Hamtpankenlotc
Veiiag жИ SehejftWtumg: Klacenfurt, BtsmarekrldOf 13, PoHteeh 116 / Bemgspr«]« (wm voraua а«Ш>аг) вмшаШвћ RM 1.— lr«t Haue (eisoobliefiilob RM 0.36 tnaMigtMtm ^LbbeaWhmgen der Zeitvmc f#r d«i McUoltwideii IConat werdan mar wdHifOM: шмЈ niir Ma 96. dM laufeodeo Monat# amgemommai
__Krainbury, dem 29. April 194*.
Sestanek Fiihrerga in Ducega
Vse sile za bodoče odločitve - Aktivna udeležba Italijanov v boja
Fiihrerhauptquartier, 28. aprila. Ftihrer in Duce it«k se sestala 22. in 23. aprila. У teku razgovorov, ki so se vršili v duhu med Fiihrerjem in Ducejem obstoječega starega prijateljstva, _ so bili razpravljani politični, vojaški in gospodarski problemi, ki se tičejo obeh držav in njihovih skupnih ciljev. Duce je sporočil Fuhrerju odločitev repu-blikansko-fašistične vlade kot edinega zastopstva celotnega italijanskega naroda, da bo nadalje aktivirala svojo udeležbo pri bojih ob strani zavezniškega pakta treh sil. Ta odločitev je bila sprejeta z najtoplejšim priznanjem, in vlada Reicha učinkovito podpira prizadevanje Ducejeve vlade.
Nr. S3.
Vojni ujetniki se proslavili FDhrerjev rojstni dan
ženeva, 28. aprila. Amerikanske vojne oblasti so objavile, da so nemški ujetniki v Port Louis in Washingtonu 20. aprila imeli slaynost na čast Fuhrerjevega rojstnega dne. Oni so dan proglasili za praznik. Proslava je dosegla višek z razvitjem zastave kljukastega križa.
To malo poročilo, ki ga je razširila oddajna postaja Boston, označuje vnovič strumno držo naših vojnih ujetnikov, ki v sovražnih krogih vedno spet povzroči začudenje. Brezuspešno poskuša sovražna propaganda, da!bi pri vojnih ujetnikih vzbudila nezaupanje proti naoionalsocialističnemu režimu in njemu nasproti pokazala »blagodati« demokracije. Vsa ta prizadevanja so se razbila ob neomahljivi zvestobi do Fiihrerja, s katero se tudi vojni ujetniki daleč proč od domovine čutijo neločljivo povezane.
Boljševiška strahovlada
Budimpešta, 28. aprila. Kakor poroča časopis »Viradat«, je prispel v Jassy iz Ceruovie pobegli poljski učitelj Stanislav Ziesla, ki se je po pustolovskem begu prebil skozi vojn* črte obeh bojujočih se armad. Poljak poroča, da spremlja sovjetsko armado pravi stra-hovalni režim. Bojujoče se čete spremljajo komisarji Sovjetov s svojimi, zločinskimi pajdaši, ki takoj prevzamejo vodstvo tudi v najmanjših vaseh. Pri komisarjih gre skoraj popolnoma za iste elemente, ki so že svoj čas v teh krajih mučili ljudstvo. Po pripovedovanj« tega iz Cernovic pobeglega učitelja si lahko predstvljamo, kakšna je sovjetska »osvoboditev« v resnici. Na podlagi sovraštva polnih obtožb političnih ovaduhov, spravijo politični komisarji, ki so v spremstvu za-sedbenh čet, s pozneje došlimi terorističnimi grupami, vsakega s poti, ki bi želel drugo življenjsko obliko, kakor boljševiki.
Bari: Bajduško vojskovanje nemogoče!
Rim, 28. aprila. V protifašističnih krogih Neaplja in Barija se sedaj prizna, da so šli po vodi upi na uspešno hajduško vojsko-ven)e proti nemški oboroženi sili v Severni Italiji. Na pobudo južnoitalijanskega prebivalstva, ki zavzema sovražno stališče, napram pozivu za hajduško vojskovanje, se je tako zvani nacionalni komite šestih v Bari na zahtevo akcijske stranke odločil, ustaviti propagando za hajduško vojskovanje. Prej imenovana organizacija je četam, v kolikor je bila z njimi v zvezi, svetovala, da se raz-idejo in v malih grupah pobegnejo. Vzrok temu je energično nemško postopanje proti tolpam v Zgornji Italiji.
Moskva - rezilne malih narodov
ШШшш
K».;»i:VVS
Г -tr''
:"■■■ A'i^-
Odločnost sil trojnega pakta, da zmagovito skonča voino proti boljševikom Vzhoda ter Židom in plutokratom Zapada in za-jamči narodom življenje na podlagi novega in pravičnega reda, se je izražala v Fiihrerje-vih izvajanjih o razvoju sil in uporabi vseh sredstev moči za bodoče odločitve in postavitve ciljev za povojno dobo.
V razgovorih med Fiihrerjem in Ducejem, ki so se jih udeležili Reichsminister des Auswartigen pl. Ribbentrop, Generalfeldmar-schall Keitel in na italijanski strani maršal Graziani ter državni tajnik Mazzolini, je bila potrjena neomajna volja, nadaljevati vojno tesno združeno, dokler ni priborjena končna zmaga in dokler niso doseženi politični
cilji, za katerimi streme Os in sile trojnega pakta.
Sestanka med Fiihrerjem in Ducejem sta se udeležila tudi nemški veleposlanik in pooblaščenec velikonemškega Reicha v Italiji, Rahn, in italijanski veleposlanik v Berlinu Anfusso.	^
V zvezi s sestankom s Fiihrerjem je Duce na vežbališču čet pregledal tam postrojene italijanske divizije in se prepričal o stanju njihove izvežbe in opreme. Pregleda se je udeležil tudi maršal Graziani. Italijanske goste sta vodila Chef des Oberkommandos der Wehrmacht Generalfeldmarschall Keitel in poveljnik nadomestne vojske General-oberst Fromm.
4. Jmbjrgimg
Frontni duh dela
K narodnemu prazniku 1. maja.
»Da, da, če bi vi to napravili bolje, pa bi...« Kolikokrat so morali te besede slišati prvobojevniki narodnega socializma v obratu, možje NSBO v delavnici ali v kontorjm ali pri žigosanju, ali pri večernih razgovorih. Bilo je to takrat pred več ko desetimi leti, ko so tako govorili nemški delavci, ki so stali še »onstran barikade«. 2e davno niso imeli več nobene vere v poštenje svojih strankarskih mogotcev, v veljavnost marksističnih ideologij, v zmago svojega »razrednega boja«. Mnogi izmed njih so se od razo čaranja, besa in obupa dali zvabiti po ko« munističnem podzemlju, moskovskih plačancih, hoteč predati vso to koruptno in propadajočo Nemčijo sistema poginu; drugi pa so se še iz stare navade premikali po tirih dok-trinarnega marksizma, ker jih je navdajala letargija človeka, ki so mu bili po desetih letih vroče borbe, upanja in vere razbiti vsi ideali.
»Da, če bi vaš Fuhrer to napravil bolje.. so' rekli in čakaje obstali ob strani, ko j# znova prodiral klic opominjajoče do njih, ko so jih poskušali zdramiti njihovi delavw ski tovariši in pridobiti za boj za svobodo. In kdo bi jim mogel to zameriti? Ni li bile odreklo vse, kar" je bilo dalo oslon in smer njihovemu življenju, njihovemu boju, njihovemu svetovnemu nazoru. Novo naj se šel« enkrat obnese, potem... da, potem...
Toda hitreje kakor so vsi mislili, je prišla tudi ura spoznanja, spreobrnitve in spameu tovanja. Z začudenjem so doživeli velik pro-okret. Videli so, kako so bile pometene nesposobne in koruptne strankarske veličino SPD, KPD in delavskih društev, videli lo vstajati iz zmede propada, razkroja neka) novega in velikega, kar je kmalu prekosile njihove najsmelejše upe in pričakovanja.
Kmalu je začutil delavec, da on ni pom»> nil več samo številke v kolesju kapitalisti*, nega izžemanja, da mu tudi ni bilo ved trtH ba samo držati stremenjake prevzetnim strankarskim mogotcem in koritarjem, ki jim je dobro došel kot množica, ki so ga pa zaničevali in izkoriščali kot človeka. — Vse jo postalo drugače; nov svet se je odprL ni in materialni uspehi nacionalsocializma « prilog vseh tvornih Nemcev so biH ргете* zgovorni. Dokazali so, da se je ▼ Nemči^ Adolfa Hitlerja uveljavilo načelno drugačno vrednotenje nemškega delavca in vrednote ustvarjajočega dela sploh. Danes ve v»ah tvorni rojak, da ga v nacionalsocialističnl Nemčiji štejejo med noseče stebre vsega a»-cionalnega življenja in bitja.
Ta zavest, da je dvignjen it življenja, « katerem je bil samo številka in suženj. J* nemškega delavca spodbodla že v časih mk ru do neslutenih storitev. V znamenjih č#« trtletk je pomagal sograditi gospodarstvo, M prestaja sedaj v trdi vojni dobi svojo prave preskušnjo.
Kdor ima priliko, srečavati tvorne nemško može in žene v njihovem vojnem delu, doživi vselej in povsod isto vzneseno sliko. % resno odločnostjo, radevoljno in kot samo ob sebi razumljivo prevzamejo nase vse naloge, ki zahtevajo od njih navišjo zastavitev sil za vojno. Vedo, da je ta vojna — še veliko bolj kot prva svetovna vojna — boj na življenje in smrt, ki zahteva vse sile, me samo one na fronti, ampak v enaki meri tudi v domovini. V neki tovarni za municljo i svetilnimi sledovi nam je rekel nek že osivel starček: »Moramo zmagati! Nikoli ve* ne sme biti leto 19181« in njegovi stroji za prebijanje so tolkli v bobnečem taktu k njegovim besedam.
V neki tovarni oklopnjakov smo srečali nekaj delovnih tovarišev, mož, ki so v svojem obratu kot prvi vdrli v nasprotno fronto kot nacionalsoeialisti, in mož, ki so še 1932. mi#, lili, da morajo prisegati na Marksa in Lenina. Bilo je veselo prepoznanje, veselo pozdravljanje. Spominjali smo se takratnih dni. »Rogati voli smo bili«, je rekel eden, let je bil prej glasnik v borbi proti nacional-socializmu. »Toda ta račun smo že davno po. polnoma poravnali. Mi marksisti od nekdal stojimo danes kakor zid okrog Ftihrerja ia za njegovo nacionalistično Nemčijo. Pri naa nobeden ne popušča, kajti tovariši na from* se zanašajo na nas. Židovskim podležem bomo zasolili juho .. .* Drugi so se smejali W pritrjevalno prikimavali.
In tako, kakor ti možje, misH dene# ve# tvorna Nemčija, mislijo vsi možje in žemev ki stoje v veliki oboroževalni službi. Oni n« puste na cedilu moža na fronti, ki se bojuje in krvavi za domovino, tisto pravo domo^ vino, ki jo je nacionalsocializem šele *stva^ ril v žilavem delu obnove. Vedo, da poma< ga njihovo življenje braniti to, po čemer jim je življenje šele dobilo vrednost. Ve« mem. ški narod se bojuje in dela, ker v* za gotovo, da mv nnage ne morejo iztrgati. Ker si stojita nasproU dva aveta, avet pravioe,
švedska je odklonila izsiljeialno noto
Dosedanje trgovske zveze z Nemčijo ostanejo dalje
Stockholm, 28. aprila. Sedaj se je že zvedelo, da so bile od strani švedske vlade-odklonjene zahteva Anglo-Amerikancev, da bi Švedska prekinila trgovske zveze z Nemčijo. Zanimivo je v tej zvezi poročilo, da je bil švedski odgovor izročen tudi Moskvi.
Švedsko časopisje zavzema v obširnih komentarjih svoje stališče do odgovora stock-holmske vlade. Ti komentarji izražajo po večini, da ustreza odklonilno stališče švedske vlade nasproti zahtevam zaveznikov, da bi se obustavil blagovni promet z Nem&jo, tudi soglasnemu mnenju javnosti. Poedino piše o stvari »Svenska Dagblad«, da se je izrazilo to zadržanje švedske vlade tudi že v tajni seji državnega zbora prejšnjo sredo. »Stockholms Tidningen«, je mnenja, da se je vsakemu, ki je uvideven, že v naprej moralo zdeti izključeno, da bi Švedska v tej zadevi popustila zaveznikom. Švedska pač noče v nobenem primeru prelomiti katerekoli dane obveznosti. Isti list končno za-
vzema svoje stališče do pretnje od anglo-amerikanske strani, da bi v primeru odklonitve v Washingtonu in Londonu napravili protiukrepe s tem, da ugotavlja, da za take represalije niso upravičeni ne z moralnega, ne s pravnega stališča.
Radi Angleške je 130.000 Egipčanov umrlo od lakote
Csr^rjid, 28- apjila. Egiptovski minister narodnega zdravja je ugotovil, da je radi oddaje živil angleški poSadki od strani kmetov umrlo 130.000 Egipčanov od lakote. Malarija je zahtevala še večje število žrtev. K temu pridejo še epidemije legarja. To dejstvo so do sedaj iz strahu pred ljudsko vstajo strogo prikrivali. Glasove opozicije, ki kritizirajo rekvizicije je britanska cenzura zatrla. Egiptovski kralj je po inšpekciji ogroženih krajev odredil hitro pomoč.
Visoke soiražiiikove iqnbe na Vzliodn
Nočna pomorska bitka zapadno od zaliva st. Malo - Zbiranja ladij bombardirana
Pod pretvezo osvoboditve malih narodov premagajo boljševiki male narode. Baltike države, Poljska in Flpska lo ie morale občutili ostro resnico. Estonci, Letonci in Lit-vanei in deli poljskega ter linikega prebivalstva, ki so bili mimogrede pod svojet-•kim goipodstvom, ai kar nič več ne želijo, da bi jih vnovič zatirali moskovski oblastniki. Sovjeti so šiba božja človeštva, z drznimi obljubami vabijo narode v svoje naročje, da ob danem trenutku zadavijo ljudi, o katerih so zatrjevali nekoč, da jih bodo osvobodili. Anglija in Amerika sta izdale male narode Stalinu. Pravo zaščito najdejo samo pod nemškim vodstvom v okviru nove Evrope. Zato: roke proč od boljševiških po m#gačev v taborih banditovl
Oberkommando der Wehrmacht }e dne 27. aprila objavilo:
V	prostoru pri Sebastopolu so Sovjeti tudi včeraj izvršili samo brezuspešne krajevne napade. Skupina bojnih letal pod vodstvom Majorja Franka je uničila v času od 12. do 19. aprila nad Krimom v zračnih bojih 106 sovražnih letal in uničila 28 drugih na tleh. Ob srednjem Dnjestru so boljševiki nadaljevali s svojimi napadi. Vse prodorne* poskuse smo razbili z, visokimi sovražnikovimi zgubami. Odredi zračnega orožja so učinkovito posegli v te boje. Severno od Jasija so Sovjeti z močnimi silami prešli v napad, ki se je izjalovil ob žilavem odporu nemških in romunskih čet. Krajevne vdore smo zajezili. Na tem.bojišču se je 25. aprila posebno odlikoval odred jurišnih topov divizije oklopnjaških grenadirjev »GroBdeutschland«, ki jo vodi Oberleutnant Diddens.
V	mostišču pri Nettunu so lastni krajevni napadi zboljšali položaj. Sovražni proti-sunki so ostali brez uspeha. Od južne fronte poročajo samo o obojestranskem delovanju udarnih čet.
V	noči na 25. april so se vršile na morju severno od Elbe ponovne hude bitke med lahkimi pomorskimi bojnimi silami in sovražnimi rušilci, brzimi čolni in lovskimi bombniki. Pri tem so bili potopljeni trije sovražni čolni, dva izmed njih po bojnih bro-dovih vojne mornarice. Zbiti sta bili dve sovražni letali.
Otok Mljet v Jadranskem morju smo po trdih bojih očistili od komunističnih tolp.
Severnoameriški bombniki so včeraj prileteli nad bra^nschweiški prostor in odvrgli Iz strnjene plasti oblakov na slepo bombe, ki so povzročile le majhne škode. Kljub te žavnim obrambnim prilikam smo zbili osem sovražnih letal. V pretekli noči je vdrlo ne kaj sovražnih letal v prostor Srednje 'n Severne Nemčije. Odredi britanskih bombni kov so izvršili zastrahovalne napade na kra je v Poruhrju In v Jugozapadni Nemčiji. Na-deloma znatne škode, zlasti v me-•tih Essen in Schweinfurt. Prebivalstvo je
imelo zgube. Sile zračne obrambe so uničile štirimotornih zastrahovalnih bombnikov.
V noči na 26. april so nemški torpedni čolni zapadno od zaliva St. Mal6 naleteli na ^eko skupino britanskih križark in rušilcev. Y trdem boju so torpedni in topniški za-^Gtki zadali sovražnim enotam hude zgube. lastni torpedni čoln smo zgubili.
Odredi težkih nemških bojnih letal so ▼ Pretekli noči z dobrim uspehom nadaljevali ? napadi na zbiranja ladij pred angleško južno obalo.
^đfloior linsfce: „Vojna se nadaljuje"
Helsinki, 28. aprila. Reakcija finskega časopisja o prekinjenju pogajanj z Moskvo ka-enodušnost vseh krogov o odklonitvi . sovjetskih podtikanj. »lita Sanomat« poudarja. da bi se Finska o častnih pogojih pač lahko pogajala, da pa ne more sprejeti teh ®°^ietskih predlogov.
Tudi »Svenska Predden«, je mnenja, da bi nobeden ne mogel te pogoje proglasiti za sprejemljive. Primerjava s sovjetskimi zahtevami od 19. februarja, dokazuje, da so Sovjeti poedine točke predloga o premirju cel6 poostrili. V pogledu na pogoje moskovskega prisilnega miru iz leta 1940 so nove zahteve boljševikov sploh neprimer-trše. Glavni organ finskih socialnih de-wokratov piše; »Sedaj se lahko na vpraša-kaj naj se zgodi, edinole da odgovor: "Vojna se nadaljuje.« »Aajun Suunta« ugo-tavlja; Finska se ne more odreči ozemlju, ki je za obrambo nacije odločilne važnosti. Za-hteve o reparacijah so gospodarsko uniču-lOče, tako da jih nobena vlada ne more
sprejeti.
Splošno razpoloženje finskega ljudstva se najbolje vidi iz poziva maršala Mannerheima na zvezo sobojevnikov, v katerem je rečeno: "Vojna je trda. Ona ne zahteva trdote samo od bojevnikov, ampak tudi od celokupnega naroda. Samo jeklena volja, hladna preračunljivost in nezlomljiva hrabrost morejo skupno s silo lastnega orožja podariti narodu od-porno moč'in deželi bodočnost po viharju, k" medaj divja po »vetu.
stran J. — eter. 88.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 29. aprila 1944.
socializma, bodočnosti proti svetu krivice, zatiranja in nazadovanja, tu ne more biti dvoma o zmagi. Najsi sovraštva polni, krvo-željni in po terorju hlepeči sovražniki našega naroda vržejo množice na tehtnico, na nemški strani se bojuje, dela in zmaguje človek, ki ga je nacionalsocializem napravil nepremagljivega.	F. O.
^f^Gruppenfiitirer Gille jč dobil briljante
Najvišje odlikovanje za poveljnika divizije oklopnjakov-Wicking« Fuhrerhauptquartier, 28. aprila. Fuhrer je dne 20. aprila podelil Gruppenfuhrerju in Generalleutnantu der Waffen-^^ Herbertu Gilleju, Kommandeurju der ^^-Panzerdivisi-on »Wicking«, kot 12. vojaku nemške oborožene sile odlikovanje Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Rit^erkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križu železnega križa).
Ne samo verižiti, ampak tudi bojevati se
Stockholm, 28. aprila. Kakor poroča Reuter je več kakor 50 zborničnih članov vseh strank podpisalo predlog, ki naj bi bil predložen spodnji zbornici in v katerem se zahtevajo možnosti postavitve židovske armade pod poveljstvo Velike Britanije ali Zedi-njenih držav«, da bi se ta armada bojevala na katerem koli bojišču.« Ta židovska armada bi bila lahko tudi sestavljena iz prostovoljcev, na pr. iz emigrantov brez državljanstva ali Zidov iz Palestine.
Cel6 angleški člani zbornice so, kakor vse kaže, prišli do prepričanja, da se Zidje, ki z vsemi sredstvi hujskajo na to novo svetovno vojno, ne bi smeli zadovoljiti samo s hrepenenjem po dobrih kupčijah. Vojni dobičkarji, ki upravljajo svoje umazane manipulacije na borzi in na črnem trgu, so očitno celo britanskim poslancem počasi udarili na živce. Ako oni sedaj v svojem predlogu po pravici mislijo, da bi morali Zidje sami že enkrat doprinesti krvno žrtev, bodo vsekakor s stoodstotno gotovostjo doživeli razočaranje. Predlog bodo namreč slamnati možici Židov najhitreje položili med spis«.
IVovi zločin proti linifnri v Mnndinn
Britansl(i zastraiiovanl napad je uničil nenadomestilive umetnine in vrednote
Miinchen, 28. aprila. Nočni zastrahovalni napad zračnega orožja na glavno mesto po-kreta dokazuje znova prav živo infamno zločinsko taktiko anglo-ameriških zračnih gangsterjev, ki po dobro pripravljenem načrtu rušijo in upepelijo mesta nemške kulturne vrednote.
Ce sovražna propaganda kljub brezhibnim dokazom znova zatrjuje, da so po napadih izključno zadeti vojaški cilji, se temu nasproti ugotavlja, da so v Munchnu postale žrtve ubijalcev med drugim stara pina-kotheka, palača Wlttelsbachov, akademija likovnih umetnosti, bayernska državna biblioteka, Odeon z akademijo glasbe in bazilika Bonifacija. Nemara bo bombnlški Harris, vrhovni poveljnik britanskih zračnih tolovajev, hotel dopovedati svetu, da se izdelujejo oklopnjaki v pinakotheki in vojno orodje v baziliki Bonifacija? Seznam nenadomestljive vrednosti povečava debet-kon-to skrunilcev prosvete, ki gredo popolnoma zavestno in po posebnem sistemu za zločinsko taktiko, ki jim zaman iščemo primere v zgodovini.
z barbarstvom, ki mu nI primere, so bila objestno uničena svetovno znana mesta umetnin, ki so največjega pomena za vse •vropejsko človeštvo. Britansko zračno orožje se niti z lažjo niti s potvorbo ne more oprati te ogromne kulturne sramote, ki vzbuja po vsem civiliziranem svetu gnus in ogorčenje.
Ce je imela obramba s sestrelom 167 sovražnih letal v zadnjih 14 urah nov dojmljiv uspeh, dokazuje to, da morajo morilci plačati visoko ceno za svoja zločinstva. Ce prištejemo še 13 sovražnih letal, ki so pristala v Švici, mora anglo-ameriško zračno orožje zopet zabeležiti zgubo 180 letal. To pa.ne pomeni samo nove občutne z gube letal, ampak tudi Izvežbanega osebja. Zračni gang-sterji so znova občutili nezlomljeno moč in preskušeno taktiko nemške obrambe in si bodo na jasnem o tem, da je nemško zračno orožje, o katerem so trdili, da so ga že davno razbili, še zelo živo in pripravljeno, stopiti zločinski obrti na prste.
Moskva se je sama razkrinkala
Vojno so Sovjeti že dolgo zvijačno In zahrbtno pripravljali
Ш Krainburg, 28. aprila. Sovjetska vUda, ki j« aedaj objavila tvoj proračun za leto 19%t. in za pretekla leta, dokazuje s temi Številkami jasno celokupni svetski javnosti, da se je ie več let pripravljala na vojno in s tem razkrinka do sedaj obdržano iikeijo »obrambne vojne«, s katero so Sovjeti od leta 1941. dalje vedno agitirali.
Ako številke dokazujejo, potrjuje sovjetski proračun črno na belem, da je Sovjetska zveza to vojno že leta pred izbruhom nem-ško-sovjetskih sovražnosti z vsemi silami pripravljala, ker vsi proračuni vojskujočih se držav pokazujejo strmo naraščanje, medtem ko so se izdatki Sovjetov od leta 1940. do leta 1944. povečali letno samo za 9 odstotkov, vojaški proračun od leta 1943. do leta 1944. pa šele samo za 3.5 odstotkov. Ce so medtem v letih 1930. do 1939. oboroževalni izdatki Sovjetov letno povečali za 32.5 odstotkov, je jasno dokazano, da so se Sovjeti že več let pred izbruhom vojne resnično že nahajali v vojnem stanju. Boljša-
Popoln obramimi n^ipeh ob spodnjem Dninsirn
Na Široki fronti napadajoči boljševlki vrženi v težkem boju še dalje nazaj
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. aprila objavilo:
V prostoru pri Sebastopolu so se Sovjeti zaradi svojih visokih zgub v prejšnjih dnevih omejili na krajevne napade, ki smo jih zavrnili.	'
Ob spodnjem Dnjestru so boljSeviki na široki fronti prešli v napad. Naše čete so v hudih bojih z učinkovito podporo odredov zračnega orožja priborile popoln obrambni uspeh. Krajevne vdore smo prestregll ali jih odpravili z zanosnlml nasprotnimi napadi. Sovražnik je zgubil številne oklopnjake. V bojih se je posebno skazala brandenburška 257. pehotna divizija, ki jo vodi General-leutnant baron Mauchenheim, zvan Bechtols-heim.
Severozapadno od Jasija so sunile nemške in romunske čete presenetljivo naprej in zadale sovražniku hude zgube ljudi In materiala. Boljševlki so zgubili 22 oklopnjakov, 70 topov in nad 600 ujetnikov. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so se ogrske čete ubranile sovražnih nasprotnih napadov. Ju
gozapadno in severozapadno od Lučka je nekaj napadnih podvzetij pridobilo sveta.
V mostišču pri Nettunu smo krvavo zavrnili sovražne sunke. Na italijanski fronti so udarne čete v odseku ene pehotne divizije razstrelile т razdobju .od 1. marca do 24. aprila 30 sovražnih oklopnjnkov,
pov in številne bunkerje. V gornjeltalljan-skem prostoru so nemški In italijanski lovci sestrelili 13 sovražnih letal, večinoma štiri-motorne bombnike. Lahke nemške pomorske bojne sile so z dobrim uspehom obstreljevale Bastio na Korslki.
Pred severnonorveiko obalo so zaščitna vozila nekega nemškega konvoja zbila na morju pri Bodoe tri napadajoča sovražna letala. Nad zasedenimi zapadnlml ozemlji je bilo včeraj uničenih 16 britansko-severno-ameriških letal. V pretekli noči so sovražna vznemirjev-alna letala odvrgla bombe na kraje v Zapadnl Nemčiji.
Lastni težki bojni odredi so v minuli noči z dobrim uspehom napadli zbiranja v pristaniščih angleške jugovzhodne obale.
viki so producirall v tem času, v katerem so namenoma pošiljali v svet napačne gospodarske vesti in so se pritoževali o dozdnev-nih težkočah produkcije, tiste oklopnjake in napadalno orožje, ki naj bi podrli Evropo v danem trenutku radi uresničenja boljševl-škega sna svetovne revolucije.
Prenapetost sovjetskega gospodarstva pred vojno je bila z obzirom na nameravani splošni napad že tako ogromna, da se naravno ne samo v starem tempu ni mogla nadalje povečati, ampak se morala v nasprotju z drugimi vojskujočimi se državami znatno zmanjšati. Ali tukaj sp se že pokazale meje zmogljivosti sovjetskoruskega gospodarstva in parole »o neizčrpnosti sovjetskih rezerv«, ki so mogle zapeljati do napačnih sodb. Opustoševalno izkoriščanje razpoložljivega ljudskega materiala ter neizmerne žrtve krvavih trajnih ofenziv so zahtevale tako ogromno ceno, da so mogli Sovjeti po lastnih podatkih v tretjem vojnem letu celokupni proračun povečati le še za 6 odstotkov. Ali tudi od 6 odstotkov je samo majhen del koristil pravemu vojskovanju, ker je provizorična,obnova spet .zasedenih ozemelj požrla ogromne, začaano popolnoma neproduktivne zneske.
Nas pri teh treznih številkah zanima samo to, da so boljševlki z zvijačo in zahrbtnostjo že dolgo časa pripravljali vojno in je s tem istočasno odgovorjeno na vprašanje, ali je bila ta vojna na Vzhodu sploh potrebna.
V pozivu Fiihrerja z dne 22. junija 1941. na nemški narod, z lapidarniml uvodnimi besedami: »Sedaj lahko odkrito govorimi« je bila metodika boljševiške izdaje nedvoumno prikazana. Moskva ni samo že v naprej prelomila dogovor prijateljstva z Veliko Nemčijo, ampak jo tudi grdo izdala. To je potrdila tu^ angleška poročevalna služba, ko je leta 1944. javila, pogodba o nevtralnosti Sovjetske zveze z Nemčijo leta 1939. je bila sklenjena, ker so Sovjeti domnevali, da bo volna med Nemčijo In anglefiko-sov-
I	„LAKOTA!"
I	Ruski časopis »Severnoje Slovo« piše:
=	»Pred kratkim so Moskovska pravda'
I	in ostali sovjetski časopisi objavili po-
I	ziv sovjetske vlade pripadnikom kolho-
I	zov, v katerem zahteva komunistična
I	stranka povečano produkcijo kmetijstva.
I	Hinavsko se pri tem izjavlja, da ne gre
I	letos samo za oskrbo Rdeče armade, am-
I	pak tudi za vzdrževanje celokupnega
I	,osvobojenega' prebivalstva.
i	Splošno je znano, da morejo Sovjeti
I	edinole zaradi amerikanskih dobav živil
I	preskrbovati svoje armade, ker se je
I	Sovjetski uniji spet zelo približala straš-
I	na pošast ,lakote'. Ni nobenih zalog, va-
=	si so oplenjene, preskrba mest v neredu,
i	"Zelo-jesen je položaj glede popravil in
=	obdrzanja poljedelskih strojev v dobrem
=	stanju. Strašni simptomi bližajoče se ka-
I	tastroie so ljudstvu jasni in očitni.
=	Kakor vedno špekulira sovjetska Wa«
I	da r svojem oklicu na narodni čut, ko
i	govori o pomoči prebivalstvu ,osvoboje-
I	nih' pokrajin, čeprav je to le pretveza im
i	sredstvo k dnevnemu redu spadajočega
I	pritiska na kmete v kolhozih. Radi stra-
i	dajočega ljudstva si kremeljski oblast*
i	niki nikoli niso delali skrbi, njegova Za-
=	kota se ne tiče vladajočih osebnosti,
i	nrav tako kakor se izogne židovskih hiš.
=	Za ,ceno milijonov človeških življenj a«
i	poskuša sovjetska vlada rešiti, ko bi »a«
i	mo s poginom te vlade mogli biti rešeni
=	rniHioni.«
ftiiMiiiiiiiimiiimitniniimmiiiiimmiiiHimiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiitiniHi
Jetsko zvezo v prvi vrsti izvojevana med Sovjeti in Nemci. Sovjeti so čas po nevtralni pogodbi obsežno izkoristili.
Zato je sledila vključitev vzhodne polovice Poljske in baltskih obrobnih držav, zato je bila vojna s Finsko in vključitev nekaj delov Romunije. Sovjeti so si razlagali zavezništvo z Nemčijo tako, da bi v dveh letih lahko povečali svojo vojaško moč.
Kako pameten je bil Fiihrer, ko je na jesen leta 1939. Mosjcvo nevtraliziral in izkoristil tekmovanje med judovsko-plutokratično in-judovsko-lsoljševiško internacionalo. To diplomatsko veledelo Fiihrerja, ki je predvidelo v osnovi resnično zadovoljno rešitev, pa ni bilo samo odločilno za hitro končanje vojne na Zapadu, ampak njemu se moramo v glavnem zahvaliti, da je bil boljševlškl skok v Evropo preprečen in se nikoli ne bode uresničil. 2e iz neprimerno velikih številk uničenih v prvih dneh vojne na Vzhodu je bila razvidna ogromna nevarnost, ki je grozila celokupni Evropi. Ta vojna na Vzhodu nas je razven tega še naučila, da gledamo vse zadeve v območju brezvestne sovražnikove politike, kakor so v resnici.-In ako je Fuhrerju uspelo, da je v danem trenutku Nemčijo In Evropo obvaroval pred načrti uničenja mlMtattme^a boljSevlStva, ga tudi nič ne bo moglo.zadržati, da bi ne nadaljeval te vojne do zmagovitega konca.
Oropani gostilniški gostle
Lastno poročilo
vH Krainburg, 28. aprila 1944. Dne 15. aprl-
la je vdrlo osem Titovih bandltov v gostilne na periferiji Krainburga in »kontroliralo« tam nahajajoče se goste. Ob tej priliki lo banditl ukradli gostom 900 RM v gotovini.
Verier and Druck; NS.-GauverUe and Druckerelj
KSrnten GmbH. KUeenfurt. — Verlajwleiter: j Dr. Emil Hettian. - HnuDtsehrlftlelter: BVledriek Horetmnnn. ZiiricH iet AnwIrmnlW* Nr 1 (rflltlr.
HANNES PETER STOLP,
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urfi«b«r RmokWehwk: MlHalcUuiuh« Roman-Kerr*ipond«nx, L«lpiig C1
»Vsemogočni«, je šepetala In strešna predstava jo je vso prevzela, »če sta Kolotaj in služabnik morda cel6 umorila Petra? Katola-jeva zbirka bodal je znana. Bodala vise po steni, kretnja in ...« Flori zmanjka glasu. Bilo je strašno.
Nenadoma se zasveti luč v sobi, v katero je vdrl Peter.
Preplašena Flora strmi v okno. Tedaj zagleda v osvetljenem oknu Petra. In ta Peter se zadovoljno zareži in glasno zakliče; »Vse je v najlepšem redul Oba dečka sem napravil neškodljiva. Tovariš, zavežite si robec pred obraz. Takoj pridem in vam odprem vrata!«
Flora je olajšano vzdihnila, ko je zagledala Petra živega.
Sedaj je roteče zasikala. »Ali se vam je zmešalol Tako tulite, da se vas lahko na kilometre daleč sliši.«
»Nič atrehul« se smeje Peteri »Trenutek, takoj bom spodaj. Samo robec si moram zopet privezati na obraz «
Flori je srce na vso moč razbijalo, ko si je privezala robec na obraz in čakala na svojega zaveznika.
Ni dolgo trajalo, ko se je zasukal ključ Y vhodnih vratih.
Vrata so se odprla. Jasen svit se je usul izza hišniii vrat, med katerimi je stal Peter, ki se je bil zopet maskiral in živahno mahal z roko.
Flor« je smuknila v hišo, na kar Je Peter zaprl vrata In veselo razlagal: »Vse se je zgodilo hipoma. Grofa sem sicer moral nekoliko pobožati pod brado, toda to je bilo hitro Izvršeno. Stel bi lahko poleg in niti pri deset te ne bi mogel dvigniti. Tak-šen k. o. M mi J« redkokdaj poarečlL Kar
vesel sem t^ga. In služabnik, no, temu je, ko me je ugledal srce padlo takoj v hlače, v kolikor vam ni morda ta izraz neprijeten. Sedaj lahko preiščeva hišo.«
»Peter... eh, gospod Bautz«, hitro popravi Flora in občudujoče strmi v mladega moža, »nikoli si ne bi mogla misliti, da znate tako hitro in odločno ravnati. Kaj je prav za prav vaš poklic?«
»GangsterI« promptno odgovori Peter,
»Oh, ne govorite neumnosti«, zahteva Flora, ki se je zopet spomnila v kakšnem položaju se nahajata. »Preiščiva sedaj hišo. Najprej pojdlva v klet.«
In napotila sta se v klet.
10.
Grofica Korvay je stala ob kaminu r eni izmed sob, ki so ji bile dodeljene v gradu KOhalom. Pravkar je prižgala vžigalico in zažgala pergament, ki ga je držala v roki, ko je nekdo burno potrkal na vrata.
Prestrašena je vrgla grofica Korvay pergament, ki je začel že goreti v kamin, kjer je na kratko vzplamtel in ugasnil, česar grofica Korvay, ki je odhitela k vratom nI opazila.
Naglo je odprla vrata, pred katerimi je stal grof Kutifalvi, ki je bil strašno razburjen.
»Sabina, ta dan prinaša sama razburjenja«, stoka grof.
»Kaj pa Je zopet?«
»Sabina, prosim, oditi takoj т banketno dvorano. Ti si v prijateljskih odnošajih z grofom Kišom. Zdi se mi, da je opit. Neprestano govori v vojvodinjo. Roti jo, naj ne verjame tega, kar si izmišljujejo ljudje o njegovih izkušnjah r čebelarstvu. Nikdar naj ne verjame, da morejo piU MmI« vlaki.
da dajo potem dobro strd. Vojvodlnje sploh ne pusti k besedi. In vojvodinja že strašno hudo gleda.«
»Tega, da se grof Kii opijani, pa le nisem pričakovala«, reče s studom grofica Korvay. »Takoj pridem in bom posvarila Kiša. Ah«, doda patetično-obtožujoče, »odkar je ta gospod Barna tukaj, stoji nad kdhalom-skim gradom nesrečna zvezda.«
Grofica Korvay je zaprla vrata in sledila
svojemu razburjenemu bratu.
*
Rudolf in Fani sedita vsa žalostna v dekliški sobici mlade žene.
»Dragi«, reče Fani in tolažeče poboža soproga po laseh, »mislim, da moraš sedaj iti. Polnoč je. Rada bi šla spat in ti si pač menda tudi utrujen od vseh teh razburjenj.«
Rudolf vzdihne. Se enkrat ji nežno prigovarja. S tihim, prosečim glasom spregovori: »Dragica, saj sva sedaj vendar poročena. Rad bi ostal pri tebi. Poglej«, pokaže z ohrabrujočim smehljajem v Fanino spalnico, »kaj bi že bilo, če bi oba ...«
»Rudolf, ne govori o temi« Fani Je zardela In se sramežljivo ozrla v tla.
»Toda, dekletce moje, bodi ljubeznival« prosi Rudolf.
»Ne, Rudolf, ne I Tako me je strah, da bi postala nesrečnal Potrpi malo, dragil Po-stelja Donne Diane vendar ni mogla zginiti z zemeljskega površja. Poslušaj, Jutri ali pojutrišnjem jo bomo našli in potem«, konča Fani z blaženim vzdihom, »potem, Rudolf... ah Rudolf, potem bo z nama vse v najlepšem redu.«
»Se nikoli v svojem življenju,« govori Rudolf, ki ga je znova zgrabila jeza, »se nisem zdel sam sebi tako bedast, kakor prav na moj poročni dani T^ne si že predstavljam, kako lepo bo, ko bova enkrat popolnoma sama in sama zase praznovala najin poročni dan. In sedaj je poročni dan tukaj, srečno sva se Izmuznila Iz družbe gostov, se podala v najbolj rožnatem in blaženem razpoloženju na posvečeni kraj družine, da iva končno popolnoma prestrašena.*
»Dragi, ne bodi grd«, prosTPani. »Vse bo še dobro, o tem sem prepričana. Ne sme# se več razburjati.«	„ , . .. ^
Rudolf se grenko zasmeje. »Zakaj bi se tudi razburlaU Saj Je vendar popolnoma v re-Su da sT Lmi'ukradli poročno posteljo. Nič bolj dražljivega ta mikavnega si n« morem predstavljati za pravkar poročen par. To le vendar zelo veselo.«
»Ne. govori tako grdo, Rudolfi« plan# Fant znova v Jok.	.
Rudolf Je vstal In korakal i temnim obra* zom po sobi.
»Človek bi znoreli« vzroji končno: »Vraga bi se naj brigal za prokleto posteljo. Vzeti bi te moral in se s tabo odpeljati. Mož In žena sva, in Jaz za svoj del se požvižgam na ta prismojen običaj. Soprog Donne Dlanf s svojo romantično strastjo naj zaradi mene v nebesih vije roke nad mano, (oda če bi ie živel, bi ga, ne da bi trenil, proglasil za kompletnega norca «
»Rudolf, kako govoril ti o mojem prednl* kul« užaljeno vzklikne Fani.
»Oprosti, dragica, strašno razburjen sem. Pa tudi ni čudno, če sem. Ne vzemi mojih besed zares. Lahko noč, dragica.«
Rudolf poljubi svojo mlado ženko na celo . in jezno zapusti sobo.
Fani pa se vrže ihte na divan.
*
S treskom se zapro vrata v Rudolfovo so> bo in o vrti mladi zakonski mož sune stol ta« ko, da se ropotajo zvrne.
»Ta prokleta post©l]al« škripa z zobmi, Pe* tem potrka na vrata v sosednjo sobo, ki Je bila dodeljena Petru. Ko se nihče ne oglasi, odpre vrata in zakliče v temot »Peter# ali si tukaj?«
Toda Petra nI bUo, na kar Rudolf copat trešči vrata in pozvoni služabniku.
Prišel je Martin, kateremu Je bil zauk«' zan, prav tako kakor ostalim uslužbencem, najstrožji molk o okoliščinah, da morata mladoporočenca ločeno prenočevati v grad« in ne skupaj v paviljon«.
(Dal)« pribodaliil
Samrtag, f9. ApHl 1»44.
KAKAW4NKBN BOTK
geHe Ж. — Kr. «в.
Brillantenir&ger Gencralobast Hubc iodiidt verunglu€kt
Wurdiger Abschied von einem grofien Soldaien
Der Fiihrer: .Leachtendes Vorbild an Tapferkeit nnd nnersGhnlterUchem Glaoben an den Sieg"
Berlin, 28. April. Der Oberbefehlsbaber einer Panzer-Armee, Generaloberst Hube, ist am 21. April bei einem FlugzeugunfalI ums Leben gekommcn, Erst am 20. April vcrlieh ihm dcr Fiihrer das Eichenlaub mit Schwertern und Brillantcn zum Ritterkreuz des Eisernen Krenzcs. Ein tragisdies GeschiA losdite iah nnd unerwartet dieses Torbildliche Soldatenlcben aus, das mit der Verleihanj der hodisten deutsdien Tapferkeitsauszeidjnung seine sidbtbare Ehrung erfahren hattc.
und mM de« bei
Ergreifenden Ausdnids fand die Trauer liber den Tod dieses hervorragenden Offiziers, der in diesem Kriege seine Truppen mit hoclister Tap-ferkeit und groRter, aach unter den schwierigsten Kampfbedingungen nie ermiidender Energie ge-fiihrt hatte und dessen Name dem ganzen deutsdien Heer seit langem zu einem festen Begriff geworden war, in einem vom Fiihrer angeord-neten Stiatsakt, der am Mittwodi in Anwesen-heit Adolf Hitters im Mosaiksaa! der neuen Rcichskanzlei in Berlin stattfand und bei dem Reichsmarschall Hermann GSring die Personiich-kcit dieses glanzenden Soidaten in ihrer ganzen beispielhaften Gro8e wiirdigte.
Tagesbohhl dei Fuhren
Der Fuhrer hat «us AnIaS des lodes Ton Generaloberst Hube den folgenden Tagesbefthl an del Heer eriassen:
Лш 21. April 1944 1st Generaloberst Hubc, nadidem er zum Generaloberst befordert und ihm fOr seine bervorragende Tapferkeit Fiihrung seiner Armee das Eiđienlaub Sdiwertera und Brillanten xum Ritterkreuz Eisemen Kreuzes verliehen wordcn war, einem Flugzeugtinfall tSdIidi verungiiickt.
Scinen Soidaten ein in schwersten Kampfen bell leuchtendes Vorbild an Tapferkeit nnd nn-erschiittcrlichem Glauben an den Sieg, war er seinem Vateriand ein Schiid und Sdiwert an alien Fronten. Seine Panzerarmee liat tuf den Sdiladit-feldem dieses Krieges hervorragenden Anteil an den entsdieidenden Erfoigen. Scin begeisternder Glaube an das nationalsozialistisdie Soidaten-turn wurde zur Kraft und Starke seiner Manner, die in seiner Person die Einheit von Soidaten-turn und Nationalsoziallsmus verkorpert fanden.
Immer nur an den Brennpunktcn und zn den schwersten Aufgaben eingesetzt, hat Generaloberst Hnbe sidi unsterWidien Ruhni In Armee und Im deutsdien Volk	,
jaher Tod hat Ihn nach Verleihting der hochsten deutschen Tapferkeitsaj e.Anu,^ aus dem Kampf urn unser GroBdcutsches Reich herau«-gerissen.
Da» Heer senkt rot diesem grofien Soidaten, der nur dem Volk und dcr Ziikunft Grofideutsch-lands lebte, die Reichskriegsflagge. Sein Name wird in seiner tapferen Armee, In unserem Heer, im ganzen deutschen Volk unvergessen bleiben.
Adolf Hitler "
Der feierliche Staatsakt
Zu dem Staatsakt hattc dcr Mosaiksaal em dem Ernst der Stunde cntsprechcndcs Gewand anselegt. Auf erhohtcm Podcst inmitten von reichem Blumenschmuck, vieien Kranzen und I.orbeergruppen ruhte der mit der Rcichskriegs-flasee bedeckte Sarg, auf dem Suhlhelm und Degen iagen. Vier Generate des Heeres - samt-lich Rltterl«reuztrager — hielten die bhrenwache. Neben i linen stand.'n zwei Ritterkreuztrager dcr Panzerwaffe mit den Ordenskissen. Links und rechts hinter dcm Sarg batten die Traditions-fahneo des eliemaligen Infanterieregiraents 26 sowi« des jetzigen Infanterieregiments 12, dcnen d«r Verstorbene angehdrt hatte, Aufsteljung ge-„ommen. Von der Stirnwand grufite ein gold-
der
gefaCtcs Hakenkrcuz und silbern erstrahlten sechs Reichsadler von der Hohe trauerumflortcr Pylonen.
Lautlos« Stille herrschte in dem weiten Raum, als die Witwe des Dahingeschiedenen, gcfiihrl von Generallentnant Freiherr von Thuengen sowie die ttbrigcn Angehorigen erschienen und in dcr ersten Reihe vor der Bahre Platz nahmen. Kurz darauf traf der Fuhrer in Begleitung des* Reidismarsdialls Hermann Goring ein. Wahrend
sich die grofic Trauergemcinde ron ihren Sitzen erhob, schritt Adolf Hitler durcli den breiten Mittelgang zum Katafalk, griifit« deti totcn Heer-fiilirer und wandte sicb dann der Witwe zu, dcr er tiefbewegt die Hand driickte.
Wuditig und ergreifend halltcn nun die heroi-schen Klange der Trauermusik aus der „Gotter-. dammerung" von Richard Wagner, gespielt von dcr Staatskapclle Berlin unter Leitung von Professor Heger, auf und gaben der feierlldi-ernsten Stunde den weihevollcn Auftakt.
Als die Tone verklungen waren, trat der Reichsmarschall an das mit der Reichskriegsflagge um-hiillte Rednerpult und geichnete in tiefempfun-. dcnen Worten des Dankes und hođister Aner-kennung das Lebensbild dieses grofien Soidaten und hervorragenden Offiziers,
Neue veibiecherische Methode des Luftteirors
TIefangriffe der Luftgangster gegen die ZivilbevSlkerung - Systematlsdier Mord
Berlin, 28. April. Seit einigen Tagen ist in der Anwendung des englisch-amerikanischen Luft-terrors eine neue vcrbrecherisdie Methode fest-zustellen. In einigen Gauen des Reichsgebietes haben die Luftgangster den Terror gegen die Zivilbevolkerung durch Tiefangriffe erweitert. Jagdflugzeuge besdiossen mit Maschinengewehren aus geringer Hohe Frauen und Kinder in den Stadten und Bauern auf dem Felde.
Dabei mufi festgestellt werden, dafi es sich nicht um Einzelaktionen mordgieriger Luft-banditen handelt, die ihrem Trieb zum „Killen" in jeder Form nachgehen wollen, es handelt sich vielmehr um bewuSte und systcmatische Anwendung einer neuen Taktik im Terror gegen die Zivilbevolkerung. Das deutsche Volk wird •uf diese neue Art des Luftverbrechens mit der Haltung und Abwehrkraft antworten, die es seit Jahren auch im verseliarften Bombenkrieg der Welt eindrucksvojl dokumentiert hat.
Unter dem Ein'druck der hohen Verluste bei den Einfliigen der Bombergeschwader geht der Feind zu Methoden iiber, die in ihrer Sinnlosig-keit seiner Verzweiflung Ausdruck geben iiber die ausgebliebene Wirkung der Bombenangriff« auf das deutsche Volk. Es gibt kein Argument
und keinen Vorwand militarischer Art fiir die Rechtfertigung dieser Methode. Wehrlose Fr*uen imd Kinder in den Strafien niederzuknalien, das ist nicht mehr eine Angeiegenheit der Krieg-fiihrung, soiidcrn gchort in das Gebiet der Kri-minalistik. Die Anwendung solcher Methoden kcnnzeiciinet die Boischewisierung des Krieges, der die Angio-Amerikaner sich in ihrer geistigen und mliitarischen Haltung haben ausliefern miisscn,
Denn ohne Zweifel liegt auch diesem Vorgehcn die Erkenntnis zugrunde, daB das deutsche Volk weder mit den Waffen noch durch den Bombcn-terror auf die Knie zu zwingen ist. Ausweglos und ratios werden nunmehr aus dem Muster-koffer koionialer Patente diejenigen hervorgeholt, mit denen man ehedem in Afrika oder Indien billige Triumphe errungen hat. Die Vorstellung aber, auf diese Art und Weise das deutsche Volk besiegen %u konnen, ist narrisch. Sie zeigt. daS es dem Gegner zwar moglich ist, seine Kriegs-mittel zu brutalisieren, daS er aber in der geistigen und verstandesmiifiigen Form der Krieg-iiibrung jenem SchrumpfungsprozeS unterltegt. der in Teheran begonnen hat und dem rascben Altera seiner Staatsmanner entspricht.
Warum der Selbstbetiug Englcmds und der USA?
Wut und Enttaus(iiung iiber den vergcblidien Luftterror bei den Westmaditen
ii. Genf, 28. April. (TT-Bcricht.) Die EnttaUschung und Wut der cnglluch nordamcrikaaisiicB Luftjanj-itcr iibcr die Tatsache daB der monatelanje verluet-reiche Tcrrorkricj jcgcn da* dcutsche Volk an deescn scelischer Widcrstandskrafl wirkungslos abgeprallt ist, hat in den letzten Tajen einen Hohcpunkt er-reicht. Das Ausma§. das dieses Banđltsntum gegen-»artij »ngcnommen hat. die blindc Zcrstorunjswgt sejen die europaiscben Kulturechatze, haben in dsn Ictzten Tagen auch In dcr Schweizer Presse entriittete Proteste hcrvorjjerufen.
Dcr ..Courier de Genet«" kiagte, daK London und Washinjjton oi'fenbar in Ermanjelunj einer wirk samen Kricgfiihrung entschlossen seien. Euro pa in, eine llnincnstadt zu verwandeln. Dis .Journal dc Geneve" aieht in diesem enjlisch-nordamerikani.schcn lerrorkricg eincn AusMufi jener Geeinnung. die Chnr-cbill und Koosevelt bestiramte, vor den Bolsdiewisten Schritt um Schritt zuriickzuwcichen und damit Europ* Jiwansslaufij dei Moskauer Schri'dcnsherrjichaft aus-»uliefern. wcnn die deutsche Armee und ibre VerbUn-
dctea die Sowjets nicht mehr In Schach hielten, Ein tfauriges Handwcrk — so faBt anderseit« die „Gazette de Lausanne' die „Heldentaten" der englisch-uordamerikanischen Luftgangster zusanimcn. die unter-schledsloe iiber Franen. Kinder and Greise, Kathe-dralen, Spitiler und Schulhiiuser Mord und Brand verbreiten, Мал fraje *!di unwillkurlich. *«s die engllsch-nordamerikanische Strategie von dieser Art Kriegfiihrung etwarte, die sle unjeachtet dcr jroBen Verluste immer weltertreibe dcnn es sei ihr nicht gclungen die vorjestedttcn ZieL %u erreicben. weder die moralischcn, noch die mil; rische Widerstands-fiihigkeit des deutschen Volkes zu erschiittcrn. Die LuftverteidiguBg Deutschlands so fiihrt dai Lau-sanij^r Blatt fort, babe grofic Fortschritte gemacht Sie erstrecke sicb hcotc auf ganz Europa und sei ent-stilos.sener und tatkraftljcr als |e trot? alter pessl-Mistischen Prephezeiimgen dcr cngtisch-nordamerika-"jschen Agitation. Diese babe gegenwartig — stellt ..Gazette de Lausanne" fest — den clcmentar-®fcn Tat.sachensinn veftoren Man konnc sich weiter
Fragen, weshalb man W London und Washington eie *0 driagendes Bcdiirfnie empfinde. den Feiud »» darzusteJIen, tis ob er in den Ictzten Ziijen liege. Warum diescD Selbstbetrug? Die Wahrheit ist, daS Deutschland stark und diszipliniert bleibt. und die Propheten. die, seine Niedertage voranssagcn. werden nicht auf ihre Kosten konimen. Soweit die Lausanner ZeituDg.	,
Ib der Tat liegen dcr blindwiitenden Steigerung des Terrorkrieges dnrd Roosevelt und Churdiili die gtei-chen Motive zugrunde. die sie vcranlafiten. die Rechte der neutralen Staaten heute mit Fiificn zu tret en und der eigenen Offentlidkeit mehr denn je die Kriegs-lage so darzustellen, als ob die plutokratisch-bolsche-wistisdie Alilanz iiber den Berg sei. Die Antwort auf die von der Lausanner Zeitung oben gestcllte Frage liegt auf der Hand, ohne diesen Selbstbetrug waren die Kriegstreiber Chntcbili nnd Roosevelt schoB langst em Ende ihres Lateins angelangt
Dentsdifelndllches Hetzblatt verboten
»m. Budapest, 28. April. (Eigenbericht.) Der Direktor ffir Prcssefragen in Ungarn hat mtt verschiedenen anderen Zeitungen, audi potnischen Emigrantenblattern, das in deutscher Sprache er-schcinende Wochenblatt „Die Donau" verboten. Diese Zeitung erschien in Apatin nnd sab ihre Aufgabe darin, in der iibeisten Weise gegen Deutschland und gegen die Fiihrung der Deutsdien Volksgruppe in Ungarn zu hetzen. Alie bisheri-gen Versudie. dieses Blatt verbieten zu lassen oder wenigstens seine Hetze einzustellen, sdiei-terten an der Haltung der Regierung Kallay, die dieses Hetzblatt ganz offen unterstiitzte. Die „Deutsche Zeitung", das Organ der Deutschen Volksgruppe. erkiart zu dem Verbot, da6 die Volksgruppe mit Befriedigung von der Einstel-tung dieser nur allzu beriichtigten Zeitung Kennt-nis nehme, zumal dieses Blatt immer wieder bestrebt gewesen sei, nicht nur das deutsch-ungarische Verhaltnis zu triiben, sondern auch dea Kampfeswillen der Deutschen in Ungarn zu brechen.
Washington gibt London die Sdiuld
ws. Liscabon, 28. April. (Eigenbericht.) DaB die anglo-amerikanische Politik in Itaiien genau so wie das militarische Oberkommando versagte, mufi selbst in den Vereinigten Staaten jetzt offen eingeraumt werden. Die Washingtoner Regierung ist jedodt augenscheinlich bemiiht, die Folgen da fiir dem britischcn Verbundeten in die Schuhe zu schieben, um sich selbst vor ihrer eigenen Bevoikerung zu entiasten. Die Zeitschrift „News Week" beriehtet maftgebende Washingtoner Re-gierungskrei.se geben zwar privat. aber docli be-reits unverhiillt zu. dal? die politische L age in den von den Briten und Amerikanern besetztcn Gebieten restlos verfahren sei. Zum Teil set dafiir — so erkiart „News Week" — nach der in der Washingtoner Regierung vorherrschenden Meinung das Verhalten ciniger Armeefiihrer ver-antwortlich zu machen, die in den ihnen unter-steilten Gebieten nicht verstanden hatten, mit dem italienischen Volk einen Kontakt aufzu-nehmen, und nicht fahig seien, die Itaiiencr psychologisch richtig zu behandeln.
Dcr Hauptgrund fiir das voilkommene Versagen der alliierten Politik sei jedoch nach Anslcht der vcrantwortlichen Washingtoner Kreise — so unterstreicht „News Week" ausdriicklich — in der verhangnisvollen Tendenz Englands zu suchen, die Politik in Italien zu beherrschen, indem es systematisch darauf hingearbeitet habe, Italien fiir alle Zeit innertich schwachlich und zerrissea zu halten. Das Resultat dieser Haltung Englands sei es nun, daB die Sowjetunion faktisdi die fiihrende Stellung im politischen Leben der be-setzten italienischen Gebiete an sich gerissen habe und sowohl England wie Amerika voll-stiindig an die Wand gedriidit seien.
P# T. 1. т^мкм
AiMMboeid««! Anfhrten'
DEUTSCH METHODISCH DND PR AKTISCH
N#m#ko meleclKno in praktiino
U'ird es morgen sehon Hoffentlich! Wag werd«Mi Sle heute mu« hen ? Ich werde Dcutflch Icrnen. Wann wIrU der Kellner das Bier brlngen ? Sofoit. Es i*t schwUl. wlr werden die Feneter offnen. Er hat vie) Geld, er wird ein Hau« und ein Auto kaufen. Was wird dae Hau# koeten? Nicht weolK" Werden Sie morgen komnaen? Kann sein. Melne Schwiegermutter wird morgen nacii Graz fahren. Was wird da* ВЗввеп kosten? Vielleicht 1.50 RM. Ee let echon spat, wir werden zahlen und dann gehen. Die Juden werden immer betriigen. Morgen naciimittag werden wir baden g-ehen. Er wird viel erzah-len, aber ich werde nicht alle# glauben. Sie sind verlobt, Sie werden bald heiraten. NatUr-lich. Melne Mutter hat kcine Zeit, heute wird ,nelne Schwester kochen. Waa wird Sie ko-chen? Vielleicht eine Suppe und eine Mchl-epelse. Ich habe Kopfweh. ich werde heute Iteine Zigarette rauchen. Wlid Hire Schwleger-mutter noch lange leben? Hoffentllch! Sle sind sehr boshaft! Wa# wird er eagen? Slcherllch nicht viel. Wann wird er koniraen? Spat wie immer. UapUnktllchkeit i«t ein Laeter!
®«e Gewhlecht der Hauptwiirter Spol gwrnnNtalmlkov 1 Moškega spola so:
a)	Namen m&nnllcher Lebewesen. --Wena rnoSkih živih bitij: der Mann, der Ottiziei, der Ange#telite. der Stier, der Fuche.
b)	Namen der Jahreezeiteo, Monate, Tage und der Telle dM Tagea — Imena letnih №-gov, mesecev, dnfin deW đnl: der Winter, der janner, der Montng. der Morgen-
e) Nainen der stelae und Berge. -- 1тем Icasuto* krilMv;	4*	dw
d)	Mehieilbige Woiter, die auf -ig -ich oder auf -ling enden. — VečzloCie besede, ki e« končajo na -ig, -ich, ali na -ling: der Hering. der Schmetterling der Tepplcb, der Kafig.
e)	Fast alle Hauptworter auf -en, die Ueln* hauptwOrtlich gebrauchte Nennform damtelleo und die nicht auf -chen endlgen. — Skoraj v«l samostalniki na -en, ki ne predstavljajo nobenega saniostalniško rabljenega nedplo&nika in ki se ne končajo na -chen: der Ilusten, der Beden, der Regen,	^
Getriinke: Der Apfelwein, der Moet, da# Bler, der Schnaps, der Kaffee, der Tee, der Kakao, da# Waeeer, die Limonade, die ИНск der Rum.
VbiingHMiitxe: Wa# wUnMchen Sle, bitteT Ich mOchte eine Schale Tee mit Milch. Und Sle* Ich mttchte einen Mllchkaffee, aber bttte dun' kel. Dieser Tee ist nicht stark genug. BJr schmeckt wie Wasaer. Was koetet ein Qla" Milch? 20 Pfennige und 10% (Prozent) Trlnk-geld, macht zusammen 22 Pfennige. Annl nidchte eine Portion Kakao. und Karl, eine Tasse Schokoiade mlt viel Žucker, aleo sehr sUB. Dieser Apfelwein let sauer wie Eselg, Ich werde Weber elo Vlertel Rotwein mlt Soda-wasser trinken. Dieser Narr trinkt nur Schnap# und Rum, er let immer betrunken Milch let sehr gesund! Kinder sollen viel Milch trinken. Dieses Bier let bitter. Kaffee, Tee und Kakao sind Kolonlalprodukte. Deutschland wird bald wiedej seine Kolonlen In Afrika haben. Was Werden wir trinken^ Ich bin nicht durstlg, Ich trinke nlchts. Und Du? Ich werde ^ne Flasche Bier trinken. Herr Oher, zahlen! Urei Flaschen Bler, zwei Vlertel WeiBwein und drei Stamperl Schnaps. Was macht da# ^ammen? D«# macht »leamrnen genau drri Mwk.
Aufgiitx'
1.	Wandeln Sie >trinken« in Gegenwart und Zukunft ab. — Postavite glagol >tnnken« v sedanji in prihodnji čaa.
2.	Setzen Sie in die Zukunft, — Poetavitt sledeCe stavke v prihodnji Cas:
Ich leme Deutsch. Pranz Volker slngt heute *benđ. Du tanzst geme. Wo ist Kai'1? Wo 1st delne Haltestelle? Waa kostet die Fahi-t? WIr kommen morgen nicht. Ihr habt kelne Zeit. ^ann kommt der Zug? Er kommt sofort. Wo ^ohnen Sle? Ich wohne in Klagenfurt. Die SchUlerinnen aingeu ein Lied.
3	Setzen Sie in« Slowenische;
Wein, Bier und Wasaer sind Getrftnke. Schnaps ist Alkohol. Wieviel Prozente Alko-boi hat dieses Bler? Dieses Bi«r hat nur в% A.lkohol. Waa werden Sie Sonntag nachmlttag; Hiachen? Es wird sicher regnen und ich werde »ohlafen. lat ea achon sohr epat? Nein, ea iat acht Uhr. Wo wohnen Sie? Id Veidea. Ich mdchte Brlefmarken kaufen. Bitte eine ^rke zu 6, eine zu 12 und eine zu 24 Pfen-Deutachland hraucht Kolonien!
4	Setzen Sie Ins Deutsche: ■>
Ml pojemo. Ml bomo peli. Ona bo kupila aovo obleko. Vi boste pili mleko? Ne, jaz Hileka ne bom pil, jaz bom pil skodelico kave. živali pijejo vodo. Race slabo letajo, toda znajo dobro plavati. Prosim znamko za 12 Pfen-®1kov! Nemčija hoče zopet avoje kolonije!
Worter
allea — vae
A.ngestellte (m u. w) — nastavljene«, naatav-Ijenka
A-pfelweln (m) — ladjevec bald — kmalu betrUgen — goljufati, varati betrunken — pijan, -a, -o bitter — gremak, -a_ -o (brldak)
Boden (m) — tla boshaft — zloben
Briefmai-ke (w) — pisemska znamka dana — potem
Ente (W) — raca erst — šele
erzahlen — pripovedovati
Fahrt (w) — vožnja
Fuchs (m) — lisica
Gegenwart (w) — sedanjoat
genug — dovolj
Gctrfink (s) — pijača
Haltestelle (w) — postajališče
heiraten — poročiti se
hoffentlich — bržkone, kakor upam
Husten (m) — kaSljanje, kašelj
Kftfig (m) — kletka
Kakao (m) — kakao
Kolonle (w) — kolonija
Kolonialprodukt (a) — kolonijski proizvod
Kopfweh (s) — glavobol
Laeter (a) — pregreha, napaka
Lled (S) — pesem
Marke (w) — znamka
Mehlspelse (w) — močnata jed, aladlca
Mllchkaffee (m) — mlečna kava
mit — z. s
Most (m) — mošt
Morgen fm) — jutto
nachmlttag — popoldan
Narr (m) — norec, blaznlk
natUrlich — naravno
Ober (Kellner) (m) — plačilni natakar
Offlzler (m) — častnik
Portion (w) — porclja, kos, del, obrok
Prozent (a) — odatotek
Regen (m) — dež
Rubin (m) — rubin
sauer — kisel, -a -o
Schale (w) — skodelica, čaSa
Schmetterling (m) — metulj
Schnaps (m) — žganje
Schwiegermutter (w) —tašča
schwtll — aoparen, -a, -o
sicherUch — gotovo, algumo
SchUIerlo (w) — učenka
slngen — peti
Sodawasser (s) — sodavlca
sofort — takoj
Stampari (a) — čaMea
ett«r (m) r-i Mh
stran 4. — itev. SS.
KAKAWAIfKEK BOTH
Sobota, 99. аргва 1M4.
Samosllka amerikanskega sioletsa
Življenje v USA po lastni sodbi - Brez vseh moralnili pogojev za vsako vodstveno nalogo
v časopisju tu- in inozemstva je bil pred nekaj časa večlcrat omenjen članek pod ponosnim nadpisom »Amerikansko stoletje«, ki 'ga je bil spisal za časopis »Life« severno-amerikanski pisatelj Henry R. Luce. V tem članku je bilo napisano: »Ako USA hočejo postati svetovna sila, morajo dopustiti, da bodo vsi narodi deležni temeljnih misli njihove izjave o neodvisnosti in ustave ter tehničnih pridobitev. Poskrbeti morajo za to, da pridejo svobodoljubje, možnost razvitka In pojmovanje življenja v svetu na višjo stoonjo. Amerika je v splošnem uspela; Jazz, hollywoodski filmi, amerikanski slang, fabri-kati in stroji so priznani od Sansibara do Hamburga. USA pa so postale že davno znanstveno in umetnostno središče sveta. USA so postale tudi oskrbovališče človeške kulture. Postati morajo vrelec moči, iz katerega ee bodo amerikanski ideali izlivali po vsem svetu. Zaželena slika Amerike, ki jamči svobodo morja, skriva v sebi ogromne možnosti človeškega napredka.«
Ako to beremo in ne poznamo sloga se-vernoamerikanske reklame, bi mogli v tem domnevati povečano zavest poslanstva. V resnici je to reklama in židovski pohlep po grotesknem pretiravanju ravno tako, če zagledam ob robu severnoamerikanske ceste strt avtomobil s pestro tablo, ki je na njej zapisana vsa nezgoda v kričečih barvah in K napisom: »To se je zgodilo možu, ker ni Imel voza naše tvrdke. Še danes prodajte svojo ropotijo in kupite si voz %y.«
Ravno tako to spominja na reklamo nekega pogrebnega zavoda, ki na velikanskem plakatu predstavlja moža, ki si ves iz sebe puli lase in, kjer je spodaj napisano: »Zakaj hočete preživeti vse življenje v onemogli jezi, ko se lahko daste poceni pokopati za samo 15 dolarjev pri Mr. Brown? Ali Mr. Brown sam sebe ni dal spraviti v jamo.
Tako )e tudi z reklamo za amerikansko stoletje. Drugi naj gredo na lim — Severno-amerikanci sami vedo popolnoma točno za domačo uporabo, kakšne so v resnici njihove zadeve. Isti Henry R. Luce piše v časopisu »Life«: »Amerikanci so nesrečni. Ml nismo srečni radi Amerike. Mi nismo srečni zaradi nas samih z ozirom na Ameriko. Ml smo živčni ali otožni ali apatični. Ce gledamo na ostali svet, smo zbegani. Mi sami ne vemo, kaj delamo. In če gledamo v svojo bodočnost in bodočnost drugih narodov, nas navdajajo žalostne slutnje.«
Drugi Severnoamerikanci so še mnogo bolj kritični in daljnovidni tudi glede vojaške sposobnosti. Henry L. Mencken je pisal v svoji knjigi »Predsodki« že leta 1929: »Vsa dosedanja vojskovanja Amerikancev so bila proti sovražnikom, ki so bili preslabi, da bi se uprli ali pa so bili drugod vezani in so samo poskušali, da dajo slab odpor. Vojni proti Mehiki in Španiji nista bile vojni, ampak navadna postopka linčanja. Ne da se dokazati, da bi amerikanski narod, če bi imel opravka z enako močnim sovražnikom prostih rok, sam o sebi pokazal visoko sposobnost. Resnično dokazuje udeležba Amerikancev v vojni 1914 18 opombe vredno slabost in zahrbtnost. Ni potrebno še enkrat omeniti osupljive neumnosti, za katere ni nobene paralele, ki odlikuje ta slavna podjetja: ogromno razsipništvo javnega denarja, surovo zasledovanje vseh tistih, ki so bili nasprotni vojni in so jo kritizirali, podlo ogovarjanje nasprotnika, napačno obvešče-vanje, umazano izpostavljanje sovražnih državljanov, zloraba Rdečega križa, odpoved vsake dostojnosti, plemenitosti in časti Kot
amerikanski državljani se moramo vsega tega sramovati.«
Amerikansko legijo (zvezo amerikanskih udeležencev prve svetovne vojne) vodijo častniki, ki jo zlorabljajo v svoje svrhe, politični mešetarji, ki iščejo brezdelne službe, agenti trgovske zbornice in slična sodrga. Ljubezen do domovine, hrabrost, razum — vas ni nikjer. Ljudje brez vrednosti in časti, brez vojaških čednosti, nizkotni in propadli'— kako naj te smešne karikature vojakov nasprotujejo številčno enakemu ali. nadmočnemu sovražniku ... Amerikanska armada, ki bi imela opravka s primerno močno nasprotnikovo armado, bi morala biti poražena in ta poraz se od splošnega uničenja ne bi mnogo razlikoval.
To ni samo jezno mnenje ujezenega posameznika, ki ima nekaj misli v glavi in ki se čuti nesrečnega v deželi navadne povprečno-sli — 150 odstotni Severnoamerikanci govore slično. »Washington Post« sicer znana radi sovraštva do Nemcev, je pisala pred kratkim časom:
»V USA dorašča generacija, ki ne ve več, zakaj dela. V velikih mestih vlada duševna površnost in apatija množic, ki zapadejo, ker nimajo pred očmi nobenega smotra, v pesimizem in histerijo. Ta duševni proletariat posluša sicer vse najnovejše vesti, ali ta izkoreninjena, množica nima niti dovoljno izobrazbe, niti utrjenega življenjskega nazora, da bi razlikovala resnico od laži, verjetno od neverjetnega in dobro od slabega. Pred vsem manjka moralnega pogoja za pravico do vodstva.
Država, ki hoče svetu vsiliti svoje lastno stoletje, mora vsekakor imeti moralne vrednosti, ki jih lahko nudi. V nobenem primeru v njej ne smejo biti nositelji državne misli ljudje, ki ne znajo razločevati med svojim in tujim. Senator Arthur Capper, prejšnji državni guverner pa je ugotovil:
Velemesta v USA so politične džungle. Policija je v službi strankarskih politikov. Ze dolgo časa sodelujejo mestne uprave s pregreho in zločinstvom. Organizirana korupcija je vodila pravilno sodelovanje med pravosodnim oblastvom in podzemljem. Kazenski postopki proti zločincem se tako dolgo zavlačujejo, da je glavna priča umrl ali bil spravljen s sveta. Trije sodniki v Chikagu so spremljali nekega gangsterja na njegovi zadnji poti, dva druga sta bila kot žalovale« pri pogrebu nekega morilca.
Kriminaliteta je tako porasla, da je Edgar Hoover, šef zvezne policije v USA, jasno izjavil: »Ze nekaj let sem je izbruhnil požar zločinov. Napravil je red ljudi, ki stoje izven pravice in društva. Nekaj ni v redu v naši državi. To so pred vsem naše pravne razmere. Naši zločinci točno vedo, v kateri zvezni državi USA se lahko nadejajo na), manjših kazni, iz katerega zapora se najlaže uide, kje se z denarjem vse doseže. Razgovarjal sem se z mnogimi šefi policije o teh napakah, oni so mi izjavili, da so nasproti političnim krogom, ki varujejo zakonu sovražne elemente, brez moči.
To je pač mogoče samo v USA, da mora najvišji šef policije v javnosti izjaviti, da je ' nasproti lopovstvu brez moči, ker ga varujejo politični vlastodržci. V vsaki drugi deželi bi se narod radi take izjave organiziral in politične kroge, ki varujejo zločinstvo, kratko malo pognal. V USA je ravno nasprotno.
Severnoamerikanec Waldo Frank je pisal v svoji knjigi »Novo odkritje Amerike«: »Zločinstvo, je v USA tako močna in razširjena religija, da prekaša cel6 politiko, in ospo-rava ŠDortu posebno pravico v časopisju.
Anierikanec ni dovolj duševen, da bi razumel revolucijo ali vstajo iz idealnih razlogov. Zločinstvo mu bolj prija, je to za Amer-kanca izraz potrebe vrednosti.
To velja za množico, pa tudi za sloj de-narstvepikov, ki jim je Times, v času, ko so v Angliji pač še smeli odpirati usta nasproti USA, napisala v spominsko knjigo: »Ti lopovi so že zdavnaj dokazali, da ni nobene denarne lopovščine, ki bi jo ne mogli napraviti milijonarji wallstreeta z največjo drznostjo, ne da bi se pri tem morali bati sodišča ali tudi samo pretresa njihovega socialnega položaja.
In ta država, ki bi sama na sebi morala toliko v moralnem pogledu izravnati in popraviti, ako bi hotela, hoče dati svetu »amerikansko stoletje«!
Cas je že, da so si pošteni in solidni narodi Evrope popolnoma na jasnem, da velika republika onstran Atlantika nima niti najmanjših moralnih pogojev, da bi svetu dala kaj boljšega. Staro, jedrnato, dostojno amerikanstvo tam na oni strani nima nobene besede. Resnično gospodarski sloj »južnih ka-valiriev«, aristokracijo plantaž južnih držav, so minirali in uničili, farmar je postal reven suženj brutalnih hipotečnih oderuhov, resnična izobrazba se zasmehuje — podkupljivi politiki, izkoreninjene množice in židje, žid-je in še enkrat židje imajo glavno besedo in pripravljajo USA temeljito za boljševizem. V vsaki solidni vasi, v vsakem dostojnem malem mestu Evrope je več prave kulture, pravičnosti, zakonitosti in moralne čistosti, kakor v sloju, ki danes da USA svoj obraz. Severnoamerikanci sami to dokazujejo.
Prof. dr. Johann pl. Leers.
(fo svetu
stavke so postale stalni pojavi notranje-angleškega britanskega vojnega in prometnega gospodarstva na tak način, ki dela težke skrbi vodečim mestom. — Ugledna londonska »Financial News« ugotavlja, da je vsa atmosfera v delavskem vprašanju 'z temelja zastrupljena.
Italijani to odkrili, tako stoji v londonskem .Economistu', da so jih njihovi tako zvani »osvoboditelji« samo izropali in jih pustili sestradati. V Južni Italiji se dobesedno še vedno strada. Dodelitve obrokov živil v Severni Italiji, kjer vladajo Nemci, so mnogo boljše, kakor one od zaveznikov v zasedenih krajih Juga.
Anarhisti nadaljujejo na Angleškem svoje razkrojevalno in podtalno delo med oborožitvenimi delavci in v oborožitvenih tovarnah, piše »Daily ЕхргеВ«. Oni imajo cel6 svoj časopis, ki ga prodajajo na vratih municijskih -rtivern ob vsaki izmenjavi posadov.
Male gospodarske novice
»United PreB« javlja iz New Yorka: »Wall-street je v preteklem tednu imela invazijsko mrzlico«. Na podlagi cen vseh tukaj v prometu nahajajočih se papirjev je ona v celoti zgubila eno milijardo dolarjev.
V tekočem finančnem letu so morali severnoameriški državljani plačati dohodnine trikrat toliko kakor lansko leto. Pri tem pa kri jejo vedno naraščajoči davki komaj eno tretjino vojnih izdatkov Roosevelta.
Britanski zbornici bo v torek predložen rekorden proračun z rekordno davčno obre menitvijo, kakor poroča »Stockholms Tidnin gen« iz Londona.
C ZIRCALO ČASA )
V	stavki londonskih omnibusov je na tisoče vozačev in sprevodnikov izostalo iz svojega delovnega mesta, poroča »Daily Mail«. Vlada bo storila morda drastične ukrepe in ravnala s stavkujočimi natančno tako, kakor z vajenci ob Tyne ležečih ladjedelnic, ki so začeli stavkati: vpoklicala jih j* kratko in malo k vojakom.
V	Tel Avivu so pred kratkim stavkali ra. bini. Vzrok je bil v tem, ker je židovska mestna uprava črtala draginjske doklade za rabine. Arabski tisk, ki objavlja to sporočilo primerno zabeljeno, ugotavlja, da je bila te prva stavka rabinov na svetu.
Po službenem štetju je v zadnjih dneh pri anglo-amerikanskih zračnih napadih na večja mesta v Belgiji postalo žrtev 1160 ljudi.
Največje pariško pokopališče St. Ouen je bilo pri zadnjem terorističnem napadu an-glo-ameriškega zračnega orožja na Pariz r noči na petek, skoraj popolnoma razdejano* Okoli 2000 grobov je bilo uničenih.
Fiihrer je podeli das Ritterkreuz des Eiser-
nen Kreuzes {vitežki križec železnega križa) Oberleutnantu Josefu Liebenweinu, Kompa-niechefu v nekem wirttenbebersko baden-skem jurišnem polku. Oberleutnant Josef Lie-benwein je bil rojen 19. decembra 1916. v St. Veit a. d. Glan kot sin tovarnarja Lieben-weina.
Neka nova odredba ogrske vlade odreja,
da židje ne smejo več biti zaposleni v obrti, trgovirii, kmetijstvu ali v kakšnem drugem poklicu kot nastavljene! ali pomočniki. 1ж jeme lahko dovoli samo ministrski svet.
Vrhovni poveljnik USA admiral King M objavil poročilo o delovanju severnoameriške mornarice o dosedanjem poteku vojn*. V poročilu, ki vsebuje 50.000 besed, med drugim rečeno, da so bili uspehi Japom*# v Pacifiku »nepreprečljivi«.
Pretnja argentinske vlade, da bo ona nacionalizirala britansko-severnoamerikanske tvrdke, se smatra kot delno povračilo za upiranje britanske in severnoamerikanske vlade, da bi priznale Farrelovq vlado.
Na neki cesti pri Tebrisu je prišlo, kakor javljajo iz Teherana, do hudega spopada med sovjetskimi častniki in ljudsko množic«. Oblasti so potem prijele več sto ljudi.
Židovska občina v Cernovicah je sklenila, da se z vsemi silami zavzame za Sovjete in je istočasno poslala udanostno brzojavke Stalinu.
De Gaulle je v neki avdijenci prosil Eisen-howera, da bi bil imenovan za invazijskega generala francoske emigrantske armade. Kakor poroča neki neutralni diplomat, ki se je sedaj vrnil iz Alžira v Madrid, je Eisenhower odklonil, da bi se z de Gaullom razgovarjal o te) zadevi.
Čeprav so bile {aponske operaotje na. tn-
dijsko-burmanski fronti nekoliko v svojem tempu zadržane, je obkroževanje Imphala, glavnega mesta indijske države Manipur in važne gospodujoče angleške postojanke, napredovalo.
Sovjetski general Fedorov je izjavil,, kakor poroča Reuter: »Po mojem mnenju ne ustreza dejstvom naziranje britanskega zračnega maršala, Sir Arthur Harrisa, da nemške zračne bojne sile na sovjetsko-nemški fronti ne razpolagajo z dovoljno močjo. Nemške zračne bojne sile so tako močne, da nikoli tega.
Britansko admiralstvo je v noči na srede objavilo zgubo . nekega britanskega motornega torpednega čolna. Coin je bil potopljen med boji z nemškimi hitrimi čolni na višini
1*11011.01 / Von Rudoli von Eichlhol
Die OfJiziersburschen in der alien 6ster* reichisch-ungarische Armee waren die brav-sten und treuesten Kerle, die man sich den-ken kann, und sie gingen fvir ihre Herren durchs Feuer. Aber manchmal Watte man doch auch seine Hebe Not mit ihnen.
Eines Tages erhielt Exzellenz von Z. in Boren einen neuen Burschen, einen biederen Tiroler aus Obergurgl, namena Michel Klui-benschSdl. Mit groBer Miihe wurde dem Wackeren beigebracht, wie er bel Tisch zu bedienen und wie er Besuche zu empfangen habe.
Gleich am ersten Nachmittag erschien ein In Bozen im Ruhestand lebender hoher General zu Besuch, Michel kam, die Vislten-karte in der Hand, in das Zimmer der Exzel-lenzfrau und meldete: »Du, Frau, 's Ischt a Mon drauBt, dees do hat er mir gSb'nl«
Frau von Z. las Namen und Titel und fragte, ob Michel den Besuch, so wie befohlen, in den Salon gefOhrt habe.
»Naa, Frau, sell hon 1 niacht ton«, erwi-derte Michel treuherzig. »DrauBt ai der Stiag'n steht er, 's Ischt ja lei nur a Zifilist.«
Einlge Tage spSter hatte Frau von Z. ihren groBen Empfangstag. Beim Mittagessen flu-Berte sie sich ihrem Gatten gegenilber, daB heute wohl vlele GSste zu erwarten selen. »FUr mehr als vierzig Personen habe ich aber nicht vorgerichtet«, schloB sie.
»Dann lessen wir halt nur vierzig herein«, entgegnete scherzend der Exzellenzherr, ehne zu ahnon, daB der servlerende Michel die Ohren spltzte.
Als der Jour im besten Gang, der Salon voll Menschen war und Frau von Z. beim Sa-mowar stand, wo sie Michel die gefiillten Teetassen reichte, klinqelte es drauBen an der Einqanqstiir. Dienstbeflissen stiirzte Michel hinaus. um 7.\i 6ffnen.
•Nun, wer war es?" fragte Frau von Z., als der Bursche mit der Mien# treu erfilllter Pflicht zurCickkehrte.
»An olter Mon worsch, aber ich hob ihn 'rausg'schmiss'n, weil er schon der Einund-vierzigschte wor«, meldete Michel hochbe-friedigt.
Der Gute hatte den Kreisgerichtspr&siden-ten von Bozen die Treppe hinuntergeworfen.
Bei dem gleichen Jour begann das Back-werk knapp zu werden, und Frau von Z. fliisterte Michel zu: »Jo. wo sind denn alle Cremeschnitten, es waren doch drei Schtls-*eln voll da?«
Beim Dorfwirt saBen drei F6rster. Als sie keine Jagdabenteuer mehr zu erzShlen wuBten, sprachen sie vom Echo Im Walde, Wie schdn das Echo In ihrem Revler sei, und daB es von kelnem anderen Echo Uberboten werden kćnnte.
»Mein Echo«, erklSrte Fdrster Waldmann. glbt voile funf Wflrter zurQck. »Wenn ich In meinen Wald rule: »Mein lieber Dackel, so komm dochi«, so h6rt man als Echo; »Lieber Dackel, so komm dochI«
»Na«, sagte Fdrster Langbart, »mein Echo glbt sogar acht Wdrter zuriick. Wenn ich in den Wald rufe; .Karoline 1st allein die schftn-«te Frau der Welti', so kommt als Echo der ganze acht Wdrter lange Satz zuriick.«
»Das alles ist nichtsi« meinte F6rster Bliz-zig. »Rein gar nichts 1st das alles gegen das Echo In melnem Wald! Mein Echo gibt zehn W6rter zurUckl«
»Unmćglichl« meinten die anderen.
»So wahr Ich hier sitze! Wann wollt Ihr kommen. es Euch anzuh6ren?«
Waldmann und Langbart nickten »Gleich morgeni«
»Ottokar«, meinte daheim FArster Blizzig
• Meld' g'horsamscht, Exzollenz« schmet-terte Michel so laut, .dafl alle Anwesenden es hdrten, »a SchOssel voll hab' ichch unter die Bettdeckch'n von der Fraul'n KOchin ver-steckt, damit die GSscht nit all's zamm-fress'n.«
Am Sonntag darauf erschien ein Kaiser-jSgerhauptmann mit seiner jungen Gattin zu Besuch, ubergab Michel die Visitenkarle und fragte: »1st Ihre Exzellenz zu Hause?«
»Jawohl, Herr Hauptmann, sell schon«, meldete Michel stramm. »Aber sie ischt grad amol da drinnen.« Dabei deutete er mit dem Daumen geheimnisvoll auf eine qewisse Tiir im Vorzimmer.
zu seinem Jagdgehilfen, »kannst du wohl in unserem Wald die Rolle des Echos spielen?«
»Aber freilich!« lachte Ottokar.
»Wenn ich also in den Wald rufe; ,Ottokar, mein lieber Bursche, bist du denn auch wirk-lich da? — wie wirst du dann als Echo ant-worten?«
Ottokar lachte. »Ich werde antworten: ,Ottokar, mein lieber Bursche, blst du denn auch wirkllch da?'«
»Gut«, meinte Fdrster Blizzig, »morgen friih also stellst du dich hinter die groBe Buche, dreiflig Schritt von hier weg, und spielst da* Echo «
Am nichsten Tag kamen Waldmann und Langbart, das Echo zu hOren. FSrster Blizzig fahrte sie bereitwillig ein paar Schritt* in den Wald »Voile zehn Wdrter!« versicherte er noch einmal. Und er rief: »Ottokar, mein lieber Bursche, bist du denn auch wirklich da?«
Das Echo funktionierte prompt. Kaum hatte der Forster Blizzig seine zehn W6rter ge-rufen, kam es zurvlck, wieder genau zehn Wdrter lang; -Freilich bin Ich da, Herr FOr-iter, — schon melt zwei Stundenl«
Selisame Liebeserklarung
Karlhannes, ein blutjunger Kanonier, der, noch ehe er MSdchen zu lieben gelernt hatte, sein GeschUtz lieben lernte, die alte Feld-kanone, die einsam auf der letzten Felsen-spitze des Porsangerfjordes stand, ganz am Ende der Welt, kam in seinem Urlaub, ohne dafl er es wollte, unter die MSdchen. Aber, obwohl er mit seinem frischen Jungenge-sicht gewifl ein rechter Kerl fur MAdchen war, wuflte er nicht, wie man so eine Sache richtig anting. Erst als er am letzten.Tag. seines Urlaubes vor einem MSdchen stand, das ihm mit hellen Locken und GrUbchen in den Wangen das schdnste von alien »chlei* und Agathe hleB, ein Name, der ihm Oberaua getiel, beschloB er, aufs Ganze zu gehen. Doch, wie er sich auch mtthte, er kam nicht so schdn auch die Sonne schlen u a die Blumen dufteten auf der Wiese und die Vdglein sangen Im Walde. Selbst am Abend, beim Zuge schon, als Ihn Agathe, eng an seine Brust geschmiegt, heimllch fragte, ob jr sie denn rlchtlg Ilebe, lah er bloB eine Welle stumm gegen den Hlmmel, rar- vergeblich nach Worten, raffte tlch, den FuB schon am Trlttbrett, endllch auf, wurde rot Uber 4md fiber und rlef, Im Fahren schon: .Zwoundslebenzlgdrelelnsundachtzigl'
(Dies war gewlB eine selteame Liebeserklarung, und doch war Verstand dabel; denn was helfen die helBesten Schwflre ehne die FeldpostnummerT)
Karl SprlTjgemchmWi
Wvfitoi 9(t SOImi...
... daB man — rein technlsch betraehtet — etwa 25.000 Menschen hlnterelnanderich«]-ten mUBte, um aus Ihren Gehlrnen eine elek* trlsche Spannung von nur einem Volt ztt erzlelen?
. . daB die EichkStzchen zu den ichllmm-sten NuBrSubern gehdren, die In ]edem Herbst unsere Garten- und Waldbiume pltta-dernl
Zehn W6rter Eche /
Akustiscber Regiefehlet, berichtet von Stefien Stoigg
Sobota. 89. артДа 1944.
KARAWAWKEir В O T В
Stnui 5. — gtey. KL
Iz naše listnice ^
Le кг(%а naših čitateljev
Prejeli smo sledeči dopis:
»e velikim zanimanjem čitam Vaš mi priljubljeni Ust, katerega redno prejemam od doma, semkaj na Dansko.
Tako sem dobil v roke tudi številko Kara-wanken Bote od dne 22. marca 1944., v katerem se mi je prav posebno dopadel in sicer na strani 5. pod rubriko >Iz naše listnice«, dopis nekega mojega rojaka Gorenjca, namreč >Osvobodilna fronta«! Kar požiral sem in odobraval temu, ki je to napisal, sicer precej grobo, a še premalo, ker v našem lepem jeziku se ne najde, tako grobih, a za to primernih besed, s katerimi bi lahko pošteno ozmerjal te hinavske zločince. Da, čisto prav mu dam, temu idealnemu človeku sonarodnjaku, ki ljubi naš narod kot jaz, nemški vojak r tujini.
Ker to lahko razvidi vsak pametno misleči Človek, da ti ljudje niso in nikoli ne morejo biti osvoboditelji našega slovenskega naroda, ampak nasprotno, uničevalci lastnega naroda. Resnično, zasluži vsak, ki pomaga tem očitnim komunistom in se ne odvrne odločno od njih, pravično kazen. Da, vpraša naj vsak, ki že verjame, samo tiste, kateri so že bili »go-šarji«, pa bo slišal resnico. Mi Slovenci, nemški vojaki, ki smo bili v Rusiji, smo tudi spo-BiaK in vemo kaj je boljševizem in Žid.
Odkritosrčno povem, tudi jaz sem včasih drugače mislil, a spoznal sem kot že marsikdo drugI. Zato pa rečem, mi smo pripravljeni dati naSo kri in življenje za pravico in se bolno branili proti najhujšemu sovražniku naše lepe domovine in vse Evrope.
Oetatl hočemo zvesti našemu vodji, ker edino on nam more zagotoviti in nam ustvariti lepo bodočnost.
Gorenjec nemški vojak na Danskem!«
Kreis Krainburg
Krainburg. (Možje orožne tehnike). V vseh Gauih se izvaja sedaj ostro streljanje z vojnim športnim modelom pod vodstvom SA. Vojnošportna puška je bila zahtevana že leta 1933. od državnega kuratorlja za usposobljenje mladine in napravljena po dveh znanih tovarnah za orožje. Pretežni delež pri konstrukciji te puške ima, v našem Gauu bivajoči in sedaj v Krainburgu službujoči nadinženir za ročno strelno orožje In strokovni učitelj SA — Obex--echarfiihrer Elmar Geipel.
Krainburg. (»Enkrat to, enkrat dr*-gfo za vsakega nekaj«). Ta zabavni večer, ki ga nam je priredil Kreiswart NSG->Kraft durch Freude«, se lahko označi kot višek vseh prireditev.' Napovedovalec Wilfrled Wllden je mojstrsko z velikim darom za za-bavanje izpolnil svojo nalogo. Z ljubkimi plesi je razveselila gledalce Liesl Schmidt. Obču-^pvanja vreden je bil nastop zakonskih Gertner kakor 'tudi kombinirani nastop Harringa s svojo Aalo soigralko na drogu. Mikavna je bila Anni Vanmoti s parado pritlikavcev. Eleganten je bil plesni par Helga in Viktor Se-roff. Pianist Kaufmann je spremljal točke z dobrim čutom za prilagoditev.
Krainburg. (Iz prosvetnega življenja). NSG->Kraft druch Freude« je v Krelsu Krainburg za mesec maj 1944. določila lepe sporede za prireditve oborožene sile in javnost :i »Posebno humorifitično prireditev«, pester izbor akrobatskih in artističnih točk, klasične plesne umetnosti, plese izmenično s petjem. Temu zabavnemu večeru sledi kot di'Ugi prireditveni večer »Okrog kabareta« z izbranim sporedom, v katerm nastopa 17 gospodov in 3 dame. Ročne in nožne igre, igre s senčnimi podobami, neki računski — in spominski umetnik, akordeonduo in vse drugo, kar spada k sporedu varieteja; petje in ples sta zastopana z dobrimi točkami. Torej so za mesec maj 1944. spet pripravljeni sporedi, ki vsakemu nekaj nudijo. Posamezni prireditveni kraji in dnevi bodo naznanjeni po lepakih.
Kreii Radmannsdorf
Veldee. (Otvoritev službenega mesta). V okviru skromnega slavja je bilo pred kratkim Izročeno svojemu namenu službeno mesto Ortefrauemschaft. Crtsfrauenschafts-fUhrerin Raunacher je pozdravila kot zastopnico GaufrauenschaftsfUhrerin prisotno Pgn. Goritsclmigg, KreisfrauenschaftsfUhrerin Kron-thaler in Ortsguppenleiterja Schumija. Ona je ugotovila, da je s pomočjo vseh Parteidlenet-stellen in župana, uspelo urediti službeno mesto. Obljubila je v imenu vseh žen, da bodo tudi v bodoče zaetavlle vse moči. Pgn Kron-thaler je pohvaUla delovanje Ortefrauenechafte Veldes.
Kadmunnsdorf. (Vzgleden dar WHW naših frontnih vojakov.) Polizei-Ge-birgsjagerkompanie v Veldesu je o priliki rojstnega dne FUhrerja predala okrožnemu poverjeniku zimske pomoči v Radmannsdorfu 10.000 RM kot poseben dar. Ta znatni znesek je bil nabran v okviru enote in vsak pripadnik kompanlje je prispeval svoj delež. To spet dokazuje neomajno vero, s katero ti možje, ki BO vedno v službi, etoje ob FUhrerju in Veliki Nemičiji.
Radmannsdorf. (Oskrba rojakov o priliki rojstnega dne FUhrerja.) O priliki rojstnega dne FUhrerja je NSV-Kreiaamtswaltung v Radmannsdorfu spet obskrbela vse v Kreisgebietu nahajajoče se enote policije, orožništva in oborožene sile z različnimi dobrimi in koristnimi stvarmi.
L|ubljana in Reidh
Govor generala Rupnika o preteklosti in bodočnosti ljubljanske pokrajine
F. H. Krainburg, 28. aprila. Prezldent pokrajinske uprave v Ljubljani, dlvlzljskl general Leo RujHiik, je imel pred kratkim na veliko zasnovan govor, v katerem je obračunal 8 preteklostjo in nakazal pot, po kateri mora hoditi slovenski narod v bodočnMti, če noče sam onemogočiti svojega priznanja med narodi. General je opomnil na dogodke v septembru 1943. leta, ko bi se bila morala Nemčija zrušiti, da bi predala Evropo diktaturi židovstva. Takrat je stal slovenski narod pred prepadom. Okolnosti, da je posegla nemška oborožena sila vmes, se moramo zahvaliti, da ni bila izročena prijemu Moskve. Kajti, tako je rekel general, demokratski zavezniki, ki so vajeni poslušati moskovske ukaze, so izdali še veliko večje narode, kot je naš.
Vsi pošteni in inteligentni Slovenci naj pomislijo, da pripada slovenski narod že 1500 let evropski družini narodov in čuti, misli in živi po evropsko. >Na uničenju našega naroda imajo boljševlki prav poseben interes, ker biva naš narod na važnem prostoru in je po rasi, po krvi in zaradi svoje pozitivne bitno-sti njihov smrtni sovražnik, židovskemu vodstvu se je posrečilo, da je s svojimi tako imenovanimi liberalnimi metodami demokracije in parlamentarne destrukcije načel sicer tako zdravo narodno telo. Po italijanskem izdajstvu naj bi se s plenjenjem, ropom, požiganjem in s smrtjo 50.000 ljudi iz Ljubljane in ljubljanske pokrajine dovršilo to delo uničenja. Septembrski dnevi 1943. leta pa so pokazali zdravo mišljenje slovenskega naroda. Bile
so to ure rojstva slovenskega domobranstva. V svoji mladini In v Idealih je le-to predstavnik naše volje po obrambi, nositelj novega ča. sa in voditelj v boljšo nacionalno bodočnost.«
Po pregledu nazaj na zgodovinsko nastajanje slovenskega naroda je prezldent Rupnik stavil vprašanje: »Kako in odkod izhaja naš narod? Kdo je bil naš vzor? Kdo nam je dajal zglede in vzorce našega prava? Kdo nas je vodil? Kdo nas je čuval? S kom smo delili veselje in žalost? V čigavih vrstah smo se v zgodovini borili? Kako smo oblikovali naše življenje in izročila, ki so nam še danes sveta in draga in ki jih hočemo še dalje in više razviti In negovati ? Kje so ljudje, ki so s svojo sposobnostjo, poštenostjo, marljivostjo, iznajdljivostjo, dobroto, svojo miroljubnostjo in vero v Boga, pa tudi s svojo vedrostjo, s svojo pesmijo in s svojo ljubeznijo do narave in do lepote tega sveta negovali našo slovensko zemljo in ji priborili tak sloves? Ce bi naši tako imenovani narodni voditelji samo s trohico vesti hoteli grebsti po zgodovinskih dejstvih, bi morali odgovoriti na stavljena vprašanja: Božja Previdnost nas je — bržkone brez naše volje poslala kot divje, nekultivira-ne, čeprav nadarjene trume sem v ta sicer skopi, toda izredno lepi prostorček zemlje, da bi mogli postati evropski narod. Naša zemlja okviri najglobljo zajedo Sredozemskega morja v evropsko celino in leži ob najkrajši poti vseh srednjeevropskih narodov k temu morju, ki mu daje svojo oznako zibelka evropske kulture. Ves ustvarjalni blagoslov iz nemškega
Amneslifa ob Fiihrerjevpni rojslnem dnem
Pomilosliiev treh na smrt obsoienih žen iz Gorenjskega
Vrhovni komisar za Jadransko Piimorje ,g. dr. Rainer je odredil, da se v Ljubljanski pokrajini amnestira kazen 361 pravomočno obsojenim pod pogojem, da se v času treh let dobro vedejo.
S tem eo bile pogojno odpuščene zaporne kazni v celotnem iznosu 126 let, 6 mesecev in deset dni, kakor tudi globe v znesku 75.359 lir.
Razen tega se s pomilostitvijo ustavi 643 v Ljubljanski pokrajini tekočih in Se ne pravomočno razsojenih kazenskih predmetov.
Dne 1®. aprila 1944 v zgodnjem popoldnevu so se po kratkem pouku od strani domačih sodnih organov l^uatili tisti, ki eo v preiskovalnem zaporu.
Ni brez pomena, da se je izvršilo razvitje slovenske narodne zastave in slovesna zaprisega slovenskega domobranstva ravno na FUh-rerjev rojstni dan. Ljubljana in njena usoda sta neločljivo povezane z usodo Evrope in ■ tem tudi z velikonemčkim Reichom Adolfa Hitlerja. Ona ne more oetatl Izven evropskega reda in tega tudi noče. Mora se torej smatrati kot nov dokaz za to, da se ohrani slovenski narod v svojem obstoju in povede k novemu blagostanju, da je vrhovni komisar Gauleiter dr. Frledrloh Rainer izdal to dalekosež-no amnestijo. Hhrati je to dokaz, da lebdi nemških oblastem pred očmi ne samo zatrtje komunističnega anarhizma, temveč tudi iskreno poboljšan je zapeljanih In od komunistične propagande zaslepljenih ljudi. Tisti, ki so po-miloščeni, bodo znali ceniti to velikodušno dejanje nemških oblasti in znali tudi pravilno uravnati svoje nadaljnje življenje.
Sporedna s tem je pomilostitev treh na smrt obsojenih žen Iz Gorenjskega. Bilo je prvikrat.
da so morale biti žene obsojene na smrt zaradi aktivnega podpiranja banditov. Krivda, ki so jo obtoženke zagrešile, opravičuje v vsakem oziru smrtno kazen, ker so s svojim vedenjem omogočile banditom, da so izvršili neštete umore.
Z ozirom na to, da so obsojenke žene, se je Chef der Zivilverwaltung še enkrat in sicer zadnjikrat odločil prizanesti. Zato je žene Colestino Kerschischnik iz Wurzna, Valerie Korak iz ABlinga in Franzisko B o-hinz iz ABlinga pomilostU na dosmrtno ječo.
Prebivalstvo bi moralo vendar enkrat spoznati, da povzroča podpiranje banditov vedno samo novo nesrečo za nje same. Vojna zahteva več kakor kdajkoli lojalno mišljenje vsakega posameznika nasproti državi. Banditi so nesreča Gorenjskega. Kdor se z njimi druži, oškoduje sebe in svojo rodbino ter svoj lastni narod.
Zločinstva banditov
Lastno poročilo.
vH Krainburg, 28. aprila 1944. V zadnjem tednu so bila policijskim oblastem Kreisov Krainburg, Stein In Radmannsdorf javljena sledeča zločinstva banditov: dva umora, en poskušen umor, trije požigi, devet ropov govedi, štirje ropi konj, šest ropov svinj, 16 ropov živil, in sedem ropov obleke In perila. Te številke najbrž še niso končnoveljavne, ker oškodovanci ne redko roparskih napadov ne prijavljajo, boječ se osvete banditov. Vendar dokazuje že ta statistika samo enega tedna zadostno, kako neznosno hudo trpi miroljubno gorenjejco prebivalstvo zaradi banditov.
Dan starih vojahov v Klagenfnria
Dipl
em
aet
Op'*.. C. KRONFUSS
Klagenlurf, вahnho^s^raђe 15 fomhut fdilomni
će se siildejo vojaki, posežejo v mislih In razgovorih nazaj v čaae skupaj preMvetlh let, in spomini na nje oživijo v duhu to, kar je bilo nekdaj skupna vsebina njihovega življenja.
(FUhrer na velikonemSkem državnem bojevniškem dnevu v Kaselu 1939.).
Tovarištvo, frontni duh, požrtvovalna volja, na tej trdni podlagi so zidali ve« kakor pol stoletja v nemških in avetrijskih bojevalšklli tovarištvih. zbrani bivši vojaki. Prvikrat eo. bili strelci Friedricha Velikega v, PreuBnu In grenadirjl velike Marije Terezije v Avstriji, ki 80 osnovali bojevniška tovarištva. Njim eo sledili bojevniki iz osvobodltvenlh vojn, vojaki avstrijskih vojnih pohodov ias 1848., 1849. in 1866. leta, vojna za nemško zedinjenje, bojevniki okupacijskega vojnega pohoda v Bosni in Hercegovini in frontni vojaki svetovne vojne 1914. do 1918. leta. Povsod v Nemčiji In v Avstriji so se ustanovila društva bivših vojakov, ki 80 se naprej posvetila nalogam to-variške dobrodelnosti, pozneje pa tudi nacionalnim.
Popolno udejetvovamje evojlh nacionalnm »1 80 pa pokazala ta društva šele ko je prevzel oblast Adolf Hitler. Napravljena je bila pot od bojevniškega društva do bojevniškega tovarištva vellkonemške države, in delo obnove, napravljeno v letih od prevzema oblasti, je našlo svoje najlepše priznanje в tem, da vstopajo vojaki oborožene sile Velike Nemčije sedaj v vrste bojevniških tovarišev.
Bojevniška tovarištva od danes, niso društva, ki obračajo svoje poglede na tradicijo in povezano smotrenoet podeželskega značaja, ona so živa In delovna združenja z najvažnejšimi vojaškimi smotri in nacionalsocialietlčnega prepričanja, ki služijo skupnosti, dragocen in neizogibno potreben zbor mož, ki vedo, da ^ moramo v tej vojni bojevati z neizprosno odločnostjo in da bomo zmagali samo z naporom zadnjih telesnih in duševnih moči.
Možje iz starih, v bojih preizkušenih polkov m bataljonov stare armade, frontni vojaki pehotnih polkov št. 7. In 17. tirolskih cesarskih lovcev, polkov gorskih strelcev št. 1. in 2., bataljonov. cesarskih strelcev, poljskih lovcev, med njimi posebno lovd 8. bataljona, topništvo te kxmjeoloa, kakor 8000 proatovoljnUi
srca naše celine, ki se je razlival proti jugu, in vse stare kulturne dobrine, ki so v obratni smeri prodirale od juga proti severu, eo šle po tej najkrajši poti preko domovine, skozi naš mali narod, lii je sam postal deležen teh kulturnih pridobitev. Najmočnejše korenine so nas navezale od nekdaj z nemškim Reichom, a katerim smo v različnih državnopravmih sestavah in oblikah živeli skupno življenje. Židom se ni popolnoma posrečilo, spodkopati vezi, ki so vezale oba ta naroda. Šestindvajset let slepote, nenaravno postavljeni kitajski zid med našim prostorno, duhovno, gospodarsko, kulturno, zgodovinsko naravnim sosedstvom in priSepetavano trganje teh vezi bi dežela kmalu plačala s svojim popolnim poginom. Ce pa hočemo, tako je rekel general Rupnik, obstati kot narod, moramo — kakor so to že storili mnogi di'ugx zdravi narodi — boriti se ob strani Nemčije in iti nazaj tja, kamor nas j* postavila božja Previdnost.
če zmaga Evropa, ki se pod vodstvom Nem« čije bojuje proti komunizmu, bomo dobili tudi mi Slovenci kot najmanjši narod ustrezni prostor in si bomo lahko pridobili vse možnosti za ohranitev in svoboden neoviran razmah našega naroda.
Slovenci si kot m al narod ne moremo privoščiti luksusa strankarske politike. Zato bodo brezobzirno zatrti vse klike, vsi nezdravi ča-stihlepneži in egoisti in posebno pa vsi intrl-ganti, ki delajo proti narodni skupnosti in enotnosti. Kažipot do narodnega preporoda, do socialnega pomirjenja in do ustreznega prostora v rodbini evropskih narodov nam je lahko samo nemški narod, prvi narod naše celine. Z novimi ljudmi hočemo ustvariti našo bodočnost, z novimi Slovenci novo Slovensko, to je dnevno povelje našega domobranstva, to je moj svetal, velik cilj. Po tej poti bomo šli odločno naprej navzlic vsem oviram, ki jih bomo morali pri tem odstraniti, kljub vsem reakcijam in krizam, ki ne morejo omajati naše vere v zmago Evrope in njene pravične stvari.. Komunistična kuga, ki preti s smrtjo in su^ ženjstvom, mora biti iztrebljena z vsemi sredstvi.
Drugo nujno nalogo predstavlja naše polje-destvo. Naša hvaležnost zahteva, da pomagamo našemu kmetu z vsemi možnimi sredstvi. Zakaj če je on izdržal strašno preizkušnjo današnjega trdega časa, jo bomo prestali tudi ml vsi. Tretja naloga se tiče delavcev, ki jih je treba odtegniti varljivim zapeljevanjem marksizma in jih kot dragoceno sestavino vključiti v narodno skupnost.
Nadaljnje naloge obstajajo v oi"ganizaclJI vseh drugih stanov; tudi ti bodo vključeni ▼ narodno skupnost tako, da bodo zginila vsa dosedanja nasprostva.
Z vso ljubeznijo z vso skrbjo in z vsemi silami pa se bomo morali posveti vsi mladini. Napravili bomo vse, da jo bomo še v domači hiši napotili na pravo pot in postavili temelje, ki naj zasigurajo telesni in duševni vzpon naših rodov. V iskreni povezanosti s svojo izbrano mladino bo ves naš narod zajelo gflbw-nje, ki nas bo vodilo nasproti blagoslovljeni, trajni dobi plodonosnega dela, resnične zado-voljnostl, neprestanega napredka, prave svobode slovenskega naroda v na novo urejeni, pomirjeni in mir ohranjajoči ter vedno znova ustvarjajoči Evropi.
strelcev iz ICarntna, In strelci iz Osttlrola, ti možje so danes spet v dolžnoetl, oni so jedro policijskih ift orožniških enot, če niso v službi oborožene sile. Ti že v prejšnji vojni služeči vojaki so hrbtenica podeželskih in mestnih atraž. Oni pri policiji zračne obrambe za varstvo domače ricupnoeti, če sovražni terori-eti£m let&lci napadejo našo domovino. Zraven so pa Še trdni in zvesti pomagači vsakega Hoheitstrftgerja, zastopnika nagega Flihrerja. V okvirju razstave »Bergvolk-Soldatenvolk« (Oorjaacl-vojaki) bo v nedeljo 30. aprila v Landhaushofu v Klagenfurtu skupna prireditev vojaškobojevniSkega tovarištva kot »Dan starih vojakov«. Odposlanstva z zastavami bojevniških tovariStev bodo prisotna in neki Rit-terkreutztrftger bo njim govoril o sedanji voj-Ш. Zatem bo skupni ogled razstave in tovari-s«i sestanek z izmenjavo spominov bo zaključil dan,
8kig*noet frontnega doživetja je znak tega Ље, ki ga prireja Stellvertretendes General-kommando našega Armee-Korpsa. To frontno doživetje povezuje danes spet vojake iz sve-^оЈие In frontne vojake Adolfa Hitlerja. Oba »padata ekupaj. Oba korakata v Veliki Nemčiji drug ob drugem — oč&tje In sinovi kot reprezemtantl večnega vojaštva.'
11.000 obiskovalcev razstave V aredo, dne 26. t. m. je prekoračilo število obiskovalcev' razstave 11.000. Kmetijski de-Javkl gospe Juliji Ebner iz St. Ruprechta pri Villachu je bila kot 11.000 obiskovalki podeljena knjiga kot dar Stellv. Gener^lkonunanda.
Nova barbarska sramotna delanja tolp
Lastno poročilo vH Krainburg, 28. aprila 1944. V noči na 15. april je več banditov zažgalo grad Wolfs-bUchl, Kreia Stein. V Domschalah (Kr. Stein) so vdrli Štirje banditi in ena oborožena ama-zonka nasilno v stanovanje neke učiteljice In razbili tam hišno opremo. V Scheraunitz (Kr. Radmannsdorf) Je močna tolpa popolnoma oplenlla neko trgovino z mešanim blagom. Tudi v Saffnitzu In Battendorfu (Kr. Krainburg) so ugrabili banditje pri raznih posestnikih velike količine živil, oblačil in-življenjskih po-trAeeia,
^eslrelienih 167 zasirahovalnih bumbnikoi
Oberkommando der Wehrmacht Je dne 25. aprila objavilo:
V	prostoru pri Sebastopolu ]e sovražnik tudi včeraj nadaljeval t svojimi silnimi napadi, ki so se Izjalovili po žilavi borbi ob odporu naših čet, katere so z dobrim učinkom podpirali bojni brodovi vojne mornarice. Sovjeti so zgubili v zračnih bojih 32 le« tal, po protiletalskem topništvu In zaščitnih vozilih vojne mornarice nadaljnjih 24 letal. Med Karpati in zgornjim Dnjestrora so se nemške čete ubranile močnih sovražnikovih nasprotnih napadov. Ogrski odredi so uničili tam 24 oklopnjakov.
Jugozapadno od Kovla smo po večdnevnih trdih bojih ob težavnih terenskih prilikah obkolili in uničili maso neke boljševiške konjiške divizije. Sovjeti so zgubili pri tem več tisoč mrtvih in številne ujetnike; uple« nili smo 38 topov ter številna druga orožja.
Unterofiizier Knlspel iz nekega oddelka težkih oklopnjakov na Vzhodu je ▼ razdobju od julija 1942. leta do marca 1944. leta od« strelu 101 oklopnjak.
Oddelek bojnih letal Immelmann se je pod vodstvom svojega Kommodora in imetnika Ritterkreuza Oberstleutnanta Stepa posebno skazal na vzhodni fronti.
V	mostišču pri Nettunu smo z nasprotnim napadom dobili zopet nazaj neko začasno zgubljeno. oporišče. Na severni fronti mo< stišča smo zavrnili sovražnikove krajevne napade. Bojni letalci so uspešno napadli zbiranja avtomobilov in oskrbovalna taborišča za fronto pri Cassinu. Odred težkih nemSkih bojnih letal je v pretekli noči z dobrim učinkom bombardiral pristaniške naprave v Neaplju.
Severnoameriški bombniki so včeraj podnevi namerili svoje napade na kraje т Romuniji, zlasti na obmestje Bukarešte. Sile nemške in romunske zračna obrambe so prt tem uničile 25 sovražnih letal.
Pri obrambi sovražnih napadov na razne kraje v prostoru Mtinchna in Friedrichshai-na je bilo zbltih 97 severnoameriških letaL Britanski bombniki so v pretekli noči, kršeč vladarske pravice švicarskega ozemlja, Is-vršile hud zastrahovalnl napad na MOncAen. Nastale so škode v stanovanjskih predelih in zgube med prebivalstvom. Nenadomestljive kulturne zgradbe so postale žrtev sovražnega terorja. Tudi mesti Karlsruhe ia Mannheim sta bila cilj britanskih zastraho-valnih napadov. Ob težavnih obrambnih prilikah so sile naše zračne obrambe sestrelile 45 britanskih bombnikov.
Brza nemška vojna letala so napadla po#*, пмм aWl# na .Vxbodiiem Angleškem.
Stma в. — štev. SS.
KARAWAHKEW ВОТК
Sobota, 29. aprfla
Ro^insko kronika iz Gorralske
Kreis Kadmamisclorf
Jfeumarktl. Rojstva v 'mesecu marcu: Fi-iedrich Zweck, Leopold Hladnik, Josef Ribltach, Maria Kenda, Anton, Heinrich Weber, Cyrlll Maltschewitsch, Gabriele Perko. — Umrli so; Antonie Pechar, Serafine Pii-z, Jakob Kokal, Josef Hafner.
Kreis Krainburg
Zwiechenwa»sern. Rojstva v mesecu marcu: Agnes Michowetz, Ladla; Eva Klementschitsch, Gortschach; Josefa Kobal, Zwischenwassern; Angela Petatsch, Untersenitza; Maria Michowetz, Untersenltza; Radbert Tschepitsch, Zwi-schearwassern. — Umrla sta: Franz Kosche-nina, Untersenltza in Agues Michowetz Ladia.
St. Veit/Sawe. Rojstva v mesecu marcu: Heinrich Kaspar Derhaschnik, Wischmarie; Friedrich Gregorin, St. Veit/Sawe; Franziska Sawaschnik, Unterpirnitsch; Maria Zedilnik, Obergamling; Maria Franziska Bolta, St. Mar-marle. — Umrli so: Jakob Inglitsch, Tazen; Valentina Tschesen, Tazen; Josefa Obu, Wischmarie. — Umrli so: Jakob Ingrkit-sch, Tazen;
Rochus Tachepelnlk, Wlechmarle; Franziska Petatsch, Unterpirnitsch; Josef Jerei, Dwor; Isidor Tomschitsch, Tazen, Franziska Hujan, Oberpimitsch.
Kako si sama napravim rezance
Da moramo s krompirjem letos posebno štedljlvo gospodariti, ni nobena tajnost. In marsikatera gospodinja s skrbjo opazuje hitro pojemanje krompirja. Rada bi večkrat krompirjevo jed zamenjala z jedjo iz testenin, če ji ne bi bila tudi tukaj začrtana meja a karto za hianlla. Ali v takih primerih se lahko najde ■izhod. Težkđ da bo gospodinja porabila veo dodeljeno ji moko za peko. Tako si lahko rezance, ki jih hoče uporabljati kot podlago za posamezne obede, i pomočjo moke napravi »ama.
Za napravo testa za rezance potrebujemo 250 g moke, nekaj soli in % litra tople vode. še boljše je testo, če dodamo pol čajne žličke margarine ali masla. Moko presejemo na desko in v sredi napravimo jamico. V to damo soli in vode in vse to predelamo v gibčno testo, ki ga tanko izvlečemo in pustimo, da ae skoraj popolnoma posuši. Testo zvijemo in iz
njega narežemo fine tanke rezance aH pa široke rezance, pač po načinu uporabe. Porabijo se kakor rezanci, ki se kupijo že narejeni.
Kakšne jedi se lahko napravijo na podlagi rezancev? Zato samo nekaj primerov:
Sladki rezančni kipnjenec brez jajc. Za to potrebujemo 350 g rezancev," % litra mleka (ali pol mleka pol vode) 1 vanilni prašek za puding, sladkor po okusu, aromo citrone, ščepec soli nastrgane žemlje za posipanje, mastne kosmiče za obložitev kipnjenca. Rezance kuhamo v slani vodi, odlijemo in ohladimo z mrzlo vodo. Od mleka in praška za puding napravimo primerno gosto omako, ki Ji dodamo sladkor, aromo citrone in soli po okusu, v katero pomešamo rezance. To tvarino napolnimo v omaščeno obliko za kipnjenec, posujemo z nastrganimi žemljami obložimo ж mastnimi kosmiči in jed prepečemo približno 40 minut.
Praženi napolnjeni rezamd. У to evrho ne narežemo iz testa rezancev r tanki ali široki obliki, ampak ga razvijemo r krpe v velikosti jajčnih pogač in pomažemo testo x nadevom, Id ga napravimo iz snega Milei, nekaj mleka pomešanega s skuto, in vanilntm sladkorjem. Krpe zavijemo, položimo v omaščeno
obliko za pečenje, zalijemo s posnetim mle. kom in pustimo rezance v. peči dušiti, da ]* testo kuhano in se je napravil tanek rjav kasti sloj.
Pestra »olata. Kuhane rezance ohladimo ■ vodo, odcedimo in zrežemo v male kose. Po« mešamo jih po okusu in ako so pri roki в »kuhanimi kockami korenja, drobno narezano peso, nastrganimi jabolki, točno odmerjeno čft-bulo in kosi kislih kumare. Temu dodamo ocet, olje in sol in pustimo postati, dokler це pripravimo solate.
T Bekem gozdu pri Erndtehru( ku na We«*i
falekem je šest učencev priplezalo na neko vi-»oko lovsko sedišče. Take obremenitve lahko zgrajeno sedišče ni moglo prenesti in se )# zrušilo. Vseh šeet dečkov je padlo v g'lobmo. Trije izmed njih so zadobiK precejšnje I'ane, medtem ko so trije kakor po čudežu srečmo odnesli pete.
M^tem ko je bila т Forbacbu neka družteai pii kosilu, je planil skobec skozi odprto okno na mizo. kjer je stala kletka z dvema kanarčkoma. Ker so okno takoj zaprli, jim je uspelo uloviti roparja.
£iđktspiete
AUgemeine FUmtreuhand G. m. b. Н. ZweigsteUe Veldee
ASKING
26., 20., 30. IV., 1. V.
Burgtheater
Fur Jugendliche zugelaseen! 2., 3., 4. V.
Paradies der Junggesellen
Pur Jugendliche lucht zugelaseen t
KRAINBURG
28., 29., 30. IV. 1. У. Liebespremiere
FUr Jugendliche nlcht zugelaseen! 2., 3., 4. V.
Wie komitest Du. Veronika? FUr Jugendliche nicht xugelassMi?
LAAK
28., 29.. 30. IV., 1. Y.
Romanze in Moll
FUr Jugendliche oicht zugelawea!
2., 3.. 4. V.
Die Gattin
FUr Jugendliche nidit Bugelassen!
RADMANNSDORF
28., 29., 30. IV., 1. T.
Burgtheater
FUr Jugendliche sugelaeeen! 2., 3., 4. V.
Ein Leben lang
Fur Jugendliche nlcht sugelaesen:
VELDES
28., 29., 30. IV., 1. y.
Konzert in Tirol FUr Jugendliche zugelaeeen! 3., 4. V.
Hera modem miibliert
FUr Jugendliche zugelaseen!
NEUMARKTL
29., 30. IV., 1. y. Der EdelweiBkonig: Fur Jugendliche zugelaeeem! 3., 4. V.
Ein Mann auf AhwegNt
F'Ur Jugendliche nicht zuge^lassee!
STEIN
28., 20., 30. IV., 1. y.
Geliebter Schatz Fur Jugendliche nicht mgelassen! 2., .3.; 4., V.
Seine Tochter ist der Peter
FUr Jugendliche zugelassen!
ST. VEIT
29. 30. IV., 1 y Damals
FUr Jugendliche nlcht zugelassw! LITTAI
29., 30. IV., 1. y
Kongo-ExpreS
F4ir Jugendliche zugelaeeen! 3., 4. V.
Wunschkonzert
FUr Jugendliche zugelaseen!
MIESS
29.. 30. IV., 1. V.
Der Himmel auf Erden
FUr Jugendliche zugelaseen!
Zn jedem Film die Oenteche Wochen»chau!
Beachten Sie die Anzeigen im „KARAWANKEN BOTE**
OSRAM-LAMPEN
AIloe-Kitt. die Schutzraarke fUr eiiten waewrfeeten TJravernal-klebetoff. ist bereite m eiiifni Heeriff fUr viclsoitiKe Kute Klebuiic Eewoi-Jeii. Es ist b(-rnite bpkannt und erprobt, (isC mit ..Alles-Kitl" so Biemlich allee eeklebt werden kunn. Trotadem zeiirt die ErfaluuiiK immer wieder, daB štete iieue
Verw^rviuiijisaiojflichkeiten fUr
„A,Wee-Kitt" entstehen. Daimt lian much Sie diese ErfahruiiKPii aurftthren kBnnen.
an dieeer Stekle von Z^t гп Z<4t Draktische VViiike. AeWen Sie «b»r etete beiJM Eiiuia»f MUif die Schutzmarke „Altes-Kitt". Heute nun der erete Ту|>: ..Allee-Kitt" mit emer F'illlmaeee wie Aliiniinimn-hronze. Kreide oder Gipa z" finer eirupdicken Masse eut vennencrt erevbt einen vorzilK-li(Aen DiohlnmKBkitt ftlr diircli-Uieherte Koohtopfe. G-ieBkian-П1'И, DachriJineu u«w. AUer-(Utnw uMiB die Maeee rut flUe-ei« sein und diok aiuf beide Stell«n der detektMi Stelle auf-ifotraeen werden. Die Trocken-zeit iet 24 Stunden. Diese Dich-limsreart IHBt eich eoiar fUr I ni- und Benainfcsnk* erfolgreicli j *nw»nden.	I
0#f črfolg jeder Mehrieistung wird noch gesteigert durch haushatten« den Verbrauch dererzeugten Cuter. Wenn deshalb nienwnd mehr kauft, ais er breuch), danrv werden mcht wenige ailes. sondern aiie genug erhditen. — Oies gilt ebenso (Or DARMOL, das auch heote in steigendem Mafje hergestelil wird.
DARMOL-WERK
DtiUliCHMIDCm
W I E N
orkit
Aiitlidier Sonntagsdienst
Krainburg:
Am yo. AprM 1944: Dr. Karl Petritsch, Krainburg, Veldeter Strafe 14, Fernruf 179.
AW* oftosi
Službo dobi
Rabim aujoo za Karncen delavca 21 lesno stroko. Oskrba in zaslužek dober. Ponudbe na K, B Krainburg.	^974—*
Sprejmem dekle od 17 l^c naprej za pomočnico v gospodinjstvu in gostilni. Nastop takoj. Naslov v K. B. Krainburg.	3057—i
SlHžbe išče
Deklici v i6. Icou, se želi izučiti v špecerijski trgovini. Imam Ijudskko šolo in govorim malo nemško. Naslov pri K. B. Krainburg.	3041-z
Iščem deklo, staro od 17 kt naprej, mirno in preprosto жл na majhno posestvo. Znati mora tudi kravo molzti, drugo po dogovoru Naslov pri K. B. Krainburg.	Jo47-»
Rabim dobro gospodinjo od 40 do 50 let staro. Plača po dogovoru: Naslov pri K. B. Krainburg.
genaw so einfech wi« Ceresen-Trockenbeizc anwendbari - Sofoif dfilKakige* SaatguL
ttHALTLKH Bfh
Franz Napotnik
KinPB- H. FHrbpnhaiiillun* Kalk- u. Z'>mentniederlaKP
Klaiccnfurt Krpfelder Str. 9. Ruf 3(И1П.
m iScHm
^0l4C|y 'ut heute ouch noch mogltchi Ei i$t nur notig, do5 *id> di# tiouifrou #fwo* genouer uberlagt, wot si* ouf den Tiseh bringan will und wird beispiali«
weisa monches Mol liebar von dan zugataiitan Eitrn ain oder zwai Stuck fur :p6f#r in
OamnM
I „furucklagan", damn donn hollan tie aich bessert

K#.:?.:
GuteAnlage
Ihrer ErtoamfiTe
Vf dnnornSic rtni knftcn-
gy... lofcnAnlaqc-Rdtqcbcr ,^5 ubcrltrurrlirflOndijjrrs BaiiljjdtrniindddsVrrmo-ЂМ BfnsfpanmbcidrrjrbBtm WSf unddlMlcii Baulpdrkallf indniDMiau-Alpnigaum
G«birgslrupp*n in Ausrilslung und Einsalz
fllisiMlung
Klaqenfurt, Gaumuseum Vom S.April bls16.Maf1944
gedHnet (aglich von 8 bi> 18 UHr Einiritt fr«il
BeratungsstelU: Ktag«nfurc, Domgasse 9, Ruf 28 53.
MllTEILUNG
Die Rufnummer der Kreis leituiiK Krainburg ist in der Zeit von 8 bis IS Uhi Nummer 206, 297 und 298 von 18 bis 8 IJhr Nr. 298.
■ia Arbeitskraft
dtf Heimat iet kostbares dirt da« wir unbedinfl erhaUen mUiscn. Al'cr-dlng: dijrffti wir Kleiner t'npJiBl'ch-luKtii wte»n litin« Arzneien verceii-dtn. Dieie sind heute lUr etnste 1''Je irnd vor alJera lilr unsttc SoiiiaU'n n«-bustimmt. .\uch CHINOSOl. клпп dc$-balb OUT s|<arsam ahucieb«« werden.
Deklica, stera if les, z dovršenim dolžnostnim letom bi se rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na K. B., Krainburg.
Starejša inteligentna gospa, samostojna gospodinja, išče ze takoj ali pozneje primernega mesta. — Ponudbe aa K. B. Krainburg.
3062—2
Deklica z dovršenim 14. letom z dobrimi Šolskimi izpričevali in enim gimnazijskim razredom se želi izučiti v trgovini % mesenim blagom. Najraje v Krainburgu ali okolici. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „Moje največje veselje". _3066—2
Prodam
Prodam kravo s tretjim teletom za RM 800.— Oberfernig Nr. zi, Po»t Zirklaoh, Krainburg.
3055—6
Prodam krivo, f mee«c«v brejo, M KM joo.— Seekndstrafie 69, Krainburg.	®
fi n pi m
Knpim bencinski motor, nov ali nekoliko rabljen, 6 do 7 ki. Ponudbe B« K. Bote Krainburg.
2997—7
Kupim dežni plašž za visoko žensko postavo. Naslov v K. B. Krbg.
3056—7
Kupim dobro ohranjeno pisalno
mizo, omaro za knjige in kavč ali divan. Naslov v K. B. Khbg.
30Ć3—7
Kupim dobro ohranjen Sivalai stroj. Na«lov v K. B. Krainburg, 3068—7
Oddam v zakup
Lepo posestvo, na malem griču blizu glavne ceste dam v zakup proti dogovoru. Informacije se ddbijo v BiscJio-fdorf Nr. 3®*
5501—13
Menjam
Menjam dobro ohranjen športni otroški voziček za dobro žensko kolo. ' Naslov pri K. Bote Krainburg.	3°49-i5
Dam enoletnega konja za opreznega vola. Razlika se doplača. Markitsdi, Strohain 4^ N'^klas.
Зо;9--И
Menjam stanovanje v okolici Kra-inburga za stanovanje v burgu. Naslov v K. B Krbg. ^	3067—15
rtpn
.harnunnkrn Kole"!
Cenitve
Državni uradnik, vdovec, 40 W star, z 10 letnim aaičkom, pr««< možen, želi znanja v svrho že-nitve z gospodično ali vdovo doi 35 let staro posestnico ali trgovci ko. Ponudbe oe mogoče s sliko, ki se diskretno vrne na K. Bot* Krainburg pod „Državni urad-nik".	2940—2«
V ljubezni neizkušen fant, sre^ njih let, obrtno naobražen, išč« sebi primerno družico, ki bi tra«-i k veselje do vpeljave lastnega obrata. V poštev pridejo samd resne ponudbe s diko na upravo K. Bote Krainburg pod značk«! „Diamantna bodočnost"
2934—2«
Dekle, poštenih in skrbnih sta* šev, želi oznanja v svrho ŽM nitvć s fantom, posestnikom, км teri si išče nevesto, kot svojci družico, katera bi mu delala kram tek čas v življenju in delila to^ lažbo v trpljenju. Vajena vsakeg* kmečkega dela, pa tudi kuhanj*. Dopise pod št. 55°°—zi na L Bote Klagenfurt.
Katera gospodična ali vdova, do 30 let, po možnosti s stanovanjem, želi znanja z resnim fantom srednjih let. Sem obrtnik v državni službi. Ponudbe s sKko, katere se diskretno vrne na K. B. KI«-' g«iifurc pod pod „Bodoča sreča".
—M
Kateri blag in značajen gospod bi hotel in mogel rad imeti dekl« z otrokom. Kdo bi razumel žensko diušo in bi mogel ljubiti. W resne ponudbe s strogo tajnostjo na K. B. Krainburg pod „Vrnjeno življenje".	3058—zt
Želim si spoznati- dobro gospodinjo, pridno in pošteno, ženitcv takoj k mali družim. Vdove bre« otrok niso izključene. Dopise t sliko poslati pod št. 3060—21 n* K. B. Krbg. _
V	trpljenju ppeiskušen, srčno d<v ber, zapuščen in brez premožt'' nja, fant srednjih let, išče zna-čajno, globoko čutečo žensko dušo do 30 let kot življenjsko dru-' žico. Dopise na K. B. Krainburg pod „Ob viru življenja".
3064-21'
V	prebujenju sončne spomladi, osamljen iščem žarek tople in goreče, nad vse lepe idealne sreče. Dekle, kateri strup sodobnosti še ni umoril cveta ljubezni, naj mi bo sopotnica na valovih razlbur-kane vsakdanjosti, polno miru, ljubezni in življenja. Naj se oglasi deklica od 17—Sem fant visoke postave, neomadeze-vane preteklosti. Dopisi pod „Ljubica oglasi se" na K. B. Krbg.
3065—21
Wieso spa rt ein Lappen alle paar Jehre einen Anzug?
Wef tdglich 01- und Teerftnger I am Arbeitsonzug obwischt, dem i gehtderAnzo^doppeltsoschnell •ntzwei. Das ist ja klar: die Dl- ' undTeerfleckenmussen grundlich herowsgewaschen werden und dobei wird der Anzug jedesMal I besonders stropaziert! Heute, j wo StofTe knopp sind, mutsen wir ailes tun, um alte Sachen Idnger zo erhalten. Doher Ol-und Teerfinger stets am Lappen | abwischen, niemols am Anzug I
Guter Rat von IMI
z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo namesto svidenja dobili žalostno vest, de je naš ljubljeni sin, brat in stric
Vimeni SdiusleMilHKili
Grenadier,
v cvetoči mladosti, star 25 let, padel 23. marca 1944. na vzhodni fronti. — Vinko, mr-tev si, a v naših srcih živiš vedno. Lahka naj Ti bo tuja zemlja, počivaj v miru, sladko snivaj ljubi bratec oz. sin.
Priporočamo ga v molitev k blag spomin. Me d no,'v aprilu 1944..
Žalujoča mama, bratje, Metra, maN Rudi in ostalo sorodstvo.