četrt v Predlagali so pri-'mst ^'^močja južno od Pa-'to meje s katastr- om '^mo Rakičan k mestni če-"^srtizan. ti Lcdava ali Center. K peticiji so pritegnili kar 149 podpisnikov. Tudi tu so podprli zamisel, da so mestne četrti pravne osebe, hkrati pa soglašajo z možnostjo ustanovitve ene krajevne skupnosti v mestu z več manjšimi enotami. Graje vredno pa je, da se zbora občanov v KS Park ni udeležil noben meščan, pogrešali pa so tudi odsotnost izvoljenih članov mestnega sveta s tega območja. Poleg tega so na sedež mestnih krajevnih skupnosti prispele Sc nekatere druge pripombe in predlogi občanov. Tako naj mestna četrt Center ne bi mejila v predlagali obliki, ampak drugače. Na vzhodu bi po tem predlogu mejila na Gregorčičevo ulico, na severu na Lendavsko, Grajsko in Ciril-Metodovo do konca mestnega parka, po drugem predlogu pa na zahodu na park, za otr- oškim vrtcem pa naj bi segala do Kopitarjeve ulice in dalje do Cankarjeve in križišča z Gregorčičevo. Zanimive so tudi pobude, da bi mestni četrti Park in Prešeren tvorili eno mestno četrt, podobno pa n^ bi veljalo še za mestne četrti Turopolje in Partizan ter Ledava in Industrija. v razpravi na seji sveta mestnih krajevnih skupnosti so med drugim poudarili, da ni logično razmišljanje, po katerem bi mestno četrt Industrija predsuvljalo le 30 občanov. Po drugi strani pa so podprli peticijo skupine občanov, saj se jim je zdela neumestna selitev starega dela Murske Sobote celo do Budinskega mlina. Sicer pa je Janez Kovač iz KS Partizan dejal, da je pričakoval navzočnost vsaj enega predstavnika stroke, ki bi lahko povedal svoje mnenje o predlaganih rešitvah, z njihove strani pa ni bilo niti pisnega stališča. Če je tako in se v strokovnih krogih o tem vprašanju niso poenotili, naj ostane vse po starem, je še pripomnil. Za Štefana Merklina pa se zdi, da Murska Sobota še ni zrela za ustanovitev mestnih Četrti. Zato so se odločili, da v desetih dneh znova skličejo sejo sveta mestnih krajevnih skupnosti, dotlej pa pričakujejo konkretno mnenje stroke o novi organiziranosti krajevne samouprave v mestu. MILAN JERŠE P® je najbolj izstopala Partizanska ulica. Naselje Jožeta ciča pridružijo mestni četr- 2e t ra4ici onalao srečanje starejših občanov Murske Sobote ho v četrtek, 23. novembra, ob 12. v hotelu Diana. Spregovoril jim ho predstavnik mestne občine, ob tej priložnosti pa bodo organizirali tudi kulturni program z nastopom malčkov. Do na^dtije »eje sveta me, I I ( I I I I J ( 1 1 1 l 16. novembra 1995 9 II metijska panorama ^etje v murskosoboški zadružni enoti se nikakor ne morejo sprijazniti s sedanjo organiziranostjo Kmetijske zadruge Panonka Namesto zadružne enote zahtevajo samostojno kmetijsko zadrugo trdijo, da bodo v sedanjem zadružnem sistemu oškodovani na drugih - Upravni odbor zadružne enote ne dovoli prodaje J^^^Hastnine in lastninskih deležev v predelovalni industriji ^^boški zadružni enoti Kmetijske zadruge Panonka se nikakor ne , s položajem, kije nastal po združitvi prejšnjih kme- J. ; Zadrug in zadružnih podjetij v enovito zadrugo s skupnim D® hwl*» splošne kmetijske zadnje, ki jih je v Panonki de-šest in so pokrivale območje nekdanje soboške občine, izgubile ^^lojnost, je bilo predvideno v sanacijskem (»-(^ramu, ki so ga pri-telM*- l®*"- Znano je namreč, da je zaradi prezadolženosti zadružni sistem zabredel v težave, po analizah, ki so jih izdelali siuci^hria programa, pa je rešitve mogoče iskati v skupni j® pogoj združitev vseh dotedaajih pravnih subjektov, knietiiski zadrugi Panonka so se združitvi dolgo časa zopersta-»ki w K izrekli na prvem izrednem občnem zboru članov te adai pa pravijo, da so se za združitev odločili predvsem zaradi ki prihajali zlasti od največjih upnikov. Na nov odhodkov in pri tem ustvarila za več kot 133 milijonov tolarjev izgube. V istem času je soboška zadružna enota ustvarila 367,8 milijona tolarjev prihodkov in 371,6 milijona tolarjev odhodkov, izguba pa je znašala le 3,8 milijona tolarjev. V primerjavi z ustvarjeno realizacijo in deležem, ki ga ta zadružna enota predstavlja v celotnem zadružnem sistemu, je takšen rezultat seveda po njihovem zelo ugoden. Zadružna enota Murska Sobota namreč ustvarja novo vodstvo, pa bi moral v tem letu krepko preseči 4 milijarde tolarjev. Ker iz prakse vedo, da se pretežni del prometa ustvari v prvi polovici leta, ta cilj gotovo ne bo dosežen, kol vse kaže, pa bo tudi izguba do konca leta močno presegla 300 milijonov tolarjev. Poslovna neuspešnost zadružnega sistema Po mnenju najodgovornejših predstavnikov soboške zadružne enote so informacije, ki vzroke za izgubo pripisujejo starim bremenom, napačne in po njihovem mnenju je vzroke za izgubo po- Seji upravnega odbora ^'’5®kosoboške Hi it n,.J , . "Kosoboške zadružne enote meseci ostro kri-'fzari aktivnosti enovi- ;^«dmge 1 niso pa prikrivali tudi T^^t.dabi se izločili iz enovite no t'' oživili samostoj-z^dtugo. Takšna in težko sije “Ovijati življenje pod skup-rec<)j&a^ seamiti. in sicer od 10 do 15 dni, in ker so Ititrati tudi bipci pojcta^ilstiL plačune rtdee na 40 ) od km^jsltB»j govorjenih rokih, Ker zadruge da sc plačilo opravi v dogovotjenem času, saj (Jote sicer kmetje prisiljerti prodajati iMoo drugim kupcem. r. podatkih za letošnjih prvih pet mesecev je celotna zadruga ustvarila 1.702 milijona tolarjev celotnih prihodkov in 1.835 milijo- podatek, da je Kmetijska zadruga Panonka v prvem polletju ustvarila le 1,9 milijarde tolarjev prometa, v programu, ki ga je pripravilo trebno pripisati poslovni neuspešnosti. Kljub sanacijskemu programu reševanje starih dolgov ne teče tako, kot je zastavljeno, pa tudi sicer se z začrtanim potekom sanacije v soboški zadružni enoti ne strinjajo. Njihovo enoto so namreč obremenili s 300 milijoni tolarjev posojil, sami pa trdijo, da je njihovih posojil le za 200 milijonov tolarjev. Še neugodriejši pa je zanje program dezinvesti-ranja, saj vrednost objektov v murskosoboški zadružni enoti, ki naj bi jih prodali, presega 500 milijonov tolarjev. Po vsem tem se zadružniki v tej enoti počutijo prevarane in izigrane, ob vsem pa še zatrjujejo, da postopki združevanja v enovito zadrugo niso tekli pravilno, zato bodo na sodišču spodbijali veljavnost sedanje organiziranosti oz. so že vložilo tožbo, s katero naj se ugotovi ničnost spojitvene pogodbe. Tudi na tokratni seji so zato ponovno sprejeli sklep, s katerim prepovedujejo kakršno koli prodajo njihovega premoženja, dokler ne bo rešen pravni status te zadružne enote. LUDVIK KOVAČ TDiflkRiJitA JA ČE CETH Mei> ptiAVAMt , rteSOKEČ CAILMI /N OrttKo iZde y TO JE iaiftK, LE ta ra* a W Kmetija EOBtl fRe£iVeTJAi,/>A&A =ri’MAJMOc/Jed^i jeroK. 11 1 AiE FoTEfr/iie več I 1' 't Predstavitev živinoreje na območju Pomuija Vse možnosti še niso izkoriščene Da bo kmetrJa lahko preživela in dala svojšm družinskiiB člano« minimalni vir dohodka, tmmo morali iskati vse možne vire, posebno še v žninoreji. Pomursko kmetijstvo in ravno tako kmetije v drugih slovenskih pokrajinah so v neugodnem položaju glede na kmetije v zahodni Evropi predvsem zaradi pestrosti proizvodnje na kmetiji, za kar sla kriva neurejen trg in prenaseljenost kmetij. Zaradi preživetja so sc namreč kmetje v prejšnjih časih krčevito oprijemali samopreskrbe. Te in druge razmere, ki so bile politične narave, so vplivale na naše kmetijstvo, da Je tako, kot Je. Leto Stalež krav v obdobju 13 let Št. krav ' ’ ■ " ■ 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 29.642 29.581 30.738 29.948 31.000 30.646 29.690 28.071 27.746 27.064 27.229 25.897 24.581 23.076 Indeks št. krav 100 99 104 101 104 103 100 95 93 91 92 87 83 77.8 Št. kmetij 10.586 9.998 10.297 10.137 10.028 9.661 9.456 8.876 8.459 8.273 8.242 7.429 7.058 6.682 Pov, št, krav/kmeiijo 2,8 2,9 2,9 2,9 3,1 3.2 3,1 3,2 3,3 3,2 3,3 3,4 3,5 3,5 Prodano Mleko za mleko 1530 1488 1736 1834 1808 1758 1822 1970 1907 1930 2226 2071 1975 2245 teleta 700 700 700 700 700 700 700 700 700 700 700 700 700 700 Mleko skupaj 2230 2188 2436 2534 2508 2458 2522 2670' 2607 2630 2926 2771 2675 2945 Kot je razvidno iz tabele, se stalež krav v zadnjih sedmih letih zmanjšuje, povečuje pa se število krav na kmetijo. Ta proces poteka na račun opuščanja kmetovanja, kar dolgoročno za mlade kmetovalce ni perspektivno (razmetanost opuščenih kmetij po celotnem terenu). Količina mleka na kravo se povečuje, vendar je še prenizka, da bi z mlečnostjo lahko bili zadovoljni. Z manjšanjem števila krav se zelo zmanjšuje število pitovne goveje živine. Tabela 1: Odkupljeno mleko po letih v litrih Kot je razvidno, ostaja skupna količina mleka na območju ljutomerske Leto TMP, Murska Sobota Mlekopromet, Ljutomer p. o. Skupaj 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 38,858,752 39.981.337 38.176.554 37.546.611 38.366.230 36.091.099 33.468.659 35.331.247 17.766.851 17.503.112 17.910.748 17.396.314 17.578.855 17.598.305 55.943.405 55.049.723 56.276.978 53.487.413 51.047.514 52.929.552 mlekarne na isti ravni, na območju soboške pa rahlo pada. Razvidno je tudi, da mlečnost krav iz leta v leto narašča, vendar ne moremo biti zadovoljni, ker je prenizka. Genetski potencial za našo svetlo lisasto pasmo je 5000 do 5500 1 mleka na kravo. Ciyne skupine za hitrejši razvoj - povečati proizvodnjo na žival (zmanjšati p. p.), - povečati delež mleka ali mesa z doma pridelano krmo, - povečati prmzvodnjo govejega mesa (povečati število telet, klavne prvesnice), - v prehrano goveda vključiti cenejše odpadke živilske industrije, - zmanjšati število kmetij in povečati obseg kmetije, zagotoviti, da se bo kmetija lahko preživljala samo z lastnim dohodkom, - določiti spodnjo in zgomo mejo GV na enega zaposlenega na kmetiji. Problemi, ki ovinyo izpotiOevaiye ciljev Genetski potencial lisaste pasme Je preko 6.0001 mleka v lakiaciji, naše proizvodne zmogljivosti pa so dosti manjše. Truditi bi se morali, da bi z izboljšanjem tehnologije reje in pretirane prišli vsaj do 5.0001 mleka na kravo, ki bi tudi vsako leto telila. Z zmanjšanjem poporodnega premora lahko povečamo mlečnost krav in šterilo telet. Zmanjšanje poporodnega premora za 10 dni pomeni na vsakih 28 krav eno tele več, v Pomurju pri 24.581 kravah pomeni to 877 telet, če pa poporodni premor zmanjšamo za 20 dni, pomeni to 1.755 telet več. Krave molznice spremiiamo na dveh ravneh 1. Proizvodnja pri rejcih bikovskih mater in rejcih, ki redijo nad 15 krav molznic, ter na mentorskih kmetijah. Te kmetije imamo za selekcijske centre, zato jih ne smemo prepustiti naključju, ampak jih obravnavamo hkrati s selekcijsko in rodovniško službo. Te kmetije obiščemo 2- do 3-krat, analiziramo čredo, kemijsko analizo krme ter izračunamo krmne obroke. Spremljamo proizvodnjo in poporodni premor, 2, Spremljanje proizvodnje pri rejcih v A-kontroli in članih rejskih zvez. Teh kmetij Je v Pomurju 2300, Te kmetije obiskujejo in sodelujejo z njimi terenski svetovalci, kijih letno obiščejo 2-krat. Analizirajo krmo, kemijsko ali vizualno, izračunajo krmne obroke, predvidijo zamenjave v čredi, pomagajo pri nakupu novih živali ter spremljajo proizvodnjo in poporodni premor. Pri kmetijah, kjer se pojavljajo reprodukcijski ali drugi problemi, pa svetovalcu pomaga specialistična služba. Povečati ddež mleka in mesa z dmna pridelano krmo v govedorejsko naprednih državah namolzejo ob kimljejnju z doma pridelano krmo mdi 6.000 litrov mleka. Kaj pa mi? Naš neenakometni krmni obrok nam lahko da poleti 101 mleka, pozimi pa 5 1, tar je skupaj 2,7001 mleka na kravo. Naš cilj je, da izboljšamo osnovno voluminozno krmo, da bi dosegli vsaj 12 l mleka pozimi in 16 I mleka poleti, kar pomeni 5.0401 mleka. Krmni obrok, ki je skoraj v celoti iz koruzne silaže, Je najbolj primeren za pitanje goveda, saj dosežemo z minimalnim dokupom beljakovin in viiaminsko-mineralnih mešanic več kot 1.2 kg dnevnega prirasta. Boljše izkoriščanje odpadkov živilskopredelovalne industrije Govedo lahko bolje ijuabi odpadke živilsko-predelovalne industrije. Odpadki sladkornih tovarn, pivovarniške industrije, predelave olja in odpadki mlinske industrije bi lahko obsegali 30 % obroka pri govedu, vendar mmajo biti cenejši od doma pridelane krme. Pri vzreji plemenskih telic izkušnje kažejo, da je pre> obilna prehrana bolj škodljiva kot korisma. Zaradi preobilne prehrane pri nas telice prej spolno dozorijo, zaradi česar Jih kmetje prej pripuščajo, kar pa močno vpliva na žival, količino mleka in težko telitev. Prehrana plemenskih telic ima zelo velik pomen,_saj vpliva na cel kup hormonov, ki uravnavajo rast telesa in spolnih organov. Če plemenske telice preobilno krmimo, daje dnevni prirast 0,8 kg in več, prevladujejo hormoni, ki vplivajo na rast telesa, slabše pa se razvijejo spolni organi in vime. Ob dnevnem prirastu 0.5-0,7 kg se še komaj vzpostavi ravnotežje med hormoni. Kmetijska svetovalna služba pri J^VZJu za Pomurje specialist prehrane govedi Jože Puhan, dipl. kmet, inž. 10 vestnik, 16. novembra 19^ ^eportaža (komentar) Kdo bi rad izkoriščal in kaj je v resnici suho? Se nekaj tednov in Pomurci bodo imeli priložnost, da bodo spoznati rezultate študij, ki so bile opravljene v minulih mesecih v Otrini predvidene razvojno-prostorske ureditve Pomurja. Takšno celostno urejanje pomurskega prostora naj bi bilo vzorčno za droge slovenske regije, čeprav je prvi dvom mogoč že pri nazivu Pomurje; je res smiselno po vsej sili družiti, kar sili narazen? Ljutomer bo prav gotovo rinil proti Ormožu in Ptuju, Gornja Radgona pa bi bila rada nekje vmes, kjer bo pač več koristi. Kakorkoli; Prleki in Prekmurci, pripravite se. da boste v začetku decembra intezivno sodelovali na planerski delavnici, ko boste lahko spoznali, kakšno prihodnost nam načrtujejo strokovnjaki iz Ljubljane pri razvoju kmetijstva, gospodarstva, infrastrukture, turizma, energetike in drugega. Oni že vedo, kaj je za nas najbolje, saj imajo dosedanje statistične podatke, ki potrjujejo našo nesposobnostost, neučinkovitost, veliko brezposelnost in slabe prometne poti, edino v kmetijstvu so v tej pokrajini (na pomurskih poljih je bilo leta 1991 pridelane : 39,1 odstotka vse pšenice in 33,5 odstotka vse koruze v Slove-i niji, pridelek je bil za 20 odstotkov višji kot drugod) vedno dosegah nadpovprečne rezultate, Ali to pomeni, da mora biti dan največji poudarek tej panogi, da moramo težiti na vseh področjih k čim večji kmetijski pridelavi? Morata res murska ravnica in Apaško polje poskrbeti za »samooskrbo Slovenije s krušnimi žiti, sladkorjem in oljem« za vsako ceno? Zadnja pogajanja s Cefto so nam (s pomočjo mladih strokovnjakov, ki mislijo na sodoben način) odprla oči; velika kmetijska proizvodnja nam ne bo prav nič pomagala, če ne bomo znali tega primemo plačati pridelovalcem in dobro prodati kupcem. Zato vas že danes opozarjam (vse, ki mislite na sodobni tržni in okoljevarstveni način), da poskušate izvedeti, ali niso tudi te »ljubljanske pomurske študije« bolj podobne prepisanim socialističnim planom, kjer je pomembno doseči čim več (najsi bo pridelkov, energije ali prometnih poti), ali pa so napisane z namenom zagotavljanja posla nekaterim lobijem (projektantskim, energetskim, cestnim). Najbolj na udaru je reka Mura. Medtem ko se domačini pogovarjamo o oblikovanju krajinskega parka ter razvoju turistične in športne dejavnosti ob reki Muri in na njej, so drugi drugačnega mnenja. Načrtovalci avtoceste iščejo prostor za nov most, prav tako bo potrebovala nov most železnica, kraetijci bi radi izkoriščati vodo iz Mure za namakanje, energetiki pa bi na njej najraje (še vedno) zgraditi hidroelektrarne. Slednji imajo več možnosti za uresničitev, ker so sc povezali s kmetijskimi načrtovalci namakanja: namakalni sistem se bo finančno splačalo zgraditi k v povezavi z gradnjo hidroelektrarn! Takšne so torej najnovejše strokovne ugotovitve - bravo, dve muhi na en mah! Pa nikar ne mislite, da je to izmišljeno, menda so Združene slovenske male elektrarne d. d. Ljubljana že zaprosile za koncesijo koriščenja vode reke Mure za pridobivanje elektroenergije v malih H£ s hkratnim zagotavljanjem vode za namakanje, in to v prvi fazi približno 30 tisoč hektarjev. Da so projektiranje, pridobivanje sredstev in gradnja najpomembnejši del posla, pravzaprav glavni vir zaslužka za določene podjetnike, ni potrebno posebej poudaijati. Njih ne briga, če bo namakanje koristno in učinkovito, ati če bo dovolj električne energije glede na vložek, samo da bodo projektirali, pridobiti sredstva in graditi. Seveda lahko uspešnost njihovih projektov opremijo z ustreznimi če-ji; če se bo prebivalstvo obnašalo ustrezno ekološko, torej da bo prešlo na ekološko kmetovanje (po zahtevah EU), na uporabo razkrojljivih, okolju prijaznih pralnih in čistilnih sredstev, izločanje olj iz odpadkov, dosledno čiščenje vseh odplak ter zgradi- । tev kanalizacije in čistilne naprave v vseh naseljih. Tudi pri pridelovanju bosta poleg morebitnega namakanja potrebna kolo- il baijenje in ekološki pristop. Samo hidroelektrarne in samo namakanje ne bosta zagotavljala večjega sožitja prebivalstva z naravo. Predlagamo, da vse skupaj obrnemo: najprej je potrebno poskrbeti za čisto pitno vodo, torej narediti vse potrebno, da se podtalnica ne bo več onesnaževala ne z odpadki in ne z intenzivnim kmetijstvom, najprej je potrebno poskrbeti za vse mestne kanalizacije m Čistilne naprave in najprej je potrebno zagotoviti varnost na cestah. Šele potem vse drugo. In če bi šli po takem vrstnem redu, bi ugotoviti, da mora država najprej sistemsko rešiti problem zbiranja odpadkov, da so v zadnjih letih zgrajene številne nove svinjske farme (z namenom razselitve farme v Podgradu), ki niso povsem okolju primerne, da mesta Gornja Radgona, Radenci in drugi kraji ob reki nimajo čistilnih naprav... in da Pomurci že nekaj let pijemo naj slabšo pitno vodo, ki bi jo v drugib državah že zdavnaj prepovedali uporabljati. Ne vem, kaj čakajo pri nas in zakaj. BERNARDA B. PEČEK J 50 let lendavske Nafte Prihodnji mesec bo lendavsko podjetje Nafta praznovalo 50 let obstoja. Raziskave so na tem območju potekale že veliko prej, saj so med drugo svetovno vojno odkrili riaftno-plinsko polje Dolina, leta 1943 pa naftno polje Petišovci. Naftno podjetje je začelo delovati 21. decembra leta 1945. Naj večji razcvet je doživelo leta 1951, ko so načrpali prek 70.000 ton nafte. Podjetje je bilo takoj po vojni tudi edino v državi, ki se je ukvarjalo z naftno proizvodnjo. Veliko je pomagalo pri razvoju lendavske občine, saj skoraj ni bilo podjetja, v katerem sc ne bi čutila pomoč Nafte. Za svoje delavce so zgradili veliko stanovanj, tako je pravzaprav nastal tudi novi del mesta, ki mu danes pravijo kolonija in kije spremenil podobo majhnega mesta pod goricami. Nekako po letu 1960 so opustili vrtanje, s to dejavnostjo pa so ponovno začeli pred desetimi leti. Vrtalci lendavskega podjetja so veliko delali tudi v tujini. Danes se ukvarjajo z raziskavami predvsem doma v Sloveniji. Podjetje Nafta Lendava spada danes v Slovensko naftno podjetje Petrol in se v glavnem ukvarja s predelavo nafte v rafineriji. 50-letnico obstoja bodo pro- slavili s številnimi prireditvami. jani Kako zares sporen je kamnolom v Sotini? Kdo bo obvladoval »kuglo« Kisilak ali Halb? Domnevno premočne detonacije ob miniranju so razburile domačine - Domač kamen za domače potrebe - So v ozadju zasebni interesi v povezavi z avstrijskim kapitalom? Minilo je kar nekaj časa od spornega miniranja sredi oktobra, ko smo se z vodjo površinskih kopov pri Cestnem podjetju Murska Sobota Miranom Babičem odpravili v Sotino, torej h kamnolomu ob vznožju grebena, imenovanem Solinski breg ali Kugla. Pa je čisto prav tako, kajti do takrat so bile nekatere prehitre reakcije in nekontrolirane izjave že delno pozabljene in postavljene v pravi okvir. Delavci kamnoloma so pozabili zamero, da so domačini s pismom oziroma protestom zaradi premočnih detonacij ob zadnjem miniranju obvestili najprej Javnost in ne njih. Čeprav so v vsakodnevnem stiku, najbližji sosedje kamnoloma pa so tudi priznali, da vse skupaj v resnici niti ni bilo tako hudo, kot je bilo napisano. Eno pa drži in od te zahteve krajani ne bodo odstopili: cesto mimo kamnoloma in do mejnega prehoda z Avstrijo želijo imeti asfaltirano. Morebiti imajo celo prav, če drži, da se z njihovega območja naravno bogastvo neprestano odvaža, oni pa od tega ni-majo inč. Toliko bolj si želijo urejeno cesto zato, ker je na avstrijski strani že asfaltirana, bližnji potok pa bo z regulacijo kmalu dobil prav lepo, če ne že vzorno podobo. Zanimivo pa je, da nihče razen naravovarstvenikov ne na-sprotnje kamnolomu, saj je bil v tistih krajih že od nekdaj, le da drugje na nekaj sto metrov oddaljenem kraju. Po drugi strani pa je res, da lahko danes opazimo .solinski kamnolom že od daleč in da je, žal, podoben odprti rani v neokrnjeni pokrajini. Stari kamnolom ni tako močno načel krajine. Toda žrtve je vedno potrebno ovrednotiti; se splača, za koga, kako bo potem ... Omejitev z ureditvenim načrtom Sedanji kamnolom Kugla so »odprli« na predlog takratne občinske vlade; daje pod površjem hriba koristen kamen, so vedeli zaradi rezultatov raziskav Geološkega zavoda, ki so jih opravili že leta 1967. Če smo natančnejši, je g. Stoti kot predsednik izvršnega sveta SO Murska Sobota 1987. leta povabil na informativni pogovor morebitne zainteresirane uporabnike te naravne dobrine: Vodnogospodarsko podjetje, SGP Pomuije, Kemo Puconci in Cestno podjetje Murska Sobota. Slednji so bili edini resneje zainteresirani za kamnolom, zato so se dogovorili za nadaljevanje raziskovalnih del. Ugotovljeno je bilo, da je hrib sestavljen iz »laminiranega, spililizi- pogozdovanjem z avtohtonimi rastlinami.« Neizpolnjene obveznosti z Javne tribune Svetnika občine Rogašovci Herman Kisilak in Viktor Benko sta 14. oktobra naslovila protestno pismo na župana in predsednika ter člane Občinskega sveta Občine Rogašovci, Republiški seizmološki n zavod. Cestno podjetje Murska Sobota in sredstva javnega obveščanja. Vzrok je bilo zadnje oktobrsko miniranje v kamnolomu, pri katerem naj ne bi upoštevali ustreznih varnostnih ukrepov za prebivalce in okolje:«... detonacija je bila tako močna, da so se tresla tla pod nogami in da so se v našem za- tudi prodali svoje parcele vašemu podjetju.« Cesto do kamnoloma je uporabnik naravnega bogastva sicer asfaltiral, ne pa tudi preostanka do mejnega prehoda, saj menijo, da to ni samo njihova naloga niti njihova moralna obveza. Pripravljeni so sodelovati pri ureditvi ceste mimo Ledave in Mlinščice do mejnega prehoda z Avstrijo, če bo pri tem sodelovala tudi Občina Rogašovci. Mirko Babič, vodja površinskih kopov pri Cestnem podjetju Murska Sobota, je o (ne)izpolnjenih obljubah povedal: »Na sestanku s krajani smo se dogovorili, da dobijo material za potrebe krajevne skupnosti po proizvodni ceni. Poleg tega dobi občina 5 odstotkov od vrednosti vsakega prodanega kubičnega metra, torej ne morejo reči, da nimajo od kamnoloma nobene koristi- L kamnolomu ni veliko zaposlenih, to so v glavnem delavci, ki upravljajo velike stroje, toda tudi ti so tako rekoč domačini iz Pertoče, Rogašavec in Doliča « I V- * I Minirale specializirano podjetje Na osnovi pogodbe z naročnikom (Cestnim podjetjem Murska Sobota) opravlja vrtalno-razstre-Ijevalna dela v kamnolomu Sotina v skladu z rudarskim projektom RP menta (0,5 mm/s). !zmerje»^ ca zračnega nadtlaka je bilo f tako za faktor 10 pod mejami (čl. 113 Pravilnika o nih normativih za ravnanje zivnimi sredstvi in mintretnje'' darstvu, UL SFRJ 26/88). razstreljevanja 15. marca J va razstreljevanja to. razstreljevanjem 10. oktob/a nam pokaže, daje bila streliva na časovni interval razstreljevanja za 16,4' manjša. Skupna uporabljena na razstreliva pa je bila Kljub rtei^edene^ razstrel)e'4‘'^^ na katere vabimo tudi vse ti imajo kakršne koli . sklenil odgovor na pritožb« 29 odstotkov. bomo pri naslednjem izvedli ponovne seizmične vrtani'^ nov direktor Podjetja » miniranje diplomirani ioz*® darstva Otmar Vrabič. koga v resnici moti? i' ranega in mestoma skrilavega metadiabaza, ki Je primeren za izdelavo spodnjih tamponskih plasti mr, lomljeni kamni so za zidavo in oblaganje rečnih korit, drobljeni agregati različnih debelin pa za posipavanje cest pozimi, za izdelavo asfaltnih zmesi ali za zidavo in betoniranje.« Cestno St • podjetje je pred odprtjem kamnoloma od zasebnikov odkupilo parcele, ta dejavnost pa je tudi predvidena v ureditvenim načrtu. Vendar so jim izdali dovoljenje le za izkop na površini 1,5 hektaija, kar je manj, kot je predvideno z ureditvenim načrtom; zaenkrat so 5 parcel odkupili zaman, kljub temu pa upajo, da bodo lahko kamnolom v prihodnje še širili, zato nameravajo odkupiti dodatne tri parcele. Ker so omejeni na premajhen prostor, je sedanje delo toliko bolj oteženo. Za normalno obratovanje kamnoloma je bilo predvidenih 9 etaž, vendar lahko sedaj delajo le na štirih. Vjekoslav Belajec, vodja kamnoloma, je delo takole opisal: »Etaže vrtamo, potem miniramo z gradbenim razstrelivom, večje kose kamna razbijamo z bagrom s hidravličnim kladivom in lomljenec uporabljamo v večjih kosih (200- 400 in 400-600 mm). Z drobilniki drobimo kamen na granulate (0-4, 4-8. 8-16. 0-12, 12-22. 22-30, 0-30 in 0-60 mm). Po izkoriščanju bomo kamnolom sanirali in rekultivirali na ustrezen način - s humiziranjemin in ponovnim 5?^ št, D-BM1107/ 91 Podjetje za vrtanje in miniranje Ljubljana. To strokovno usposobljeno in registrirano podjetje delavci kamnoloma pokličejo vedno, ko zmanjka materiala (primernega kamna) in je potrebno dodatno mi-niranje. Pred miniranjem obvestijo vaščane, tik pred eksplo- Sam kamnolom ne bi problematičen; imajo jih kjer to omogočajo naravne re. Drugod so naravi hiiule jim podari potrebne kamen v bližini, kajti uvoz ali daljši tri*-' port potrebnega materiala asfaltno maso, nabrežine m j je čedalje dražji. Tudi Ces jetje Murska Sobota je P* vozilo material iz Hrvaške ' ju rije. Zdaj ga torej pridobiva ju-mačega kamnoloma iu mače potrebe. Prepričani s ' u tudi zaradi domačega je vedno pri roki, marsika'« prej zgrajena kot bi j-stno podjetje ima namf«*' jo lastno asfaltno zdgj pa gradijo še eno skupaj s Pomgradom, selku (oddaljenem pribi, l kilometer) tresla stekla na oknih, kaj bi vam še pravil o hišah, katere so v neposredni bližini nad kamnolomom, t Zdi pa se, da samo miniranje ni bilo glavni razlog za razburjanje; menda je bilo prejšnje miniranje dosti obsežnejše in močnejše, pa ni bilo nobenih pritožb. Pravi razlog so bile neizpolnjene obljube, saj naj bi po poskusnem miniranju na javni tribuni, ki so se je udeležili tudi Drago Šiftar, Janko Halb, Herman Kisilak, Mirko Babič, Viktor Benko in Stanka Dešnik, delavci Cestnega podjetja obljubili, da bodo asfaltirali cesto do mejnega prehoda, da bodo v kamnolomu zaposleni domači ljudje in da bo naravno bogastvo prinesla hitrejši razvoj kraja. Krajani se čutijo ogoljufane, saj naj (glede na vsebino pisne pritožbe) ne bi izpolnili nobene od danih obljub, neprestano pa morajo prenašati brnenje težkih tovornjakov, ki uničujejo njihove ceste, ter detonacije. Zapisali so še; »Cesta mimo kamnoloma in okolice je nekoč lepo zeleno dolino spremenila v pravcato puščavo. Občani smo nasedli obljubam in mnogi zijo pa se še oglasijo sirene. Potrebujejo jih pet- do šestkrat letno. Minerci so na trditve, da razstreljevanje ni bilo opravljeno strokovno in varno za okolico, odgovoriti z natačnim pojasnilom: »Naše predzadnje razstreljevanje v kamnolomu v Sotini je bilo izvedeno 6. junija 1995, zadnje pa 10. oktobra 1995 ob 13.15, Glede na rezultate seizmičnih meritev predhodnih let, ki so pokazali, da razstreljevanja potekajo v območjih, ki so daleč pod dopustnimi mejami tudi najstrožjih standardov (npr. DIN 4150 3.del), smo v letošnjem letu opravili eno kontrolno seizmično meritev vpliva razstreljevanja na stanovanjske objekte. Omenjene seizmične meritve smo opravili 15. marca 1995 ob našem letošnjem drugem razstreljevanju v kamnolomu Solina. Eri tem razstreljevanju smo dosegli največjo polnitev razstreliva na časovni interval. Meritev je bila izvedena na stanovanjskem objektu Serdica 64, ki je bil okrog 500 metrov oddaljen od mesta razstreljevanja. /zmerjene hitrosti nihanja delcev (0,6 mm/s) so komaj presegle spodnjo mejo občutljivosti instru- prav t^o oskrbovali iz Sotine Naključje daje župan Občine spod Janko Halb, Pomgrada. Alije torej krajani goričke !> . torej .da občine^.,pjil jih je njihov župan mo* ati prodal ter pozabil zahteve in želje zaradi *'■ djetj a, kj er j e d irektoc? , Tudi Hermana bil najbolj goreč Tudi Hermana priložnost po^*^^ ^.auciieno govoril: »Ce W Avstrijec, bi se vzpostavil da naj bi njegov avstrij® imeli zaneseno „„ ..„j . (jj zelo dobro vedel. s* f dragoceno naravnoJ vprašanje. Če se tudi no zanima za podjetoi^^^ lom (marsikdo bi razumel njegove mranje« sedanjega upr . mu menda v dveh letin s I vna pogodba preteče). J^i razumel niranje« sedanjega upt' Kisilak odgovoril: da m “ 1,5*' ir -/iizirtU rti' In tako bi I— zgodbo o kamnolomu in ni piublematičen- me oziroma kakor meti! haB- BERNARDI^ yggtgik, 16. novembra 1995 11 IS f ulturna obzorja Predstavitev knjig Zublji vojne in Jeruzalemski slovar Ljutomeru je bila v petek zvečer v novi dvorani glasbene šole Ptedstavitev dveh novih knjig Stanka Janežiča Zublji vojne in ^**Bka Kocipra Jeruzalemski zvonar. Predstavitve knjige se je ^deleži! samo en avtor, In sicer Stanko Janežič, Kociper pa je v ^B«otini. Na predstavitvi Je sodeloval tudi slavist in literarni teore-™ dr. Jože Pogačnik. V kulturnem programu so sodelovali dijaki UDlomerske gimnazije in učenci tamkajšnje glasbene šole. Stanko Janežič je svojo švnj. uio.is, » ueakmiLjv o Zublji vojne posvetil dejal, da je bil sedaj pravi čas za J“jakoni - žrtvam druge sveto- izdajo takšne knjige, saj se je vojne in revolucije na Slo- ■ prav v zadnjem času o tem ob" ob petdesetletnici '' ................................ 1*945-1995), Knjiga je vezana regijo, iz katere izhaja, ® Je postavljena v čas po cvet-"'nedelji 1941, »Nemci so takoj na začetku raztrojili, ajveč so nas priključili svo- J tajhu. Prekmurje so pre-P9stili Madžarom, naš jugo-ahod 2 Ljubljano pa Italija-J"’* Govori o nastanku in ^^nizaciji odpora proti oku-"'Orjii in tem, kako je rasla samozavest in kako so imeli pri tem pr-n, ' izobraženci, Slovenci itatj okupirani kot člani tranke, ampak kot Slo- IjOpisuje tudi zbeganost '41 takratnega časa in kako šenj. Slavist Jože Pogačnik je izdajo takšne knjige, saj se je m ce?'r nasilno vklju-tae ’ nemško vojsko. Od ®etka vojne do osvoboditve p. —VVJJJV utr uavUL/OUlltC l?\Pripelje skozi pet zgodb Streli, Nočna ijh ■ • vrnitev, kjer iz svojih osebnih izku- dobju pisalo zelo izkrivljeno. Predstavili so tudi knjigo Jeruzalemski Zvonar pisatelja iz Slovenskih goric Stanka Kocipra, ki že dolgo živi v Argentini, a se s svojimi knjigami tematsko vedno znova-vra-ča v svojo rodno pokrajino. To je njegova tretja knjiga, ki je izšla v Sloveniji; leta 1993 je izšla knjiga z naslovom Goričanec, lansko leto pa Mer-tik. Knjigo je posvetil ljudem, katerih ni več. Pisatelju so dali toliko, da lahko vsaj drobec njihove dobrote hvaležno zapusti novim rodovom. Obsega enajst leposlovnih besedil, ki so nastajala v obdobju od 1945, in 1957, leta in so izhajala v različnih publikacijah emigrantske književnosti, Pri svojem pisanju se navezuje na tri ravni; zemljo, Boga in družino, Kociper tudi omenja družino kot celico družbene skupnosti. Zgodbe •r- f^uhurni koledar h ' i' I ?A2STAVE I B ^HJRSKA SOBOTA: V galeriji je pregledna razstava avstrijske-“metnika Erwina Reisnerja, ki se predstavlja s slikami, ri- 5'®"'*, grafikami in objekti. ^lirska SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate tudi razstavo udeležencev slikarske kolonije, ki jo je pripravilo Slovensko ^otestantsko društvo Primož Trubar. "BURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je na ogled raz-riava Avari na jugozahodnem Madžarskem. Pripravil jo je Zalskd županije, odprta pa bo do 20. novembra. "^LRSKA sobota v predprostorih grajske dvorane si lahko gledate razstavo članov likovne skupine LIKOS. jurska SOBOTA: Razstavo študentov in dijakov, ude-«žencev likovne kolonije KPŠ, si lahko ogledate v razstavnem !®lčnu Zavarovalnice Triglav, *^ENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin so na ogled dela ®^ademskega kiparja Marjana Dreva in slikarke Veronike s Ptuja ‘*^LENC1: v galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate raz-®^avo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umet-"'kov: Iva Brančiča, Sergeja Kapusa, Ota Rimeleja in Stefana Galiča. ^ENCI: V avli hotela Miral je odprta razstava fotografske ‘Sodovinske dokumentacje V, Prekomorske brigade, ki jo je Posredoval Muzej novejše zgodovine iz Celja, Razstava bo ^Mado 1, decembra. ^ICAN: V-gradu razstavlja svoja dela Živko Brkič - Žiga, ^*OMBaTHELY: V soboto, 18, novembra, ob II. un bo v "loriji Keptar otvoritev razstave Pannonia ’95. Razstavljan pomurskli akademski slikarji En dre GOnter. SuzannffKi- I u'" Moss, Vladimir Potočnik in Mirko Rajnar, 'MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda bo v petek, 17. "®*enibra 1995 ob 18 uri otvoritev razstave slik Ernesta Bran- ®tava Avari ^•lEDlTVE . [.'LRSKa SOBOTA: V petek, 18, novembra, bo v grajski dvo-Murski Soboti prva repriza komedije Metek f čelo. Člani imajo 50-odstotni popust, . “WNC| v petek, 18, novembra, ob 19, uri bo v kongresni v hotelu Radin literarni večer. Svojo poezijo bodo brali Cnli; Tomi, Marko in Hajdi, LAKOS: V soboto, 18, septembra, bodo v Vaškem j> "'u gostovala ljubiteljska Kulturno-umetniška društva iz ] hrati bo tudi razstava sekcije za ročna dela iz Pinc. M*P®^^kjeob 18, uri. , nv/^KA SOBOTA: V petek, 18. novembra, bo v galeriji v Sla 1? P^^jekta OKOLJEVARSTVENIK VRATA gledidiSko-V prireditev in projekcija filma o plezanju Toma Česna I parku. Plešeta Vojko Vidmar in Jasna Knez, .. pa Lado Jakša (sintetizator, pihala) in Matjaž Waingerl yT, V^Ltiarfa) ' SOBOTA: V grajski dvofani bo v četrtek, I6.no-"ta. ob 19. uri koncert godalnega kvarteta Slovenske filhar-"'"nije ^LRSKa SOBOTA: V torek, 21. novembra, bo lutkovna igri- . « - - - 1--^,4^ *vla Polaka Conccrto Grosso (Veliki koncert). enajstih podnaslovov v knjigi so zgodbe o ljudeh, ki so na robu socialnih norm, središčno vlogo pa ima pri tem evangelijsko krščanstvo. Na koncu obeh knjig sta še slovarčka nekaterih v zgodbah uporabljenih manj znanih izrazov iz prleškega narečja, kar jima da še posebno vrednost, ANR ■ ir O kulturnih dogodkih v četrtek se bo predstavil Godalni kvartet (Miran Kolbl, Monika Zupan, Aleksander Milošev in Igor Škerjanec), to je prvi nastop iz cikla Komorni ansambli Slovenske filharmonije, V svoj program so vključili glasbo dr. Benjanina Ipavca Serenada ter Ludvr^a van Beethovna Godalni kvartet v c-tnoln, opns 18, št. 4, V lutkovni predstavi Cencerto Grosso pa boste v četrtek, 23. novembra, z zapuščenimi živalmi - oslom, petelinom, mačko in psom -po svetu iskali nekoga, ki bi jih prenočil in jim dal kaj malega za pod zob. Na svoji poti srečajo glasbenika, ki nima glasbenikov za koncert. Pomagajo mu iz stiske, ostanejo pri njem in kot pevski zbor pripravijo velik koncert - za vas. Igrico je pripravilo Lutkovno gledališče iz Maribora. I I Akademski slikar Ignac Meden pripravlja pregledno razstavo del zadnjih štirih let, ki jo med drugim zaznamujejo polemični razmisleki o rojevanju in vlogi prostorskega artefakta. Otvoritev razstave z naslovom Za Rafaelom/Neslika bo v Galeriji Murska Sobota v Četrtek, 23. novembra, ob 18. uri, ogledali pa si jo boste lahko do 17. decembra. v Mursko Soboto prihaja gledališka glasbena satira Domovina, ljubezen moja v izvedbi Gojca & D Hamr'sov. Predstava je polna različnih melodij, od countiyja, rock and rolla, punka, narodnozabavne melodije in reaggea, kar se prepleta s satiričnim razmišljanjem glavnega junaka Rudija, Ta se s pomočjo angelov Barke Cerar, Lune Ornik in Metke Trdin sprehaja skozi značaj podalpskega življenja slovenske nacije, Gojca, ki smo ga doslej poznali kot odličnega igralca in tekstopi-sca, sedaj spoznamo tudi kot pravega rockerja in dobrega pevca, Pre- dstava bo prihodnji četrtek, 23, septembra. ANR Slovenski vrhunski glasbeniki za pediatrično kliniko Tudi pri nas so se zbrali glasbeni umetniki, ki želijo s svojim ustvarjanjem pomagati otrokom, V soboto, 18, novembra, bodo pripravili dobrodelni koncert, kjer bodo nastopili vrhunski slovenski glasbeni umetniki. Zbrani denar pa so namenili za gradnjo nove otroške bolnišnice, pediatrične klinike v Ljubljani. Dobrodelna prireditev je zamisel violinista Tomaža Lorenza, ki je k sodelovanju povabil šestdeset glasbenih umetnikov in nobeden ni odpovedal nastopa. Med drugim so v Narodni galeriji nastopili Kvartet Enzo Fabiani, Zoran Markovič, Tatjana Ognjanovič, Trio Lorenz, Ljubljanski Madrigalisti, Boris Šinigoj, Stanko Arnold, Irena Baar, Vlasta Doležal - Rus in drugi. Dvorana bo sicer nekoliko pretesna za toliko nastopajočih, vendar je najprimernejša. 1 I i s ?s»r Ignac Meden: iz prostorske pastavitve »NesHka«. Esprite slovene Založba Mondena je v zbirki Esprite slovene izdala Kram-Ijaiija z nesramno deklico Tadeja čatra. V publikaciji je zbranih sedemintrideset komentarjev, napisanih v zadnjih petih letih in pred tem ali prebranih v Ca{r)terskih poletih v okviru Studia Luvvigana na slovenski televiziji ali publiciranih v prilogi Dela Vikend magazin In celjskem Novem Tedniku. »Konstrukcija sedanjosti je možna le z rekonstrukcijo preteklosti,« dodaja v spremnem besedilu Roman Repnik in ravno ta formulacija nas spodbuja k razmisleku o smiselnosti takšnih publikacij. V zadnjih letih je bilo namreč napisanih že kar precej besedil na sodobne slovenske teme, ki zvečine ne izstopajo po aktualnosti in senzacionalnosti. Ampak Kramljanj k temu ne moremo prištevati, če že zaradi česarkoli drugega ne, jih ne moremo vsaj zaradi pronicljivosti in neobremenjenosti Čatrovega razmisleka o sodobnem slovenskem kulturnem in državnem utripu. Obenem pa nas na nevsiljiv način nagovarjajo k razmisleku o našem času in s tem vsekakor tudi o nas samih. Zagotovo so tovrstne publikacije temu tudi namenjene. Komentarji so razdeljeni na tri dele z zelo pomenljivimi nadnaslovi: Božanski premiki, Retrospektivni vade-ntekum in Zadetek s pogledom. Precej pozornosti nameni Čater televiziji. Zakaj? Zato, ker »živimo v svetu, ki ga nadzorujejo mediji. Z ničemer drugim kot z informacijami.« Zato seveda ne moremo mimo televizije, »Televizija namreč ni stvar niti edukativnega niti etičnega, marveč uporabnega in estetskega in je zato namenjena predvsem zabavi, ob televiziji se zabavamo, pa čeprav nam prikazuje vojno v BiH. Branje televizije je stvar kulture bivanja; če menite, da vam zaradi televizije ni treba kupovati časopisov, se hudo motite, zakaj televizijska poročila niso namenjena seznanjanju z novicami v svetu, marveč izključno zabavi. Televizijske zvezde govorijo s konkretnim jezikom, s tistim jezikom, ki ne prenese molka, in so zato stvar časa. Stvar sedanjosti. Njihove zvezde se lahko vsak čas utrnejo, njihov govor je brez tiste prepotrebne substance, ki omogoča večnost.« Čas, vzpostavljen z močjo medija, seveda zanika umetnost., Medij pač označujeta aktualističnost in senzacionalističnost, čemur je umetnost, zaznamovana s presežnostjo in iniciacijo, že v zasnovi nasprotna. Temu razmisleku bi bržkone morali reči ena od možnih interpretacij. Toda: se sploh zdi možna neka druga, če že ne pristajamo na paradigmo časa, na vladavino tržnih mehanizmov, ki spreminjajo umetniški izdelek v tržno blago in s tem povzročajo izenačevanje vsega, od koder ni več daleč do etičnega relativizma in odsotnosti vsakršnih vrednot. Premislek o kulturi zadene nedvomno tudi kulturnike, ki so se po slovenski osamosvojitvi znašli v nezavidljivem položaju. Nikakor ne moremo zanikati, da so slovenski intelektualci »osamosvojili« in vzpostavili slovensko državo in da je v prejšnjem sistemu predvsem kultura odsevala kritičnost javnosti. Ampak kaj se dogaja s kulturo zdaj? »Znašla se je na stranskem tiru.« In umetniki so se prelevili v razumnike, iz ustvarjalcev v politike. »Slovenski intelektualci se čutimo poklicane, da razsodimo bodisi v prid temu bodisi v prid onemu. In pika. Naše mnenje je končno. In odločujoče.« In neopaženo, seveda. »Toda ko bo kultura spet poklicana, da stopi v prve vrste, na to žal ne bo pripravljena, moči, ki jo je nekoč izžarevala, ne bo več imela,« Ampak, ali je mogoče pričakovati moč od nekoga, ki ne zmore niti zdravega odnosa do lastne preteklosti? »Vsi tisti, ki še kar naprej sanjajo o komunistični zaroti, ki se nam menda dogaja, katere jedro se zbira okrog Organizacije, komuniste potrebujejo. Ker jih želijo videti, jih vidijo, in ker jih morajo prepoznati, jih prepoznajo,« Ampak minulo je v lasti zgodovine in nepovrnljivega, Žal, a ne gre drugače. Robert Titan - Fclix Ne boste verjeli Kmalu mladinski center V Murskli Soboti Končno so se stvari premaknile in lahko pričakujemo, da bo Murska Sobota kmalu dobila mladinski center. Vprašapje mladinske problematike je postajalo vedno bolj pereče, zato so na občini začeli razmišljati, da je potrebno vendarle nek^ storiti, da ne bodo gostilne in park edino zbirališče mladih. Vodenje tega projekta je prevzela Brigita Perhavec, ki bo tudi glavna svetovalka. V mladinskem centru bo zaposlen profesionalni svetovalec, ki bo skrbel za nemot-no delovanje. Našli so tndi prostor, ki naj bi bil nekje za Panonko in meri okrt^ sto kvadratnih metrov. Prostore si je ogledal tudi Brane -------------------------------- Šalamun z Urada za mladino, k I '.1 t:' • r- ki je menil, da ustrezajo normam, in obljubil, da bodo projekt sofinancirali. Prostore ta hip pridobivajo in Perhavčeva je obljubila, da bodo mladi v tej akciji prišit do njih. Center bo namenjen predvsem socializaciji, kreativnemu preživljaju prostega časa zunaj šole, poudarek pa bo na informiranju in svetovanju. Odrasli seveda nimajo namena, da bi popolnoma določali, kaj bi naj mladi tam počeli, zato vabijo vse mlade, da razmislijo o tem, kakšni družabni center si želijo in kakšne dejavnosti jim naj leta ponuja. Zato bo kmalu organizirana okrogla miza ali anketiranje, da bodo mladi lahko po- vedah svoje želje. ANR 12 vestnik, 16. novembra 199j tem in onem I C FIMAMCMO ZČ-AfM a 1 V Mariboru predstavili električni avtomobil Alternativa bencinu © f Ste kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo, ko bi na lepem zmanjkalo nafte in ne bi bilo več surovine za bencin in dizelsko gorivo, ki poganjata motorje z notranjim izgorevanjem? Na milijone in milijone vozil bi obstalo in naenkrat,ne bi imeli nobene vrednosti, četudi so iz visokega cenovnega razreda. primerjavi s klasičnimi motorji) manj premikajočih se delov, zalo so njihova obraba in vzdrževanje manjši, potrebna pa seveda tudi niso olja in še kaj, kar Je nuja pn motorjih z notranjim izgoteva-njem. . Dr, Karel Jezernik in drugi, ki so pristavih »piskrček« k prvemu električnemu avtomobilu v Slove- niji, vidijo veliko koristi, če prišlo do serijske izdelave: nova delovna mesta v izdelavi, servisi- naju in vzdrževanju takih avto’', zmanjšana odvisnost od nafte in njenih derivatov; po2iti* ven vpliv na dnevni diagram po- Pomurska družba za upravljanje skladov bo zbrala za več kot 8 milijard tolarjev certifikatov Odprli že tretjo investicijsko družbo Klasične nafte, ki jo črpamo iz zemeljskih plasti, nekoč ne bo več, zato strokovnjaki iščejo nadomestke. Zdi se. da ima še največ možnosti avto na električni pogon, saj tako vozilo ne one- tor precej: 300 kilogramov. Njegova življenjska doba je 3 leta, z njim pa je mogoče prevoziti nekaj čez 30.000 kilometrov, potem pa ga je treba zamenjati z novim, ki pa ni ravno poceni. motor, katerega tako imenovana nazivna moč je 18 kW, kratkotrajna pa 30 kW. Na- zivni vrtljaji: Svoje certifikate jim je doslej zaupalo že več kot 28 tisoč Pomurcev r -T [i v Pomurska družba za upravljanje skladov, ki Je doslej ustanovila že tri investicijske družbe, nadaljuje zbiranje certifikatov občanov. Pomurski investicijski družbi I in n sta že končali zbiranje, ker je rok za zbiranje certifikatov podaljšan do konca pnega polletja prihodnje leto, pa so se v družbi za upravljanje odločili, da ustanovijo tretjo družbo, v katero bodo Pomurci še lahko vložili svoje certifikate. Po ocenah, ki so jih .opravili v Pomurski banki, naj bi bilo v Pomurju za okoli 16 milijard tolarjev certifikatov, ki j*ih lastniki ne morejo vložiti v podjetja, in na polovico teh certifikatov računajo v Pomurskih investicijskih družbah. V prvi dve družbi so občani vložili 7,15 milijarde tolarjev, zdaj pa certifikate zbira še Pomurska investicijska družba III, ki je doslej zbrala za okoli 400 milijonov tolarjev certifikatov, do 20. januarja, ko bodo končali z zbiranjem, pa naj bi se približali razpisani vsoti 1,5 milijarde tolarjev. S tem bodo tudi uresničili cilj, saj bodo zbrali za čez S milijard tolaijev certifikatov. Pomurskim investicijskim družbam je tako doslej svoje certifikate zaupalo čez 28 tisoč Pomurcev, kot pravi Tomaž Satler, direktor Pomurske družbe za upravljanje skladov, pa Je naloga skladov, da te certifikate kar najbolje naložijo in tako svojim delničarjem zagotovijo čim večje dividende. Žal pa lastninjenje družbenih podjetij teče prepočasi in so pomurski skladi doslej v nakup deležev v olastninjenih podjetjih vložili le dobrih 6 odstotkov zbranih cerifikatov. Ker se je rok za lastninjenje in zbiranje certifikatov podaljšal še za pol leta, računajo, da bodo zadnje certifikate vnovčili v letu 1997 in Šele potem bodo delničarji lahko računali na izplačilo prvih dividend. Res da so delničarji, ki certifikate vlagajo v sklade, trenutno v nekoliko slabšem položaju od tistih, ki sojih vložili v podjetja, ki že izplačujejo dividende, vendar v skladih zagotavljajo, da so naložbe pri njih manj tvegane. Pomurski investicijski družbi sta doslej sodelovali na dveh dražbah Sklada, trenutno imajo lastninske deleže v šestih podjetjih, svoj delež v dveh pa so medtem že prodali. Tako so prodali delež v Stanovanjsko-komunalnem podjetju Ljutomer in v Prehrani Lendava, v prodajo pa so ponudili še deleže v dveh podjetjih. Njihova poslovna usmeritev je. da prodajo deleže v manjših podjetjih, povečajo pa deleže v večjih, ki uspešno poslujejo. Posebej pa poudarjajo, da so vse-deleže, ki so jih doslej prodali, prodali z dobičkom. Vključujejo se v trgovanje z deleži med skladi in na ta način so pridobili delnice Leka, sodelovali pa bodo tudi na naslednji dražbi Sklada za razvoj. LUDVIK KOVaC l 1 l^’l I 5.910 obratov na minuto. Zavore: spredaj diski, zadaj bobni. Pri motornem zaviranju se energija vrača v akuihulator! Masa praznega vozila Je 1,175 kilogramov, prtljažnik obsega 2.800 ccm, skupna dovoljena masa pa je 1,360 kilogramov, Avto seveda nima izpuha. I ■ - I r Premalo sredstev za vse Zadnja razširjena seja upravnega odbora Združenja podjetnikov Pomurja je bila namenjena predvsem predstavitvi konkretne pomoči Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva podjetnikom ter vlogi pomurskih bank pri tem. Sejna soba območne gospodarske zbornice v Murski Soboti je bila pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti Cvetki Tinauer, vršilki dolžnosti direktorice omenjenega sklada, ki zdaj že eno leto vodi to izključno finančno inštitucijo. Sklad je bil sicer ustanovljen že konec leta 1991 in deluje pod okriljem ministrstva za gospodarske dejavnosti, po zakonu o razvoju malega gospodarstva pa bi za spodbujanje te dejavnosti lahko dodeljeval pet oblik pomoči. Po besedah Cvetke Tinauer pa zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev nikoli ni bil usposobljen za vse te oblike pomoči, zato se Je v glavnem omejil na subvencioniranje obrestne mere in poroštva za najeta posojila. Pri pomoči malemu gospodarstvu dajejo v skladu prednost tistim prosilcem. ki dosežejo pri bankah čim nižje obrestne mere in za letos so postavili pogoj, da realna obrestna mera ne sme preseči 13 odstotkov. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so mnogi dosegli tudi nižje obrestne mere in pri dodeljevanju subvencij so imeli ti seveda prednost. Za subvencioniranje obrestne mere v skladu razpolagajo s proračunskimi sredstvi, ki pa so Žal še vedno preskromna, in tako jim je še od lani ostalo nerešenih 41 zahtevkov, za katere bi potrebovali 84 milijonov tolarjev. Kaze, da bodo ta sredstva zdaj vendarle zagotovljena in tako bodo tudi te zahteve izpolnjene. Sklad za razvoj malega gospodarstva je doslej prejel že okoli tisoč vlog za subvencioniranje obrestne mere in okoli 600 jih je bilo ugodno rešenih, medtem ko so za jamstvo dobili le sto vlog. Po trditvah direktorice Tinauejjeve bi se morali podjetniki bolj odločati za zagotavljanje jamstev, saj se po temeljitih preračunih izkaže, daje to zanje ugodnejše kot subvencioniranje obrestne mere. S pomočjo, ki jo je sklad za razvoj malega gospodarstva letos namenil podjetnikom, le-ti ne morejo biti zadovoljni, saj je sklad razpolagal le s 110 milijoni tolarjev, do konca septembra pa je prispelo 300 vlog za subvencioniranje obrestne mere. Po novem se bo stanje izboljšalo, saj se bo v ta sklad stekal tudi del privatizacijskih sredstev od kupnin. V njem se bo tako nabralo 79 i milijonov tolarjev in že pripravljajo razpis za spodbujanje malega gospodarstva. Pravijo pa. da ne bodo podpirali prosilcev v tistih občinah, ki za to tudi same ne bodo namenile ustreznih sredstev. ■■ V pomurskih občinah so v svojih proračunih za te namene izločili sredstva, njihova višina je odvisna od ekonomske moči posamezne občine, v spodbujanje razvoja malega gospodarstva pa se ustrezno vključujejo tudi banke. Te sodelujejo z občinami in republiškim skladom, samo Pomurska banka pa je letos v sodelovanju s 15 občinami za te namene angažirala okoli 350 milijonov lolajjev. LUDVIK. KOVaC Električni motor so vgradili v škodo pick-up. Električni avto so razstavili na mariborskem trgu in radovednežev se je kar trio. Akumulator se Je ves čas polnil po kablu iz klasične vtičnice z 220 V napetostjo. Med vožnjo avtomobila pa ni bilo slišati nobenega ropota. - Fotografija: S. S. snažuje okolja. Problem, na katerega praviloma nalete v vseh razvojnih službah, so akumulatorji. V manj obsežne še vedno ne morejo »spraviti« toliko energije, da bi zadostovala za večurno poganjanje električnega motorja, zalo pač vgrajujejo stežke«. Tudi v električnem avtomobilu, ki so ga razvili v podjetju Mechatroni-ca, d. o. o., Maribor, pod idejnim vodstvom dr, Karla Jezernika, montirali pa v podjetju Tiping (in predstavili v javnem podjetju Elektro Maribor), tehta akumula- Pogonski akumulator, ki so ga vgradili v Mariboru, ima nazivno napetost 132 V, nazivna kapaciteta pa je 70 Ah/k5. Polnilec baterij je integriran, čas polnjenja pa je 4 do 5 ur, da bi se potem lahko z električnim avtom vozil kaki 2 uri oziroma se z njim prepeljali 60 do 80 kilometrov. Primeren bi bil torej za vožnjo v službo, ker bi med delovnim časom lahko napolnili akumulator. Mariborski električni avto {motor so vgradili v šasijo škode Pi-ck-Up) ima asinhroni električni Električni avto »Eletro Škoda Pic- ■ Up«, ki so ga predstavili v javnem podjetju Elektro Maribor. ima svojega prvega kupca: Elektro Maribor. Uporabljali ga bodo njegovi terenski V’. Dr. Karel Jezernik, idejni oče mariborskega« tričnega avtomobila, Je optimist, kar , daljnji razvoj električnega avtomobila. Fr^ se že oglašajo. V naslednjih šestih mesčcin izdelali 15 takih avtomobilov. K njihovi zaciji bo prispeval tudi avto, ki bo krožil J" „ in okolici, s^i ga bodo uporabljali delavci E« Maribor. delavci, ki se bodo gibali zlasti po naseljih, torej v urejenem okolju, za katero je sicer tak avto za zdaj edino primeren. Na daljše razdalje se seveda ne moreš zapeljati, ker potem, ko se izpraznijo baterije, nimaš nekaj ur časa, da bi se baterije spet napolnile. Te se sicer napajajo prek 220 V vtičnice. Električni avto ima (v vek^- rabe elektrilčne energije v troenergetskem sistemu, sajl nitev akumulatorjev pravRo poteka v nočnem času Ste se navdušili za električni avto? Stane od do 29,000 nemških v cevečS mark, se^** gaje mogoče plačati s š sobočai^. Zakaj se je mesto Sobota znašlo v dvojnem prometnem kolapsu ' Prometna norišnica na koncu mestn upravna enota M,Sobota je dovolila zaporo mostu v Lendavski ulici - Sedem mesecev potrebuje Cestno podjetje Celje za obnovo, ki sojo morali le priglasiti Po nenormalni gueči in koloni vozil pred semaforji v Cankarjevi utici oziroma magistralni cesti M 10-1 se je prejšnji teden pojavila kača čakajačih vozil tudi z druge strani, torej v Gregorčičevi ulici. Vzrok je delna zapora mostu čez Ledavo, ki dovoljuje le vožnjo po enem voznem pasu. Ali smo spet žrtve birokratskega poigravanja ali resničnega nepoznavanja terena? Slednjega ne bi mogli trditi, kajti za zaporo mostu čez Ledavo v Lendavski ulici so odgovorni tudi na Upravni enoti Murska Sobota. Cestno podjetje Celje, ki je zmagalo na natečaju za pridobitev del, je lahko začelo delati šele takrat, ko je Ministrstvo za promet In zveze - Direkcija Republike Slovenije za ceste pridobilo uradno soglasje za izvedbo obnovitveno-sa-nacijskih del na mostu čez Ledavo na R-355 na osnovi Vedernjakovega projekta. Odločbo o dovolitvi priglašenih del je izdala Upravna enota Murska Sobota, podpisala pa stajo Bogomir Rola in Silvij Podlesek. Ce verjamete ali ne, most v Lendavski ulici obnavljajo le na osnovi priglasitve del, torej je ministrstvo moralo le s pisno prošnjo (Boris Tekavec in Drago Bole z Družbe za državne ceste sta oddala prošnjo 18. avgusta) obvestiti pristojne na upravni enoti, da bodo to in to počeli. Enako kot če bi vi gradili leseno šupo za delovna orodja. Razlika je le v tem. da vi s svojim delom ne boste motili nikogar, kvečjemu soseda z zabijanjem žebljev, zaradi priglasitve del o obnovi mostu pa je celotno mesto Murska Sobota doživelo prometni infarkt, Ce bi šlo le za nekaj dni. bi verjetno potrpeli, toda moram vas vnaprej obvestiti, da ima Cestno podjetje odobren naslednji terminski plan: delna zapora in obvoz po predloženi skici naj bi trajala od oktobra do 30. maja, saj naj bi oktobra sneli ograje in hodnike. do konca novembra bi še odstranili vozišča in izolacije, sanirali robne vence ter izravnali in sanirali betonske plošče: od decembra do konca februarja je predvidena t. i. ZIMSKA PREKINITEV, nato pa bi dela nadaljevali spet marca, aprila in maja. Tako bo v Murski Soboti gneča skorajda v centru mesta zaradi ležernosti izvajalcev iz Celja (neprimerne zimske razmere ne trajajo štiri mesece) ter zaradi nepoznavanja prometnih razmer tako dolgo, kot če bi gradili povsem nov in razširjen most. Poznavalci prometne ureditve menijo, da bi bili že semaforji ugodnejša rešitev kot zapora enega dela cestišča, saj bi se potem nabirala kolona zunaj mesta v smeri proti Martjancem, ne pa v mestnem središču. Za kaj takega bi bilo potrebno predlagati spremembo Odločbe o splošni prepovedi prometa na delu regionalne ceste št. 355 Hodoš-Murska Sobota na odseku št. 1416 (odločba je izdana 30. oktobra zaenkrat za obdobje do 13. decembra 1995, torej do »zimske prekinitve«), kjer je podpisan sam minister Igor Umek. Verjamete, da je bilo potrebno toliko papirja in toliko pisanja za tako »skromen poseg«, »skromen« pač glede na žrtve prebivalcev. Pričakovali bi namreč, da bo ob obnovi mostu predvidena tudi njegova širitev, čeprav bi od župana in drugih odgovornih v občini pričakovali, da bodo zaradi bližine železniške proge zahtevali hkratne gradnjo zunajnivojskega križanja z železnico. To bo namreč nujno zgraditi v prihodnjem letu ali dveh, če ne zaradi nove železnice proti Hodošu, pa zaradi novega zakona o varnosti v železniškem prometu (predlog zakona je v drugem branju v parlamentu), ki bo zahteval obvezna zunaj nivojska križanja. Pono- vno se dokazuje, kako nepo’( nenačrtno in kratkoročno ' vanje prometne problematike veniji. Zakaj tako malomarno, in z namenom, vznemiriti P j^e-ce Sobote in okolice? Da ■” ^^,ji-sto ukvarjalo samo s sabo m |_.-mi notranjimi prometnim' F jj. mi in ne bi spraševali vLipj' nistrstva ali DARS-a o jrJ vanju drugih zatjtev? Zdaj ■" , fiS le ugotoviti, kdo je sprem izvajanja del: v oje Jjitn’ prošnji s iiL u ■■I"™ _ del namreč piše, naj h! *e j.i_ _____!1* - J dAnbhrS . .dil dela opravili od septen*^'’’ V*'5 vembra 1995, v pa je rok od oktobra do 3“ ■ 1996. BERNARDA B- “ , t v n*** M t .1 Obnove mostu v Lendavski ulici so se lotili brez vnaprejšnja < prometnih tokov v regionalnem središču - zaradi tovornega pt - M lO-l Je to glavna vpadnica v .Mursko Soboto za večino osebnimi avtomobili. FOTOGRAFIJA: JURE ZAL I I vestnik, 16. novembra 1995 13 I Nasveti i I l I f Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med '“tltom, 7. 11., in ponedeljkom, 13, 11. 1995. V torek, 7, novembra, je Lju-wjanska borza objavila sporočilo “ javnost v zvezi z delnico Dadasa, Uprava delniške družbe padaš je sporočila, da od zadn-sporočila za javnost 19, sep-'stnbra 1995 v družbi ni prišlo “0 poslovnih dogodkov, ki bi ®hko vplivali na spremembo te-njene delnice. Sporočilo za javnost je objavi® 8, novembra d. d. Terme Ča- Z njim je obvestila, da je fttKba v obdobju od januarja do ^^Ptembra 1995 ustvarila poslov- ^1 izid, ki je še ugodnejši glede ^“ Zadnje obvestilo javnosti o polletnem poslovanju, saj je bilo ^stvarjenega preko 486 mio to-*0ev bruto dobička, število ho-^bkih prenočitev je bilo višje za pt^stotkov. Število tujih prev okviru zdravilišča pa je Pnmerjavi z devetimi meseci ^‘31994 višje za 53 odstotkov, skladu s sklepi skupščine in “Zornega sveta so uresničeni p' f^^vojni načrti za leto 1995. ^tipe Čatež, d. d., so v posto-“ lastninjenja prejele drugo vJ-j® ^8encije Republike Slo-prestrukturiranje in pri-izacijo in kmalu pričakujejo J^gistrskega sodišča o regi-L Takoj po tem bo sklicana t tvi'^a '‘i odločala o deli-“obička. Do izplačila dividen-leto 1993 bodo upravičeni n.i . *®arji, ki so bili vpisani v J niško knjigo 13. aprila 1994, 17nlr. Alt □-..►J. -J. 1 . .L _ 1! I 'Vplačila dividende za leto pa vsi delničarji, ki bodo Pisanj po pridobitvi sklepa registr-sodišča. C, ■ Povembra sta objavili spo- Pin UBK-banka in T^čdia. Prva je javnost obve-da v banki po 12. oktobru posebnih poslovnih lahko vplivali na cene delnic in o knji-jl8 ^'■^doosti delnice Tudi uprava družbe delniško knjigo deseti ni ‘VV, ki bi lahko vplivali na ^1 I uui u^iana Ul uooo je sporočila, da rast L ni povezana s kakršnimi v družbi in zunaj ''an da se je povpraše-ZarajP” njihovi delnici povečalo čj • ' sklepa skupščine delni° konverziji prednostnih nic V redne ter nakupa 20-od-paketa delnic Delo Re-Jt. d. (j koli’ Bi kotacija A - delnice I, ce 1 c,'' enotni tečaj delni-_______________ _____ 1116<;o_________prome- IJet ' tolarjev, v ponede-so{'i , ^^drsnil na 12289 (lil ti-yOlarjev prometa). tl!l h-je porasel enotni tečaj J^tobanke z 18999 na larjev I Oa naslednjega dne (»u, ob 12,2 mio tolarjev * četrtek pa padel na hJetj 50. 1 mio tolarjev pro-je njen enotni tečaj na 19081. ko je bilo ’ tnio tolarjev prometa, v odstotka na 12723 je -a, ko je bilo za 4,5 mio prometa, naslednjega 1 a, tel. 0608 62-236 20 tul iKii n Z^jO.tel 061 133-11 -S5 tki t iiiKIlani ’»i. 3?^' S-!> Ljubljanske 3a 191.083 29-938 ’*l 0643??jnlUBrlČBVO r. 11 ^Sri .^icgreu tBi. 062 772-531 tel 066 38-290 ... ponedeljek pa padel na 18515 ob 13,6 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj Salusove delnice je rahlo porasel v torek z 20092 na 20128, ko je bilo za 12,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 200! 1 ob 4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 19996 (15,6 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 19902, ko je bilo za 11,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 19457 (1,9 mio SIT). 7, novembra je nekoliko porasel enotni tečaj delnice SKBR-a z 38751 na 38769, ko je bilo za 40,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne neznatno padel na 38662 ob 57,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 38063 (148,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 37873, ko je bilo za 34,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 37146 ob 62,1 mio tolarjev prometa. Borzna kotacya A -obveznice Z obveznico Banke Celje (BCEl) je bil prijavljen v torek aplikacijski posel v vrednosti 674 tisoč tolarjev po tečaju 104,2 (-0,7 odstotne točke), naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 105,5 in se na tej ravni zadržal vse do ponedeljka, skupno pa je bilo za 42,2 tisoč tolarjev prometa. S 102,0 na 102,1 je porasel v torek enotni tečaj obveznice RSLl, ko je bilo za 79 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na ! 02,9 ob 6,9 mio tolarjev prometa ter se na tej ravni zadržal tudi v četrtek (8,1 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL 2 je zdrsnil v torek s 113,9 na 113,4, ko je bilo za 293 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 113,8 ob 14,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 114,5 (33,5 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 114,4. ko je bilo za kar 128,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 112,2 (54,1 mio SIT), Neznatno je porasel enotni tečaj obveznice RSL 8 na 94,1. ko je bilo za 5,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa pade! na 94,0 ob prometu 14 tisoč tolarjev. Za 0,5 odstotka na 100,2 je porasel enotni tečaj obveznice RS 11 v četrtek, ko je bilo za 4,3 mio tolarjev prometa. V torek pa je poskočil za 0,4-odstotne točke na 101,5 enotni tečaj RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 101,4 ob prometu 281 tisoč tolarjev, v četrtek pa se vrnil na 101,5 (270 tisoč tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj porasel na 101,6, k(ije bilo za 1,2 mio tolarjev prometa. Z obveznico SKBl je bil sk- 15051, ko je bilo za 27,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 15189 ob 39,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa rahlo padel na 15187 (50,6 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 15181, ko je bilo za 28,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 14834 ob 63,7 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj Dadasove delnice je po objavi sporočila za javnost poskočil za 9,75 odstotka na 176586, ko je bilo za 53,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 189854 ob 137,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel na 189284, ko je bilo za 201,6 mio tolarjev prometa, v petek na 177716 ob 208,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 169307 (125 mio tolarjev prometa). V torek je padel enotni tečaj delnice Finmedie z 22338 na 21972, ko je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 23768 ob 32,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 26042 (84,2 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 25100, ko je bilo za 13,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 22704 ob 11,3 mio tolarjev prometa. V sredo je porasel za 13,4 odstotka na 17167 enotni tečaj delnice Hmezad banke, ko je bilo za 773 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 17425 ob prometu 174 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 17005 (986 tisoč tolarjev prometa). 7, novembra je padel enotni tečaj MK Založbe s 15307 na 15037, ko je bilo za 3,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 16042 ob 162,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 16425 (51,6 mio tolarjev). V petek je njen enotni tečaj pade! na 16354, ko je bilo za 25,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 16225 (21,7 mio SIT prometa). Za 9,58 odstotka na 1225 je poskočil v sredo enotni tečaj delnice Term Čatež, ko je bilo za 19,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 1248 ob 33,1 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 1164, ko je bilo za 19 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 1130 ob 24,7 mio tolarjev prometa. I I lenjen aplikacijski posel v torek po tečaju 103,6 (-1,9-dostotne točke) v vrednosti 62 tisoč to- larjev, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 105,2 ob prometu 451 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj padel na 104,8, prometa pa je bilo za 4,7 mio tolarjev. Nespremenjen enotni tečaj {! 10,0) je zadržala od torka do ponedeljka obveznica SKB 2, skupno pa je bilo za 108,8 mio tolarjev prometa. Za 5,7-odstotne točke na 7!.! je v torek zdrsnil enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKRl), ko je bilo za kar 61 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 78,2 ob prometu 342 tisoč tolarjev, v četrtek pa porasel na 83,0(870 tisoč tolarjev). Borzna Rotacija B -redne delnice v torek je rahlo porasel enotni tečaj delnice BTBR 2 15010 na Borzna kotacija B -prednostne delnice Za 90 tolarjev na 40100 je porasel v torek enotni tečaj delnice KBTP, ko je bilo za kar 116,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 4348! ob 14,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 43341, ko je bilo za 4 mio tolarjev prometa, v petek na 43089 ob 1,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 40162 (522 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice Primofi-na je poskoči! v torek z 61435 na 63233, ko je bilo za 38,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 66674 ob 52,6 mio tolarjev prometa. Na 17000 (-0,99 odstotka) je v četrtek padel enotni tečaj delnice DBKP, ko je bilo za 340 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 18277 ob 94,1 mio tolarjev prometa. Za 3,56 odstotka na 43000 je padel v torek enotni tečaj delnice VIPP, ko je bilo za 4,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 44000 ob prometu 440 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj padel na 43700, ko je bilo za 131 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 44400 ob prometu 888 tisoč tolarjev, . Tončka Božinovič Odgovor na odprto pismo Ministrstvu za šolstvo in šport, mag. Teji Valenčič, objavljeno y Vestniku dne 2.11. 1995 Spoštovani poslanec v DZ ir^ef Kocuvani Na vaše odprto pismo moram odgovoriti, saj Je n njem več neresničnih podatkov, zato ne želim, da bi bila Javnost napačno informirana. J. Svet osnovne šole Stogovci Je obravnavat prošnjo Župnijskega urada Apače glede možnosti poučevanja verouka.v Šolskih prostorih. Verjetno vam Je znano, da kot ravnateljica nisem članica sveta šote in lako na odločitev nisem mogla vplivati, ampak sem dolžna sklepe sveta le izvrševati. Da se Je svet odločil za tako rešitev, ni nič spornega, kajti prostor, ki ga Je namenil za pouk verouka, ni le garderoba, ampak Je bil prvotno namenjen potrebam krajevne skupnosti za razne seje. Je dovolj velik, svetel, v njem so novi stoli (ne klopi, kot navajate vi). Res je, da prostor ni ogrevan, to pa ne predstavlja posebnega problema (starši bi za ogrevanje v vsakem primeru morali prispevali svoj delež). 2. Neresničen Je tudi podatek, da je za pouk verouka na voljo le en dan (petek) ob točno določeni uri in za vse učence naenkrat. Sola Je g. župniku samo predlagala petek, verouk bi lahko imel katerikoli dan, vendar mu Je petek ustrezat Tudi ura mu Je bila predlagana glede na čas zunajšolskega pouka In avtobusne zveze. Pouk verouka se izvaja ločeno v dveh skupinah in nikakor ni bilo govora o eni skupini. Če bi g. župnik želel, bi lahko imel še več skupin. J. Glede moje prepričanosti lahko rečem, da med učenci, učitelji, starši in na sploh ne delam nobenih razlik. Želim, da se v šoli dobro počutimo. Da pa sem kandidirata na za- dnjih lokalnih volitvah, mislim, da je prav, saj bi kat članica občinskega sveta lahko mnogo prispevala k boljšim možnostim za delo na šoli in na splošno za boljše razumevanje potreb šolstva. .Mislim pa, da je vseeno, za katero stranko sem kandidirala, kajti v vseh primerih bi ostala enak človek z enakim pogledom na probleme šolstva in širše okolice 4. G. župnik ni ponižno sprejel ponujenega prostora za pouk verouka. Ogledal si ga Je in bil z njim popolnoma zadovoljen. Tako mi je povedat ob ogledu. Po objavi vašega pisma sem ga poklicala in ga o tem povprašata. Odgovorit mi Je, kot sem že prej omenila, da je vse v redu. Tudi sam vidi, da so napisane neresnične stvari, zato se Je z mano dogovoril, da bova ne glede na to še naprej sodelovala (po potrebi bomo k opremi še kaj dodali - tako sva se tudi dogovorita). yprostoru so tudi lesene zidne obloge, ki jih lahko uporablja za ptakatlranje, kar bi mu bilo v šoli onemogočeno. J. kbira kurjave za omenjeni prostor pa bo prav lako stvar stariev; ne vemo, zakaj omenjate samo petrolej. Za konce: Nobertega ponižanja ni in ni bilo. Prosim vas, g. Kocuvan, pritžiie v Slogovec, oglejte si prostor, prisluhnite staršem, ne samo nekaterim (na skupnem roditeljskem sestanku ni bilo pripomb na odločitev sveta šole J Dobrodošli boste tudi na seji sveta dole, če želite, da si boste lahko ustvarili pravo sliko. Prosim, da se kot poslanec v DZ še kar naprej trudite za šolski tolar. S spoštovanjem ’ Ramaieljia) Anica Lebar Dragi poslušalci, dobro jutro . Pred nami je prelep dan, zato vam poklanjamo nekaj drobnih zanimivosti, - Potem ko seje med ljudmi v Ljutomeru uveljavil fitnes klub, odpirajo podobno usta-j novo še za konje. Predsednik Kohar je povedal, da bo to pokrit vrtljiv hipodrom. Tako ' bodo četveronožci zmeraj razgibani in čili ne glede na vreme in letni čas. Na Škotskem že desetletja uspešno obratuje živalski klub Loch Ness. Eks - V krščanskem delu sveta je tri ali štiri dni okrog dneva mrtvih ozračje toplejše za pet Celzijevih stopinj kot drugod. Drobni plamenčki I sveč niso tako nedolžni, kot je videti, Znastve-niki opozarjajo pred nevarnostjo topitve lede, nikov in zamrzovalnikov. Eks - Za vas smo poiskali razlago pregovora ... kot svinja z mehom. V sedemnajstem stoletju je na harmonikarskem tekmovanju v Savinjski dolini svinja napadla harmonikarja. Preden so podivjano žival ukrotili, je popolnoma uničila takrat zelo redek in dragocen inštrument. Eks - Kakšne so bile volitve v Iraku, zvemo iz naslednje rime: Kdor je za, kroglico spusti, kdor pa ne, kroglico dobi. Eks I HJJ5KI mat bi lahko držal vsaj malo mimo glave, V teh dolgih minutah so se mi porajale vse mogoče misli. Pred nekaj dnevi je policija z orožjem napadla Cigane na Dolenjskem, da niso nekateri pobegnili in se skrivajo kje v bližini. Postajalo me je strah. Kaj, če bo ta, ki meri v naju, narobe razumel kakšno mojo kretnjo. Tudi hči se ni upala premakniti. Razmišljal sem o delu teh ljudi. Nekdo jih pošilja v take nepotrebne akcije, ker je nekje prej krepko zamočil. Če so v tej akciji lovili kakšne nevarne ljudi, so bili ti gotovo daleč proč. Zaresni kriminalci imajo danes dobro tehniko in se med seboj obveščajo in policiji prisluškujejo. Na cesti pohcaji ne morejo storiti nič drugega kot pobrati pijančke in prostitutke. Teh pa tu ni bilo niti za vzorec. Pa še nasproti vozeči so mi prej signalizirali, daje na cesti policija, in bi kriminalec takoj vedel zanje. Da niso hoteli prav tega? Da bi se jih bali? Da se niso samo postavljali? Nemogoče, saj niso otroci. Vrnil mi je dokumente, zaželel lahko noč in naju od-s 1 o v i 1 , Halo, ste še tam? Dovolj sem se razgovoril, bom imel Še težave zaradi tega, - Je žc Kujski val, »odprti telefon« - Halo, lahko dobim gospoda Bizjaka, varuha človekovih pravic. - To bo pomota, dobili ste Kujski val. Najbrž imate razlog, da kličete to spoštovano službo. Če imate težave, ki bi vam jih lahko pomagali rešiti, povejte kar nam. - No, ne vem, kako bi ravnal. Varuha kličem že cele ure, a jc zmeraj zasedeno. Naj bo, bom kar vam povedal. Tretjega novembra pet minut čez polnoč sva se s petnajstletno hčerko peljala od prijateljev proti Ljutomeru, V Žerovincih naju je ustavila policija. Bili so trije v nekakšnih bundah in čeladah. Eden je ostal pri kombiju, drugi je pristopil na mojo, to je šoferjevo stran in vljudno zahteva! dokumente. Ko je videl, da so v redu, je povprašal še po doku m en ti hr so pot niče. Vse bi bilo videti normalno, kontrola pač, kot smo jih navajeni. Če ne bi tretji policaj ves čas postopka, ki je trajal kakšnih pet minut, držal naperjeno avtomatsko puško proti glavi moje hčerke. Ne mimo ali prek, ampak prav v glavo, in to ves čas. Bil sem vojak v zloglasni JLA, kjer tega nisi smel storiti za nobeno ceno, Kaj bi ta policaj storil, če bi hčerka nenadoma kihnila ali bi z drevesa nanj padla suha vejica, ali če bi kje v bližini kaj počilo. Po njegovi negibni drži ni bilo možno presoditi, ali ga ni morebiti na smrt strah. Nekaj je bilo z njim očitno narobe, če ni mogel presoditi, da mu nežno drobno dekle ne more biti nevarno, Avto- prav in hvala, da ste nam zaupali. Razumemo vašo zaskrbljenost zaradi tega dogodka. Naj vas potolažimo, da to gotovo ni bilo naperjeno proti vam in da ima strah zares velike oči. Takšnih pripetljajev bo v bližnji prihodnosti še več in se bo nanje kar treba navaditi. To sodi k sodobni demokraciji in predvolilnemu boju. Kar mimo spite. Po volitvah bo spet vse kot običajno. Kujski val - reklame, mali oglasi in druga krama - - Prodamo kakovosten vinski kamen v blokih 1 x 1 x 1 m barve laškega rizlinga. Primeren je za izdelavo doprsnih kipov. Oglasite se na Vinskem Vrhu 1. -Trisobni Nisan Pajero z vodo, elektriko in balkončkom prodamo. Kličite od enih do dveh zjutraj, št. je (060) 12 345 - Preklicujem lastništvo nad pralnim strojem Candy 35 in se odrekam vsem stroškom, ki so nastali med popravilom le-tega. H. J, I I 14 vestnik, 16. novembra 1995 rz naših krajev I Pismo mojemiposlanci Dragi moj KSret! Med tejmi preminotičimi svetki s)/a z Žuškof po staroj navadi, štera vala eii v nasoj krajini, odila gledat eno omlenklnjo, njene sestrej vnukica je mejla dejte, pa je Ztiška spekla sefeiej genjene pogače pa nikše slatko pa kiijpila j Soboti nikaj za oblejčti. Preveč je ta mlada bijla vesejla, ka smo na njerto dejte nej pozabili, ka ga s ten nadale za dalešnjo familijo driijmo. Pokazala noma je se. ka je že male f ton kratkon žijtki d on bo pa njemi una za slede strani dej v le. Od socialne službe ali po našen od države je dobijla zonjega tudi edno lejpo knigo »Moj otroke fštero od ma-loga se notri pijše. Glejdo san tou skouz, pa se mi je preveč lipou vidlo, ka sefeiej , notri pijše takse, k a de dejte, da gor zrastej, znalo od sebej pa '.ud' za par pokolenj starišof nazaj po oči pa materi imejna Je se napijsano pa gda de dejte začalo oditi pa gučati. F ednon mesti san pa njšo pijsano tou, ka me genolo ka Ti zaj pijšen. Pijše, ka šteri so najbole priliibleni politični voditeli pa s ten tudi stranke. Preveč san buo radoveden, ka od toga ta mlada mati pijše, čiglij ka bi pravo, ka zatou f toj knigi nebi smelo biti mesta, ge se se od deteta somo pijše. Skouz glavou mi je šlo, kapa čl je tou ešče itak delo preminouče oblasti, ka tak ščej na dejte, kak de gor raslo pa tou štelo, nikaj vnjega fcepiti. Pa či ne pozabimo, ka tou minister-stvo, štero tou vo dav le, tej vrokaj majo, si lej ko sefeiej mijslimo. Nadale san te štbu, ka je napijsala, ka Je najbole priltibleni politični voditeu Kučan pa Drm^všek za Združena lista pa LDS, Nej mi Je dalo mera, ka mlado nebi pijto, zakoj je tou tak napijsala, pa či je zaistlno ftou gviišna. Ka bi pa te naj drujgo napijsala, pravi una, vej si pa morete misliti, če se f koužo ednoga mladoga človbka denete. Osen leji ka san v osnovno šoulo odila pa štiri fsregnjo so nas skouz fčilij pa v nas pumpali, ka so somo komunisti najbole pošteni pa edini pravi lidgej, za socializem so non pravli, ka Je najbole pošteni politični pa socialni rejd, somo tej Je napreden, si ovi sistemi so zaostali pa nej pošteni. Marks pa Lenin sta več vre-dniva kak si ovi Bogouvge. f štere lidgej po ceJlon svejtl vdrgejo pa molijo, kapitalizem^ je najbole gnijli sistem na etan svejti pa prlej ali slede ga vrag zeme pa komunizem zagospoduje po celon svejti pa te de n non tak dobro, ka de saki telko mdu, kak de njem! trbe-lo. Te nede več toga, ka štoj nebi dela douho, či de ščbu delati, pa saki de si lejko sliižo, kelko de ščbu pa delo de lejko, kelko de njemi vola, pa nikdar nas je nišče nej fčiio, ka se somo od pošte-noga dela lejko živej. fčijli so nas somo, ka se v Žitki trbej znajti. Ali zaj, da se je se tou ponijšilo, da se je naednouk se tou, ka so nas fčilij, na ciganijo obrnolo, so tej, šteri so najbole za tou kričali, ploščo obrnoli pa nači gučijo. Pa pravi, ka či zaj šteroga tistoga školnika ali profesora srejča, šteri so f tonfčenjej najbole vbrni bilij, je tak sron, ka svojin nikdašnjin dijakon ne viipajo v očij pto-glednoti. Gda sva si od toga zgučavala, je tudi njena mati postujšala pa pravi, k a je te rej san boukše bilou, ka je ima tild', delat odila pa se penzijoo zaslužila, zaj pa saki den čuje po radiji, ka kelko de-lafcofde šlo na cesto pa štera ferma Ide v stečaj. Tou je nikelko rej san is ti ne, pravi ta mlada, ali trbej znati, ka tisto, k a se Je te ponucalo, de tej mali mogo, da gor zraste, nazaj služiti. Doma san slede od toga premišlavo pa te pijtan: kak de ta mlada mati pa se drujge, štere deco majo, mogla svoje dejte fčitl pa vzgajati, či je sama nej dobro vzgojena, če so jo f Cejlon Šou-lanji vposilgevalid z naopačnin fčenjon, pa kak de naprej šou tej naš mali narod, či so ga pedesejt lejt po naopačni capašaj tejprej-gnji gonili? Glandalo toga naroda ste tudi vij ton fparlamenti, Šteri ste 'uj skouz takše šolej šli, pa zato gda vijdimo, k a v vašon deti nega niti malo poštenja, te si lejko mijslimo, ka ste za tou nej samij krijvi, tak ste nafčeni. Lipou Te pozdravla Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove F Čurogvi, 5. novembra J995 Pošta Slovenije posodablja krajevne pošte v Prekmurju tri nove pošte V petek so slovesno odprli prenovljene pošte v Križevcih v Prekmurju, na Kuzmi in v Veliki Polani, hkrati pa so začeli posodabljati pošte v Radencih, Ljutomeru in Gornji Radgoni Očitnoje, daje bila razdružitev poštnih in telekomunikacijskih storitev koristna, kajti tako sta nastali dve podjetji; Telekom Slovenije s sedežem v Ljubljani in Pošta Slovenije, ki ima sedež v Mariboru; obe si namreč prizadevata za posodobitev in širitev svoje ponudbe, pa ne le v notranjosti Slovenije, ampak tudi na njem »obrobju«. Otvoritve imajo svojo težo tudi zato, ker se jih je udeležil ne le soboški direktor Matija Sobočan, ampak celo generalni direktor Anton Podgorelec in v krajših nagovorih predstavil tudi prihodnje načrte Pošte Slovenjje, Gre za posodabljanje pošt, ki Jih je v Sloveniji kar 535, pogostejšo dostavo, izbolj- sanje kakovosti storitev in drugo. Pošta v Križevcih v Prekmurju Ta poštni okoliš zajema šest naselij, v katerih živi 1.240 ljudi. Pošiljke dostavljata dva pismonoša. Želja občanov, da bi prenovili 52 kvadratnih metrov velik poštni urad, ki je v domu krajanov, se je uresničila, saj so v poldrugem mesecu končali z ureditvenimi deli in namestitvijo opreme, kar je stalo 9.200,000 tolarjev. Otvoritve se je udeležilo veliko občanov, pripravili so kulturni program, krajši nagovor pa je imel župan Franc Šlihthuber, valci. Postaje za prenovo poštnega lokala, velikega 48 kvadratnih metrov, odštela okrog 7,000,000 tolarjev. Prostori so zdaj tudi uporabnejši, saj ima dve sprejemno-izročilni okenci, novi pa so telefonska govorilnica, trezor in delovni pripomočki. Pridobitev je pozdravil tudi župan Ludvik Kočar, ki je sicer poštni uslužbenec. Pošta Kuzma Na Kuzmi imajo pošto od 1952. leta, nanjo pa je vezanih predvsem pet naselij s 1.950 prebi- Pošta Velika Polana Odprli so jo 1982. leta v zadružnem domu, v zadnjem času pa prostori niso več ustrezali, kajti promet je iz meseca v mesec večji. Uradno spadajo pod Pošto Velika Polana tri vasi s 1.670 prebivalci, dejansko pa poštne storitve (zlasti finančne) koristijo tudi ljudje iz bližnje Hotize. Na pobudo vaškega predse- V Lendavi ni več Kerala Izdelava v LKC Velika Polana Izvažajo celo v deželo keramike - Italijo Direktor in lastnik podjetja Keral Jože Tompa Je močno skujašal. Prav nič ne dvomim, da je dobil »linijo« predvsem zaradi skrbi, ki jih je imel z gradnjo več kot 1.000 kvadratnih metrov velike hale za izdelavo keramike, ter selitve strojev in opreme iz Lendave v Veliko Polano, kjer sicer že ima Kovinoplastiko in strojegradnjo Lekop. »Zelo sem zadovoljen, ker nam je končno uspela preselitev, saj poslej ne bom več razdvojen med Veliko Polano in Lendavo. Po novem so vsa dosedanja tri podjetja združena v eno: LKC Velika Polana, kar je sicer kratica Lekopa in Kerala, dodan pa je še Commerce. Tako jih ne bo le lažje voditi, ampak bo tudi finančna korist, saj če bi v eni dejavnosti zaškripalo, bi jo najbrž izvlekla druga. Sier pa bomo v keramiki nadaljevali z dosedanjo izdelavo uporabne, okrasne in umetniške keramike, število vzorcev pa bomo še povečali. Ne izdelujemo le keramike narodnih motivov, ampak tudi umetniško, pri čemer sodelujejo domači in tuji umetniki, veliko zanimanje za ustvarjanje pa kažejo tudi študentje likovne akademije, ki čedalje pogostelje prihajajo v naše hale,« je povedal Jože Tompa, nato pa me popeljal v proizvodno halo, kjer je bilo mogoče videti marsikaj od tistega, kar pride izpod rok mladih ustvarjalcev. Tja, v Veliko Polano, namreč niso preselili le strojev in opreme, pač pa je prišlo vseh 15 delavcev, ki so delali v Lendavi, Nekateri imajo zdaj delo- dnika Stefana Prše je Pošta Slovenije uredila v zadružnem domu prostore, ki merijo 60 kvadratnih metrov. Povečanje in posodobitev sta stala 14,500.000 tolarjev. Na krajši slovesnosti je zapel pe- 4 »1 Meoličevi iz Dokležovja so letos posadili krmno peso na 15-arski parceli. Pridelek je bil rekorden, saj je veliko pes tehtalo več kot 5 kilogramov. Med njimi pa se je našla celo velikanka: 9-kilogramska pesa. Ob njej sta se postavila vnuk Leon in stara mama Katarina. Naj se ve, kakšen pridelek so imeli’ - Fotografija: J. Ž. Novo skladišče za peso in tehtnica V Genterovcih so staro zamočvirjeno zemljišče tik ob magistralni cesti spremenili v sodobno skladišče na prostem za sladkorno peso, . Zgradili so tudi elektronsko tehtnico. Zmogljivost novega skladišča je okoli 2000 ton. Odlagališče oziroma skladišče za sladkorno peso je zgradila ormoška tovarna sladkorja, Genterovčani pa so ponudili zemljišče. Gradnja tega odlagališča dokazuje, kako se z malo dobre volje lahko izkoristijo neplodne površine oziroma nekdanja odlagališča smeti. Novo odlagališče bo upravljala Kmetijska zadruga Dobrovnik, Doslej so nanj navozili že okoli 700 ton sladkorne pese. jani 1 vski zbor Gloria, nekaj spodbudnih besed pa je povedal župan Anton To c nar. Projekte za prenovo vseh treh poštnih uradov je izdelal arhitekt Dugar, gradbeno-obrtniška dela je opravilo po djetje Dolinka iz Beltince, za popestritev z živimi barvarni paJ^ poskrbelo podjetje Aksa iz Mur ske Sobote. Prenovitvena dela s povsod opravili v kratkem 45 dni. Š. SOBOČAN |K7'' ll f/-, I I Pošta Slovenije Je letos posodobila že 26 pošt. Vrednost vseh naložb v 1995 pa Je 3 milijarde tolarjev. Namreč ne le, da obnavljajo stare p ' ampak grade tudi nova poštna poslopja in ustanavljajo tudi no’’® P □ Zdaj z^tna ena poštna enota v povprečju 3.730 prebivalcev, kar P’ merjavi z evropsko razvitostjo na tem področju ni ravno spodbudno. . pri pogostosti dostave pošiljk še zaostajamo za razvito Evropo: o-krp densko ima dostavo urejeno 62 odstotkov prebivalstva, 3- do densko pa se dostavljači oglašajo pri preostalih 38 odstotkih prebiva Posnetek je z otvoritve pošte v Veliki Polani. - Fotografija; Š. S. I vno mesto dlje od doma, a zaradi tega ni večjih problemov, saj imajo urejen prevoz. Če bo LKC izdelavo keramike širil in zaposloval nove delavce, bodo za tako zaposlitev prav gotovo pokazali zanimanje tudi Polančani, torej domačini, Sploh si v vaškem odboru KS Polana veliko obetajo od »elka-ceja«, veliki so tudi dosedanji dosežki, zato mu nameravajo podeliti moralno priznanje. Ob dejavnosti keramike pa v novoimenovanem podjetju LKC ostaja dobra stara, že novem na kovinska obdelava, po imenovana strojegradnja. ' ............. . .. /-rrnie izdelujejo v glavnem stroje posebne namene. To so stroji » puovuiiv J lUl I 1^1 . obdelavo kovin, polnilne razne pijače in specializira'’' razne pijače in speuaiiti^-ji za visokozahtevne tehno-' potrebe. Največ fia rejenih po specialnih - , izvozijo v Avstrijo in Neth^d Tačas je v LKC-ju v Veliki Pc’ 50 del^ -' ,.A' lani zaposlenih okrog vcev. Š. SOBO* Direktorju in lastniku LKCJa Velika Polana Jožetu Tompi je v rojstni kraj svojih strašev preselil še keramiko, veliko lažje m som Je razkazal veliko halo. - Fotografija; Š. S. I Pri Osterčevih v Veržeju ne le da pečejo dober domač kruh, ampak imata brata Jože in Milko tudi veliko ribiške sreče, saj se jima pogosto ujamejo na trnek, pravzaprav »metuljček«, 10- in večkilograniske ribe. Petek sploh ni slab začetek, trdi Milko, ki seje v petek, 3. novem- bra, napotil na ribolov, da bi morda ujel potem pa se je zgodil čudež: vabo je azijska riba sivi tolstolobik! Ni je bilo lahko tegniti iz ene od gramoznih jam pri Veržejd'■ pa je »mrcina« v dolžino merila l 30 cento^® tehtr"*; trov, ob tehtanju pa se je jeziček na - j, ustavil pri 37 kilo?''^ aii in pol. Milko je športni iritJ*^ sp”' 1 t-HB in velikokrat prej j®' stil nazaj v vodo n® le, ampak tudi velike r. W te pa se ni usmilil, -n' j, svojevrstna trofejo. N). prednji del je dal p rirati, iz »ostankov« naredili narezke, k' >5' ‘Zli rep' ig stno šli po grlu. „ J- cv"*oV^’ Brata sta tudi sv la. kako do dobrega potrebna je dobra ri . oprema. Rib pa manjka. - S. S. memii' I 1 1 i I I vestnik, 16. novembra 1995 15 I J i I !-z naših krajev V Radencih lastno pokopališče z mrliško vežo Grobovi pod Strmcem Želja številnih Radenčanov in ljudi iz okoliških krajev, da bi imeli lastno pokopališče, Je vedno bliže uresničitvi. Pod hribom Strmec so oktobra naposled začeli graditi mrliško vežo (glavni izvajalec del je po-•tjetje Pom-grad), prihodnje leto pa naj bi tamkaj uredili tudi okolico oiiroma vse potrebno za blagoslovitev pokopališča. Tako svojcem umrlih ne bo več potrebno iskati praznih grobov na pokopališčih na Kapeli, v ('Omji Radgoni, Petapjcih ali kje drugje. _ Lahko bi rekli, da je bilo tak- , ino stanje v Župniji Radenci, ka-mor spadajo še vasi Rihtarovci, |B Marjanci, Beračeva in Šratovci, pravzaprav nenavadno, in to še ■»lI«...' Ll -p.Hi jiviiavouiiu, Ul IV tlasti gledano z levega brega Mu-kjer ima pokopališče domala vsaka vas, ne le župnija. V Ra-so najprej nameravali Ograditi le mrliško vežo blizu ce-To je bilo leta 1988, ko so v ‘Tajevni skupnosti (poleg prej PAštetih vasi spadajo vanjo še Wtastje-Mota, Janžev Vrh in Mc-ritijski Vrh) sprejeli 5. referendu-•Pski program, v katerem so na-trtenili 20 odstotkov samoprispe-''ta Za mrliško vežo, pokopališče pa tedaj ge ni bilo načrtovano. I ^ločitev o tem so sprejeli šele leta 1992. primerno lokacijo, kjer bi Pako zgradili tako mrliško vežo Tedaj so začeli iskati 1 kot ftvi 'uredili pokopališče. Pri ce-oboje ni bito možnosti. Po svojih močeh seje vključeval v prizadevanja, da bi uresničili to referendumsko nalogo, še predsednik KS Jože Ivačič. Poleg zemljišča v velikosti okrog 1,60 hektarja pod hribom Strmec, za katerega so se z lastniki uspeli do- 15, govoriti za odkup, za kar so jim posebej hvaležni, je bilo potrebno pridobiti blizu 220 najrazličnejših soglasij in mnenj. Najprej je kazalo, da bodo morali plačati za spremembo namembnosti zemljišča 32 milijonov tolarjev -toliko denarja pa nikakor ne bi mogli zagotoviti -, a so se nazadnje z Ministrstvom za okolje in prostor le dogovorili za sprejemljivejši znesek, tako da so imeli septembra letos končno vse papirje (soglasja, načrte idr.). Zdaj pa torej že gradijo. Pričakujejo, da bodo dobili prihodnje leto denar za dokončanje del iz proračuna Občine Radenci. Pomagali naj bi še obrtniki z delom, poleg tega pa bo najbrž potrebno zbirati denar po pogodbah in z zakupom grobov. Prleški fiičkec Pravijo, da boljše lokacije za radensko pokopališče in mrliško vežo (začeli so jo graditi prejšnji mesec), kot je tukaj pod hribom Strmec, skoraj ne bi mogli najti. (Fotografija: J. G.) Po novih predpisih mora biti namreč pokopališče oddaljeno najmanj 200 metrov od zadnje hiše. Gradbeni odbor, v katerem so Alojz Majcen (predsednik), Janez Pucko (tajnik), Ivan Hajdinjak, Mirko Puhek in Mladen Puškaš, res ni ime! lahke naloge. I Končno le gradnja l^ncinskega servisa Po Več kot dveh letih obljub in ^J*lačcvanja se je v Lendavi žari gradnja novega bencinskega ''Isa. Od vsega začetka je po- tekal boj za lokacijo, ki seje tudi večkrat spreminjala. Nov bencinski servis so začeli graditi ob Kolodvorski ulici, na nekdanji depo- niji in prostoru nekaterih obratov gradbenega podjetja. Na približno 1,7 hektarja površin bodo delavci gradbenega podjetja iz Lendave zgradili sodoben bencinski servis z bencinskimi črpalkami, trgovino ter delavnicami za popravilo avtomobilov in pralnico. Stara bencinska črpalka v Lendavi sodi med najstarejše ■ Petrolove črpalke in na mestu, Radmožancih uredili vaški dom Na ureditev vaškega doma so'se v tej vasi že dolgo pripravlja-Delovanje kulturnikov, gasilcev in drugih društev je narekova-gradnjo prizidka k staremu domu, tako da so pridobili še sani-in kuhinjo. Uredili so tudi električno napeljavo, razširili '^t in naredili novo pročelje. Za vse to so zbirali denar s krajev-Samoprispevkom, pomagali pa sta tudi madžarska narodno- J,-® ^(tupnost in občina Lendava. Naložba je stala kakih 8 mi-nov tolarjev. Radmožanci so ena od vasi, ki je dolgo zaostaja-^a drugimi v občini. Mladi pa so prijeli za delo, še zlasti so bili ^^^fi gasilci. V prenovljenem vaškem domu bo spel zaživelo j^urno delovanje mladih, kar bo dajalo nov življenjski utrip tej 'fipi narodnostno mešani vasi. Jani prijeli za delo, še zlasti so bili kjer stoji, zelo ovira promet skozi Lendavo. Že letos naj bi gradbinci postavili nov objekt pod streho, konec prihodnjega leta pa naj bi ga dokončno zgradili in predali namenu. jani Srečno, Silvija Razpršila draga mladenka med jesenskega listja vonjave sl vse cilje življenjskib pričakovanj, Pokoffališče bo kot park, pokrit prostor za 200 ljudi Kot je zapisano v projektu, bo pokopališče urejeno kot park z grobovi na trati ali v gozdu ter z okrasnimi nasadi ob vežici in glavnih poteh. Na vseh straneh bo ograjeno z živo mejo do višine 1,5 metra, ki bo zasajena tudi ob grobnih poljih (zaokrožene predele), tako da bodo čim nanj vidni smetnjaki, smetišče idr. Grobovi bodo družinski velikosti 2 x 2,6 metra ali enojni, ki bodo merili 1 X 2,6 metra, žarni grobovi pa 1 X 1,2 metra. Tudi nagrobnikov ne bo mogel delati vsak po svoje, ampak bodo predpisane določene mere (ne višji od 0,7 in ne širši od 1 oziroma 0,8 metra, debelejši pa ne več kot 20 centimetrov. Nekaj podobnega velja tudi za druga novejša pokopališča v Sloveniji in drugod po sve-tu. V vežici bosta dva stalna in en rezervni prostor za krsto z mrličem, poleg tega pa še ločeni prostori za pripravo toplih napitkov za svojce in duhovnika. Pred vhodom v vežico bosta kamnit oltar za spominske maše in pokrita terasa za okrog 200 ljudi. V pogovoru z nekaterimi člani gradbenega odbora in predstavniki krajevne skupnosti je bilo poudarjeno, daje bila za Radence to zares nujna naložba, da boljše lokacije skoraj ne bi mogli najti in da bo samoprispevek krajanov uporabljen kar najbolj ra- I Prleki, zaj pa te hitro namašte ribeze za zelje ribati, vačik te zmr-znoli z zimskimi zeljovimi vitamini vred! Te pa anštendig zribiite fse zeljove tikvi po Prlekiji, poiti pa si te frgiinajte malo božjega mira pri pil noj ročki vina pa se ne sekerajte, Ot jeze teh ko človeka božji zla k trufi, Ja, te pa pje gre z Matildoj še pret kak je skusa. ka si si je v ročki s pivnice prnesa. Krumpefuks, fsoki mo koki uržoh! Lidje se šuntajo no štrajngajo, ka se ti zblodi - kak da Je že ves liift po Prlekiji zagiftani z interpelacijami ministrof no pitaj boga s ko ki n žarčejon ruskih ali pa ameriških super poskusa/... Poglednite vi listih devet kmetof z Levaryec! dni zaj že vejo, koksa je tista svetska .vHanezkova Štorija ot uspehaa, kero pojiičkovle po sveti kak kokifrliižjak s toligami, kerin je ne namaza potoča z žvercoj. Cute ali, s pometjo se je treba namazati, ne z ivercoj! Na ptujskoj sodniji še skos ne vejo, a je totih devet kmetof resen orolo svojo jivo, kero Jin Je negda vzela držova, pa bi mogli zotoma še pedeset let Jovo na novo po kolnak hoditi za driovoj pret kak de fin gverala zemlo? Ali pa so resen oroil liicko zemto, pa čiglih zapušeno? Sodnija Je ovi den ne nič pametnega viin s tuhtala: pa de pre prle moga zdigniti pakte ptujski kme tiski kombinat, keriJe pre tote vrle kmete toža zavolo »motenja posestie, gda so si oroii svoje Jlve. Haršoft, to se vleče kak svinska čreva - prvo obravnavo so raspisali no potit preklicali že julija, zaj pa so Jo znavič preložili na dvajsli november. Ja, če do tečas sodniki razsodili, le do za 29. november, stori den republike, kmetje lehko znavič zorali nofsejali izomnico. Vačik pa naj hiidič vzeme toio Banzekovo štorijo ot uspeha, pravijo kmetje. Za ten pa se skrivie do amena viin zručena štorija - v enen teti so fsi Jkiiper ne pogriintali, kakšo je stanje v zemliškoj knigi, fkeroj pre piše čista neka drugega, kak Je naškomrdteva pujski kom-binol / tožbi. Be, guliti je treba, dokič se dol . Pa ka mo se te zavolo toga drjezgalil Tan. v Levajncih, Žetalah ru> Stopercah se nič ne sekerajo, čiglih Je krajevna skupnost žaru žila enin dva pa pol miljona, driigin pa miljon pa pol tolarof. Na krili matere Prlekije so /čista tiho, čiglih je neka no neka prleška krajevna skupnost zaružila še več penezo/ Pje, s totimi herbijami prteških občin no krajevnih skupnosti Je sploh hudi križi Ormožonci pa pje nemajo zeljovih glo/. Zaj si vesela menejo roke, ke so ne prezacajta pobrali grozdja. Sunčni oktober Je pre ciiker samo/sipova v grozdje. (Eni pa so ga glih tak/sipovuli/piičele pa le malo ekstrakta kcoj pa šloh z vodoj/pilko pa je piičel pun Žmahnega originalnega vina!) Ormožonci so glih pret- viin is grolic šipona naprošali - uj, pa to je konkurenca ormoškoj/abriki cukra! - več kak dvonopetdeset procen-' to/cukra. Ja, za kesno brotvo no za ledeno vino pa še čakajo renski no loški rizling. Lotmeržanari so še bole /lisik, zotoma st nedo ribali glo/. Toti vinski patroni so glih zaj izvozili v Ameriko 5500 butelk sauvignona, chardonnaya, renskega rizlinga n« traminčeka, keri guni ktinčeka. Ja. Te pa: naj živi Amerika - tista nad Vekaj Nedlojl Tan na bre-gačah mojo pje loko dobro vino, ka ga je škoda izvožati. S totin izvo-zon so mafijski posli. To zaj tudi napre znošajo ministri Tajnikarove- mi Makseki, keri pa naj ni za tožni rajnški ne prizna, ka je špiia lam- S lam na TIM z nekimi mafijskimi posli, keri so ne ali osli. Če bi priz- na, bi hudo počilo - Če bi počilo, potil bi začeli pokati tiidi šivi driigih j ministrofpa tudi tistih, keri se p ra ličkajo s Pomurkoj. Ne, nemo več j gujdekof kiipova pri Pomurki. Prleki, gdo mi odo enega zdravega gnjdeka. ka nemo pozimi samo zelja o lepota j' MIROS I p, ob '*!) u (v i I Čemu bila potrebna tako kruta je prevara?! Komu v zadoščenje?! cionalno. JOŽE GRAJ ■ MURSKA SOBOTA - Zaradi velikega števila šolarjev, ki obiskujejo Gimnazijo in Srednjo strojno in tekstilno šolo je v Šolskem naselju in Aškerčevi ulici vedno večji promet. Da bi upočasnili promet, so predlagali, da bi položili »ležeče policaje« ali pa uvedli enosmerni promet v križiščih omenjenih ulic, kjer stalno preži nevarnost nesreče. MJ •^ti-cerki- rn Izliti mladostni so vsi upi na peklensko usodni, brezvmitveni potil ■ fr ^kateri urejena Je ^'ovek siran- rna. Pa se Pb po- .“Pha sIoJa; «rja *ate,„ ■ ■-Se slašči- (kdo ve Iti bo J? Pro- 'J' Vle s. s .1 ■ii J; S prijatelji drvela r zgodnjega jutra si svežinah, med labirintnimi kanati čarobne vznesenosti... Pred leti je zbudil pozornost z muzejsko radiotehniko, zdaj pa se lahko ponaša z miniaturnim železnim damfarjem Česa takega mogoče ni nikjer 'd u ‘1 0 r/i- ■ * KAVA ! I jjj ^^SKE TOPLICE - Da se velja potruditi in trkati na raz-Itjer odločajo o razdelitvi denarja, priča moravski pri-- ™ prizadevanj, zlasti župana, nikoli ne bi dobili okrog 1», tolarjev, kolikor so jim iz letošnje državne blagajne na- ■ * .__ . .. . 1 f _ J_ tAlpravo posledic drsenja plazov. Letošnji občinski proračun T milijonov tolarjev in torej ne gre za zanemarljiv ■b - S slatk ' Lastnik gramoznice, ki naj bi jo spremenili v ve-t je podjetje Pomgrad -Nizkogradnje iz Murske °Dma gramoznice, iz katere so v preteklosti pridobili precej Sramoza, je okrog 20 metrov. Načrte za preureditev v namene so zaupali ZEU-u, družbi za načrtovanje in • Murske Sobote. MJ 'fli Koliko src se skrčilo Je v grozljivi resnici spoznanja? Afi. S/lVUAf Sa/ ne moremo ve^eiil Koščki ljubezni tvojih prijateljev ostajajo onemeli svatje na Tvoji čmi poroki. Odprta so vrata neskončnih sanj - V tvoji mirnosti se življenje pogreza za vsakega izmed nasl Srečno bivaj Lokrecga Kaže, da ima FERDINAND RANTAŠA iz Drakovec precej žilice znanega rojaka in iznajditelja Janeza Puba iz bližnjega kraja Sakušak. Tako kot nekoč Pucha, je tudi njega pred okrog tridesetimi leti zanesla pot v Gradec, kjer se je v svoji avtomehanični delavnici uveljavil kot dober mojster za avtomobile. priročnimi stroji iz svoje delavnice. Od ideje do realizacije pa je trajalo skoraj štiri leta. Še prej je izdelal 5 kosov podobnih parnih Ker pa je bil njegov prvi poklic radiotehnik - nekaj časa je delal kot pomočnik tudi pri Jezerniku v M. Soboti -, se je ves čas ljubiteljsko ukvarjal tudi z zbiranjem vsega starega, kar je povezano z radijsko tehniko. Tako je nastal čez čas dokaj bogat muzej, o čemer smo pred leti že pisali. Medtem pa je uspel izdelati nekaj takega, kar bi gotovo zelo težko našli daleč daleč krog. Morda celo nikjer. nao- Gre za miniaturni parni stroj (damfar, magdnpar, bik}, kakršne so nekoč (v »naravni« velikosti) uporabljali za poganjanje mlatilnic, žag itd. Tudi njegov dam-farček deluje kot pravi stroj, saj ima vse potrebne dele in tako tudi pečkff, v kateri se lahko zakuri in »proizvaja« vodna para, in to do pritiska okrog 40 atmosfer. Seveda Ferdinad ne misli z njim opravljati kakšnih storitev, kot so to delali nekoč, ampak je izdelal tale damfarček predvsem zato. |i r - ■i' 'J Ferdinand Rantaša s svojim železnini dam/arčkom pred Goričko mariško v M. Soboti. Čeprav se je najbrž za stalno naselil v Gradcu, se rad dok^ pogosto vrača v svojo rojstno vas Drakovce, enkrat letno, okrog 1. mA|n, pa ga lahko srečamo med oldtitnerji, ki se pripeljejo v Radence. Je namreč že 15 let predsednik graškega kluba oldtimerjev (OMFC). (Fo- tografija: J. G.) ker se je hotel preizkusiti, ali mu bo vse to uspelo narediti iz železa in večinoma z ročnim delom, čeprav si je pomagal tudi s strojčkov iz medenine in tudi eno lokomotivo, ki jo je bilo dosti lažje narediti kot železno. Vse 10 je počel iz hobija. J . GRAJ 16 vestnik, 16. novembra 19^ I odlistki l I I I I . { 1» Mag. Miran Puconja es Januarja 1995 je Planinska zveza Slovenije organizirala skupino 43 planincev^ ki naj bi se povzpeli na Aconcaguo (7014 m)^ najvišji vrh Amerike. V skupini je bilo tudi 7 planincev iz Prekmurja. O vtisih s potovanja piše Janoš Voroš. Bili smo iz vse Slovenije, iz vseh pokrajin, vodil pa nas je g, Janez Pretnar. Avtobus je bil večjih dimenzij in zato nismo imeli problema s prostorom za prtljago. Carinske formalnosti smo hitro opravili. nekoliko več časa pa smo porabili za formalnosti na letališču v Trstu. Polet do Rima je trajal več kot uro in tam smo prestopili v večji medcelinski avion. Boeing 747 je ogromno letalo. Prazen tehta 377.850 kg in pred vzletom natočijo vanj 196,440 litrov goriva. Dolg je 71 m. visok 19 m. sprejme 424 potnikov in leti s potovalno hitrostjo čez 900 km/ h. Kaj šele bo, če to čudo pade dol?! Polet do San-tiaga v Čilu ne gre brez vmesnega postanka. Po deset urah in pol vožnje smo pristali v Riu de Janei-ru, kjer so natočili gorivo in letalo očistili. Nato pa smo leteli še tri ure in pol do Santiaga. glavna dopustniška sezona. Tudi prometa je bilo zato zelo malo. Ko smo čez mesec dni'odhajali, je bila gneča strahovita, avtobusi, avtomobili in pešci, vse brezkončno in neurejeno. Ob prihodu pa je bil Santiago videti kot čudovito urejeno mesto. Nastanili smo se v hotelu Ritz ter popoldne porabili za nakupe in ogled mesta. Nakupili smo hrano in stvari. ki jih bomo potrebovali v hribih. Mislim, da mora biti življenje v Čilu malo cenejše kot pri nas v Sloveniji, standard ljudi pa je na videz približno enak. Dolarjev ni problem zamenjati, potovalne čeke pa vzamejo le v redkih menjalnicah. Banke so odprte le od 9. do 12. ure, skoraj v vseh trgovinah in restavracijah pa smo lahko plačevali s kreditnimi karticami. Trgovine so odprte do 23. ure, restavracije do polnoči, diskoteke pa pričnejo delati ob polnoči in Komunistična politika in njene posledice 9. Spet je poletje Naša /ti pol nas je pripeljala na južno poloblo sveta, kjer je poletje, ko je pri nas zima. Na nebu svetijo druge zvezde in celo luna je videti drugačna. Ko usiha, ima obliko črke D. ko se redi, pa črke C. Torej obratno kot pri nas. d v. 1 Ulica v Santiagu - pajsja vročina. se zaprejo ob petih zjutraj. Ni slabo živeti v Santiagu! Mesto je lepo, zanimive stavbe iz prejšnjih stoletij so lepo urejene, poslovne stolpnice, pravi čudeži megalomanske arhitekture, se svetijo kot ogledala Tako smo sredi januarja v kratkih hlačkah, majicah, s Mi bi luno tako videli, če bi stali na glavi. Takšna je torej perspektiva z južne poloble. Pa pustimo vesolje in poglejmo, kakšno je poletje v Santiagu v Čilu. Vroče! Z aviona sem prišel v puhovki in visokih čevljih v temperaturo okrog 30 *C. Preoblekel in preobul sem se l^hko šele čez kakšne tri ure. Pred nastanitvijo v hotelu smo si šc ogledali Santiago in šli. kot se spodobi, na pivo. Pivo je v Čilu v glavnem uvoženih znamk in je dobro. Ka darkoli smo pili pivo, vedno je bilo druge znamke, pa nobeno ni bilo slabo. No, manj zadovoljni smo bili z natakarji (in natakaricami). Da so ljudje lahko tako počasni! V vsem- Čilu ni bilo natakarja, ki bi znal angleško, nemško ali francosko pa tudi potrudili se niso, da bi nas razumeli. Tam bi morali imeti samopostrežne pivnice! Mogoče pa so bili natakarji z možgani na dopustu, saj je bila v Santiagu sladoledi v rokah uživali poletje sredi tega velemesta. = Pa ne dolgo. Že dan po prihodu smo odšli dalje, v gore. ■ Življenje v šotoru - visoko v gorah Povsod v visokogorju se srečamo s tremi osnovnimi problemi; ostrim podnebjem, višinsko boleznijo in omejeno preskrbo s hrano. Problem ostrega podnebja, močnih vetrov in nizkih temperatur se rešuje z opremo, narejeno prav za te razmere. Čevlji so dvojni, zunanji iz plastike, notranji pa kot debelejši mehki izolacijski copati. Obuje in zaveže se vsak del posebej. Tako obuvalo je zelo toplo, se ne premoči, a Je na kamnitih tleh zelo neudobno. To Je obutev za mraz, sicer Je v njej zelo vroče. (Se nadiiljuje) Tisto, kar je bil glavni cilj te politike, to je združitev in podruž-bljanje zemlje, je uvrstil v zadnjo etapo prvega operativnega dela socializacije vasi. Predhodno socializacijo, s kakršno je začel v obliki zidanja zadružnega doma in formiranja manjših kmetijskih zadrug, lahko razumemo kot fasado, za katero je kmalu nato začel prepričevati prve kmete k ustanavljanju kmetijskih ekonomij. Zadružni dom je, celostno gledano. pomenil za vas veliko pridobitev. V njem so bili dvorana za kulturne in zabavne prireditve, prostor za sedež KLO-ja. sedež splošne kmetijske zadruge, trgovina. Toda na teh dobrih straneh je Tramšek s svojimi aktivisti vneto utemeljeval naprednost in smotrnost ustanavljanja kmetijskih delovnih zadrug, zasnovanih po Kardeljevi zamisli. V tem tiči jedro Kardeljeve in Tramškove prevare. V šolski kroniki iz leta 1949 beremo: »Politično delo je imelo v tem letu precej uspeha. Kažejo se uspehi socializacije na vasi ...zadnige<(, to je pri ekonomiji. Tako kot je Tramšek dajal direktive, tako je tudi sam delal vse na podlagi direktiv, ki jih je prejemal iz Ljubljane. i brig-'" ha zemlje. Tvorile so jo trt - -de, vključenih Je bilo 36 d 178 člani. Tako je KPZ vala nad 60 % obdelovalne . IJe. Upravni odbor so člani: predsednik podpredsednik Franc Franc Kosi, Franc Rus Krištofič starejša. Svojo z pisarno Je imela KD2 na v zadružnem domu. dkinja Je bila Marica Ral j-jjč) stave. (Nadaljevanje podpredsednik Franc Krištofič starejša. Svojo Z' (Nadaljevanje pm ( I 1, j’ I i I Oče našega liidstva O ------------------------------------- O Slovensko narodno zaVgst so pomagali oblikovati tudi prijateljski stiki s študenti onstran Mure. Prvi javni izraz zavzemanja za slovenstvo zasledimo na Tišini, kjer je začel poučevati verouk v slovenskem jeziku. To odločitev je utemeljeval: Vero je mogoče dobiti in spoznavati v dobrih razlagah krščanskega nauka, vendar o tem nauku ni zadosti le slišati, treba gaje tudi razumeti. To pa omogoča materni jezik, ki ga otrok dobro obvlada. Za uveljavitev slovenskega jezika se KlekI ni zavzemal le pri madžarski cerkveni in posvetni oblasti, ampak prav tako med svojimi ljudmi. Svoje rojake je pogosto rotil, naj jim bo poleg vere prav ljubezen do maternega jezika prva dolžnost. S svojim prizadevanjem za ohranitev vere in slovenstva, predvsem z izdajanjem Marijinega lista in Novin, je KlekI postajal voditelj Slovenske krajine. "Dejstvo, da sem izdajal mesečnik Marijin lisi in pozneje ustanovil tedenski časopis Novine, da sem izdal molitvenik Hodi k oftarskomi svestvi, je dalo moji malenkosti v očeh ljudstva neko vodilno vlogo. Jaz sam se sicer nisem nikoli imel za voditelja. Toda zaupanje ljudstva se je obrnilo k meni,« je zapisal KlekI. KlekI je vodil ljudi prek tiska, Marijinega lista in Novin, pa tudi osebno, saj so mnogi prihajali k njemu po nasvete in pomoč pa tudi sam jih je zbiral in velikokrat nagovarjal. KlekI pa ni bil le duhovni, temveč tudi politični voditelj na levem bregu Mure. Ob koncu prve svetovne vojne se je začel zavzemati za avtonomijo Slovenske krajine'in je skupaj s še nekaterimi duhovniki izdelal načrt, po katerem naj bi se združili vsi Slovenci med Muro in Rabo v avtonomno enoto v mejah Ogrske ali celo Jugoslavije, če bi naša pokrajina po določbah mirovne konference pripadla le-tej. Od takrat je imela tudi oblast Klek la za voditelja. Sodnik vojaškega sodišča v Lendavi, kjer so leta 1918 Kleklu sodili, češ da sovraži Madžare in se zavzema za odcepitev Slovenske krajine, je rekel: »Madžarski narod bi bil srečen, če bi imel take voditelje, kakor ga ima vendsko ljudstvo v Vaši osebi!« Javno politično je začel KlekI delovati leta 1920, ko je v novi državi sprejel kandidaturo za poslanca ljudske stranke. Bil je tudi izvoljen. Pri poslanskem delu je bil zelo uspešen. Storil je mnogo dobrega za posameznike in za vso pokrajino. Poslansko funkcijo je opravljal do 6. januarja 1929. Oceno Klekla - narodnega buditelja je že leta 1935 dal tudi dr. Matija Slavič: »Nekdanji poslanec Jožef KlekI st. je s svojim Kalendarjem Marijinim listom in tednikom Novine največ storil, da so Prekmurci ohranili svojo narodno zavest, da so imeli štajerske Slovence onkraj Mure za svoje narodne brate, da so hoteli ob prevratu državno skupnost z drugimi Slovenci v Jugoslaviji.« KlekI je bil narodni buditelj, duhov ni in politični voditelj pa tudi vzgojitelj. Vzgajal je s pisano in govorjeno besedo. KlekI je bil tak, da je bil po »naravi« voditelj in vzgojitelj ljudstva. Spoprijemal se jez vsemi področji življenja; s kulturo, gospodarstvom, politiko, nacionalnim vprašanjem, predvsem pa s poglobljenim krščanstvom. Spodbujal je h krepostnemu življenju ter bičal razvade in greh. Posebno pozornost je posvečal staršem in mladini. ■Čuvar sem mladine,« je sam zapisal. Ob Kleklovi 60-letnici (1934) je »mladi rod - kleklovci« v Novinah pisal o svojem voditelju. »To je življenje moža, šteroga nam je Bog poslan v tej vihemi časaj. da vodijo naše ludstvo prek nevarnosti brezi škode i zmešnjav.« Imenujejo ga »narodni delavec, oče našega liidstva, naš duhovni oča, menih med svetom, edini vidni slovenski vzgojitelj naše krajine«. Res je bil KlekI »oče našega lud-stva«, saj ga je vzgajal, branil in mo pomagal iz stisk. Globoko je občutil socialno stisko ljudi in jim tudi pomagal. Imel je čuteče srce za sirote. S pomočjo verskega tiska je zbiral denar in leta 1934 je sam blagoslovil prvo sirotišnico Deteta Marijike v Turnišču. V njej so našli zavetje otroci - sirote iz Slovenske krajine. Kmetom je KlekI pomagal tudi z ustanovitvijo Hranilnice in posojilnice. Delovati je začela 4. maja 1920. Njen sedež je bil v Črenšovcih, v zgradbi imenovani Naš dom. Poslovanje hrani-Inice in posojilnice je_ že na začetku naletelo na ugoden odmev. Njeno de lovanje se je kmalu razširilo zunaj meja črenšovske župnije. Vodstvo hranilnice je poslovanje razširilo tudi na občine Beltinci, Turnišče, Lendava in Hotiza. Predvsem v prvih letih delovanja je hranilnica in posojilnica pomagala pri mnogih dejavnostih. Podprla je gledališko dejavnost, pomagala pri postavitvi spomenika vojakom prve svetovne vojne. Z denarjem hranilnice so se uredila pokopališča v črešovski župniji. Hranilnica je pomagala pri gradnji župnišča v Turnišču, na Hotizi ter cerkve v Bogojini in salezijanskega doma na Raz-križju ter hiše šolskih sester v Žižkih. Kupljeni so bili zvonovi za črenšovsko cerkev in pomagala je pri gradnji šole. Hranilnica je plačevala verski tisk za sirote in večkrat pomagala Marijinemu listu in Novinam. Z denarjem je podprla tudi martmišče - zavod za revne dijake. Vodstvo hranilnice je na različne načine pomagalo revežem pa tudi študentom, organiziralo je razne tečaje in si prizadevalo za vsesplošno blaginjo ljudstva v Prekmurju. Pri poslovanju hranilnice so se pojavljale tudi nepravilnosti, a kljub temu je bila njega vloga zelo koristna. Bilo je tudi precej hude krvi, saj so nekateri vlagatelji ostali brez svojih vlog. Za to pa je bila kriva druga svetovna vojna, ki je zavrta in onemogočila delovanje hranilnice in posojilnice. Agrarna reforma v Prekmurju je potekala v veliko nezadovoljstvo kmetov. Ovira so bila veleposestva, njihovi upravitelji in številni agenti, ki so kmetom ponujali zemljo po visoki ceni. Da bi ljudje prišli do zemlje po pravični ceni, ki jo je določil zakon, je KlekI 29. avgusta 1926 v Črenšovcih ustanovil Agrarno zadrugo. Na ta način so kmetje prišli do zemlje po pravični ceni. Zadruga je članom omogočala nakup določene' ga blaga po nižjih cenah. Za pospeševanje živinoreje je bila po prizadevanjih Jožefa Klekla 14. novembra 1924 v Črenšovcih ustanovljena mlekarska zadruga. Tako se je KlekI tudi z delovanjem na gospodarskem področju pokazal kot varuh in oče naroda. Tudi s tem prizadevanjem je v ljudeh prebujal zavest, da jim je nova domovina mati, ki se zavzema zanje. Tudi zato se ljudem ni stožil* po starih časih v madžarski domovini. Leta 1938 je imela Slovenska krajina 30.000 izseljencev v Franciji, Ameriki in drugod. Zanje je KlekI 31. marca 1937 ustanovil Rafaelovo družbo. Namen te družbe je bil, »skrbeti vsestransko za naše izseljence«. KlekI bi ljudi rad obdržal doma, zato si je zelo prizadeval, da bi mogli doma prigospodariti dovolj sredstev za življenje. Značilen Kleklov klic leta 1927: »Ljudje, ne hodite v Slavonijo! Bridek je slavonski kruh. Fantje, posejte svoje čudovite moči v domači zemlji, pa bo rodila čudeže.« Izseljenci so bili za Prekmurje odprta rana, iz katere je odtekala kri naroda. V tujini so bili ljudje v nevarnosti, da izgubijo vero in odpadejo od naroda. »Naša mladina najlepših let, cvet naše krajine, je odtrgana in presajena v tujino, v Ameriko. Nemčijo, a zadnja lela največ v Francijo. Oh krajina, ti lepo drevo, hiraš, vehneš, se sušiš. Glavni vrh ti je odžagani. O, stariš, gda hči začne hvaliti tiihinsko življenje, leje slabo obhodila. Postala je žrtev po-kvarienega sveta. Tujina naše dekle ne vzgaja za dobre matere. Tujina jih vzgaja za 'mačehe’. A če ne bomo meli dobih mater, ne moremo čakati lepe bodočnosti. Dobre matere so najboljše vzgojiteljice naroda. Ne, lo ni rešitev za našo krajino, da naša mladina mora puščali svojo rojstno hišo in se ločili od družine, ki je od Boga postav- kivfl^ tena, da vzgaja vsakšo j .[.hir' zraste. Večno ne bomo . cov, niti za franke, niti za 0° _, re‘ I 1931 U U v, 111 Ll id U □) I Dt., I ■ I» . * I Tako je pisal KlekI v Novinau in ljudi ozaveščal, jih opozan_^^^v varnosti, ki vodijo v versko m fjar Stno smrt. iq*p5^ Izseljencem je KlekI leta fjjjr ril domoljubno pesem Sl^^ na, mili moj dom. Uglasbil i^ na, mm moi aom, Cigan in je postala nekakšna venske krajine oz. PrekmnO® takole: »Slovenska Krajina, .j|, milina: / lublena Raven® Dolenska! / Ne poznam jaz gltr ta, / vsa sladkost si mojgn s -venska Krajina, mili moj dom, !l<<' fl te nikdar nikdi ne bom.- nfeP"’; KlekI je bil duhovni pjT skega ljudstva, postal pa^ jjliS’ ni voditelj. Za vstopv odločil iz ljubezni do Čutil je, da bo na ta naci _ storil za splošni blagor Isr in gmotni napredek prekn”^ t dstva. lOl Skrivnost Klekloves^ stik uspeha je živ in vstslr® množicami, delo na vse dobro ljudi in branje B^K družbenem dogajanju- St« mi je ohranjal prek Novin’_.|^-ipzN lista pa tudi prek razu*! rovanj. Ljudje so vedete ' njimvdobro. med prvo svetovno vojno, val pisne stike z vojaki vljal njihova pisma, »r vijai iijdiuva r- ,j*i hv' . iii or^aflnlml, vge^of” a Nj vanju. Na Klekla, I r in politika, sta vpliva® t" ^i| nocv in Anton Korošec (Nadaljevanje I I I I fl9Ekiti^.vlfei 30 vročih cen I Vroče cene veljajo do prodaje zalog, od 9. novembra do 2. decembra 1995, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo. < I MERKU z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8 % ceneje! 4'^1 • ' A.<-jlrrAZW/.' •. k' ”^1 stroj,IBERNA. LSI 2514 T, , Pfogramoi', 5 kg perila, možnost ^“"ifnega pranja. "■■■ S5x 60x52 '! I h I cm iDy i ■H I !■ t J I. 'J ■borno pomivalni stroj, IBERNA, LSI 56, pet programov, zmogljivost 12 pogrinjkov, ekonomični program, poraba el, energija 1,0 KW, mete: 05 x 60 x 60 cm -it I j. fi... 'lllmv, '' ' tHadBnlk. IBERNA, SCM 27, prostornina 2681, hladilnik neto ^^Tamržovalnik neto 651, r^ejno odiajevanje, '''3x60 x 60cm "■I 'I i I , "Korona, 2000 e. moč 1100 w. ■ nastavitev sesalne močt I4.000.50 gorenje, 501, Vrui. a Dfejslopenjska regulacija ^%iev 1641548 I .^1 HI up 1HT.41J stikalo 500, 4.347,00 J r i štedilnik na trdo gorivo, WAMSLER. Kf44S, moČ4 kW, ogreva prostor do 88 m^mere: 40 x 60 x 86,5 cm 56.990,00 parni likalnik. R0WENTA, DE 233INOX, snemljiva posoda za vodo, nastavljiv regulator pare dvovratni hladilnik. IBERNA. SDP24, skupna prostornina 2301, hladilnik neto 1811, zamrzovalnik neto 441. samodejno odmgjrj^je, mere: 143 x 60 x 60 cm 51.127J0 I? nadrezkar, ISKRA ERO. NR 808 A. moč 050 W, hitrost 24000 vrl./min 1^.874,08 t IJ glasbeni stolp, SONV, MHC 701, 2 X 40 W RMS, trosistemski zvočniki z bas refleksom, digitalni radio, dvojni kasetolon, CD gramolon, daljinsko upravljanje ■ 62400,80 1 ‘jli f/ sokljalnik, SIEMENS, MK 30211, moč 500 W, dve Stopnji, trenutni vklop, dvojna 0.001,20 podaljšek, KO PR 3 m . PPL 3 x 1 mm= ooo,eo enojni redektor, KAij, R04/1 fitoželezna ponev, DUROLIT, 238, premer 20 cm 4430,00 tiilrost. nastavek za meSalnik do 1 litra 17.005,20 trojni reflektor. KAiJ, R04/3 8458.30 paliCnl mikser, PHILIPS. HR 1385, moč 170 W, kovinski nastavek za metanje stojalo za pršut, BASIN INOX. marmor in nerjavna pločevina 8.506.80 nosilec polic, STRNAD, art. 180; v beli, Crni ali rjavi barvi telefonski aparat, DECOTEL, 10227 198,70 nosilfc polic, STRNAD, art. 235, v beli, Crni ali rjavi barvi 234,N kopalniška garnitura TAVANA I 4 A posodica za milo, GORAM, 525, bela ali kromrana 1.113,30 J •iiTrSf, ■ ±- 1^’ :f 1 M aluminjjasta lestev, ALPOS. 31-04, štiri stopnice 4.995,80 kaseta za WC ■ papir. GORAM. 536, bela ali kiomirana _________________IJM.m posoda za zobne ščetke,ilORAM, 526, bela ali kromirana ___________________1.933,10 gibljivo dvojno držalo za brisače, CORAM, 528, belo ali kromirano ___________________1.749.40 obešal na kljuka, CORAM, 523, bela ali kromirana ___________________^Tsain držalo za brisačo, CORAM, 530, beto ali kromirano, dolžina 600 mm 1.90000 T I 1.105,20 kopalniška omarica, GERDA, Studio, mere: 58 x 48 x 15 cm, bele barve 8.37348 3.787,20 lesene sanke, ELAN, 110 cm 5.064.80 lopata za sneg. MUTA, ALU - 9 14B7.30 BSekfiiCni spenjalnik, BLACK&DECKER, KX 428 E, za sponke ali žebljičke, 19 do 30 mm 12.68210 B #4 krožna žaga, BLACK&DECKER, P37-03, globina do 62 mm. moč 1100 W, premer 184 mm 15.235,20 ■ kotna brusilka v kovčku. BOSCH, PWS600, moč 650 W, 11000 vrt ./min. rezilna plošča 0115nim 13483,00 dvojni retlektor, KAij, R04/3 2192,00 tračni txusilnik, SKIL, 1200, moč 600 W, brusna površina 76 x 130 mm delovna miza, BLACK&DECKER, WM 300, dolžina 61 cm, širina 22 cm, višina 76 cm 640540 MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP: • na posojilo na 5. 6, 9 ali 12 mesecev, • na trt čeke, • štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). Z Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust. Najmanjši znesek na čeku je 4 WIJ.no SIT ' dblttfte 1UUAI Emttv v HlfflSKI SOBOTI: T€ Merkur ihk |inid3|ilno pr IdoHi^lJi jM&inp ’ ■ ■ 8 CAlHtOVt: KZ Zadružni center: ■' -t- ■ 14.00640 garnitura svedrov, KRINO, DR 300 1.335.80 garnitura orodja za elektrikarje, MDLLNER, D 3608 2.682.70 IS vestnik, 16, novembra 19^ V- ponuja, II zvezde vam kažejo OVEN Ona: To, kar si nekoč ljubila in občudovala, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač y nekaj, kar ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti ■ On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebej, če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ... BIK Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, pa najsi to zadeva zasebno ali poslovno življenje. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda brez manjših spodrsljajev ne bo slo. On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno ali pa tudi ne, vendar se boš moral potruditi predvsem ti, Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči. 1 DVOJČKA Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost; On; Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. zSjA rak J1BI& Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš preveč razočarana. Ptetinjk vala boš z občudovanjem nekoga, ki ni vreden tvojih čustev Ob: Odkril boš. da je lahko tudi prijateljstvo prav lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugače pa je na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. a LEV Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi osvojil stavi ro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali ne bi bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: Ce boš zatiskal oči pred resnico, boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ... DEVICA Ona: Poskusi razmišljati čimbolj nepristransko in mogoče boš končno ugotovila, da je on popolnoma drugačen, kot si si ga zamišljala. Zato nikar ne rini z glavo skozi zid, saj se lahko I I podre... On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj kristalno jasno. TEHTNICA Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga Stranje zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev ... ŠKORPIJON Ona: Pripravi se na resnično presenečenje, ki bo dokaj spremenilo tvoje dosedanje občutke do moškega spola. Nekdo ti bo povedal nekaj zelo lepega, ti pa mu ne boš verjela. Še žal ti bo. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si preveč odlašal. Pohiti! " ' STRELEC Ona: Počakaj še nekaj časa in ugotovila boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati povsem drugačni, kot si I pričakovala. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar ti tvoja trma ponovno ne bo dopustila, da bi se uklonil. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, kije doslej sploh nisi opazil. KOZOROG ' Ona: Morala se boš sprijazniti, da ne moreš spre- > meniti partnerjevih navad. Toda verjetno je rav-iKi IP tisto, kar te na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Veliko si boš prizadeva! zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj naokoli, saj bo edini učinek, da se ti bodo smejali tudi drugi ... VODNAR Om: Nikar ne skrbi za partnerjeve težav«, saj ti lahko tQŠ4 pošteno zameri. Bolje mu boš poma- ' gala s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prija- ' teljem te bo spomnilo na pretekle čase, ki mo- goče le niso povsem mimo. On: Zaradi poslovni interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj lahko pretirana resnost povzroči kvečjemu še večjo zmedo in nezaupartje. RIBI Ona: Spogledovanje bo sicer uspešno, vendar raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načr- te. On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar bo to le znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler je možnost - za ljubezenske zadeve bo že še čas. I a te zgodi se vsak dan Najdaljši nohti na svetu Indijec Shridhar Chillal, star 53 let, je gotovo edini človek na svetu s tako dolgimi nohti. Nohte si je pustil rasti pred 35 leti, že 15 let pa je rekorder in ima mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. Njegovi kremplji so dolgi skupaj 5,5 metra. Noht na palcu, ki se je zvil kot ovnov rog, je dolg 124 cm. Chillar je revež in živi z družino v eni sobi. Za dobro ceno je pripravljen prodati nohte, za katere zelo skrbi, jih vsak teden lakira in za to porabi štiri stekleničke laka. K i: #1 w~ J |!l E*l Amerika nori za pujsom V Ameriki se j^č vedno spomnijo - fflniske in televizijske blagajne tačas pridno poiaf^l^a o upt^niskem pujsku z kneaom Babe, Naveličat se s o upt^iskem usode in sklenil rta domači kmetiji naprai^tt kamro kok ov^. Zgodba se seveda srečno konča. Babe doi|iM kot varuh črede čast in slavo. Med snemalcem pa so se težave kar kopi^le: eelth sedemnajst tednov je tr^aki snemarue, k^ 46 prijmdtiikov svinjskega rodu je upodabljan javnega junaka, za nameček pa si je morala ekipa pomagati Še s pujsom robotom. Rešena i^anka erotičnih tenn Mlada napolitanska arheologinja Luciana Jcobelli je razvozlala uganko erotičnih fresk, ki so jih leta 1985 odkrili v eni od treh termalnih stavb v Pompejih. Arheologe je begalo dejstvo, da so krasile stene navadnih term, saj je bdo povsem očitno, da ne gre za bordel. Šele poznejše odkritje osmih obeskov je pojasnilo skrivnost: vsak medaljon je bil okrašen z motivom z ene od osmih najdenih fresk, pod njimi pa so odkrili ostanke omaric, ki spominjajo na današnje blagajne. Šlo je za nenavadne garderobne omarice, ki niso bile oštevilčene, marveč so jih uporabniki prepoznali po poslikavi. Podjetni lastnik je v teh pompejskih termah uvedel tudi skupno kopanje za moške in ženske pa še nadstrešek je zgradil vzdolž ulice, ki je peljala v njegovo kopališče, in obiskovalce zaščitil pred dežjem. Skratka, šlo je za izjemen primer poslovne uspešnosti, ki ni imel nič skupnega z javno hišo. - Samica geparda je v Evropi prvič rodila sedem mladičev. Zgodilo se je 28. septembra v narodnem parku Privas v južni Franciji. Ob rojstvu so tehtali med 500 do 600 grami, zdaj I 1 pa so že težji od kilograma. Strokovnjaki j TVS d -rt i 1 rt -i rrra to iTŠ»iV!frtl rlrteirt/AoL Urticfvzrt ' I menijo, da gre za izjemen dogodek. Rojstvo : je sad večletnega dela tamkajšnjih živino-I zdravnikov, svoje pa je prispevala tudi skrbna mati. * •* f // 1 Telko je zadnje čase cestni zapor, pa poioviCii^ V 1 zapor, pa obvozov, pa pronietni zamaškof, pa ne ven I I ka ešče vse, ka brodi moj pajdaš Bela, ka de trbelo ■ i nekše terensko vozilo kujpiti, a ^terin Ue se K tildi po njiva j pelati, Inači lekar nede šlo - je zgudo san pri sebi, ka bi najboukše dalo pa Bi bim anfibijo nabaviti, Zdavanjaka je pa fčaai akočiis lUfte, od. 1 juboflumnosti, Una je mislila, ka je tou kakša ženska, Kuma j n jo j je ftegno pravočasno razložiti ka tou je, naj nema etraja, Njeini bole ne j de v račun obvoznica zavolo gradnje mousta prejk Ledave, Či Sto z avtojon SčS z varaSa z avtojoo šč^ na industrijsko cono prijti, se more pelati B severnoga kraja Sobote na južni kraj, skouz nsjbotv zabasane ceste pa križiaCa v Soboti, kak či bi ICitu se ka bi okoli riti v žep seguoti, Bela pravi, k(» — obvoz lejko pouucali pout prejk želznižkogs prehoda pri Mlinopekij šteri je od mousta 50 metrof pa gč cug aamo dvakrat na uiejBec pela- Vej mouBt domača firma delala, bi tou inafii bilo'*- Celjanon se pa jje-fUjčka, ge do ae lidje tan Prekmurjl, bougi aa hrbten vozili. negda že planejraii. v soboti v flO ka bi tu nindri podvoz. Bela pa pravi, ka de lekar sčasoma napravili trbelo napraviti podzemne ŽelezniSke pa cestne povezave, več nego mesta-sadijt rouM zemlt ker na obstoječi ulicaj v Soboti Na cestaj parkejrajo avtoji, na pločnikaj ; drevje, iže pa že po novon čista do cestnega zidajo, tak ka je edini izhod pod zemlo. Pod I je sploj izhod za sigdai brez sake gužve, pfk. Belekof sousid, iteri je po dnevi mrtvi jako grato, Nanč Mictijiovo ga jo noj moglo s ličiti. Po lejtaj, človik kumaj k pameti res man pa lekar ehče premalo lejt, brat Mali lama ima skoraj tisoč let Na prijavnem uradu v domačem kraju v Kanadi je Tenzin Dhonyag, sin emigrantskega zakonskega para iz Tibeta, vpisan kot sedemletni deček. Budisti v Kanadi in po svetu pa trdno verjamejo, da je Tenzin triindvajseta reinkarnacija lame Goma Rinpočeja, ki se je rodil leta cBpa®“ OiouJi 1 1050. Fantka so že budistični samostan v itahj , Piši, kjer ga nameravajo d no pripraviti na pot v m Tenzin bo tamkaj osemnajst let, pridno lozofijo in se poglabljal v tacije. Prihodnji modrec J* - -*'9, zadovoljen s prihodnosti^’ mu obeta. »Samo matno pogrešal,« je potožil- v dobro človeštva Prav žalostno zre v lil svet ta rrav zaiosiiiu i-iv -mladi šimpanz, kot da b' til, da ga v prihodnosti UL Ud gd V piinvvti’ čaka nič dobrega. Peljejo 1^ Rij«'- ”« i nozozemski - - •((. evropski center za mati' ske raziskave na Kakih 1200 opic vrste iiitjli' voljf in šimpanzov je tam aa sodobni znanosti, ki si kr to prizadeva odkriti , to pnzaticva ourh** za nekatere infekcijske po ni, predvsem aids. CeJ' -to končno uspelo, bo .................' za nekatere i veliko človeških življenj- brezštevilne živali, ki uspeh plačale visoko ceh ■ se ne bo nihče spomnil- 1 ll r» . MM tJ* I t a llggtnik, 16. novembra 1995 19 2 n' a vsakogar nekaj I I J I Predpisi o uporabi zimskih pnevmatik Itazlične lastnosti pnevmatik 'V^ile zakonodajalca, daje wl predpisovati zimsko opre-'^Ožila. S tem so povečali var-vozil in zagotovili promet Zimska oprema je tin 'Iržavah različna. V ''®niji predstavljajo zimsko r«mo zimske pnevmatike vsaj [i’?'’^rinski osi, če imajo globi-obif pnevmatike, če so v pri-verige. Za zimske ™^Btike se upoštevajo le pne- v I vmatike z oznako M§ S, Takšna oprema pa je dejansko minimum, ki ga mnoge države že močno presegajo. Zimska pnevmatika ima že dolgoletno zgodovino. Njen razvoj je privedel do sodobnih zimskih lamelnih pnevmatik, ki daleč presegajo vse dosedanje izvedbe. Omogočajo varno vožnjo tudi v zimskih razmerah, vendar moramo upoštevati veljavne predpise. Če pa se bomo zadovoljili le z minimalnimi zakonskimi zahtevami, bomo morali vožnjo prilagoditi Se razmeram na vozišču. et in saten bo bleščeče in svežih barv, če ga posujete s soljo in pačite od spodaj navzgor. Oguljena mesta zdrgnite s krpo, ^®očeno v petrolej. K® berete saten, dodajte zadnji vodi za izprrarrje malo bo-’‘4, da bo ohranil značilen lesk. ^gora drugi ko-angore so sicer zelo ‘hSr................. fotonu,, štRip/ j* prilili - j*’’ previdno stiskajte, jih ne smete drgniti ali Iti j "'T Vrsto volne morate rrieljito izplakovati Vendar jih tahko pere- tudi sami: pletenine |2 JEKLO ^tehna Saje Čiščenje sajastih peči in štedilnikov je umazano delo, zato si zavarujte roke in lakte tako, da jih, preden se lotite dela, natrete z glicerinom ali milom za br)tj*e. Sajaste lonce zdrgnite s časopisnim papirjem, ki ste ga navlažili in pomočili v čistilni prašek. Madeže s tal odstranite s kislino vinskega kamna, razredčeno z vodo. Previdni pa bodite pri čiščenju sajastih madežev na blagu: ne lotite se jih z vodo, ampak jih previdno popivnajte z mehko kruhovo sredico. Lahko pa madež na debelo posujete s soljo, jo pustite učinkovati nekaj ur in ga nato skrtačite. Enako dobro se obnese, če saje najprej odpihnete, ostanek pa potresete s krompirjevo moko. Madež lahko premažete tudi s kašo iz bencina in drobljene krede in ga, ko se posuši, odstranite s ščetko. Sajaste madeže na tapetah očistite z radirko, ki jo morate tu in tam potegniti prek grobega papirja, da ne bodo lise na stenah še bolj razmazane. Namesto radirke lahko uporabljate tudi kruhovo skorjo, S preprog in oblazinjenega pohištva saje posesate, nato umazana mesta potresete s soljo in čez nekaj ur vnovič očistite s sesalnikom. Zebrina torta । Za rezine zebrine torte, pečene v pekaču, ki ima vsaj približne zgoraj nave- š'*'' . voda mora biti na koncu popolnoma čista. Oprana oblačila najprej-polo-žite med (Ue brisači, ko vpijeta odvečno tekočino, pa jih posušite na zraku. Pletenin ne obešajte, ampak jih razprostrite po sveži brisači ali rjuhi. Ko so suhe, jih oščet-kajte z mehko krtačo-najprej v smeri vlaken, nato še v nasprotno stran. Kaj obleči v prihodnjem polenu? Na pariški modni reviji pomlad - poletje 1996 se je za modno hišo Chanel predstavil Se nemški oblikovalec Karl La-gerfeld. d.d, MARIBOR PRODAJNI CENTER jOHUDBATEDNA MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 ja sadik sadnega drevja •^KOVOSTNE sadike JABLAN, HRUŠK IN OSTALEGA SADNEGA DREVJA PO UGODNIH CENAH. J Kartico zvestobe še s 7» popusta: Veselimo se vašega obiska! dene mere, potrebujemo; 12 jajc, 30 dag sladkorja, 7 dag čokolade, ki jo zmehčamo ali naribamo na strojčku za orehe, 30 dag mletih orehov, 1 žličko pecilnega praška, 1 žlico ruma, kuhano masleno čokoladno kremo za nadev, čokoladni led za glazuro, približno 1 žlico belega ledu za okrasitev (mreža). Preden se lotimo dela, pripravimo vse potrebno na delovno mizo: živila, posodo, delovne pripomočke. Pravočasno vključimo pečico na 290-220’6, da bo primemo segreta, ko bomo dajali maso v pekač, - Jajca ubijamo eno po eno, beljak ločimo od rumenjaka. Rumenjakom dodamo 30 dag sladkorja in spenimo, tako da se kristalni sladkor raztopi. - Beljake stepemo v trd sneg in jih rahlo zmešamo z rumeno maso. Skupaj s snegom umešamo Se žličko presejanega pecilnega praška. - Maso razdelimo na 2 polovici (približno), v eno polovico rahlo umešamo 30 dag orehov z naribano čokolado, v drugo rahlo umešamo 5 žlic (rahlo zvrhanih) moke. - Pekač namažemo z margarino in ga pomokamo z ostro moko. V vsako maso damo jušno žlico in menjaje zajemamo nadev (po 1/2 žlice) ter ga v vrsti zlagamo v pekač: svetla masa, temna masa in ponavljamo, da imamo dno pekača pokrito. Nadaljujemo z naslednjo plastjo, te barve menjamo, temno na svetlo in obratno. Delamo, da porabimo vso maso. - Takoj damo v pečico. Po potrebi zgoraj pokrijemo. Kuhana čokdadna krema: 2 celi jajci, 15 dag sladkorja, lOdag čokolade za kuhanje ali 1 zvrhano žlico dobrega presejanega kakava. Vse sestavine zmešamo in nad soparo v kovinski (ne plastični) posodi mešamo toliko časa, da postane gosto kot kisla smetana. Odstavimo in ohladimo, vmes večkrat premešamo. Penasto umešamo 18 dag masla in mu postopoma primešamo ohlajen kuhan del kreme. Okus izboljšamo z žličko kuhane močne prave kave in ruma. Pecivo (ohlajeno) ploščato prerežemo in namažemo s kremo. Tudi zunaj torto tanko premažemo, da zadelamo luknjice. Prelijemo s Čokoladnim ledom, ki ga zgoraj okrasimo z beljakovim ledom. Iz 1 /4 beljaka in potrebnega sladkorja v prahu (34 velike žlice) - sladkor mora biti presejan - nanasemo s tanko brizgalko (ki si jo lahko naredimo iz *paus< papirja) v vmesni razdalji približno I cm beljakov led. Takoj potegnemo s pletilko ali zobotrebcem črte iz središča proti robu in obratno, vsako drugo v nasprotno smer. Cilka Sukič I SEDEM NA I '^kEM VALU: NSTSNMV ' SOMETHING FOR THE PAIN - Bi’'^0ROUND - Simplv Red 4 AND ROLL IS DEAD - Lenny Kravitz ;■ *0MEWHERE - Shanice AEROPlanE - Red Hot Chili Peppers , JANTasV - Mariah Carrey tike VOU - Ed n* n Collins 12i:yN’lN LOVE - La Bouehe ■' ' THIS love begin - Ciight in the Act •*STV| l slovenske zabavne GLASBE: 1VEUCASTNIH 3*, 2*0 Ml ZADlSlS - Andrej Šifrer 1' - Don Mentony Band i - Damjana S TU - Regina WO UPA Sl V MOJE DVORCE - Misa Molk 1 ^■'0 SEM JAZ - Buldožer ■ "irkfUSCAJ ME SAMEGA ZDAJ - Danijel Smit SAMEGA ZDAJ - Danijel čmit Tiff* ' Oliver Antauet tistimi vrati - Maaim Vergan '-‘VA Dama - Ircna Vrčkovnik ■'rHTi ” ItSŠf * J NATODNOZABAVNE GLASBE: i'. r; cekron pa z marelof i it^^Tar - Ans, Lojzeta Slaka 3 i^^-LOVEK SE NA SVET RODI - Ans, Mira Klinca 4' PRAVO PUNCO - Slirje kovači s: M AI , LOJTRO BRZ - Mesečniki 5 10^ n ROŽE - Ans. Franca Potočarja 7’ PESEM OBRIŠE SOLZE - Ans. Francjla Zemeta VM- ODPUSTI - Ans. Roberta Zupana h?edloqi SE^Pf ^■'povejmo - Zasavci POLETJA - Ans. Sloveriija • Sva W a TD * IC A C.vwliA Najraje doma - Fantje treh dolin ’*** iTfc’ rosite do čctTtU, 23. noTembra 1995, m naslov: Mursb »rtUtekta Novaka 13,69W0 Mur^a SoboU, la glasbene lestvice. “^tekta Novaka 13, I ,^^'P«n št. 46 I I , la skladbo: I I. B P^Hinek ter naslov: Kivi z našega vrta Kivi je drevnina, ki jo pri nas poznami^iSe nekaj let, a še to bolj po plodovih. NjcgovSjpas- domovina je vzhodna Azija, kjer so gt:^ različnih velikosti in tasti. Tudi v celinsM Slovenije je pri številnihJjutefl^^HBjfl nes že več tisoč pri^te Irivtjs, [fcrkti ii«it poiegjoli iškega gnojenja redno potre- Jedilne jame (600 x 600 __ . ___ _____________________________ Itiltit, 4f pnadlHio -nh ditn^iše moramo odstra-pdtl sprto v Iraluml pdtlaprtu------------ ITCK. -loj Ihibi Nstgo r,,lrr fU KLtI Ik pre vtliiic SadikE k^sbazir^nio nevtralno ra- Široki ovratniki o robustnih vzorcih pletenja, ki dajejo, četudi gre za bakle prejico, videz reliefnih kroglic, smo že pisali. Nismo pa še povedali, da imajo letošnji zimski puloverji velikokrat širok ovratnik, ki se večkrat zaviha navzdol. rodi. Kivi je tudi ušin^th svojimi gostimi^meu^ pokriva prostetr^ td3h Vzgoja in Približuje se ninski sistem iksvrmn in je sadika ■.pmnl.irlr^ rasti. Če zamu^^ai S' [tbnT Vr1^■ t kot i^n KHUŽIkfl.^i-. ItSll utr« i&lR^ kfiTi' |oh fai m tl fi mH|^^|wsničarjih. Imeti sistem in moč-EuHflHBIVoramo za sorto, sorta je vbru-plodove in ni pri-H^H^^najbolj čislana je sor-kosmate in rjave po-|H9|n kleti obstojni do ^TcVravi posadimo, poiščemo spet spombdi Rti hb BaMij vzgojene sadi K e la'r leto. Sadimo IdMMiBklri membno je le, da imamo blizu« fCker kivi ^Ugorlocjšo lego - na južni oziroma na zahodni Hrani hiše. Tu je dovolj toplote, svetlobe in manj vetra. Po 4 do 5 letih prvič zacveti z lepimi beli-jjjcvetovi, pozneje pa se drevnina ozaljša z IH^ilnimi kosmatimi rjavimi plodovi, ki so plačilo za vztrajnost pri negovanju kivija. Šaljivci ob kavi Žoio je ob kavici bral časopis in se kislo smejal: »Poznam na kupe ljudi, ki razderejo v pol ure več dobrih šal, kot jih ves tisk objavi v enem mesecu.« Žožoje imel svoj prav, a vseeno mu Je Cene pričel dopovedovati: »Ni vsaka šala za tisk. Kar Je smešno v ožji družbi, ne bi bilo primerno za v Časopis.« »Kaj Je dober vic?« K Časopisih berem sto let stare šale alt pa takšne, da se jim ne morem smejati,« se Je branil Žožo. Ceneje nadaljeval: »Vsakdo drugače pojmuje, kaj Je smešno. Zame Je izredna naslednja šala. Kupec pride v trgovino in vpraša trgovca, če ima metre. Ta mu pokaže meter. Kupec vidno zadovoljen reče: To Je res lep meter, dajte mi ga prosim pol metra. Vidiš, to je zame prekrasna Šala, večina pa se verjetno Še nasmehnila ne bi-«_ Žožo Je protestiral, ker nekaterim objavljajo šale, njemu pa nočejo. Predvsem pa je mešal humor, satiro in šaljive domislice z gostilniškimi vici. Cene je spet posegel: »Žožo, satira ima drug namen kot humor. Pripovedovanje šal in mastnih vicev pa je nekaj čisto tretjega.« - Žožo je še naprej mešal epigrame s satirami in humoreskami, te z aforizmi in vse skupaj z gostilniškimi vici. Cenetu Je že presedalo, vsega skupaj Je imet že dovolj: »Kaj za vraga je pa zate smešno?« Žožo se je zamislil in rekel: »Učit sem se in naučil petih Jezikov, Žena pa me je z enim samim premagala.« Cene si Je oddahnil in rekel: »Bravo, Žožo, to Je bil že prehod iz sveta šal v svet humorja, pravkar si izrekel aforizem.« Boter, ki je vse to mirno poslušal. Je potem stoično mirno pripomnil: »Zame Je smešno le tisto, kar Je v zvezi s seksom.« Pri tem se Je pomenljivo nasmehnit kot star koštrun. »Kaj, naprimer?«je prašata Mimica. Boter, ki Je že pred leti praznoval Abrahama in prešuštvuje le še besedno. Je rekel s takšim tonom, da bi vsakdo lahko razumet, da se to ne nanaša nanj: »Finfcig gor, nudi dot.« »Vidiš, to je pa že obešenjaški seksualni humor,« Je strokovno pojasnit Cene. Žožo je menil: »Meni se pa zdi, da to sploh ni humor, ampak kruta resnica, vsaj glede Botra, zagotovo.« Boter, ki Je bil po teh besedah precej nasajer^a je vseeno ostal fin, je rekel te: »Prav vi ste menda poklicani, da o tem presojate.« »No, ja, da ne bo zamere, nas pa lahko vse peljete na eno kavo s smetano,«Je bil Žožo spravljiv. I ■I Tako se je tudi zgodilo. Barimj Repe I Vestnik vsak četrtek z vami in za vas! SESTAn. AlUKO KAntSI KONKUB-HAT VEH«) MESTO V ARGENTN NOVEJŠA VRSTA JABOLK SPODtUA PLOSKEV vpRosra- RUTU PAKET. ZAvnet ZGANJA NORCU UREJEVA. IfC IZLOZB Bem TVORNO OBRAZLO GENOCID BAIETHA UKTIKA 0UKWI RUtM HISN eoG ROir FISKTEU “KUGE 0 DŽUNGLI .r EDEN 00 VITEZOV OKROGLE MIZE jumuE NOBELU Rim EHOJKA StOHENSN pesna: (SEVERim TRIČIB« MATEMIL nCH IZRAZI SUIANSn KRUJOO LETA 1572 LEU putok AHGARE vsaRu >L FtlZEVa ZmE SL IGfMtfCi cjg^ izloSek VLCTH J. I NEZNANKA V MATE' MATTKI NOM ZUNEC NORVEŠKA REKA SUVKO KOHES nnotr GANKOA 1' SMUČARSKA DtSaPUtA SPODRSLJAJ RESUEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: Agripa, Laofcoon, brdavsi, ID, rata, Niš, lan, Gspan. S, utopija, T, raca, maL ARD, Anna, ČR, naivnež, skaska. 20 vestnik, 16. novembra ‘port Prva državna nogometna liga Beltinci: Izola 5 :1 (3 ; 0) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1000, Sodnik: Kos (Prevalje). Strelci: 1 :0 Nejman (5), 2 :0 Osterc (27), 3 : 0 Ilič (30), 4:0 Džafič (72), 4 : 1 Pirc (81), 5: 1 Cirkvenčič (88). _ Beltinci: Zver, Godina, Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko (Cener), Šabjan (Cirkvenčič), Džafič (Herceg), Nejman, Osterc. Primorje ; Mura 5 :1 (3 : 0) Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1000, Sodnik: Salkič (Ljubljana), Strelci; 1 : 0 Vončina (22), 2 : 0 GunjaČ (34), 3 : 0 Vrabac (44), 4 ; 1 Bakula (64), 5 : 1 Vrabac (79). Mura: Černjavič (Nemec), Baranja ( Kmetec), Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brezič, Gajser, Cifer (Kardoš), Bakula, Rous. Druga državna nogometna liga Črnuče : Nafta 1: 0 (1: 0) Ljubljana - Igrišče Črnuč, gledalcev 600, Sodnik: Novarlič (Maribor), Strelec: 1; 0 Birjukov (17), Nafta: Starovasnik, Hozjan (Utroša), Zver (Gabor), Novak, Koveš, Drvarič, Hranilovič, Slavic, Prekazi, Tadič, Dominko. Tretja državna nogometna liga Beltrans : Bakovci 0 : 2 (0 :1) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 300. Sodnik; Kodrič (Ptuj), Strelca: 0: I Jančar (15), 0 : 2 Vogrinčič (63), Beltrans Veržej: Balažič, Puhar, Ropoša, Hošpel, Puklavec, A, Osterc, Z. Osterc, B. Osterc (Topohtik), Stojko, Vozlič (Veberič), Golob, Bakovci: Šiftar, Cener (Kerčmar), Emiša, Papič, Jančar, Bencak, Zrim, Buzeti (Gabor), Fras, Cipot, Vogrinčič (Berendijaš). Turnišče : Bistrica 4 :1 (2 : 0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 100. Sodnik: Novak (Maribor), Strelci: 1: O.S. Lebar (12), 2 : 0 S. Lebar 17), 3 : 0 Pal (57). 3 : 1 Lugarič (71), 4: 1 B, Lebar (87), Turnišče: Stamenkovič (Zver), Temar, J. Pucko (Houbar), D, Pucko, Mujdrica, Toplak, Lackovič, Vori, Bedo, Pal (B. Lebar), S, Lebar, Dravograd: Odranci 3 :1 (2 ; 0) Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 250, Sodnik : Vozlič (Kristan vrh). Strelci: 1 ; 0 Smonkar (13), 2 : 0 Šturm (17), 3 ; 0 Gluhovič (63), 3 : l Zver (68-11 m). Odranci: Marič, Kavaš, Rozmarič, Cener, Zver, Horvat, Kavaš, Vegič, Lipič, Kerčmar (Prša), Kreslin (Hozjan). Druga državna rokometna liga ------------------ Zmaga Pomurke, remi Poleta V šestem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski soboti premagala še neporaženo ekipo Gorenja B z 28 : 2() (15 : 6). Pomurka Bakovci: Božič, A, Vereš 1, R, Vereš, B, Kavaš 1, Škraban 3, Bedekovič 8, J. Buzeli 6, S, Buzeti 2, B, Vereš, Okreša 7, M. Kavaš, Smodiš. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote pa so v Hrastniku igrali z Dolom neodločeno 28 : 28 (12 : 12). Polet Murska Sobota: Maje, Sečko, Barišič, Lovenjak 9, Fefer, Slamar 2, Černeta 3, Horvat 4, Murgelj, Žugelj 8, Kreft 2, Kuhar. Tekma med Lisco iz Sevnice in Krogom je bila preložena. V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi so Brežice premagale Črenšovce s 24 : 19(12:6), Črenšovci: Žalik, Tibaut, Tomar, K. Smej 5, M, Pintarič, D. Pintarič 3, P. Smej, Dravec, K. Pintarič 3, A, Pintarič 7, Sabo. Jakopina. Tekma med Lisco iz Sevnice in Bakovci je bila preložena. Rokoborba - turnir Alpe - Jadran ------------------- Zec in Štrtak prva, Godvajs drugi v Murski Soboti je bil 3. tradicionalni mednarodni mladinski rokoborski turnir Alpe - Jadran v grško-rimskem slogu, ki ga je organiziral Rokoborski klub Murska Sobota. Gre za prvo tovrstno mednarodno tekmovanje pri nas, ki so ga prizadevni soboški rokoborski delavci na čelu z vodjem tekmovanja Stankom Šernekom odlično izpeljali. Na tekmovanju je sodelovalo 37 rokoborcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, medtem ko se Italijani tekmovanja niso udeležili. Najštevilčnejša je bila slovenska reprezentanca, ki je štela 15 rokoborcev. Najbolje sta se izkazala Sobočana Slavko Zec, ki je zmagal v kategoriji do 74 kg, in Kristjan Štrtak, ki je bil prvi v kategoriji do 81 kg. Uspešna sta bila tudi Sobočan Godvajs, kije bil drugi v kategoriji do 50 kg, in Ljutomerčan Pihlar, ki je bil v kategoriji do 88 kg tretji. Ekipno je zmagala Hrvaška s 54 točkami pred Slovenijo, 53, Madžarsko, 41, in Avstrijo, 3 točke. napovedi št izzretb^dc^isnica, ki jo je Karet Maje, Murska Sobota, Stanetu Rozmana 6. Po nagrado lahko t^e v uredništvo Vestntka, Mur^ Šu4)ota. Ubca arhivu No‘c^ 13. Pravilna c^tev špottoe i^pov^ ŠL 16: Bebtnci: izda t, Primorje : Mura t. Gorica : Maribor 0, R8‘^ izidom. Edini zadetek so Lendavčani začetku tekme na dokaj nenavaden način. rjukov, ki je streljal kot, Je presenetil slabo vljenega vratarja Starovasnika, in žoga seje zna^ v mreži. K drugem polčasu Je bila Nafta Indfii , sprotnik in imela tudi priložnosti za gol, NAFTA Črnuče Piran Šentjur 14 9 2 3 25:7 29 14 8 2 4 31 : 1926 14 7 3 4 20: 11 24 14 7 2 5 21: 12 23 Rudarfn 14 6 5 3 15 : 823 Koper 14 6 3 5 16 : 1321 Napredek 14 6 5 4 16 : 1620 Naklo Drava Šmartno 14 5 4 5 18:16 19 14 5 4 5 17:21 19 14 5 3 6 20:21 18 Želez. (MB) 14 5 3 6 18: 21 18 Mengeš Vevče Radeče Zagorje 14 3 5 6 13 : 20 14 14 2 3 9 12: 21 9 14 2 210 10:37 8 14 2 210 8:38 8 III. SNL Rezultati - 13. kolo Beltrans : Bakovci 0 : 2 Dravograd : Odranci 3 : 1 Turnišče : Bistrica 4 : 1 Kungota: Kovinar 0: 0 Aluminij: Dravinja 2 : 2 Paloma: Unior 0 : 0 Steklar: Pohorje 0 : 4 Pohorje 1310 2 1 36: 11 32 BAKOVCI 1310 1 2 21:8 31 Dravinja 13 7 4 2 24 : 10.25 Dravograd 13 8 1 4 28 : 15 25 Kovinar Unior 13 6 4 3 16 : 922 13 6 3 4 11 : 1321 TURNIŠČE 13 4 4 5 20: 21 16 ODRANCI 13 5 0 8 19 : 26 15 Aluminij Kungota Steklar Paloma Bistrica 13 3 5 5 15 : 18 14 13 3 4 6 11 : 17 13 13 3 4 6 12 : 22 13 13 2 4 7 11 : 24 10 13 3 1 9 18 : 34 10 BELTRANS 13 2 1 10 13 : 27 7 Mali nogomet Asfaltna liga Klub mladih 1110 1 0 60: 22 21 Kerenčičeva 11 8 1 2 34 : 19 17 Lipovci Odranci NK 13 11 7 1 3 52 : 25 15 11 6 3 2 43 : 16 15 11 7 1 3 28 : 18 15 Panonska 12 4 4 4 36 : 35 12 Martnišče 11 3 5 3 27 : 23 11 Razlagova 11 5 0 6 36:39 10 Kanal Beltinci Slovan Mladost Park Rakičan Renkovci Travnata liga A 11 4 2 5 20: 23 10 11 4 2 5 20: 27 10 11 3 3 5 36 : 29 9 12 3 3 6 37:36 9 12 3 1 8 22 : 71 7 11 1 2 8 21 :45 4 11 11 9 9:53 3 Mladinec 11 8 2 1 26 : 15 18 Sebeborci 11 5 6 0 23:9 16 Bakovci 11 6 3 2 30: 12 15 Čemelavci 11 5 5 1 20: 9 15 Domajinci 11 5 3 3 25:14 13 Nemčavci 11 4 4 3 30 : 21 12 Oid boys Borejci Polana Krajna 11 5 1 5 28:21 11 11 4 3 4 26:29 11 11 2 3 6 15 :28 7 11 1 4 6 12:26 6 Pečarovci 1i 2 i 8 16:32 5 Gradišče Travnata liga B 11 1 1 9 10:45 3 Meteor Noršinci Asfalt Slaveči 11 7 3 1 33 : 10 17 11 7 2 2 35 : 22 16 11 6 3 2 25 : 13 15 11 6 2 3 29: 18 14 Dokležovje 11 4 5 2 36:25 13 Dobel Ledava Evropa Sotina Kupšinci Izvir Satahovci Travnata liga C 11 6 1 4 22 :20 13 11 5 2 4 27 :26 12 11 5 2 4 25 :36 12 11 3 3 5 20:27 9 11 2 3 6 19:25 7 11 1 2 8 19:37 4 11 0 011 15:46 0 Ge r1 inči 11 8 2 1 36 : 7 18 Večeslavci 11 8 1 2 39 ; 12 17 Bodočnost 11 7 2 2 51 : 12 16 Mtsterbaby 11 5 5 1 30: 18 15 Manekeni 11 6 2 3 40 : 18 14 rano žogo Godine z desnega krila z glavo usmeril v b'— - r , mrežo. Končni rezultat prvega polčasa Je postavil izkoristila. Enkrat pa Je Prekazi zadel prečko. Ilič, ki se Je najbolje znašel v kazenskem prostoru Je Nafto kolo pred koncem jesenskega dela ------ ........ ” -.......”........ stva za eno točko prehitel ljubljanski Železnicof:' naslovu jesenskega prvaka bo torej odločalo stOPp poslov. Lepe priložnost za gol f prvem polčasu so imeli še imeli Osterc, Črnko in Džafič, ki pa niso uspeli premagati izvrstnega vratarja Baškoviča. Tudi v drugem polčasu so Šabjan, Godina, Dž^ftč, V tretji državni nogometni ligi je bilo zadfje Jesensko kolo. Pomurski derbije bil v Veržeju med Beltransom in Bakovci. ...... ...........___________________________ Bakovci in si tako po prvem delu tekmovanja sIP; mostojno akcijo, pri čemer sta ga ovirala Hadžič in^ lovili drugo mesto. Treba pa je povedati, daje Boškovič, žoga pa Je prišla do Džafiča, ki Jo je Beltrans od 15. minute dalje z igralcem manh ' usmeril f mrežo. Pri tem Je dobil Hadžič drugi ru- je bil izključen vratar Balažič, kar se je poznate 1 igri. Nogometaši Turnišča so gostili Bistrico m pričljivo zmagali ter tako pristali na sedmem , Nogometaši Mure so gostovali f Ajdovščini in stu. Odranci pa so izgubili f Dravogradu m v nepričakovano prepričljivo izgubili s Primorjem. Jesenskem delu prvenstva pristali na Kaže, da so imeli Sobočani zares slab dan, saj so Nogometaši Beltransa iz Veržeja, ki so nesrečno izgubili, pa bodo prezimili na zadnje- ' Osterc in Nejman zapravili lepe priložnosti za gol. Pred kazenskim prostorom gostov Je bilo zelo ne- varno v 72. minuti, ko se Je Šarkezi odločil za sa- meni karton in je moral z igrišča. Tik pred koncem tekme Je postavil končni rezultat Cirkvenčič. gostitelji z lahkoto prihajali pred vratarja Černjaviča, ki ga Je kasneje zamenjal mladi Nemec. Sicer pa so imeli tudi Sobočani nekaj priložnosti za gol. Letošnjega trinajstega Martinovega teka in pohoda od Radenec do Bratonec, dolgega okrog 20 km, se je udeležilo 18 tekačev in 72 pohodnikov. Gostitelji, letos je to bila družina Virag iz Bratonec, sodelovala pa je tudi družina Sreš iz Radenec, so pripravili v vaškem domu v Bratoncih lepo družabno prireditev, ki je trajala pozno v noč. Tako sta tudi družini Virag in Sreš na najlepši način počastili martinovo. S to prireditvijo pa so člani tekaške sekcije Radenske, v kateri delujeta oba Martina, uspešno sklenili bogato letošnjo sezono tekov v naravi. G. G., fotografija: Jure Zauneker I P' mestu lestvice. Tropovci Jezero Pertoča Stanjevci Radovci 11 6 0 5 19:25 12 11 5 1 5 23:26 11 11 4 1 633:41 9 11 4 0 7 25 : 49 8 11*1 3 7 22:47 5 Vučjagomila 11 1 2 8 17:41 4 Krašče Travnata liga D 11 11 9 6:45 3 Stihi Vanča vas Kučntea 7 4 2 1 17 : 12 10 7 4 1 2 25 : 10 9 7 3 3 1 23 : 13 9 Hrabri miški 7 4 0 3 27:16 8 Mlajtinci Cosmos Ivanci Veščica 7 3 1 3 24:21 7 7 3 1 3 14 : 19 7 7 2 2 3 16 : 26 6 7 0 0 7 5 : 34 0 OZ KMN Puconci Predanovci 1310 2 1 59:9 22 Proseč, vas 1310 1 2 57 : 1421 Šalamenci 13 8 2 3 45: 22 18 Puževci Dolina Bodonci Lemetje Otovci 13 8 2 3 37 : 19 18 13 9 0 4 36:24 18 13 7 2 4 30: 20 16 13 6 2 5 28 : 33 14 13 5 2 6 48 : 34 12 Moščanci 13 5 1 7 36:4011 Beznovci Vadarci Zenkovci 13 4 2 7 25 : 37 10 13 2 4 7 19 : 33 8 13 2 2 9 16:40 6 Mačkovci 13 1 3 9 22:65 5 Inter GR - prva liga 13 1 111 17:85 3 Garlild 11 7 2 2 45 :26 16 Črešnjevci 11 7 2 2 30 : 20 16 Videm Camel 11 6 2 3 41 : 25 14 11 6 2 3 41 :32 14 Ščavnica 11 5 2 4 40:33 12 Negova Sahara 11 5 2 4 41 :48 12 11 3 4 3 34 : 33 11 Radgona 11 5 1 5 37 : 44 11 Stavešinci 11 3 3 5 43 : 45 9 Police Center Zoro 11 3 2 6 37 :45 8 11 2 2 7 34 :40 6 11 1 1 9 34 :66 3 •2'1 -Biriči •f O I e¥5!iE^- V| ir Prva državna odbojkarska liga Zmagi Sobočank in Ljutomerčank V šestem kolu prvenstva v prvi moški odbojkarski A-tigi je Krka v Novem mestu premagala Ljutomer s 3 :0 (15 : 9, 15 :4, 15:3). Ljutomer: Berlot, Kavnik, Belec, Rajnar, Grut, Šmauc, Pirher, OniŠak. V šestem kolu prvenstva v prvi ženski odbojkarski B-ligi sta obe pomurski ekipi zmagali. MTC- Odbojka - CEV -------------- 'i k' K- *-*- f’ A . V i ■ ■ J SL-ROTO Sobota je ^3:’ Soboti premagal MisU P (15:13,15:7. MTC-SL-ROTO jan, Drevenšek, Zveh Kuhar, Moreč, Cipot. Zavarovalni*:^ Ljutomer pa je 17,1S;4,15:(. Maribor Ljutomer: LJ“ , -Šoštarič, Senčar, kienko. Kolar, Vabe". (FM, NŠ) J V* I 1 I t i 5 1 ! S D t. hi k k k ■"r k k II II I le k ki (S tJl Ij M Poraz Pomurja v Ukrajini J I L 'J U v prvem kolu za pokal Evropske odbojkarske odbojkarji Dorožnika iz Odese (Ukrajina) Murske Sobote s 3 : 0 (15 : 3, 15:4, 15 : arske , premagal* k k ki is Us ^ai ) ‘Sl na) premaga" .^jp- , 9). Mladaek«il,^ I prva dva S je Sobočane presenetila z odlično igro in prva dva težav, šele v tretjem so Sobočani zaigrali nekoliko bolX’ gostitelji niso pustili presenetiti. Pomurje Murska Sobota: Fujs, Tinev, Prša, Janža, Čeh, Marič, Čevčenko, Topovšek in Poredoš, 5 J « 16, novembra 1995 21 >port Jtošarkarski klub Radenci Nepremagljivi Radenčani Po razpadu KK Radgona so 'baletom in pol košarkarski zah '^^tanovili Košarkarski o Radenci. Lani so tekmovali ^nižjem razredu, v slovenski ^rliarski D-ligi, letos pa tek-^uv C-ligi. Na letošnjo sezo-so se dobro pripravili. Čeprav odlična košarkarja «iaerla in Vukntira cn nritAčrnili in Vukotiča. so pritegnili neb’ ■ 1 novih igralcev in trenerja iz Maribor. Organizirali ™Pne enotedenske priprave !5lj®''**’ Toplicah, ki so bile 'Od ®aj ekipa Radenec J ‘ poraza po prvem delu !t p * slovenski košarkar- To je še posebej razve- ''Ijivo, saj so odigrali košarkarji Radenec štiri tekme v gosteh in le dve na domačem parketu. Tako imajo vse možnosti, da se jim uresničijo skrite zelje, to je uvrstitev v slovensko košarkarsko B-ligo. Seveda je pred njimi še dnjj^ gi del prvenstva in končnica za uvrstitev v slovensko košarkarsko B-ligo. Vseh teh rezultatov pa gotovo ne bi dosegli brez pomoči Radenske, Športne zveze Radenci in številnih manjših pokroviteljev, ki se jim zahvaljujejo za pomoč. Radenski košarkarji pa si predvsem želijo večje podpore gledalcev, saj bodo tako njihovi uspehi v prihodnje še vidnejši. Boris'Ga bor Motokros Korošak (Radenci) drugi Na stezi za motokros v Oseku Radenec, ki je v odsotnosti Roga-na (Sotina) zasedel drugo mesto z 68 točkami. Tudi v skupni uvrstitvi je Korošak na drugem mestu s 160 točkami, medtem ko je Rogan zasedel tretje mesto s 157 točka- pri Lenartu je bila peta in šesta mi. V razredu 125 ccm je bil Kitz dirka za pokal Gooser ’95. Vraz-redih 80, 125 in 250 ccm so tekmovali dirkači iz Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije, Najuspešnejši pomurski tekmovalec je bil Tadej Korošak iz Namizni tenis --------- Velik odpor favoritu v predzadnjem kolu jesenskega (Goričko) z 58 točkami tretji. Tretje mesto pa je obdržal tudi v skupni uvrstitvi s 142 točkami. V razredu 250 ccm je bil Kozar (Goričko) v skupni uvrstitvi s 109 točkami tretji, (ob) Reflaka (bronasta medalja v dvojicah na EP) in rezultat izenačil na 3:3. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je tako od petih tekem izgubila že četrto z najtesnejšim izidom. dela prvenstva v prvi državni član- _ Kaže, da Sobočani nimajo športne Predstavljamo vam Nina Gaber druga v Švici " Jg 5j k l l Ob praznovanju 20-letnice švicarske karate zveze je bilo v Bellinzoni mednarodno tekmovanje v karateju, na katerem so sodelovale ekipe 12 držav, med njimi tudi reprezentanca Slovenije, kije zasedla četrto mesto. V slovenski reprezentanci je nastopila tudi šestnajstletna dijakinja drugega letnika ekonomske šole v Murski Soboti Nina Gaber, doma iz Nemčavec, sicer članica Karate kluba Murska Sobota, ter se lepo odrezala, saj je med članicami zasedla drugo mesto, kar je doslej njen naj večji uspeh. Lendavi je bil drugi odprti mednarodni turnir v badminto-“ ki sta ga odlično organizirala BK Mladost in ŠD Dokonča Lendave. Sodelovalo je 42 tekmovalcev in tekmovalk iz p ^^žarske, Hrvaške in Slovenije. Pri moških je zmagal Andrej (Olimpija), ki je v finalu premagal Sašo Zrnca (TOM) z cO (15 : 7, 15 : 8). Pri ženskah je prvo mesto zasedla Mateja . (Olimpija), ki je v finalu ugnala Darjo Kranjc (BIT) z 2 1 /J' : 4, 7 : 11. 1! : 9), F. Horvat, fotografija: J. Zauneker. ncilo ime |Hejš»ieititi peuui skiipiite Pop l)e'iSt"' Odgovor: Kupili) š). 2.1 Odgovore in vaše želje pošljite na naš naslov: miranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska F**? pisom za pop Rock Noviceee! Ne pozabite svojega r ■ Site tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite « Rock Novicah! * 5 16. novembra 1995 23 i kronika Moravski posvet o naravnih nesrečah Vsakršna pomoč države je dobrodošla rt posvetovanj o predlaganih rešitvah zakona o sanaciji posledic karet, ki jih v različnih predelih Slovenije organizira državna »dnistrstva za okolje in prostor, je bilo v torek v hotelu Ajda v Toplicah. Zbranim predstavnikom pomurskih občin ter predi* Lenarta, Ormoža in manjših občin v bližini Ptuja je sprego-svetovalka Soiija Beseničar, navzoči pa so bili tudi trije Ul ^avbe komisije, ki so pomagali pri nastanku najnovejšega osnu-lega dokumenta. Njegov osnovni namen je, da takrat, ko iz občin-proračuna ni mogoče zagotoviti dovolj denarja za odpravo posledic tul''^ priskoči na pomoč država. Ta namreč v ta namen zago-J* 9,5 odstotka sredstev iz republiškega proračuna za tekoče leto. pa temelji zakon o sana-Posledic naravnih nesreč na ^^laLljojiLi pomoči države ob-'‘11, v rt! pristojnosti katere je od- •^jo posledic naravnih in nesreč, ko znesek za sana- (|»ij^*^8a višino sredstev, pre-im 2'"** * občinskem proraču-■ ’ pa se zagotavlja sanacijo državne l^/riiktiire druge državne Pfj io potrebna sredstva ‘ioločeno višino zago-■ denarja v državnem pjL pa zakon op-naravne nesreče, ‘«u v ci_____;;; tudi ’ Republiki Sloveniji ni mogoče zavarovati, in sicer potres. zimsko pozebo, sušo in erozijo. Le takrat, ko je obseg škode izjemno velik, lahko vlada mednje uvrsti tudi kako drugo posamično naravno nesrečo. Posebnost zakona pa je tudi, da se upošteva le gmotna škoda, neposredno povzročena z naravno nesrečo, ki nastane na nepremičninah in njihovih pritiklinah. To pdme-ni, da se sanacija ne nanaša na izgubljeni dobiček, stroške, povzročene z izvedbo zaščitnih ukrepov, drugotne posledice nesreče, prav tako pa ni zajeta škoda na nepremičninah, ki bi bila posledica nedovoljenega posega v prostor. V osnutku zakonskega besedila je predvideno, da se na občinski ravni kot spodnja meja pri sanaciji upošteva kot cenzus škoda, ki presega 10 odstotkov zbrane dohodnine v prizadeti občini. Po tem zakonu je dodeljevanje pomoči posameznim oškodovancem v pristojnosti občin. V prehodnih določbah pa zakon predvideva prehodni režim njegovega uveljavljanja. Namen predlagatelja zakona je spodbuditi zavarovanje takih nesreč, ki je resda možno, toda v sedanjih razmerah negospodarno. Pri tem so opredelili triletno prehodno obdobje. ko sc bo zakon uporabljal tudi za naravne nesreče, ki jih pri nas ni gospodarno zavarovati. Pri tem imajo v mislih zlasti poplave, zemeljske in snežne plazove, ko je potrebna sanacija gradbenih objektov, opreme, zalog in gozdov, ter spomladansko pozebo alt vihar in nujno sanacijo kmetijskih rastlin, kot so posevki, plodovi in mladi gozdni nasadi. V razpravi je bilo med drugim rečeno, da so postopki ugotavljanja škode ob naravnih nesrečah preveč dolgotrajni, zato je program nujno treba pripraviti v krajšem času kot doslej. Zavzeli so sc, da demografsko ogrožene, mejne in razvojno šibke občine dobijo več denarja kot druge, zato naj bi bil 0,5-odstotni delež proračunskih sredstev iz državne blagajne premajhen. Večina raz-pravljalcev se je zavzemala za 1-odstotni delež. Prav tako so podprli pobudo, da bi tovrstni skladi morali biti bliže tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Razmišljanja o skladu kot stalnem viru so se jim zategadelj zdela povsem umestna, posebno zato, ker so škode ob neurjih s točo ogromne, prizadenejo pa ne le kmetijstvo. Kot je dejala vladna svetovalka Sonja Beseničar, je ob sanaciji posledic naravnih nesreč velik problem enakopravnejša raven občin. Po njenem mnenju vsi prizadeti niso v enakopravnem položaju že ob startu, zato so razlike pri pridobivanju sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, Te in druge pripombe bodo upoštevali pri dokončni pripravi zakona o sanaciji posledic naravnih nesreč, ki ga bodo pretresali tudi v parlamentarnih klopeh. MILAN JERSE ^kovna konferenca Petra Marinkoviča Odvetnik ni v »špilu« l Peter Marukovič iz Gornje Radgone seje odzval na objavo |k«tu T dveb dnevnikih, ki ga povezuje z nečednimi posB po- Ih Lk/t " Takeam Prelog iz Radeiiec in ga celo oMohitje nekata-Al ' P* jih vse po vrsti zanika. Zanika tudi kakršne koli »Svedo-češ da mu pošilja grozilna pisma in ga izsiljuje po telefonu. ''m pravi, da za- li Prelog - Janeza nima podatkov, da bi bila v ta posel vpletena tudi zakonca Prelog. ^ico - ter podjetje Gol-ItinJ ■ o., od 19. septembra da bi bil v tesnejših ali prija-s prej omenjenima. gospoda Preloga Si; zaposlitve v Raden-, thU® «1 leta 1973, kjer mu Je I * Ss Zgodilo seje... 34 žrtev prometa Pomurske ceste so terjale novo žrtev, menda že štirintrideseto letos! Prezdanji torek ob 7.25 jc ugasnilo življenje komaj 6-letncga Srečka S. iz Ptesike. Hip pred tem se je peljal skozi Stročjo vas na kolesu pred svojo materjo Marijo, ki sc je prav tako peljala s kolesom. Nenadoma pa naj bi zavil na levo, prav tedaj pa je za njim pripeljal mercedes, ki ga Je vozil hrvaški državljan Duro Novak in zadel otroka ter ga zbil po vozišču. Deček jc na kraju nesreče umrl. Morda pa ne bi bilo tako hudo, ko ki avtomobilist upošteval omejitev hitrosti, ki Je na tistem delu ceste (zaradi del) omejena na 40 kilometrov? Spet izginil golf Golfi so za tatove očitno zelo privlačni, kajti velikokrat ukradejo prav te »ljudske vozove«. Nazadnje je golf JXD izginil v Lendavi s parkirišča v Tomšičevi ulici. Bilje rdeče barve, imel pa Je registrsko številko MS 16-59V. Sicer dvomimo, da bi imel tat pritijeno še prejšnjo tablico, vozila pa najbrž ni prebarval, zato bodimo pozorni na rdeče golfe! Vlomilec v okrepčevalnici Te dni je nekdo vlomil v trgovino Mercatorja Sloge in okrepčevalnico Ivice Pal, oboje na Kapelskem Vrhu. Iz obeh lokalov Je pobral denar, različno tehnično blago in živila. Povzročil je za več kot 800.000 tolarjev škode. Še vedno ga iščejo. Gorelo v kokošji farmi v soboto ob 8.45 Jc izbruhnil požar na kokošnji farmi na Vaneči. Prva je opazila dim lastnica, ki se ni zmedla, ampak je začela gasiti z gasilnim aparatom. Potem so pridrveli gasilci z Vaneče in iz Murske Sobote in požar uspešno pogasili. Skoda pa k sreči ni velika, saj jc ogenj poškodoval le strop objekta. Popravilo bo stalo kakih 150.000 tolarjev. Domnevni vzrok požara naj bi bila napaka v električni instalaciji. Ponarejene marke Ponarejen tuj denar se pogosto »vtihotapi« med dnevni »inkaso«. V ponedeljek so 100 ponarejenih mark našli v podružnici LB Pomurske banke v Lendavi. Potem ko so staknili glave, odkod bi utegnil priti v banko, so ugotovili, da ga Je neznanec vnovčil v brezcarinski prodajalni na mejnem prehodu v Petišovcih. Odnesli dele za televizijske sprejemnike V podjetju Gorenje Elektronika Je od 4. do 7. novembra izginilo kar za 1,5 milijona tolarjev različnih elektronskih polizdelkov za televizijske sprejemnike in druge akustične aparate. Tatvine so osumljeni R, M., K. J. S. B. in S. L, ki naj bi se dogovorih, kako bodo te dele spravili iz podjetja. Kmalu so jih policisti izsledili in žc pripravljajo predlog za na-dljnji postopek. Padel z rakičanskega gradu Pri opravljanju kleparskih del na strehi grajskega poslopja v Rakičanu se je hudo poškodoval Štefan K, ki mu jc spodrsnilo in jc padel s strehe. ' ' ' Š. S. 15.000 mark prej omenjega »Šveda« in hotela izvedeti, kam sta se preselila Prelogova.v Kot jc še povedal, sta Preloga spremenila naslov bivanja po dogovoru z njim, kajti na ta način naj bi imela zagotovljeno pravno varstvo, ki Jima ga je kot njun odvetnik dolžan priskrbeti. »O tem sem obvestil tudi UNZ Murska Sobota in povedal, da vem, kje sta, in da sta dosegljiva v šestih urah, če Ju bodo potrebovali.* Zakulisje anonimke Anonimno pismo, objavljeno v dveh dnevnikih. Je močno očrnilo odvetnika Petra Marinkoviča in ga vrglo tako rekoč v isti koš z njegovimi strankami. Čeprav odvetnik ni odgovarjal na vprašanja, ki se nanašajo na njegovo zasebno življenje in družino. pa Je vse očitke v pismu zavrnil in Jih tudi podkrepil. »To, da bi prevažal Prelogove s svojim avtomobilom, ne drži, saj sem brez vozniškega dovoljenja že dve leti od odsluženja vojaškega roka. Igralne karte sem držal nazadnje v rokah pred služenjem vojaščine in pri igranju »briSku-le«. Prav tako nisem bil in nisem družinski prijatelj Prelogovih, z njim sem sicer imel službene stike v času mojega službovanja v Radenski. Prav tako nikoli nisem bil v njegovi hiši ali z njim potoval. Tako tudi ne drži trditev, da bi se pred mojim stanovanjem zadrževali avtomobili $ sumljivimi registrskimi tablicami, in tudi nisem vedel, kje Je zaposlena Pre-logova žena. Prav tako zavračam očitek trgovar^ja z drogo, saj se po mojem mnenju s tem ukvarjajo hujši zločinci kot navadni morilci z orožjem. K temu naj Še dodam, da sem sedaj pooblaščen zastopnik zakoncev Prelog v civilnih in ne kazenskih postopkih in da sem bil že večkrat izpostavljen grožnjam in ponujanju podkupnin s strani upnikov, ki so mi ponujali po 5.000 mark, če izdam njuno bivališče. Proti zakoncema Prelog do sedaj namreč še ni bila vložena nobena kazenska ovadba. Glede »Šveda* pa moram povedati, da sem v imenu mojih varovancev vložil odškodniski zahtevek za povzorčeno materialno škodo in poškodbe pri pretepu. Zalo tudi predlagam poravnavo, saj odškodninski zahtevek znaša Prelogi dostopni v šestih urah Kot že rečeno, sc je začelo službeno sodelovanje odvetnika Marinkoviča z zakoncema Prelog sredi septembra, ko sta prišla k njemu in ga prosila za pravno pomoč pri zaščiti pred nasilnimi upniki. Po njegovih besedah naj bi bila zakonca že poleti večkrat pretepena. Med temi, ki so Jima grozili in celo najeli dve ageciji za izterjavo. Je bil po besedah Marinkoviča tudi »Šved« z znanim naslovom na Talanyjevi ulici v Murski Soboti, odvetnik Je še nadaljeval: »Imam informacijo, da je najel agencijo Modras, ki Je pretepla moji stranki enkrat v juliju, in agencijo Fokus, ki pa je ravnala korektno in mi poslala po faksu pooblastilo za izterjavo V ljutomerski občini 165 včlanjenih v Občinsko združenje slovenskih častnikov Niso podaljšana roka djetje ima v Veržeju manjšo trgovino z videoteko, ukvarjali pa so se tudi s posojilnimi posli, ki jih imajo vpisane v ustanovnem aktu podjetja. Očitno Je Goldeja, d. o. o., zašla v težave, ko se Je pretrgala veriga sivega posojilnega trga, kar se seveda ni zgodilo prvič, saj do sedaj skoraj še ni primera, ko ne bi prišlo do sesutja pri podobnih verigah. O tem, kako se Je sesuta Goldeja, d. o. o., sedaj ne kaže razpredati. Če so bila posredi mamila in sta zakonca Prelog z njimi poskušala odplačati dolgove. so za zdaj lahko le še namigovanja, ki so morda povezana s priporom enega od sinov, ki naj bi bil osumljen nedovoljenega trgovanja z njimi. Toda kot pravi odvetnik Marinkovič, za zdaj Na letni konferenci so pregledali delo in se pomerili v orientacijskem pohodu ter imeli družabno srečanje a z njim kakih dru~ te« -7’ “ njim KaKin oru-kot poslovnih vezi '^Pelja) j® omenil, da mu Je ustanovnega 'tr in dokapitalizacijo f^rn? ^ htovnik sc tudi letos niso izneverili tradiciji Pre^^*™ no Martinov krst mošta. Začelo seje sv. Jakoba, kjer je zapravljivčka, na ^kof Martin, dva ministranta, [fj pozvačin, blagoslovil župnik nakar so se zapeljali v vinograd-■ Strehovskih in Dobrovniških goric tb mestih krstili mošt v vino. (J. 2.) I GORb(j4 RADGONA - Društvo vinograd- in kr Radgjnsko-Kapelskih goric je v sode- hli •“»•■'-lllllt Ul Uil venil, ži ID MIR-om pripravilo martinovanje, kleti Zgornjem grisu pri šampanjski ^stii jc bilo veliko, saj je mošt krstil "Uincirirt Vinko Simek, nekaj besed pa je ai tudi župan Miha Vodenik. igrali: pihalni orkcsici iz . Radgone in tamburaši kuda iz Čre- ■ ^RiOJINA - V bogojinski župniji vzorno ^'fbijo Ja sakralne objekte. Tako so letos s hirističnim društvom, ZKO, Radgonski- tokrat na Zgornjem grisu pri šampanjski Pireditvi sto igrali: pihalni orkester iz obnovili kapelico na Bukovnici, novo podobo pa te dni dobiva tudi kapelica v Filovcih. Urejajo pa tudi objekle na pokopališčih: vežica v Ivancih je nova, tik pred dokončanjem pa Je tudi vežica v Strehovcih. (J. Ž.) ■ APAČE - Na Osnovni šoli Apače sta v lete* šnjem šolskem letu vpisana 272 učenca, poučuje pa 22 učiteljev. Zaradi prostorske stiske Je pouk v dveh izmenah. Pedagoški delavci bodo opravili 12.39S ur rednega pouka, 884 dodatnega, 140 ur pa bodo imeli raznih tečajev. (F. KI.) ■ gornja RADGONA - Godba na pihala v Gornji Radgini igra že 45 let, a se je zdaj -po reorganizaciji občin - znašla v določenih težavah, saj občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Radenci naj nc bi bili pripravljeni sofinancirati godbenikov. Morda pa si bodo premislili, saj bi bilo škoda da bi orkester s tako dolgo tradicijo nehal igrati. (F. KI.) , ■ LENART - Kljub bilo vreme hladno m ve- trovno, se je množica po tradiciji tudi letos zgmUa k svojemu farnemu zavetniku sv. Lenartu v Unartu v Slovenskih goricah. Bogoslužje v stari gotski cerkvi je imel dr. Franc Kramberger. Verniki so prisluhnili novim cerkvenim orglam, ki so nedvomno velika pridobitev tako za poslušalce kot organiste. Lenartova nedelja Jc bila tudi neke vrste uvod v praznovanje 800-ietnice prve pisne omembe tega slovenskogoriškega naselja. - A, Lipko P« osamosvojitvi Slovenije je prišlo do sprememb tudi pri orga-niziraitju rezervnih vojaških starešin. Njihova naslednica je postalo Združenje slovenskih častnikov, ki deluje na ravni države, ustanovljena pa so tudi občinska ali območna tovrstna združenja. Minulo soboto so se v domu ribičev na Moti zbrali člani Občinskega združenja slovenskih Častnikov Ljutomer, ki šteje 165 članov. Sprejeli so potočilo o delu med dvema konferencama in pripravili orientacijski pohod, na katerem so imeli 2 tekmovalni točki - metanje bombe in dajanje prve pomoči ogledali pa so si tudi postavUapje šotora. Kot je v svojem poročilu omenil predsednik združenja ANTON KOSI, njihova organizacija sodeluje in sc vključuje v razprave o strokovnih vprašanjih dograjevanja in uveljavljanja obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja, organizira in izvaja strokovne posvete o vseh vprašanjih, ki so pomembna za združenje, sodeluje z enotami in poveljstvi Slovenske vojske (predvsem s 37. obm. PSV Ljutomer in z Vojašnico M. Sobota) ter skrbi za športno-rekreativno dejavnost in kulturno-družabno življenje svojih članov. Imajo tudi 4-člansko lokostrelsko ekipo, ki se je letos udeležila državnega prvenstva in v močni konkurenci zasedla 4. mesto. V novi sezoni pa so tudi sami pripravljeni organizirati kakšno tekmovanje ali srečanje na državni ravni. Njihov program dela, ki so ga sprejeli na konferenci, pa je podoben kot v dveh preteklih letih, vanj pa so vključili tudi posebno razpravo o možnostih za vključevanje v Združenje veteranov vojne za Slovenijo, in to tistih, ki bi si članstvo v tem združenju vsekakor zaslužili, četudi niso bili aktivni »borci«. MIHA BUTARA, predsednik Združenja slovenskih častnikov, ki sc Je prav tako udeležil konference na Moti, jc med drugim poudaril, da v tej organizaciji ni več prisile in sankcij kot v prejšnjem sistemu. »Smo društvena in nevladna organizacija, prav tako nismo podaljšana roka Ministrstva za obrambo. Težišče naše dejavnosti Jc voj ašk ostro kovno delo. Pritegniti želimo čim več mlajših članov in tudi tiste, ki so poklicno zaposleni v Slovenski vojski. Naš častni član pa je predsednik republike Milan Kučan, na kar smo posebej ponosni,« je še dejal in pohvalil delo ljutomerskih častnikov. Enako Je storil župan Občine Ljutomer LUDVIK BRATUŠA in dodal, da v ljutomerski občini ni bilo »operetne« vojne, kot to želijo prikazati nekateri, ampak je šlo za spopad z dokaj močno oklepno enoto. okrog 20.000 mark.« J. V. JOŽE GRAJ 24 vestnik, 16. novembraJjS^ 'elevizijski spored od 17. do 23. novembra PETEK 17. NOVEMBRA TVSLOVCNUAI 9.25 9.50 10.50 11.40 12.10 13.00 14.15 14.50 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 16.45 19.10 19.30 20.05 21.40 22.00 22.20 22.40 23.05 0.05 Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka Roka rocka Boj za obstanek, angleška serija Znanje za znanje. Učite se z nami AJica, evropski kulturni magazin Poročila Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper O jedači in pijači, o moškem in ženski, tajvanski film Dnewitk Učimo se ročnih ostvarjaJnosti Heathciiff, risana serija Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo, tv-igrica Risanka Dnevnik Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka Mahler, angleški film TVSLOVCNMA2 12.15 13.00 16.00 16.15 16.45 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.55 21.40 22.45 23.45 Učitelj, francoska nadaljevanka, 7/ 24 Tenis - finale ATP, prenos iz Frankfurta Forum Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 12/22 Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja Poglej me! Azijska magistrala. Japonska serija Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, 3/5 Obiski SP v alpskem smučanju: vele^alom (m), posnetek iz VaiJa Tenis - finale ATP, posnetek TELE59-MMTV 7.00 Videostfani -15,20 Santa Bartara -16,05 Triperesna deteljica - 16,35 Prva pomoč, grozljivka-18.10 Kuhajmo skupaj -16.40 Santa Barbara -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Policisti in tatovi, akcijski film - 21.35 Spot tedna Žive scene - 21.40 Radio F. M. - 22.10 Železni zvon, vojaški film -23.45 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 0.15 \rideo$trani -1 .OO Deutsche Welte, program za tujce TV HRVAŠKA 1 7,55 Poročila - 6.00 Dobro Jutro - 10.00 Poročila - 10,05 Izobraževalni program - 11,30 Otroški program- 12.00 Dnevnik- 12,15Ljubezen,seriia-12.45 Film - 14.35 Smešna družina, serija - 15.05 Slikarstvo - 15.20 Religijski leksikon - 15.30 Nemščina- 16.05 Poročila- 16.l5Sedmiplanet-16,25 Bondon-ton - 16:30 Že veste - 16.45 Hrvaška danes - 17,45 Serijski film - 16,15 Kolo sreče - 18,50 Kutura - 19,30 Dnevnik - 20,10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Glasbena oddaja -22.15 Dnevnik - 22.30 S sliko na sliko - 23.00 Dokumentarna serija - 23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 15,20 TV-koledar - 15,30 Ponovitev nočnega program - 16.30 Besede, besede -19.00 Risanke -19.30 Dnevnik - 20,10 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.40 Psiho, ameriški film - 22.25 Latinica: Verjamete v duhove? - 23,40 Nočni kino TV AVSTRIJA 1 6,00 Fantastične zgodbe, nanizanka - 6.25 Mini čas v sliki - 6,35 Peter Pan in morski razbojniki -7,10 Knjiga O džungli - 7.35 Otroški spored - 9,15 Kriminalko je napisala - 9,45 6aywatch - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Zasebni detektiov Joe Dancer, kriminalka - 13.00 Otroški spored -14.30 Knjiga o džungli - 15.05 Kremenčkovi -15.30 Mini Cas v sirki - 15.45 Vesoljska ladnja Enterprise- 16.30 Ba(ywatch - 17.15Prijaznadrjžina - 17.40 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19,30 Čas v sliki - 20.00 šport -20.15 Ptič na žici, akcijski film - 22.10 Moj brat Kajn, srhUrvka - 23.35 čas vsiikl - 23.40 Sandino -žMjenjeza Nikaragvo, film - 1.50 Prijazna družina - 2,15 Schiejok vsak dan - 3.15 Dobrodošli v Avstriji - 5.15 Dr, Ouinova, zdravnica iz strasti TV AVSTRIJA 2 9,00 čas v sliki - 9.05 Schiejock vsak dan - 10.05 Sad brez ljubezni, film - 11.25 Ko zaigra glasba -12,20 Silii^ - 12.50 Vreme - 13.00 Cas v sliki -13.10 Dežela gora - 14.00 Pravica do ljubezni -14.25 Očka potrebuje ženo: Ctertnna - 15.10 Kriminalko Je napisi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 DobrodošlivAvstriji- 19.00 Lokalne novice - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Derrick- 21,15 Halo, stric doktor!, nanizanka - 22.05 Čas v sIM - 22.30 Sodobni časi, znanstveni magazin - 23.00 Napad morilskih polžev, dokumentarni film - 23.50 Očka nori, film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9,00 Poročna - 9.05 Dvoboj - 9.30 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12,00 Poročila - 12,05 Gospodarska abeceda - 15.00 SP v dvigartiu uteži - 15.40 Kaj se je zgodilo... - 16.00 Poročila - 16.10 Posel, gospodarske informacije - 16.25Top model, serija -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19,00 Pravljica - 19,13 Muza, kultura - 19,30 Dnevnik - 20,15 Dallas, se-rfla - 21.10 Da seti bo zmešale! - 21.45 StrelJai na pianista, francoski film Job) - 23.05 John Osborne, portret - 23.35 Glasbeni film TV MADŽARSKA 2 12.00 Šesta - 15,30 Novi reflektor - 16.00 Madžarska danes - 16.30 Pomagač - 17.00 Za otroke - 17.30 Rin-Tn-Tn, serija - 18,00 Regionalni program - 16,20 Vesoljske game, serija - 16,55 Root gre v Evropo, serija - 19.55 Policijska poročila -20.05 Stoletnica filma, dok. serija - 21.10 Ciklus Mahler - Bernstein - 21.45 Dnevnik - 22,00 ObjeMv - 22.35 Nogomet - 22.50 Konec začetka, tv-igra RTL 5.30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.00 Poročila - 6.05 Tvegano - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8,00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati In lepi- 10.30 Čas hrepenenja- 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12,00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13,00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer, šov - 15,OOIIonaCristen - 16,00 HansMeiser- 17,00 Tvegano - 17,30 Med nami - 18.00 Dober večer, magazin - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Otroci oponašajo znane pevce, šov - 21.15 Skrivnosti srca, fHm - 23,05 Nočni šov - 0.00 Dnevnik -0.30 Cheers- 1.00 Priiazna družina - 1.25 Zlata dekleta - 1.55 Zlo II, grozljivka - 3.25 Sam proti zakonu, kriminalka - 4.55 Risanke SOBOTA -J8. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.30 6.45 9.10 10.00 10.25 11.10 11.40 13.00 13,05 14.20 14.35 15,20 17.00 17.10 17.45 18.00 18.50 19.30 20.10 21.05 21.30 21.45 22.00 22.25 22.50 0.30 Radovedni Taček: Steber Učimo se ročnih ustvarjalnosti Pod klobukom Oglejmo si, angleška serija Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke _ Kobilček Jaka in žabica Žogica, švedski film Poročila Večerni gost Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Junaki petega razreda, mladinski film, 2/3 Večne pravljice: Pepelka Boj za obstanek, angleška serija Hugo, tv-igrica Dnemik Hipnotični svet Paula McKenne, angleški šov Skrmnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija Za tv-kamero Ozare Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Nečedni stric, italijanski film Tiček vražiček, angleška animirana serija TV SLOVENIJA 2 8.45 9.35 10.05 10,20 10,50 11.15 12.15 13.00 17,55 18,30 19,00 20.00 21.30 22.20 22.40 S hi orno MIntz Igra Bacha Kdo bo koga, tv-nadaljevanka, 1 /3 Turistična oddaja Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Frasier, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka Videošpon Tenis - finale ATP, prenos iz Fran kurta SP v alpskem smučanju: slalom (ž), l.tek Alpe - Donava - Jadran Karaoke Osmina finala evropskih pokalov v rokometu (m) Croatia banka Zagreb : Pivovarna Laško Celje, prenos iz Zagreba Resnični zahod, ameriška serija SP v alpskem smučanju: slalom (ž). 2. tek Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Dokumentarec: Jethro Tuli Angleška glasbena lestvica TELE 59 ■ MMTV 7.00 Videostrani -14.55 Policisti in tatovi, akcijski film -16.30 Radio F, M. -17.00 Med prijatelji, narodnozabavna glasba -18.00 MMTV-špcrt -16.30 Kuhajmo skupaj -19.00 Mis areta, neposredni prenos - 21.00 Beverl^ Hlils Buntz - 21.30 Zadnje dobro leto, drama -23.05 Spot tedna Žive scene - 23.10 Poslednji Mohikanec, avanfursitlčni film - 0.40 Videostrani -1.00 Deutsche VVelte, program za tujce TV HRVAŠKA 1 8.45 TV-koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Slan ko, serija - 9.25 Risanka - 9.50 Mala Kutina '95 -10.20 Mokejašica, kanadski film -11.40 Risanka -12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Pogovor 3 teologom - 14.20 Risanka -14,46 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji - 16,25 Poročila - 16,30 Sinovi neviht - 18.00 Televizija o televizij« - 18.30 Zabavna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sun City; Izbor lepotice sveta - 23.05 Dnevnik - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Nočni program TVHRVASKAS 12,50 TV-koledar - 13,00 Tenis ATP Masters, polfinale - 17,00 Življenje na severu, ameriška nanizanka -17.45 Blue Heeters, serija - 16.30 Bog je črno-beil, dokumentarni film -19.30 Dnevnik -20.10 Kmetjiska šola v Križevcih, dokumentarni film - 20,45 Korak za korakom, humoristična serija -21.10 Z jadri okrog sveta, serija - 21.40 Vidikon -22.25 Šport - 22.40 Zagrebfest, posnetek TVAVSTRMA1 6.05 Fantastične zgodbe - 6.30 Otroški spored -7.05 Knjiga o džungli - 9.05 Vroča sled - 10.10 Alfred J. Kwak, risarta nanizanka - 10.35 Sobotna Igra - 12.15 Hany in Hendersonovi, razvedrilna nanizanka - 12.35Kalifomijskjklcvsfii - 13.20 Mačka in pes-13.45 Čudovita leta, razvedrilna nanizanka - 14.10 Blossom -14.35 Fhinc iz Bel-Aita-16.00 Baywalch - 15.45 Superman - 16.30 BeverlyHills - 17.15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet - 19.00 Krepka družina -19.30 čas v sliki - 20.00 šport - 20.15 Skrita kamera - 21.50 Šport - 23.50 čas v sliki -23.55 Svveetheart, kriminalni film - 1.40 Kallfomljski klic vsili - 2.25 Melrose Plače - 3.10 Beverty Mills-4.1OSweetheart, ponovitev filma TVAVSTRIJA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Morilec She S^d, kriminalka - 10.25 James Bond 007: V smrtonosnem poslar«-stvu, akcijski film -12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas vsllki - 13.10 Cardula, film - 14.50 Vse Je v redu, veseloigra - 16.15 Alpe - Donava-Jadran - 16.45 Živali iščejo dom - 17.00 čas vsiikl - 17.05 Pogled vdeželo- 17.53 Verstva sveta- 18.00 Milijonsko kolo- 16.25 Sporna vprašanja- 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v stiki - 20,00 Pogledi s strani -20.15 Ognjeni Kasper In večno življenje - 22.00 Čas v sliki - 22.05 Pod mavrico, filmska romanca -23.35 Jenry Cotton: Smrt v rdečem jaguarju, kriminalka -1.05 Pogledi s strani - 1.10 Spod - 2.20 Videonoč TVMADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ekspedicija z mrežo na metulje -11.40 Hungarodidact '95 - 12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret -12.25 Orkester, serija -12.55 čaroven, tv-fllm - 14.15 Stoletnica filma - 14.50 Duh Črnobradca, film - 16.40 ČasX- 17.25Tihi revolucionar- 18,15 Štorije - 18.30 Kolo sreče-19.10 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Pet minut proze - 20.25 Botrova legenda, serija -22,05 Iščemo humorista - 23,00 Kritično stanje, filmska komedija TVMADZARSKA2 6.00 Zamejski Madžari - 6.45 Stiki brez meja -6.00 Romski program - 8.25 Narodnostne oddaje -11.00 Famillja, serija - 11.30 Narodna glasba -11.SS Dežela lam - 12.50 Natura, magazin - 13.25 Tri želje - 14.15 Olimpijci - 14.30 Musič box -15.00 SP v dviganju uteži - 15.40 Informatika -le.OOAvtomagazIn - 18,30 Risanka - 17.00 športni program - 19.05 Famillja, zabavna serija -19.45 Svet knjige - 20.05 Telebingo - 21.00 Ka-leidoskop - 21,40 Trd oreh, balet RTL 5.35 Različne risanke in nadaljevanke - 9.30 Powef Rangers - 10.00 Risanke - 11.40 Eerie Indiana -12.10 Za kulisami - 12.40 Polna hiša - 13,05 Krepka družina - 13.35 Kdo je tukaj šef? - 14.05 Stvor iz močvirja -14,50 TinT-15.45 Ekipa A - 16.45 Beveriy Hilis - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15Šovia 100.000 mark - 22.00 Kako, prosim? - 23,00 RTL v soboto ponoči - 0,00 Bloodbrcttier Ul, akcijski film - 1.40 Zlo II, grozljivka - 3.10 Bloodbrother III, ponovitev-4.45 Melrose Plače NEDELJA 19. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 7.40 8.10 8.45 9.30 9.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.05 14.35 15.20 17.00 17,10 18,50 19,18 19.30 20.10 Samo za punce, kanadska nanizanka Junaki petega razreda, mladinski film, 2/3 Živžav čebelica Maja Nedeljska maša, prenos iz cerkve sv. Mihaela G race na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Opazujmo naravo, kanadska serija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Za tv-kamero Policisti s srcem, avstralska nanizanka Gostejše od krvi, ameriški film Dnevnik Po domače Hugo Loto Dnevnik Nedeljskih 60 21.15 22.15 22.30 Nikoli niso stopili na mesec, belgijska dokumentarna oddaja Dnevnik Sova Črni krog, švedska nadaljevanka, 3/5 Hobotnica, Italijanska nadaljevanka, 14/22 TV SLOVENIJA 2 8.00 8.30 9.15 10.00 10.50 11.45 14.00 17.65 19.20 20.10 20.40 22.35 Naša pesem Poglej me! V vrtincu Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, 3/5 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show Euronevvs Športna nedelja Tenis - finale ATP, prenos iz Frankfurta SP v alpskem smučanju: slalom (mj, 1. tek Lahkih nog naokrog Biblija: Pavlovo pismo Hebrejcem Beg brez konca, ameriški film Športni pregled TELE59-MMTV 7.00 Videostrani -10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja- 10.30 Sandokan, risanka -11.00 Cirkuške točke -12,00 Bad influence, mladinska oddaja o računalništvu -12,30 360 stopinj; Nemčija, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom -13,30 Zabavajmo se skup^ -14,00 Detektiva, nanizanka -14,30 Videostrani -16.25 Zadnje dobro leto, drama-16.00 Avtodrom-19.00 Sanje in resničnost -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Nulta točka, film - 21.40 Spot tedna Žive scene -21.45 Sedem noči na Japonskem, kriminalka -23.20 TV-prodaja- 0.00 Videostrani -1.00 Deutsche Welle, program za tujce TV HRVAŠKA 1 8.20 TV-koledar - 8,30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki, risana serija - 9.00 Majken, tv-film - 9.45 Otroška oddaja - 10.20 Risanka - 10.30 ZOO 2000, dokumentarna serija - 11.00 Sezamova ulica, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12,20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro- 14.150pera Box - 14.50 Nedeljsko popolne - 17.10 Senca, britanski film - 18.50 Risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo - 22.15 Dnevnik - 22.30 Š sliko na sliko - 23.00 šport -23.15 Črni gad, angleška serija - 23.45 Oprah Show - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.50 TV-koledar -11,00 Nedeljska maša, prenos Iz Splita - 14.00 Tenis ATP Masters, finale, ATP magazin. Peta prestava - 18.05 Vidikon - 18.50 Z jadri okrog sveta, dokumentarna serija - 19,30 Dnevnik - 20.10 Danny Roose, ameriški film - 21.40 Dokumentarni film - 22.00 Športna oddala - 23.00 HRT0P20 TV AVSTRIJA 1 6.00 Ebba in Dtdrik - 6.25 Otroški spored - 8.05 Vroča sled - 8,30 In kaj misliš ti? - 9.05 Risanke -12.00 Ljubezen itd., mladinski kulturni magazin -12.55 Ptič na žici, akcijski film - 14.40 Baywatch -15.25 Športno popoldne - 16.00 Prekleti In aleluja, vestern -18,00 Srečni otrok - 18,30 Srček -19.00 Prijazna družina - 19.30 Čas v sliki - 20.1S Gasilec Karti, film - 21.15 Niegadni- 22.05 Kstvari - 23.20 čas vsllki - 23.25 Vizije - 23,30 Apropos - film, novice iz filmskega sveta - 0.00 Komponist Maurrclo Kagel - 0.10 Matoh, glasbeni film - 0.30 Raz^d, film - 2,05 Moj brat Kaln, srtiljivka - 3,30 Bančni rop, kriminalka - 5,10 Prijazna družina TVAVSTRIJA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ne pozabi ljubezni, film -10.30 Tedni kulture - 11,00 Tiskovna konferenca -12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki -13,05 Tednik - 13.30 Tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.35 Prelomnice zgodovine - 15.05 Oni živijo nevarno - 15.35 To je ljubezen, film - 17.00 Čas vstiki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas -18,30Avstrijavsliki- 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v stiki - 20.15 Detektiv Hanks, komedija-21.45 Čas v sliki - 21.55 Columbo - 23.30 Morski razbojnik, avantursrtični film - 1.10 Pogledi s strani -1.20 Tedni kulture - 1.50 Videonoč TV MADŽARSKA 1 7.25 Risanka - 7,50 Biblija - 7,55 Računalništvo -8.30 Leporeb, nedeljski magazin - H.OOGIasbeni butik -12.00 Zvon - 12.05 Dandanes - 12.15 SP v dviganju uteži - 13.00 Top model, serija - 15.00 Delta - 15.25 Nujna pomoč - 15.35 Reformatorski verski program -16.00 Dlsneyjevi filmi - 17.05 Napisane table - 17.35 Madžarska s kamero - 18.25 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes poročila - 20.05 Ob stoletnici filma: 2001 - vesoljska odisejada, film-22.30 Deklamacija - 22.35 Ferenc Kallal, portret TVMADZARSKA2 8.35 Vesoljske game - 9.00 Za otroke - 10,00 Zgodovina književnosti - 10.30 Zakladi biblije -11.00 športni program - 12.30 Pesem doni -13,00 Tv-magister - 14,00 Iščemo izginule odraste - 14,35 Za otroke- 15,05 Giml, serija - 16,00SP v dviganju uteži -16,15 Turistični magazin - 17,05 Risanka -18,10 Za boljši Jezik - 18,25 Baywatch, serija - 19.15 Pravljica - 19.25 Nogomet - 20.00 Glasbena ura - 21.05 Kabaret - 22.25 Telešport -23.05 Okrogla miza RTL 5.35 Različne risanke In nadaljevanke - 10.10 Vroče poletje... in kaj potem, film - 10.40 Mehurčki - 10.45 K^z - 11,15 Ujetniki na otoku časa, film - 12.05 L. A. stroj, nova nanizanka - 13.00 K*>P tukaj šef?- 13.30 Nany- 14.00 Dlstiei«^ portaža - 14.20 Davy Crocett In rečni avanturistični film - 15.50 Morska razsikava m' 16.45 Earth 2, fantastični film -17.45 Miami vi«' 18,45 Poročila - 19.10 Ob nedeljah odpns 20.15 Mr. Baseball, komedija - 22.15 Spiegi^^ magazin - 23.00 Prime Time - 23.20 Ftai - _ Playboy pozno ponoči - 0.20 Vladali in spwrw 0,55 Igre gostov - 1.35 Earth 2 - 2.30 Schafer - 3.25 llona Christen - 4,15 Hans 5,05 Eksplozivno PONCDCLJCK 20. NOVCMBI2A TVSLOVENUA1 9.35 10.00 10.15 10.40 10.55 13.00 13.05 14,50 15,50 16,20 17.00 17.10 17.30 18.05 18.30 18.45 19.16 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 Kapitan Power, ameriška nanizaf*' Malo angleščine, prosim Svetovni poslovni utrip, oddaja j Aids: Ne umrite zaradi neveor*-*' Igrani film Poročila Športni pregled Umetniški večer Obzorja duha Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Albin Oglejmo si, dokumentarna Simpsonovi, ameriška nanija’*’ Umetniki za svet ABC - rTD., tv-igrica Žrebanje 3x3 Dnevnik jrg Celia, španska nadaljevanka, ■ Televizijska konferenca Dnevrfik Žarišče Sova . Fina gospa, angleška nan^^j Hobotnica, italijanska nadalje«" 15/22 TV SLOVENIJA 2 14.45 15.00 15.15 16.15 17.00 18.00 18.45 19.00 20.05 20.55 22.25 23.35 Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Policisti s srcem, avstralsi® nalil' zanka Sova, ponovitev Hobotnica, italijanska nadail 14/22 . Regionalni studio Maribor Tv-avtomagazin Sedma steza, športna oddaP Pro et oontra Jeanne, francoska drama Studio City Brane Rončel izza odra TEIE59-MMTV 7.00 Videostrani - IS.45 Santa Barb^ jj.fO Nulta točka, film - 18.10 Domači Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti tiva, nanizanka - 20.30 Živa scena - 22^, g,1» problemi, komedija - 23.50 Videostrani- l.OODeutscheVVelle.pr®? 0,1« i TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - ; - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 ljubezen, 8af^",43fi^ Dunaj, mesto mojih sanj, avstrijski L^ilr^ poti do šole, otroška serija - , program - 16,05 Poročila - 16,15 M ška oddaja- 18,45 Hrvaška danes - za Joeja, serija - 16.15 Kolo sreče - kaz - 19.30 Dnevnik - 20.10 2lvar^.]^ mentama oddaja - 20.40 [>inn*l Dnevnik - 22.30 S sliko na Sliko ' španski film - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.20 TV-koledar - 16.30 Mestece 17.20šjKrrtna oddaja - 18.20 18.30 Živeti z... - 19.00 Otroška eerjTju Dnevnik - 20,10 Murphy Brown, zanka - 20.40 Hrvaška in svet '.£,' „«(1«"* nogomet - 22,30 Lovejoy, ameriška 23,20 Koraki TVAVSTRIJA1 6.25 Otroški spored - 9.00 Kriminall® . i1-, j 9.45 Mačka in pes - 10.10 Prekleti in aleluja, vestem - 13.W 14.30 Knjiga o džungli - fS.OSKt^^f , 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 VeM^ prise -16.30Baywatch - 17,35 Zlata dekleta - 18,05 Dr. jS iz strasti -18.55 Pri Huxtablovili - - JCv - 20.00 Šport - 20.15 Bain Mam 1^ Moon 44, znanstvenofantastični sliki - 0.05 Winterhawk, film -1 gotils, dan - 2,35 Dobrodošli v Avstrlii - I TVAVSTRIJA2 11.35 To Je ljubezen, film - 13.10 Pod indijskim nebom, j« 13.55 Orientacija - 14.25 OčM J"' ^£#5' Ana. nanizanka - 15.10 Krlminall^ I ninai'"' > J r-j ' “ZlA 16.00 SchlejoK vsak dan - 17,05 DobrodošlivAvstriji - „dlW 'Lrif’ 19.00 Lokalne novice - Pogledi s strani - 20.1 S Gozdars^ “21,10 Tema, aktualna oddala ' * - 22.30 Kulturni magazin - 23-66 boig Bachmann - 23.35 Rum mojetF' l I I ygstnik, 16. novembra 1995 televizijski spored od 17. do 23. novembra i ^^ZARSKAI ^ Sončni vzhod - 9X10 Poročila - 9.05 Materialni svet - 9.30 Dopoldne, vmes Oisneyjevi filmi -12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda -^215 Tdepakk - 14.50 Dijaški video - 15.20Ma-Isrnatlka- 16.00 Poročila - 16.05 Denarje sveta * 16.25 Angleško podeželje - 1 T.OO Za otro-*'1745 Fizika - 18.00 Overi - 18,10 Begavčki ■16.30 Koto sreče - 19.00 Pravljica - 19.13 “SM- 19,30 Dnevnik - 20,05 Program skupine pour L’art - 20,45 Panorama - 21.20 Serijski "1 - Ž2.1 S Prfcatizacija - 22.30 Stalno omizje ^madžarska 2 1Š.W Zasedanje parlamenta - 17.05 Stoletnica flF Regionalni program - 18,45 Telešpoit ' 1«.00 Športni prenos - 21.00 PoBcijska poročila '‘1.10 Vse ali nič, kviz- 21,45 Dnevnik- 22.00 J^sktlv - 22.35 Pulitzerjevi nagrajenci - 23.10 ■^itečemagtesba ttn. In lepi - 10.30 čas hrepenenja -hafirada - 11.30 Družinski dvoboj -^Opoldanski magazin -12.30 Zlata deWeta -k njen konjiček - 14.00 Babel Scha-7^ L45 9,10 ’9jo ^9.05 Jo,ss J^.OO Kuža laja, lutkovna igrica Mladinska oddaja Bog brez konca, arnerišJd film TiFavtomagazin Poročila Sedma steza, športna oddaja Mostovi Dnevnik Samo za punce, kanadska nanizanka Zaspanec, slovaški film Sorodne duše, angleška nanizanka Dmetniki za svet Kdo sreče, tv-igrica Risanka Dnevnik Učitelj, francoska nadaljevanka, 8/ 24 Osmi dan Dnevnik Žarišče Sova Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka ^lobotnica, italijanska nadaljevanka, 16/22 Jj^^^OVENUA 2 1^.00 i 16-30 angleščine, prosim trikoti niso stopili na mesec, bel-9iiska dokumentarna oddaja Studio City Simpsonovi, ameriška nanizanka ponovitev gospa, angleška nanizanka ^tobotnica, itafijanska nadaljevani«, 15/22 n’5 ;.5s ^55 Regionalni program življenja za življenie Videošpon Gore in ljudje Roka rocka Cnsloforos, slovenski film Svet poroča 'C^arii -15.50Santa Barbara-16,35 Ar-komedija- ifl.lOVrinarjenjeza v^j-nasveti - ie.4O Santa Barbara - 19,30 ' 20.00 To je ljubezen, nanizanka - ^hliVLZ^Iadna Žve scene - 20.35 Nepopustljivi, DavsrlV Hilis Buntz, nanizanka - I'*! ' 23.00 Videostrani - 1 00 Detš- Program za tujce ! IJ^,^VASKA1 lutro - 16,00 Poročila - 10,05 Izo- ■“Ofiraffl - 11.30 Otroški program -■■ 12,15 Ljubezen, serija - 12.45 ^®hava, avstrijski film - 14.20 Risanka - 1 ■ - - 15.05 Izobraževalni pro- Poročila - 16.15 Otroški program -danes - 17.45 Družina za Joeja, '19.3(1 ^_KpK> sreče - 18.50 Medijska izložba 20.10 Potepam se in snemam, > ..K “S* - 20.55 feloMii klub - 22.15 S ilibo na sliko - 23.00 Vara- ™f'’čni večeri, kronika - 23.45 Poročila Tiyi’J^VASKA2 ■ 17.35 Margaret Thatcher, do-?rije, 2® Senja - 18,30 Ta leta - 19.00 Otroška Dnevnik - 20.10 E. R.. serija -nebelo v barvah: Pasji sinovi, ameriški film »i^^^STRMAi S‘1s L?^1'She zgodbe - 6,25 Otroški spored - "“P*®®*’ ■ 10.00 Baiy*atch - naihfcj 'lapisaja - lu.uu oayw0ČasvsB 17 3011« oglasi - 18 00 Najlepše želje s čcMrami lrr|Wai 12.00 Pori^BI 30 Kratki stik-11.15 Mali ___________________ B6C-ja - 12.05 Obvestila -12JljSfi^ka UNZ^a <7^.30 Dežurni rminar vi.osebi liOO Po(xil(^jBa MV -13.10 Pozckavin na- pov^ - 1330 PonM’-13.35Obvestila -14.00 Subjildiiino -1&% ii odmevi -16.25 Obvesti la -16-30 Poroč4a.-*17;OI)PosliBanw vas -17.30 Mak oglasi ^^.00 Na nH^^^ -19.00 Rac^ dnevnk 7 l9.30>Šečein progiibii^-19.30 Dati ne - 22.00 Žekmo asm lahko noč Hi 8-45 Prebujajte se z nami - 5,45 Pozdrav in na-10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestite - 6,30 H6ji^^:-^.4O Džoua na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.5Dh^b^o dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -‘T.jjBtnfotmacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pisnio - 8.00 Oopoktne na MV - 6.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednih - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji b»ik - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV- glasbena lestvica - H.OOVžrvoo... - 12.00 Poročite BBOja - IZ.OSObvestla -12.15 Kronka UNZ-la -12.30 Dežurni novinar vi.osebiertoine-13.00 Po poldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Potočila -13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlep^ želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19,30 Mursko-moTSki val - 22.00 Ždimo vam lahko noč CciBioL 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebnmo dnewe časc^ - 7.00 Dru^ jutranja kronka -7.30 Iritonmacije v treh ježkih - 7.40 Kmelaski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Potočla - 6.10 Pozdrav in napevednk - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročite -10,05 Obvestila - 10,10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBCja - IZ.OSObve-stila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 f^čila - 13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme- 15.30 Dogodki in odmevi- 16.25 Obveslite -16.30 Poročite -17.00 Mal radto/Addescent-ni ringišpil -18.00 Najlepše ždje $ čestitkami in pozdravi-19,00 Radijski dnevnik- 19.30Večer»ptcgramMV-19.30 Geza se zeza - 22,00 Ždimo vam lahko noč 26 vestnik, 16. novembra 1995 n estnik «1 V PREKMURSKEM HRAMU v Murski Soboti DNEVI DALMATINSKE KUHINJE od 15. do 18. novembra 1995. I Priznani kuharji bodo za Vas pripravljali ribje specialitete: lignje, škampe in še in še..., na jedilniku ne bo manjkalo niti paške jagnjetine. Ob večerih bo za prijetno razpoloženje skrbela dalmatinska KLAPA LANTERNA iz Zadra. iNi!D^^DDR'Rf l^^fe^iRC!| ^^^DDdElRDŽl^E I iM ameriških ureilh llpi|ah ■« IHa-nenoe«. dplavjeii in nei p«fl«|lla. DALMATINSKE SPECIALITETE v PREKMURSKEM HRAMU od 15. do 18. novembra med 12. in 24. uro. 'I I VABLIEM V PREKMURSKI HRAM! RADENSKA ZVEZDA Merska Sobot*, 4. o. o. Saniski posel v ameriškem pod|e*|«a lAPACHilB * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d j331-'11 I ČRNOMELJ. PSU NSMi +0.। iDRLjA. 'i/ti. Uniii GVa lUo. 146bi KOSARID; GiuintteL iO66K5-13#ii KOČEVJE; »idfJinu *0‘71 856 •tOPER , ;| Avli^iisi djiM I KfUNJ: Tihi lOEilI- KRŠKA VAS; PSC l<< i0W8bM50i LENDAVA; ’ LESCE; krili l vKHi ior>1 KiCl -il/ UUBLJANA BEZIGRAO; Mks.1 Mcibt dMit.SOl r UUBUANA-DRAVLJE; Sirvis Bižili lOul S0-3;in3-l(«Ji MENGEŠ; Tizm lOdT :?b;20i. MURSKA SOBOTA; SOS Grifiaiiv tCFč)?' NOVA GORICA :| KfUNJ: Tihi [nE.13X.'ni- KUSM VAS: PSC l^dic iUW8b1 -tSlb lEHOAVA: i(Kji S-’-: Ir, NOVO MESTO: H:< P.i.r liKifi ?M? :► PODPLAT; «vlfi F(!n Tizin lObT :?b;20i. MURSKA SOBOTA; SOS Gn:W <«•)?' PODVELKA; Av3niix«w4 Rt-bKj. k tl o o ilW Gb 21351 PTUJ; lei [062 7^1-161 >. SEVNICA; ATAH 41 , :i^. ' SEŽANA: I lUfiž 32 nu SLOVESU GRADEC: '[>002 SLOVEMSKA BISTRICA; Avlo S(Wjr[ Sh(i|i iU()2Sl1J9]] SLOVENSKE KOMJICE; Kd^H. Arvjri:^ iUC3 '51 ŠENTJUR i ■ ((lil । ŠMARTNO OB PAKI: Srivii. KiIuv.j' lOtj.lUlV''!!;: TREBNJE; Seivis CnuJink ii>>9 U 75.1. TRŽIČ: iirto iDM Sl-Tšlj VELENJE; Avtr CiJj*: cOU3851-ClKli ZAGORJE ZOOftHJA KUNGOTA: Avb S-NrwiF;>^ «(Ki?(i5ti 2ALEC; Aiin C*:ii^ rm 712 llG- Vsak četrtek oglašujte estniku I ERA 81 E P 8» E 3^ d.o.o. 69250 GORNJA RADGONA. Podgrad 4 Telefon:069/61-974, 61-751, Telefax:069/61 -947 PRODAJNI SALON Grajska 27, telefon :069/62-283 ^Soncija za trženje 33 01S izredna ponudba v NOVEMBRU 5 % popust za nakup KERAMIKE 7 % popust za nakup OKEN OBIŠČITE SREČNEGA NAGRAJENCA ČAKA SUŠILNI STROJ GORENJE PSG 800 SP va ‘ 1 ' I NAS, ; ČAKAKG 15.000. kuTOA 'i:® I □ I V svojem razredu s^i v prvi vrsti " |epaVi?G NAORAPtiO ŽREBANJE PRVA NAGjlAPA DAEWDORACER~ pri pooblažfenih prodajalcih vozii PAEWO6 POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN NJIHOVI ZASTOPNIKI ' Bz • KOMPAS HERTZ 061 /15-92-007- IZVIR 061 /777-852 • ARMIČ 061 /653-746 ♦ TOMPRO “‘'/727-216; AnOTEHNLKA CI0E 063/3R-51 b 3B R6a -'RlA-aR- 063 / 794-300-MlUNMAURER OM /853™0 Sk 063 /853-311 - AVTO HIT. 06« - H.OJI.D. 061 /851-384 - . • HMeS X/™IM • AnOKlEFARSTVO KRMEU 068 /44-373 - AVTO-OOM 0608 /70-150 • ;.''<>SAL 068 /SS^ .MIGA AVTO 061 /264-087. POLIET 0601 /64-687 - A FINIŠ 061/444-829 - tl, Mt /70-550. EMOM MERKUR PTUJ 042 ///>-»5 »m „ /331-013 • AVTOSERVIS BOGATAJ 064 /58-850 • RANT 06S / 63-572»AVTO ŠULIGOJ 065 / • javno dražbo za prodajo: • dvosobnega stanovanja v Kidričevi ulici štev. 5 v Lendavi (stanovanjc št, 20, 4. nadstropje, zgrajeno leta 1970, takoj vseljivo, s centralno kurjavo, velikost 56,82 + 3 m- kleti, izklicna cena 3,500.000,00 sit, možno obročno odplačilo); • tovornega vozila Zastava, tip 6500 AD, letnik 1981, neregistrirano, potrebno manjšega popravila, motor generalno popravljen, gume dobre, velik kovinski keson, izklicna cena 150.000,00 sit; • buldožerja goseničarja 14. oktober, tip TG 110 D turbo, letnik 1990, vozen, izUicna cena 1.300.000,00 sit; • buldožerja goseničaija 14, oktober. TG HC, letnik 1972, motor generalno obnovljen, izlicna cena 400.000,00 sit; * stružnice za obdelavo kovin Metalac, tip UT 99, delovno območje 1000/150 mm, leto izdelave 1964, v odličnem stanju, izklicna cena 200.000,00 sit. Dražba bo 27. novembra 1995 ob 12.00 v razpravni dvorani St. 12 Okrožnega sodišča Murska Sobota, Slomškova ul. 21. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki predložijo pred pričetkom dražbe v korist prodajalca 10 % izklicne cene draženega sredstva v gotovini oziroma v vrednostnem papirju (barirani ček). Ogled Je možen po dogovoru s stečajnim upraviteljem (tel. St. 26 369 med 7,00 in 7,30). Stečajni upravitelj Franc Gyorfi ŽAGARSKA INDUSTRIJA GALES, d. o. o., v stečaju $ sedežem v Beračevi 40a, 69 252 Radenci razpistOe javno dražbo za prodajo: • osebnega avtomobila Škoda tipa Forman, letnik 1993, v odličnem stanju, registriran do konca avgusta 1996, prevoženih 11.000 km, izklicna cena 650,000,00 sit; • parcelo Štev. 415/5 v velikosti 5,18 ara po izklicni ceni 798.000.00 sit in parcelo štev. 415/7 v velikosti 5,20 ara po izklicni ceni 801.000,00 sit. Parceli sta druga ob drugi v stanovanjskem naselju v Radencih v bližini trgovine Maja ob asfaltiranem cestišču, v celoti komunalno opremljeni, namenjeni za individualno stanovanjsko gradnjo.Vse komunalne dajatve so plačane in zajete v ceni. Izredna sončna tega. Prometne davke ob nakupu in stroške prepisa plača kupec. Dražba bo 27. novembra 1995 ob 13.00 v razpravni dvorani štev. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Slomškova ul, 21. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki predložijo v korist prodajalca pred pričetkom dražbe 10 % izklicne cene dražbenega sredstva v gotovini ali z bariranim čekom. Ogled je možen po dogovoru s stečajnim upraviteljem (tel. št. 26 369 med 7.00 in 7.30) Stečajni upravitelj Franc Gy6rfi REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA ULICA ARHITEKTA NOVAKA 3 69000 MURSKA SOBOTA Tel. 069/31 373,32 881, 32 882,32 883 Faks: 069/32 316 razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: • diplomirani psiholog, • z delovnimi izkušnjami ali brez njih. • državljanstvo RS, znanje slovenskega in najmanj enega tujega Jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom is opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 3, z oznako na ovojnici »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. OKREPČEVALNICA 17„18. in 19. novembra DOMAČE KOLINE Z _ BUJTOREPO SEBEBORCI VUK OlN SVEŽE PICI {VEOETMHMHUU. lhM*lU BISTRA ooHii^iuuucont mBCMUttMCR «p«ciunvtv OKREPČEVALNICA - BISTRO M 2S vestnik, 16, novembra 1_995 estnik PISMA, MNIKM. Iz KS Prosenjakovci smo dobiligsismi občana, katerega naslov je v uredništvu, in ju objavljamo dobesedno Vsakdo ima pravico do boljšega in lepšega življenja »To Je želja vaščanov Motvarjevec, kateri nima pravice nihče oporekati, seveda če ni v interesu posameznikov Ni pošteno razmišljanje, da bi mi mali in revni živeli na račun vas bogatih. Zato bi posebej opozoriti na ’ članek v Nepujsagu 6. 10. 1995, ko gospod Štefan Bogdan posebej poudarja na njihovo zaposlenost in samoprispevek. Da Je povprečni osebni odhodek v Tekstilu manjši od zaposlenih v Muri Je morda res. Toda Mura z visoko tehnologijo in svetovno znanim imenom se res bolj težko primerja s Tekstilom. Kajti dediščina Tekstila ni bila bogata. Zato se Je morda trebalo dostikrat odpovedati večji plači, kajti take tovarne ne prinaša dedek Mraz. Gospod, morda vidiš, da so iz malih zgradb zrasle velike, gradili smo, notranjost opremiti z boljšimi stroji, izboljšati tehnologijo, imamo že dokaj cenjene in kvalitetne izdelke. A kljub temu smo ponosni na njo, kajti še vedno daje socialno varnost delavcu in marsikateri tolar r njej zaslužen pokriva vaše slabo gospodarstvo v kmetij stvu. Tudi v Muri že marsikateri delavec razmišlja o svoji usodi, to gospodu izgloda ni znano. Gospod Bogdan pozabili ste še primerjati svoj osebni dohodek in direktorjev - svojo odgovornost in njegovo. In na koncu direktor morda marsikatero noč ne prespi ko razmišlja o uso di jutrišnjega dne, tolikim delavcem Je treba delo in plačo. Ko vi mirno spile in sanjale in dobro veste, če kmetu suša vzame pridelek, če mu r hlevu pogine krava in če bo kmet imel v sladkorni pesi ali drugi poljski kub turi plevel do kolen zaratK slabe svetovalne služba, vas glava ne boli, ker vai osebni dohodek in krajevni samoprispevek bo zasiguran. Zato vam osebno ob priliki za novoizvoljenega Šefa krajevne skupnosti čestitam in želim mnogo zares delovnih uspehov, v Kdo razdira sožitje in dobre odnose r Krajevni skupnosti Prosenjakovci? »Morda je gospa ali gospod eden izmed tistih, ki smo , ga volili, mn dali zaupanje, poverenje in smo se zmolili., | Vsak poslanec, svetnik ali delegat se mora zavedati, da I smo na drugi strani zopet mi volila oziroma davkoplačevalci, ki imamo vso pravico vprašati, kje se troši naš denar in kako se zastopajo naše potrebe oziroma interesi v parlamentu, občini ali krajevni skupnosti. Po vsebini sodeč piše oseba madžarskega rodu, kar jo izdaja slovnična pisava in vsebina, ima žeto nizko inteligenco in premalo srčne kulture. Rada bi opozorita na vsebino anonimnega pisma naslovljenega na posameznike r naši krajevni skupnosti, ki pa se izrecno nanaša na samo vas Prosenjakovci in na sklican sestanek 19. 9. 1995 v gasilskem domu. ' Delo vaškega predsednika lahko ocenjujemo samo vaščani, ki smo ga volili: nobene pravice ne damo nikomur, da se vmešava. Da Je zadružni dom spel last krajevne skupnosti, gre zahvala gospodu Tiborju Vorbšu, kajti ta dom so zgradili vaščani krajevne skupnosti. Tu se vsak dan shajamo, srečujemo in se pozdravljamo. K njem najdemo trgovino, krajevni urad, pošto, splošno zdravstveno ambulanto, knjižnico, kulturno dvorano s sejno sobo in se nikoli ne sprašujemo kako kdo govori. Človeška zavest in morala nas Je vedno združevala. Ob pogledu na pismo pa se mi v srcu zbudi vprašanje, kdo razbija sožitje tu živečih ljudi in s kakšno pravicoo. Na sestanku ni nihče omenjal gospe poslanke Marije Požonec in še nekaterih drugih oseb, ki so v pismu omenjene, kar je tudi razvidno iz zapisnika. Posebej pa še, da Jih krivimo, da ovirajo razvoj naše vasi. Moje osebno mnenje in temu se najbrž pridružujejo tudi naši vaščani, pa Je, da r> prosenjakovski krajevni skupnosti ni občine! kljub vsem pogojem katere smo izpolnjevati, da so krivi poslanci. Da v parlamentu gledajo le svoje lastne interese, svojega mesta ali vasi, ni nobena skrivnost. Da se gospa kot prosvetna delavka v parlamentu premalo oglaša in zastopa probleme, potrebe in interese tu živečih ljudi oziroma Prekmurja na področju zdravstva, šolstva in socialne varnosti. Ste se kdaj vprašali, kako delavec za strojem preživi dan, ko nenehno premišljuje o svoji usodi jutrišnjega dne in plači. Se sprašujete, kako bo r bodoče naš človek s 15-18 tisočaki lahko obiskat privatno ordinacijo specialistov. Sle kdaj spregovorili o mladih izobraženih, katerih diplome so shranjene po predalih. Na osnovi česa si danes lahko mladi človek ustvari družino. In gospod poslanec iz kmetijske stroke, tudi njemu lahko marsikaj očitamo. Kako si zamišlja našega kme ta, ko mu družba kroji usodo. Da kljub tej sramoM ceni pšenice naš potrošnik ne bo Jedel cenejšega knitta. Da so bile razlike v ceni prevelike 18, 25, 30, a vsevtt> silos, kje Je razsortirana kakovost? To so vprašanja, o katerih bi morati vi, naši poslaiit'' v parlamentu tudi spregovoriti. ,.. Noben še tako lep in drag kulturni dom ne bo tu živečih ljudi, dokler ne bo rešen njihov problem.« nekaj sle nam dolžni vi, ki nas nekje zastopate. Poiša^ zemljevid in na njem cesto, ki Je nekoč povezovala M. Soboto in Szombaikely, cesto, ki ste nam Jo preime^' ti E vaško. Žal se po njej ne vozijo samo upokojena, ampak državni uslužbenci do doma za tujce, kjer snto nekoč mi oziroma vi prisostvovali veliki proslavi ob otvoritvi karavle in kipa Mihe Marinka. Marinkov tdp sneli in ga že zdavnaj pozabili, kakor tudi vse tiste ko ri so nekoč mnogo prispevali k razvoju noše krajev skupnosti. Nekoč so nam sosedje očitali, da jih tu tivet Madžari ogrožamo, čeprav so nekoč pred vasjo tudi sami tablo z dvojezičnim napisom. Danes ko l>i)e boj za oblast, pa ogrožate naše ohranjeno sožitje Ški kulturni in marali. Se ti ne zdi, da s tem pisuui preveč ponižuješ našega kmečkega človeka, žuljava roka, potno čelo in hrbet prispevata k tvoji P cej dobri plači. Tsem vam, ki nas kjerkoli namenila tole sporočilo. Noben boj za oblast ne nikamor. Nobeno maščevanje ali takšna pisma ne šujejo današnjih problemov. Le zdrav razum, strpiuni medsebojno spoštovanje vodi po poli do uspeha. Tebi, avlor oziroma pisec anonimnega pisma, pU' eno sporočilo. Tudi ivoj prag ni pometen in ne pot da nobena sedanjost in prihodnost ne brišeta prei sti.e I Gostilna pri mtjnem PREHODU CEDEROVCI VEREŠ , TEL.: 46 430 ) 1 J -G Vabimo vas na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO V PETEK, 17., SOBOTO, l8., IN V NEDELJO, 19, NOVEMBRA. 2 2 ®B2 D.O.O. UUBUANA I MARIBOR I MURSKA SOBOTA KAČaNRLNIŠKf TEČflJI OD SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI Prvi leden v decembru - UČA) ZA ZAČETNIKE, ki vključuje osnovne pojme računalništva in delo v grafičnem okotju Wind(ws. Imamo Seneka)' prostih mest, zalo pohitllc s prijavo, a 069/22-539 Pokličite za brezplačen katalog NAJUČINKOVITEJŠE SREDSTVO ZA HUJŠANJE v UČINKUJE VSE LETO VOLDAFAR-ko odpove vse drugo, pokličite (061)159 34 77!!! ADRIA PIAC BT - I Najučinkovitejse sredstvo za izgubljanje odvečne telesne teže brez napora UI [ I I ! 1 I I vabimo vas, da nas obiščete! SEJEM BILJE ŽIVIN BO! Obiščite nas na SEJMIŠČU v kraju BAJANSENVE (tik za rnejnim prehodom Hodoš) vsak četrtek, petek in soboto. Če se želite okrepčati, vabljeni v gostišče KRKA v neposredni bližini. Informacije po tel.: 069 59 028. OBlfitahmSNASEl^ ^JEDE a BaBaB Počehova I4c Obrtna cono ELEKTRONIKA 62000 Moriboi Niso??? 3 ALI SO DEBELI UUDJE LAŽNIVCI? »nigisojim obljubljali čudežne shujševalne preparate, ki v trenutku, brez truda in z dolgotrajnimi učinki pomagajo do postave sedemnajstletnice v bikiniju! I! No, pa smo tam. Pač nismo več najstnice, ki z nekaj malo truda in odrekanja naokrog (bolj ali manj) razkazujejo brezhibna telesa. Vendar so tudi na nas na malomanj mlade mislili pri Voldafarmi, Kako? I. Konkuren.ne pirdrvjsii ‘tnclka PREJ 1 ! I I I VELIKA IZBIRA TOPLIH NAPITKOV: • kapučino • kava • kakav • mleko • čaj • in rozlične vrste juh Cena a po rolo 750 DEM Ceno vbžko 6-27 DEM Aparat je primeren za pisarne, frizerske in avtomobilske salone... Tel.: (062) 225 503 225 587 Priznano mednarodno podjetjie PARNAD, d. o. o. * VAM PONUJA ZAPOSLITEV Na začetku dvomesečno poskusno delo, nato ponujamo uspešnim zaposlitev s polnim delovnim časom. Vse, ki se zanimajo za to delo, prosimo, da do 1. decembra pošljejo vloge na naslov: PARMAD, d. o. Partizanska 30, MARIBOR, PP 137. Zaželjena srednja izobrazba in lastno prevozno sredstvo. • Hujšanje s pomočjo naravnih sestavin, ki so zdravju neškodljive in nimajo ob pravilni uporabi nobenih stranskih učinkov (laktoza, celuloza, listi zelene, magnezij, višje maščobne kisline...). • Izdelek jemljemo pred obrokom hrane in po njem z malo vode (s tem odpade stradanje, prav nasprotno, če ne jemo, je izdelek manj učinkovit!). • Odvečne kilograme (oz. maščobe) izgubljamo, ne da bi morali v celoti siljivo (neopazno) za okolico, a vztrajno izgubljamo odvečne kilograme. Nikomur ni treba vedeti, kako nam to uspeval Skratka -čudeži se dogajajo ne le v sanjah, ampak tudi v realnem, vsakdanjem življenju, in to na zelo preprost način. Pokličite nas in prinesemo na vaš dom I ?, Način ko ril umi ra n ja Pred obrokom in po njem zaužijte eno tabletko zmalovode. Med jemanjem tabletk se normalno prehranjujte, le sladkorju (slaščicam, tudi orehom) se morate odpovedati, če jeste malo mastno hrano, vam kura ne bo pri- spreminjati prehranjevalne navade nesla večjega uspeha. Jejte npr. črn. (odpovemo se le sladkorju oz. slaščicam, drugo hrano, tudi masttto, pa je prav zažetjeno užj vati), • Kergre za »direkten napad« oz. razgrajevanje maščobnih celic v telesu koruzni ali ovseni kruh, namazan z maslom ali margarino, ki vsebuje najmanj 80% maščob. Uživajte krompir v normalnih količinah, manj riža in špagetov, veliko sveže zelenjave ter mesa POTEM I I (»sata«), sedmgim shujševalnim prepa- . in rib v maslenih omakah. Za hrano si ratom ni treba odpovedati. Večini le-teh prav v boju z maščobami v telesu zmanjka moči, tu pa »nastopi« voldafar. • Gre za nizozemski izdelek (proizvajalec Voldafarma), ki je že osvojil Zahodno Evropo, skandinavske države in celo Ameriko, tržišče, kije verjetno najbolj na svetu zasičeno s shujševalnimi preparati. • Koniumi ra nje izdelka j e popolnoma enostavno (gre za tabletke v lični embalaži) in tako raznih čajev In napitkov ni treba šele pripravljati. Tudi shranjevanje je primemo, vmali embalaži, ki jo lahko damo v predal na delovnem mestu, v torbico ali kar v žep. Skratka, izdelek imamo brez težav v^no pri redu, ko gremo na kosilo oz. večerjo. Zato je verjetno to tisti izdelek za hujšanje, kije tudi najbolj primeren za MOŠKEI • Prednost jemanja tabletk voldafar za hujšanje se kaže tudi v dobrem oz. sproščenem občutku porabnika, saj tabletka pred obrokom in po njem ne bo že na daleč »vpila* o tem, da imamo (zopet) shujševalno dietol Cre za zelo diskreten način, po katerem lahko nev- vzemite čas, jejte počasi in jo temeljito prežvečite. Med obroki zaužijte veliko sadja. Tudi pri pijačah pazite, da niso preveč sladkane. Pijte le maloali nič sladkanega čaja, tudi kavo manj sladkajte, Ob mrzli hrani raje popijte kozarec mleka, kakšne lahke pijače ali mineralno vodo. Želimo vam veliko uspeha! 3.cenai;delka 2.5OO,OOSIT-1 kos 4.700,00 SIT-2 kosa 8.900,00 SlT-4ko$i V vsaki škatlici je petdeset tabletk, kar objemanju največ 6 tablet na dan (pred tremi glavnimi obroki in po njih) zadošča za en teden, 4 kosi pa za ves mesec. Pomislite, kaj drugega tako koristnega si lahko privoščite za tako malo denarja na mesec? Naročila sprejemamo po telefonu, izdelek pa vam prinesemo na dom. Plačilo po povzetju. Pokličite danes, dobilibo-ste jutri! Od 8, Cio 17. ure po tel.: 061 1593477 Naročila vsak dan X I, Pismo, ki gaje pu-V,- D,, nas je zelo ražv® s svojim pismotn jelifh a svojim pismom liti proizvod VOLDFA sem imela pri > 70 etn kg. Glede na moj vljam namreč delo s st p)fpS' meje mož venomer ra dal, da sesedaj lahko poth poklica poslovim, ,;jaia pazila. Potem pa proizvod VOLDAFAK kM' čila sem se, da z njim R sim shujšati. . Po zelo kratkem čašd, ' iircLii - 5* obljublja puji'-’-,- . Mn.-!-shujšala na beljenih ^|j„r težo pa sem zelo ž^d ^^1^ tudi moj videz s® popravil. Še enkraj P hvala za Vaš izdelek l I I s s i ) j^jk, 16. novembra 1995 29 estnik motorna vozila 310, letnik 1977. zelo dobro ^™njen, na novo pobarvan, drugi in strešno okno naprodaj, ‘logovoru. Tet: 69 383. Cena sp™ prodam. Tel.; 48 583. PONY GLS 1,5, letnik ‘■prevoženih 75,600 km, ga- rafir '^’VUU Km, ga- NlclV^ S^IROVCEV («ROŽE- Ithisn.i. J' ' '■ tramov 16 x 17 in (!,„'ieste, debeline 5 cm, pro- T«l.: 46 625. m4844 KADETT r.'.'*'®? do septembra 96, prodam, tel,: 40 330. m485l 1,2, letnik 1987, re- ^«Wci 88, spredaj levo ka- prodam za 1.200 DEM. ;''’“Mm4855 1(l-Vi'n^^ letnik 94, prodam. ^■•^l040,m4863 J^^AVO ik“ i*** IM. letnik 1986. pro- 230 55, Krog, tel.: 24 ■ ***“»□□ letnik 1989, rdeče bar- PUJSKE prodam. Trubarjeva 16. Krog, m483S MLADO KRAVO s teletom, staro 4 leta, prodam. Lipa 104. m4839 PUJSKE prodam. Satahovci 5Sb. m4840 DESET BIKOV in dve telici, težki okrog 300 kg, ter pet bikov, težkih okrog 350 kg, prodam. Td.: 56 050. m4847 PUJSKE prodam, Satahovci 13. m4852 KRAVO, staro sedem let, brejo sedem mesecev, prodam. Dobrovnik 85b, (n4860 PUJSKE, od 25 do 30 kg, prodam. Gradišče 45. m4880 PUJSKE prodam. Td.: 45 542 ali Vaneča 32. m4885 NEMŠKE BOKSERJE, mladiče, čistokrvne, prodam. Ivan Kuča, Jero-vec 129. p, Ivanec, tel,: 00 385 42781070. m4889 PUJSKE prodam. Kolesarska 51. Tropovci. m4898 TRI PSIČKE, mešance, manjše pasme. podarijo dobrim ljudem, Ocinje I, p. Rogašovei. m4884 mirno obrt, damo v najem. Cvetkova 19, M. Sobota, tel.: 31 017. m4888 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, opremljeno, dam v najem. Tel.: 31 618. po 13. uri, m4897 kmetijska mehanizacija ” Upa4 * 4vr.i||^ 1707, IWLP Uš1I‘ 11 Hn ®°Ptodam.Tet: 21 979. po “n.m4870 ajn^.jAUNUS 1300 XL. vozen, decembra, ugodno Gašpar, Šulinci 6, p. nuKSJi SONV St v 1£AA -■ SONV SLX 1600, registri-novembra 96,1. 1990, traktor ir P'®* ^ttn hjjj' ...... 'Rti', "TiUffnE predmete iz gline Peteline za streho in druge tinti Anton Kocuvan, Prece-Mijij Mal* Nedelja. 'inčo 6. I primež prodam, lide- £ivali 1- h[ leta, sedem mese- ^'1” telico, brejo sedem me-^Sjii^/ontrola A, prodam. Tet: »4822 prodam, Malačič. (i, 37 ttJHJI '■nUh I ''»(i t, *Upnn. Tet: 49 340 ali Pu-»4834 l>_ t' i I 1 I I ll posesti DILL, d.0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE. PPODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, liČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN ______DENARJM TEL. t069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA TRAKTOR DEUTZ, nemški. 72 KS, prodam. Tel.: 22 555, zvečer. m4745 KOMBAJN ZMAJ 133, z rezervnimi deli, dobro ohranjen, vse osovine in jermeni novi, prodam, Ernest Podie-sek, Mele 26. Radenci. nt4S04 PLUG, tribrazdni, 12-colni, tnalo rabljen, prodam. Anton Pintarič. Sv, Jurij 55. m4811 SAMONAKLADALKO SIP Šempeter. 19 m’, prodam. Tet.: 68 760. m4814 TRAKTOR TOMO VINKOVlC, 30 KM, s priključki^ prodam. Vinotoč Domanjko, Paričjak pri Kapeli, p. Radenci. m4820 BAGER Radoje Dakič 350 z gumijastimi kolesi in telico, brejo pet mesecev. prodam. Tel.; 41 317. m4826 TRAKTOR Zetor 5211 s kabino, obračalnik za seno, puhalnik in molzni stroj prodam. Tel.: 87 727. m4829 MLEKOVOD WESFALIJA, prevozni bazen za mleko, trobrazdni plug, puhalnik z elektromotorjem, silokom-banj in samoti akladalno prikolico na osemnajst nožev prodam. Tel.: 068 42 925. m4864 TRAKTOR ZETOR 2511 s koso in kabino, obnovljen, invalidski voziček, avtogeni varilni aparat in visokotlačno vodno črpalko prodam. Ficko, Murski Petrovci 15. m4872 ugodni ceni prodam. Zelena ulica 40. Murska Sobota. m4g 10 Preklicitien veljavnost hranilne kiijF žice št. 6755-3, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Aleksander Kučan. Križevci 3 v Prekmurju. m4S 19 PrekliciOem veljavnost zaključnega spričevala 3. letnika Frizerske šole v Mariboru, izdanega v šol. letu 1988/ 89. Suzana Šalamon, Gajeva 23, Čer-netavci. m4821 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Tel,; 70 299, m4824 PrekUcitiem veljavnost spričevala 1. in 3. letnika Gimnazije Juša Kramarja - splošna smer, izdanega v letih 1978 do 1981 na ime Renata DoŠen, Gornji Petrovci 34b. m4827 FLAVTO, klasično, znamke Vamaha YFL - 21 S, rabljeno, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel,: 61 939, m4828 PRIKOLICO za živino, novo, poceni, prodam. Milan Kralj, Vučja vas 20. m4S30 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Trnje 112. m4g33 PAR KONJEV S KOČIJO, vprežno opremo za konje, 1 par, in 3 rodovniška žrebeta tiaprodaj. Tel.: 062 811 240. m4841 KAVČ in dva fotelja prodam. Tel.; 48 739. m4854 VARILNE APARATE CO2 od 160 do 400 amperov z jeklenkami in več rabljenih osebnih avtomobilov Fiat in Opel prodam. Fokovci 2, tel. 44 011. m4856 GOSTINSKO OPREMO, celotno, prodam. Tel,: 069 21 835. m4857 CntKULARKO, elektromotor z zavoro in trajnogorečo peč prodam. Tel.: 21 809. m4862 PEČ na kurilno o(je, novo, in električni kalorifer prodam. Cena po dogovoru. Štefan Janža, Šalamenci 53. ni4866 ZAREZNO STREŠNO OPEKO in plošče prodam, Tel.: 45 386. m4868 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1974, na Srednji gostinski šoli v Radencih na ime Marijana Zamuda, Žmova 5, Radenci. m4869 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Durkopp (reže sukanec) prodam. Tel,: 76 385, m4871 JABLANE, različne sorte, stare in novejše, hruške, breskve, marelice. ■S jtJJlJjJ d razno I^EM ZASTOPNIKE ZA I^UDAJD mELOKUSHE SP8EH6 HEHRI ZA mi RIBE 869 inOBSKA 0KISJC0). Z^Btta MelBn m maBjR ^dadš^prnstm. Tat. 161831 A12 456, 3QDl>k4l«lljl4iu Hi/. 4>4I zdeJI^ v MESTU LJUTOMER dam v najem ali prodam gostilno v obratovanju s stanovanjem. Tel.: 81 004. m4825 DVO- ALI TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel.:81 7H,m4835 HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel,: 22 221 ali 42 171, zvečer. m4874 LOKAL v M. Soboti, primeren za Pr«klicAien veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SlC M, Sobota, št„264/71 - smer strojni ključavničar, Ernest Horvat, Fokovci 25. m4808 ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje in kombinirani štedilnik Gorenje (štiri električne plošče, dva plinska gorilnika) in šivalni stroj Jadranka po EKPORT- IMPORT nnančnl Ingeniring ODSLEJ TUDI Ml U POMURJU. Oplemenite svoj denai po zelo ugodni obrestni meti in kiatkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel-telelaks: (069) 32 848 GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tet: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. češnje, ob glavni cesti Radgona- Videm, Gomila-Juršinci, 2 km iz Gomile proti Juršinccm, prodaja Drevesnica Slavka Matjašiča, Zagorci 63 c, JurŠinci. m4873 AKACIJEVA DRVA, metrska, in les različnih dolžin, dostava na dom, prodam. Tel.. 47 011. m4875 KUHINJSKO POHIŠTVO in štedilnik Gorenje, vse skoraj nerabljeno, ugodno prodamo. Tel.. 76 925. zvečer, m4896 delo UIGRANA SKUPINA nujno išče basista, po možnosti z znapjem igranja trobente ali saksofona. Tel.: 23 927, 48 361 ali 46 337. m4842 NOVA RESTAVRACIJA Beli grad Črenšovci bo zaposlila kubaije in na, takarje, po možnosti nekadilce. OD od 80.600 dalje. Beli grad. d. o. o., Črenšovci. teL; 71 230, zvečer. m4861 IŠČEM osebo za prodajo izdelkov na terenu (honorarno). Tet; 31 011, m4877 NATAKARICO ali dekle s prakso v strežbi takoj zaposlimo. Ponujamo stanovanje in hrano. Vse drugo po dogovoru. Tet: 53 604. m4883 V VARSTVO vzamem dva otroka na mojem domu. Dobrinka Bernjak, Gregorčičeva 55. M, Sobota. m4890 Hi OB« ■iflTBa, 1 SATEUTSIE MnEHE-PLAČILO lU IBRBKE. Zelo ugodne cen«. PopratrilB satelitskih anten. Tek 83 101, ptpoMnt in načer 81 580. RTV-SHIS ZEMUlČ, UUniMER PO p I u s VELIKI EVROPSKI HIT ZDAJ TUDI V SLOVENIJI Brez konzervansov Odpravite problem z izpadanjem las! spoštovani! . *^bi Sle opazili prva znamenja J razredčenih las in povečano ^^P^danje. Razlogi za to so lahko /^'iČni, Bolezen, spremembe hor-' ^onske sestave, prehrambene mot-in stres ali dednost pri moških so j pogostejši vzroki za čezmerno ^P^danje las. 5 preprečevanjem je najbolje začeti, 1^ 'Upadanje las še ni zelo opazno. - ^Ina rešitev za vas je liposomski st^LIPOHAIR. Kot lasje ne zra-čet noč, je tudi LIPOHAIR po* uporabljati redno nekaj me- da se ponovno okrepijo osla-lasne korenine. Prvi rezultati pri večini ljudi vidni že po ne-tednih. 5if*osoniski preparat LIPOHAIR se in nežno vtira v kožo lasišča s I konicami prstov. Za uspeh ni odločilna količina nanesenega preparata, ampak redna in skrbna vsakdanja uporaba. Ena steklenička zadošča za tridesetdnevno uporabo. LIPOHAIR je revolucionarni izdelek na tržišču, ki s pomočjo liposomov kot substance najprej ustavi izpadanje in očisti zamašene lasne korenine, v drugi fazi pa ponovno spodbudi rast las. LIPOHAIR je koristen tudi za kožo vašega lasišča. Ob že omenjenih naj naštejemo še nekaj prednosti: - povečuje vlažnost kože do 50 % -pozitivni učinki na membranski fluid -elastičnost in aktiviranje celic - trajno delovanje zaradi kopičenja v povrhnjici ter počasno sproščanje substanc - uporaba ne glede na spol in starost Nov in najvažnejši učinek LIPOHAI-RA je učinek liposomov na vaše lasišče. Liposomi so zelo majhni delci. Na osnovi njihove velikosti in membrani podobne strukture hitro prodrejo skozi vrhnjo plast kože do najglobljih plasti, kot so epidermis, čutiš in subcutis. LIPOHAIR ne učinkuje samo na vašo kožo, temveč tudi v njej - na lasne mešičke in lasne korenine. Liposomi v LIPOHAIRU SO rezultat znanstvenega dela in delujočih substanc, ki aktivirajo rast in spremembo v celicah, V kompletu sta dve steklenički po 70 mi s pršilcem, kar zadošča za dvomesečno terapijo. Proizvajalec obljublja nad 90-odstoten uspeh, če LIPOHAIR uporabljate redno vsak dan in nimate popolnoma uničenih korenin. Želimo vam veliko uspeha in vas lepo pozdravljamo! I r i Fi s ■t Komplet LIPOHAIR vam je na voljo poceni 297 DEM v tolarjih po tečaju na dan plačila. Ceno določa izdelovalec in je enotna za vso Evropo. Naročila vsakdan od 8. do 17. ure. Tel.: (061) 1593477 I I I f H L J 30 vestnik, 16. novembra 19^ t KURIVO - PREVOZ DDBMAA Bojan Jakšič, s. p. rnCITIUU Hitra dostava na dom in ugodne cene. Lignit, kosi, Ugnit, kocka, 7.400,00 SIT 7.100,00 SIT [ češki, visokokal, 15.200,00 SIT Možnost plačila ha obroke. Naročila po tel. št. 71 106 ali na Gor. Bistrici 51. GANTAR MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 79 Tel,: 32 296 Del. čas od 8. do 16, ure/ifc PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI www.eunet.sl/ yeIJ(XWpage/yellowpage Jitml A r II I I I t H X T ©69 32 027 v NAJBOIjr obiskane tvtvTV strani v Slo-venljl V RUMENI INTERNET - SLOVENIA i t J ^1 Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN Minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Mihael Perko iz Duljnih Slaveč 59 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko smo bili Še skupaj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Zd>AJNNLN V 82, letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta Marija Maučec iz Gančanov 126 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in v dobrelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g, dr, Ivu Carju, osebju bolnišnice kirurškega oddelka v Rakičanu, g. župniku ter pevkam in pevcem-Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni e-mall: yellowpage@eunet.sl Jasico d«o«Os Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 82. letu je za vedno prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Lovrenca Vugrinca . iz Kobilja I Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala Je praznina, ki hudo, hudo boli. v SPOMIN I 100 OBISKOV / UHO IZ VSEGA SVET 24 UR/r>AN MULTIMEDIALNA PREDSTAVITEV - BARVNE SUKE, ANIMACIJA ZVOK, OGROMNO ŠTEVILO STRANI TEKSTA CENA KORIST - ZELO UGODNO 1 'ht* t POKUto, Pte, TAKOJ! INTERNET JE JJN Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani, s tiho mislijo počastili njegov spomin ter ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi 13. novembra je minilo leto žalosti, odkar te ni več med nanu-Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami, dragi mož in oče Emil Šabjan iz Kamovec Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, postojite njegovem grobu ter mu prižigate svečke. Tvoji najdražji ob SOS 9 I Vse bolečine In težave si prestala, telefon za žanske In otroke, žrtve O«i 441 »93 el »7 82, e« 18. «9« »a. ure. Žalost, bolečina in praznina je nastala v naših srcih, ko je v 56. letu umrl naš dragi mož, oče, brat, tast in dedi Viktor Terko dimnikar r pokoju od Grada 161 Ob izgubi dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste mu darovali cvetje in sveče, za svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Čurčiču, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, ušesnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, dimnikarjem iz Martjanec in upokojenskemu društvu. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ’ Žalujoči vsi njegovi r Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili Je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela Je za nas. ' ■ Kako je prazen dom, dvorišče. naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA 9, novembra je v 65, letu nenadoma umrl predragi mož, oče, stari oče in brat Anton Perša iz Gerlinec Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, posebej sosedu Gombocu iz Gerlinec 31 in Grahu, Posebna hvala osebju intezivne nega internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Prav tako hvala vsem gasilcem in organizacijam, g. župniku za pogrebni obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in vsem drugim, ki so pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožefa, sinova Anton in Matjan, hčerka Vida z družinami, brat Jože ter sestri Marija in Anica z družinami at daj Bog, da boi v grobu mirno spala. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in - prababica Barbara Pal roj. Magdič iz Lipe 153 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilni govor. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Te imamo V SPOMIN 18. novembra 1995 bo minilo Četrto leto, odkar seje ustavilo plemenito srce naše ljubljene žene, mame in babice Dragice Gorza iz Dobrovnika Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, se je spominjate in prižigate sveče. Njeni najdraž/i . Ni smrt tisto, kar nas loči, I in življenje ni, kar druži nas, I so vezi močnejše. I Brez pomena zanje so razdalje, I kraj in čas. I /Mila Kačič/ ( SPOMIN na sina Iveka Tkalca iz Črenšovec 17. novembra mineva leto žalosti in bolečine, ko si nas zapustil v komaj 23, letu. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in prižigane sveče ter vsem, ki ga imate v lepem spominu. Tvoji najdraiji ZAHVALA Zapustil nas je naš najdraiji Štefan Šliski iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji pom Hvala gospodu kaplanu za cerkveni obred, govorniku ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi m članom gasilskih društev za spremstvo ob pogrebu-Posebej se zahvaljujemo osebju doma starejših v Rakičanu za trud in razumevanje v naši stiski ter osen infekcijskega oddelka splošne bolnice v M. Soboti Žalujoči vsi njegovi I ( i I I 1 i Vse bolečine In težave si prestal _ daj Bog, da boš v grobu mirno ZAHVALA 3. novembra nas je v 63. letu vedno zapustil Jože Jauk Iz Gerlinec Id I Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebej hvala os® kirurškega oddelka, g, župniku za pogrebni pevcem za odpete žalostinke, govorniku za * j besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zaa poti, darovali vence, cvetje, za svete maše, nam P* izrekli sožalje. Vsi njegovi žalosti, odkar je umrl naS o>' Na grobu, kjer svečka zate gort in cvetje zate cveti. Je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN 18. novembra je minilo Bela Cer iz Kuštanovec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in itoSW?i^^ njegovem grobu ter polagate cvetje in prižigat® J* I** Vsi njegovi 5 ližgtnik, 16. novembra 1995 31 I (i T T r r, I I I SO LJUDJE, KI IZ SONCA NAREDE RUMEN MADEŽ. OBSTAJAJO PA TUDI LJUDJE, KI IZ RUMENEGA MADEŽA NAREDE NAJLEPŠE SONCE. SONCE, KJ OSTANE TUDI, KO ČLOVEKA NI VEČ. * UMRLA JE NAŠA SODELAVKA IN UČITELJICA Zora Šnepf OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU, KOLEKTIV IN UCENCI OŠ ŠiLOVCI 1 I* T Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podata, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih za vedno boš ostala. .1 t > •' • ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je stara komaj 50 let zapustila draga hčerka, dobra mamica, sestra in ljubljena babica Zora Snepf roj. Svetec učiteljica iz Šalovec tlb boleči izgubi se z bolečino v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Šalovec in Nemčavec ter Znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, •tam izrekli pisno ali ustno sožalje, jo pospremili na meni Oitiogo prerani zadnji poti ter grob zasuli z venci, cvetjem *n darovali sveče. Lepa hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta zgradbe C v Ljubljani, posebno dr. Bitencu za zdravljenje. Iskrena hvala g. duhovniku Kerčmarju za besede slovesa in pevcem za čutno odpete žalostinke. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu OS , Salovci, ravnatelju OS g. Jožetu Cerpnjaktt za ganljive ^^sede slovesa, učencem in pevskemu zboru osnovne šole, KUDai Šalovci in govornici KUD-a Suzani Balek za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala Pogrebništvu Banfi in godbi za odigrane pesmi. ^ttlujoči: mama, oče, sin Silvo z družino, hčerka Tadeja s Slavkom, brat Slavko z družino in drugo sorodstvo ter vsi, ki so jo imeli radi BABICA IMELI SVA TE NEIZMERNO RADI! te bova in SE TE VEDNO SPOMINJALI. 1VOJI VNUKINJI TJAŠA IN TAMARA 1 Imeli težko ste življenje, nikoli več ne čaka vas trpljenje. Molitev, delo in ljubezen - If fr/ v HjirrirN lil'poznali. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage matere, babice in Jhababice Terezije Belak Vrzelove matere 1^, —1906-1995 z Murščaka ti sir'*'’* zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, '.pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in ece ter za sv, maše, nam pa kakor koli pomagali. Lepa hvala ^Častitemu g. župniku fare Sv, Jurija ob Ščavnici za cerkven^ obred, OD Hrašenski Vrh, SKD Vrček z Murščaka, j,n/’®'’^beniu podjetju G. Radgona, cerkvenemu zboru s Kapele, Prniku g. Makseku Klemenčiču za besede slovesa in g. Ljubu * 'a odigrano Tišino. Posebej hvala Pogrebništvu Vrbnjak iz Lomanoš. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Klil P globoki žalosti njegovi najdra^i I If I v SPOMIN Že leto dni te zemlja krije, v grobu tihem mimo spiš, a v naših srcih Še živiš, naša draga mama, stara mama, tašča in babica Etelka Malok iz Sela 67 19. novembra bo minilo žalostno leto, odkar te ni več v našem domu. Nate bo ostal večen spomin. Spominjamo se tudi očeta, starega očeta in tasta Jožefa Maloka iz Sela 67 1. novembra je minilo dv^set let, odkar te ni več med nami. Ostal bo večen spomin na vaju. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu ter prižigate sveče. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi, ki se vf^ii spominjamo Zaspal si tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin. Za teboj ostala je praznina in r srcih naših bolečina. ZAHVALA V 87. letu nas je.za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric Martin Mesarič iz Lipovec 154 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadryi poti, poklonili cvetje, vence, sveče in darovali za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zadnje slovo in govorniku za poslovilni govor. Zahvala tudi dr., Carju za obiske na domu. žalujoči vsi njegovi Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, imejte me v lepem spominu vsi. ZAHVALA Tiho in mimo nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in praded Ernest Kianec iz Fokovec 8 Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu darovali vence, šopke in sveče, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi Pogrebništvu Banfi in g, Marušiču za odigrano Tišino. Fokovci, 5. 11. 1995 Žalujoči vsi njegovi najdrayi boie^j izgubi Odšla si tiho, brez slovesa, odšla st tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal boleč spomin! ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica Ana Sobočan iz Gomilice -- __i se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^<>sedoni, botrini, prijateljem in znancem, ki so jo Pl pospremili na njeni zadnji poti. '®cbna hvala duhovnikoma ter pevkam in govorniku J. Za besede slovesa ob odprtem grobu. ’ ‘•J® vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohraniti v _ lepem spominu, '^*ujoči; sin Alojz z družino, vnuki z družinami in pravnuki V življenju le skrb in delo si poznat, sedaj od vse^a truden si zaspal. OdSel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo živel spomin. ZAHVALA V 98. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek in prapradedek Ignac Markoja iz Doljne Bistrice Z Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki so se prišli poslovit od dragega pokojnika, nam izrekli sožalje, darovali vence, svete maše in sveče. Hvala g. kanoniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Romanu Vučku za slovo ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHNALA Tiho, mimo in brez slovesa nas je v 66. letu za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče, ljubeči dedi, brat, tast, stric, svak in boter Janez Sinko iz Serdice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prtjafeljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter sočustvovali z nami v težkih trenutkih slovesa. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala tudi dr. Peričevi za dolgoletno lajiaitje bolečin. Hvala sosedom Turzovim, Bučkovim, Mc^apovim, Borovnjakovim, Linhardovim, Fartkovim in Kisilakovim ea pomoč. Hvala tudi zastavonoši, Pogrebništvu Banfi in uslužbencem ZPKZja Ig. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Tsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta Andreja Beltrana ■ iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga 4, novembra 1995 v Gornji Radgoni pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in sveče, meni pa izrekli * pisno ali ustno sožalje. Posebej se zahvaljujem svojim sodelavcem iz izvoznega oddelka podjetja Mura, delavcem firme Beltrans, sosedom iz bloka v Kocljevi I2c ter sestram in staršem otrok iz vrtca. Iskrena hvala tudi zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti, ki so mu v zadnjih dneh življenja lajšali trpljenje, zdravnikom in patronažnim sestram ZD M. Sobota ter zdravnikom in medicinskim sestram Onkološkega inštituta v Ljubljani. žalujoči', zena Jelka s sinčkom Gabrielom in drugo sorodstvo Katice Bohor frizerke obrtnice v pokoju iz Murske Sobote Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, omice in tašče zahvala 1 k ] Kje si, ljubi mož in oče, L kje tvoj mili je obraz. I Ideje tvoja skrbna roka, '• ki skrbela je za nas? J Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem za pisna in izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo družini Vidner in Poredoš ter dobrim prijateljem družini Kalamar. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, Centru za socialno delo in Obrtni zbornici. Hvala tudi pogrebnemu Podjetju Jurič. 4. novembra 1995 je v 34. letu starosti umrl naš ljubi mož, oče, sin in brat Dominik Laki Žalujoči vsi njeni Iz Velike Polane Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter njegovim sodelavcem iz Nafte Lendava, zlasti govorniku g. Valčku. Naša zahvala velja tudi podjetju IKO Velika Polana, učencem 6. razreda OS Velika Polana, cerkvenim pevcem, zdravstvenemu osebju soboške in mariborske bolnišnice ter vsem dmgim, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, prinesb cvetje in vence ter darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Velika Polana, 4. novembra 1995 Žalujoči: žena Panka, sinova Denis in Marko ter sorodstvo KR! NI BODITE Z NAMI-■ NE BOSTE SAMI ■ 1 —I KUPON Nagradno vprašanje: Zakaj imajo poštarji mopede? VESTNIK i I i r 16.11. 1995 Direktor multinacionalke Intering Stanko Polanič -Kempinskv pospešeno gradi novo zgradbo v Cvetkovi ulici, ki bo svojevrsten gradbeni podvig. Na njenem vrhu bo namreč helikoptersko pri-stajališče, kajti na budimbe-štanskem Buda centru, kjer je Kempinskv ob poslovnih prostorih Jeklotehne odkupil tudi teraso omenjenega ekskluzivnega podjetniškega centra, že stoji helikopter. Ibaij al it,S )Bt I Trgovsko podjetje d. o. o. Boris Kegl 69OOOMurska Sobota, Mladinska 60 r i J Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota ZA NOVE NAROČNIKE! . ZA ZA 1 t t J I Dano ob 19.30 v gotdlskem domu pri na r.*, w bjsjo, od kodat «mo dobili najvefS kuponov - oddaja mesečno žretmje pt^ljateljev kuponov v VESTNIKOVI aicelji BODITE Z NAMI - BOSTE SAMI. Neposredni prenos po MURSKEM' V/U.U, leiae nagrade tudi za gledalce. . Danes ob 19.30 v ga^lskem domu pri GRAi/t na Direktor soboške Pa n o tike Franc Vrataric - Uspešni in Jože Meolic - Kreditni sta izkoristila zasedenost in polno zaposlenost največjlh nasprotnikov odcepitve soboške zadruge od močvirske Pa-nonke Franca Kučana - Nepovratnega in Viktorja Časarja -Verone. Ta sta namreč v času občnega zbora na veronski tržnici prodajala radie verona. Ob tem Jima je stal ob strani direktor martjanske zadruge Franc Nemeš - Lucerna Ko so v Veroni izvedeli za ponovne odcepitvene težnje Sobočanov, so zagrozili z odcepitvijo martjanske zadruge in na omenjeni občni zbor poslali elaborat o pripojitvi k šalo-vski maRmbmejni menjalnici in kisarni Gorička vas Mirka Rengea - Šverccnmerca. *** Pomurka je rešena, sta ob otvoritvi nove parlamentarne kuhinje pred prekmursko ambasado razglasila Feri Horvat - Mineral in Geza Džuban - Termat. Jožetu Skoljču -Tolmincu sta že dala v podpis pogodbo o dobavi mesa iz Pomurke, k temu pa še pismo o dobrih namerah, da parlament odkupi - zaradi nemotene oskrbe svoje kuhinje z mesom iz klavnice - z licencami za izvoz mesa v Evropsko zvezo Pomurko v stečaju. Dragu Šiftarju - Čariiju pa sta naložila, da pregovori Ivana Hvalico - Ruleto, da odstopi s ponudbo MlP-a. Janko Halb - Projektni Je bil včeraj na arbitražnem sestanku z Hermanom Kisi-lakom - Peskom zaradi sre-diškega peskokopa. Arbitražni odbor se je sestal na sedežu evnageličanske skupnosti. Kot smo izvedeli iz potrjenih virov, je Kisilaka zastopal Janez Janša - Jattiša. Izvedeli smo tudi, da Podobnika ni bilo zraven. ■fr* * Andrej Gerenčer - Broker ima velike težave in doživlja težke strese. Sedaj ko so zaprli ledavski most, namreč ne more več iz mesta do Streho-vsldb goric. Zato si Je pri Šiftarjevem mlinu uredil privez za krušno korito, s katerim potem odpluje do čistilne naprave, kjer ima parkiran avto. Kot smo izvedeli, ima velike težave z vračanjem, saj mora veslati proti toku. Pri tem mu ne pomagajo niti dolgoletne izkušnje. tVAO Soboška Mura odpira ekskluzivni oddelek za prodajo svoje konfekcije v strogem središču Murske Sobote, in sicer v Lewis centru v SEoven-sld alici, slovesni govornik ob otvoritvi bo direktor marketinga. j KORJ Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje. No, pa je minilo! Minilo je martinovanje. To morate videti in doživeti, kako se ti naši dedci pripravljajo na ta praznik. Kot da se na Mariina dogaja svetovno čudo, pa se samo mošt spremeni v vino. In kaj se dogaja? Radgona ni več srečno in mirno pa tudi ne svobodno mesto, ampak mesto janževea in radgonske penine. Da te kapi Povsod na vpadnicah vidiš »jajčaste« table, ki te na to opozarjajo, po vsej Radgoni so narisane tudi Štorklje, menda so zaščitni znak naših Radgonskih goric. Bilo bi dobro, če bi te škorkijeprinesle tudi veliko zdravih otrok. To je simbolično, za to so potrebni tudi zdravi, močni in pametni dedci. Teh pa je bilo na moril novo bore malo. Nis, vseeno pa je bolje, da poslane Radgona mesto z vinskimi običaji, saj so v neposredni bližini čudoviti vinogradi (menda bodo tudi radgonski grajski hrib zasadili z vinsko trto), kot pa da se naša bela in zaspana Ljubljana postavlja z nazivom »mesto vina in vinske trte«. To Je noro, bi rekel Hugo. Močvirje in vinska trta, no, kaj takega' Sicer pa, ljube moje, r soboto je bilo v Radgoni (ne pozabite, da je bila Martinova sobota) res živahno. Ljudje so kar drli na prizorišče martinovanja. Bilo Je cel kup organizatorjev. Kot ponavadišeje e mikrofon drl radgonski ravnatelj, bilJe dober program, »stan tov« skoraj premalo, za jedačo, pijačo, glasbo Je bilo poskrbljeno in pravijo, da je bil Jaka Šraufciger v formi in je zabaval staro in mlado, ki se je zbralo, »zajebaval« pa državnega svetnika in našega ravnatelja si je sposodit. Lepo je (menda) bito! Ni pa vse lepo v naši Radgoni. Poglejte, stalno neki vlomi in kraje, en in isti tip deta to (po vsej Sloveniji). Pa nič, samo Žetim, da je že kje na hladnem. Mamila se na veliko preprodajajo (več Je lega sicer v sosednjih Radencih), vendar naj bi bili pri nas vpleteni tudi pomembni možje, ki sicer bivajo v Radencih, pri nas pa imajo svoje pisarne. No, o tem gospodu sem že pisala, ker si je menda sam »poslovenil« ime in priimek. In še vedno Je v Radgoni »Las Vegas«, le zakaj? V prejšnjih mehurčkih sem sl malo privoščita državnega poslanca in omenjala njegovo (prihodnjo) visoko odpravnino. Pa sem nekje slišala, da siJe tudi en občinski svetnik privoščil »potegavšči- no« in se dal na čakanje ter si izplačat bajno (za ' moje pojme) odpravnino. Če mu pripada. Je to v redu, samo potem naj velja za vse nas. O, ti, demokracija! Pa še ena »martinovanjska« o mojem priljubljenem Srečku. ■ MartinovoJe. Vsi si naročajo pečene gosi pa race pa koline pa druge specialitete. Srečko pa vsepovsod, kamor pride, naroča možgane z Jajci. Pa ve-. ste, zakaj? Vsak ima najraje tisto, česar nima! No, ljube moje, naj vas ne skrbi, da morate tu in tam prenašati Srečka, on mora namreč sam . sebe prenašati celo življenje. To je trpljenje! Radgonska klepetulja »Martin« - »Martini« Presenečen sem nad dejstvom, da mi lahko I neka anonimna »Radgonska klepetulja - Martina«. Vestnik 9. 11. 1995. rubrika RADGONSKI MEHURČKI, jemlje dobro ime s tem, ko me v omenjenem mediju sramoti in me označuje za . lažnivca s potno ritjo. Stokrat, tisočkrat pona- vljam, da je OŠ Stogovci župniku iz Apač za ve- rouk ponudita neprimeren prostor. Gospa klepetulja, čutim, da si zelo tenkočutna za človekove pravice, za varstvo občanov in otrok, da ti ne bi bilo vseeno, če bi bilo ogroženo življenje tvojega otroka. Zato te sprašujem, ali bi ti postala svojega otroka k verouku v kurilnico? Ta veroučna garderoba (slačilnica) OŠ Stogovci je namreč tudi kurilnica. Priznam, da sem od OŠ Stogovci pričakoval pri reševanju prostora za verouk zunaj Časa za pouk več kulturnega in človeškega odnosa. Alt me za to lahko vsakdo sramoti?^ Ravnateljica bi morala biti za la odkriti škandal suspendirana, ker Je dovoljevala, da so imeli učenci garderobo v kurilnici, kjer so bila ogrožena njihova življenja. Sedaj sili v to kršitev odgovornosti tudi župnika, ki se menda strinja s tem prostorom. Jaz, poslanec, »sveti Jožef s krščansko moralo«, pa sem lažnivec s polno ritjo, ker nisem pristal na to neprimernost in nevarnost in sem si upal nanjo celo । opozoriti. Jože/ Kocuvan * Turnišče: cene piijskov Minuli četrtek so rejci na sejmu v Turnišču ponujali 81 pujsltov, Starih od 7 do 10 tednov in tenkih od 15 do 20 kilogramov. Povpraševanje ni bilo veliko, zato Je lastnike zamenjalo Je 32 živali za par pa je bito potrebno odšteti od lOiOOO do 13.1X10 tolarjev. Cene rabljenih avtomobilov Na sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so minul« nedeljo (12. novembra) prodajali 43 vozil, prodali pa le štiri. Znamka avtomobila VW Jetta 1,6 Zastava 101 GTL Jugo 55 Zastava 1«1 Opel Vectra 1,6 Opel Kadeti I,6i Peugeot 106 XSi Opel Astra 1,6 Fiat Uno 45 Jug« Koral 6« Suzuki Maruti Jugo Florida 1,4 Jugo 45 Koral Letnik 1987 1989 1988 1985 1987 1989 1992 1992 1994 199« 1993 1990 1989 Prev. km. 120.0«« 79.0«« 93.«00 116.««« 85.00« 71.0«» 44.5«0 50.««« 8.00« 65.000 32.8«0 73,«0« 80.00« Cena 8. «00 DEM 4.00« DEM 3.5«» DEM 65.»0» SIT 15.8»0 DEM 13.80« DEM 17.50« DEM 17.5«« DEM 12.400 DEM 4.50« DEM 7.99« DEM 6.0«» DEM 2.950 DEM Cene sadja in zelenjave Tržnlct GornO (tidtiti Ijrimir P Lendavski pereči Martinovo je seveda mimo in počasi se bo treba vsaj psihično pd pravljati na decembrska praznovanja. Ugotavljam, daje tudi šem koncu vedno več ljudi družabnih, a tega ne kažejo na javnih ipf stih, pač pa bolj v intimnih krogih: v vinskih kleteh ali kar doin ■ Ponekod bo do konca leta velika »fešta« tudi še zaradi dolga 'Z P letja. ko pa nekateri, četudi so imeli birmance, še niso imeli skega mala« (birmanske slavnostne pojedine), čeprav so mea njihovi otroci že dodobra zdelali birmanska darila, na primer g ska kolesa ali celo mopede. To, da so slovesnosti, kjer se na ve Je in pije, zunajjavnih lokalov, pa seveda ni všeč gostincem, tel J v občinah Lendava, Turnišče. Odranci. Črenšbvci in delno (udi r bilju iz dneva v dan več. Zgled: v Odrancih so v zadnjih 1 prli kar tri nova gostišča, tako da Jih Je zdaj (če prištejemo se lokal, kije tik pred otvoritvijo) kar 10. Menda je to preveč cenur$lie banke z dne, 14. novembra1995, j ij. od 15. novembra 1995 od bO.bO. Sredah tečaj Banke Sloven«e velM novembra 1995 od 06,00. : Držaja Enota Banka Sloventle Nakup I .4' I I Avstrija Frauciji Nemčija Italili Švica ZDA 100 100 100 100 10« 1 1.216,8292 2,476,8138 8,562,5867 7,5719 10.641.5828 120,7667 1.203,00 2.454,00 8.570,00 10,545,00 120,00 Spoštovani bralci! Jabtiki Binm MindiKH Kivi Llagne Grozdle Ptniki Findlinlli Rgdii Endblli Mehka ubla CnliCa Kdrmia Mula Haiti Zalit KMutm Knmtlr Jajca to 125 230 300 200 300 250 300 200 175 250 220 100 120 300 100 30 IS 6« 120 250 300 240 320 200 240 200 lea 250 250 150 70 300 3« 180 26 tt V teh dneh ste prejeli edicijo Dober je izdala LB Pomurska banka, V njej je J i-L-^ I UHiuiona uat ir\ci. v vljena celotna ponudba poslovanja z ooc ' Takoj po izidu pa je postala kredina pocud^^ LB Pomurske banke še privlačnejša- LB Pomurska banka daje gotovinska in posojila za nakup avtomobilov po no'/ brez vezave depozita! Informativni prikaz mesečne obvezn® Znesek 500.000 500.000 Obr.m. 13% 13% Rok vračila Mes. 24 mesecev 24 48 mesecev 24.784 Sl 13.899 SH J Vse informacije dobite v vasi eno*' Pomurske banke.