LIST STUDENTOV LJUBLJAJNSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: DRAGO COP, MIRO DVORSAK, MABJAN KUNEJ, JANKO PO- POVIC. EDO RAZDRIH, BOJAN SAMARIN, DUSAN VOGLAR IN VLADO 2LAJPAH. ODGOVORNI tN GLAVNI UREDNIK JANKO POPOVlC, UREDNISTVO IN UPRAVA - LJUBLJANLAV, MIKLOSl- CEVA 5a — TEL. 31-102. TEKOCl RACUN 600-70/3-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA NA- _________KOCNINA 20Q DIN. TISK: CASO PlSNO PODJETJE »SLOVENSKI POROCEVALEC«. LETO VIII Stev. 17-18 LJUBLJANA 5. decembra 1958 PRAZNIK MLADIH LJUDI SOBOTA, 22. NOVEMBRA. Zastave vihrajo. Obrazi bri-gadirjev so veseli, radostni in ponosni. Kako tudi ne, saj so zgradili cesto. V Novo me-sto se zlivajo množice Ijudi, Vlaki polni, kot menda še nik-dar. Po stari cesti se vrste av-tobus za avtobuAom, kamion za kamionorn. Na otvoritev bo prišel maršal Tito. Takšen je bil utrip življenja v Novem mestu, da/n pred ve-likim dogodkom, dan pred ve-likim slavjem. Seveda so se tudi Novomeščani dobro pri-pravili. Mesto so okrasili, kot še nikdar. Žarometi so sijali na tribuno, pripravljeno za vč-liko slavje. Od povsod se je razlegala pesem, vesela pesem! Pesem kuhikov in žuljev, pe-sem zmag in asfalta. NEDELJA, 23. NOVEMBRA. Siv dan. Pa vendar svetel kot srebro in radosten — da, rodila se js CESTA. Bil je še mrak, ko je bilo v mestu kot v panju. Na Glavnemu trgu se je prostor vedno bolj polnil. Godbe so igrale budnice. Vsta-nite državljani, ' rodila se~ je CESTA. In — prišel bo TITO. Nov:> mesto. Ulice polne, trg poln, reka avtomobilov dolga nekaj obljubi, to stoodstotno tudi izvede. Naši skupnosti ste poklonili objekt, ki je zelo va-žen za naše gospodarstvo. To je razumljivo, šele del tistega, kar ste prevzeli nase kot ob-veznost, da boste zgradili in kar ste obljubili storiti, to je del avtomobilske ceste »Brat-stva in enotnosti«, ki bo po-vezovalg, naše kraje od cest proti Trstu in Mariboru ter iz Ljubljane do Djevdjelije. Kar ste doslej storili in kar je še pred vami v tem pogledu, predstavlja ogrcmno nalogo, ki jo boste izpolnili, kakor ste to. 9 Ta avtomobilska ce Pozdravljajo Tita. Gneča je. In vroče. Toda obrazi so, kaikor bi jih izkle-sal iz kamma. t>či uprte, vse v eno smer — v Tita. »Čestitam briga4irji in upam, da se bo-mo videli prihodnje leto na novem odseku .. .*> Tito govori, daje priznanja in vzbuja. Med brigadirji včasih vzkipi nav-dušenje in zakličejo: »Trikrat hura za Tita...« In čez nekaj časa spet in spet. Ttto je ponosen na svojo mladino. Povedal je vsemu svetu, da Jiigoslavija ne pozna Strahu, ne upognjenega hrbta. Pvav zaradi mladine in zaradi preteklasti, ki je bila preveč grenka, da bi lakko dopustili, da se ponovi. 0 Tovarlši in tovarišice, miUtdinci in mladinke, gradU telji tega velikega objekta! Prisrčno vam čestitam na iern velikem delu in se vam Kifwidjv.jem, ker ste izpdlnili ki ste jo dali na mla-kongresu januarja f,P t. j. po programih za člane Zveze komunistov, ki ob-sega enajst tem. Teme so na-slednje: 1. Splošna kriza kapitalizma in nastajanje socializma. 2. Bocba za socializem v so-dobnih pogojih. 3. ^fednarodni odnosi in na-čela zunanje politike Jngosla-vije. 4. Socializem in država. 5. Socialistična revolucija v JugoslavijL 6. Socialistični družbeni od-nosi v Jugoslaviji. 7. Odnosi med narodi Jngo-slavlje. 8. Nadaljnje naloge sociali-stične graditve v Jagoslaviji. 9. Mesto in vloga ZKJ v bor-bi za socializem. 10. Zveza komunlstov in druž-beno-politične organizacije. 11. Idejne osnove in naloge idejne borbe ZKJ. Najvažneja literatura za itu-dij vseh teh tem je program in ostalo gradivo VIL kongresa ZK.J. Seveda bo za posamezne teme potrebna še druga litera-tura, ki je navedena za vsako temo posebej v študijskem pro-gramu, ki so ga prejele vse osnovne organizacije ZK v več izvodihu Studij bo trajal od meseca novembra do apdla, to-rej na vsakih štirinajst dni ena tema. To bi bilo vse, kar je treba povedatl v organizacljsko tehničnem pogledu študija gra-diva VII. kongresa. Poudariti je treba, da spada ideološka vzgoja komunistov med najvažnejše naloge vseh osnovnih organizacij ZK, to je prva naloga vsakega komunlsta posebej; proučevanje programa ZKJ pa mora biti osnovna na-loga vsega ideološkega dela v letošnjem študijskem letu, tako da ga bo vsak komunist Lim-prej spoznal in osvojil njegovo vsebino. S temeljito proučitvi-jo programa Zveze komunistov in s tem v zveei ostalega gra-diva VII. kongresa se ne bo dvignil le ideoloflki nlvo ko-munistov, temveč bodo komu-nisti akcijsko sposobnej§i, kar bo velik prispevek za izboljša-nje ideološko-politiSnega dela ¦ ZK na vseh področjlh naše de-javnosti na univerzi in izven nje. Pri tem pa seveda ne gre le za to, da le komunisti osvo-jijo in preštudlrajo program ZKJ, temveč je treba za študij zainteresirati čimvei članov Zveze študentov, da se sezna- nijo s programom in razčistijo razna vprašanja, ki so večkrat predmet razpravljanja, ostajajo pa največkrat nejasna. Gre to-rej zato, da zainteresiramo za študij tega bogatega gradjva tu-di širši krog študentov in bo ta študij tudi pomembna obli-ka idelološko-političnega dela s študenti. Zaradi tega bo po-trebno najtesnejše sodelovanje Zveze komunistov z odbori združenj Zveze študentov, da bomo dosegli čimvečji uspeh prl vključevanju širokega kroga študentov v študij. Računati moramo tudi z raz-ličnim ideološkim nivojem «5Ia-nov Zveze komunistov, tako z ozirom na njihov staž v organi-zaciji kakor tudi z ozirom na to, na kateri fakulteti kdo štu-dira. Prav gotovo se bodo lah-ko komunisti, ki študirajo na družbenih fakultetah, bolj po-globili v posamezne teme in probleme, ker že razpolagajo z določenim osnovnim znanjem, kot pa komunisti na tehniških fakultetah. Starejši člani Zveze komunistov bodo lahko s svo-jim znanjem in izkušnjarni gradivo prej obvladali kot tnlajši in je zato njihova dolž-nost, da nudijo mlajšim članom pomoč v najrazličnejSih obli-kah. Za mlajše komuniste še posebej velja, da dobro preštu-dirajo tudi štatut Zveze komu-nistov, ker so se pri sprejemih v ZK delale napake v tem, da novi člani niso poznali niti naj-osnovnejših določil statuta ZKJ. Osnovne organizacije naj posvetijo več pozornosti kot doslej mlajšim članom ZK prav v pogledu ideološke vzgoje in njihovega vkljuoevanja v ak-tivno ideološko-politlčno delo. če smo si na jasnem, da je osnovna naloga komunistov v letošnjem študijskem letu pro- učit] in osvojiti program Zveie komunistov in vzporedno s tem razširiti ideološko-vzgojno delo med študenti, je na drugi stra-nl potrebno organizaoijsko utr-diti tako organizacijo Zveze ko-tnunistov kot tudl organizacijo Zveze študentov. Z organizacij. sko utrditvijo obeh, z dobro pri-pravo sestankov, dnevnih re-dov, boljšo disciplino ipd. bodo odpadle neplodne In dolgotraj-ne diskusije o raznih vpraša-njih, ki najvcčkrat pomenijo enostavno zapravljanje časa. Delo je treba smotrno organiei-rati in pritegniti k izvajanin konkretnih nalog čim šdrii krog študentov. Ne bi bilo pravilno, nasprotno, zelo Skodljivo bi bl-lo, če bi pri intenzivnem štu-dtfu kongresnega gradiva pn-stili vnemar organizacijska vprašanja, povezana z Izvaja-njem ostalih nalpg, ki so po-membne za delovanje obeh or-ganizacij. 2e v začetku izvajanja te na. loge pa moramo z vso odgovor-nostjo grajati razne nepremiš-ljene »parole«, ki se tti pa tam že slišijo med študenti pa tudi komunisti, kot n. pr. »Naj štu-dirajo filozofi..^ kdo pa bo izpite polagal..., saj to ni za tehnike..., nitnamo časa...« Kdor bo s takšnim in podobnim mišljenjem o tej važni nalogi hotel »opravičevati« svoj odnos do študija programa in ostalega gradiva VII. kongresa ZKJ, prav gotovo ne bo mogel sleditj organizaciji in bo nujno moral prej ali slej odpasti. Doslej smo večkrat razprav-Ijali o vsebini in oblikah Idej-no-političnega dela. Sedaj je vsebina jasna, oblike pa dogo-vorjene — sedaj pa zares! Ivan Vidmar Pri delu Ivan V i d m a r in Milko F r a n c e Aktualni pomen Leninovih razprav O ekonomiki prehodne dobe (Xadaljevanje) Pritegovanju delovnih množic k ustvar-janju novega d|ružbenega reda iin nove socialistične ekonomike pripisuje Lenin največji pomen. V organrziranju sociali-stičnega tekmovanja vidi Lenin eno izmed sredstev za to pritegovanje, ki je za uspeh socializma izredno pomembno. Pri tem pravi: «-Medtem ko si prizadevamo dvig-niti produktivnost dela, moramo hkrati upoštevati posebnosti prehodnega razdobja od kapitalizma k socializmu; te posebnosti zahtevajo, da po eni strani ustvarimo o&nove za socialistično organizaoijo tekmo-vanja, na drugi strani pa, da uporabljamo prisilna sredstva in s tem preprečimo, da bi geslo diktature proletaiiata v praksi skrunila neodločna proletarska oblast.« (Lenin: istotam.) Ko daje smernice za praktično organizacijo tega tekmovanja, pravi: ^Stvar je treba zastaviti tako, da bi vsak delovni človek uporabil svoje sile za okrepitev delavsko-kmečke države. Samo tedaj bo mogoče zgraditi veliko industrijo. Potrebno je, da bi ta zavest prodrla med množjce in ne samo da bi prodrla med množice, temveč da bi se v njih tudl prak-tično utrdila.« (Lenin: Nova ekonomska poljtika in socialistična gradjtev). O NAGKAJEVANJU Vprašanje nagrajevanja v prehodnem obdobju je sestavni del problema razde-lltve ustvarjenega dohodka. Marks je v Krltiki Gotkskega programa spodbil mne-nje, da bo delavec v socialistični družbi prejel »popoln donos svojega dela^, in po- kazal, da bo ta zmanjšan za tisti del, ki bo šel v rezervni sklad, sklad za razšir-jenje proizvodnje, sklad za nadomestitev produkcijskih sredstev in pa v sklad za upravne strošike, šole, bolnice itd. Posta-vimo si vprašanje, po kakšnih načelih se bo tako zmanjšani dohodek delil in ali js mogoče že takoj v prvem razdobju po odpravi kapitalizma uvesti delitev po po-trebah? Ce hočemo na to vprašanje odgo-voriti. potem moramo upoštevati, da je bil z odpravo kapitalizma sicer odpravljen monopol enega razreda flad produkcijski-mi sredstvi in odpravljena eksploatacija človeka po človeku. vendar pa še ni do-volj produktov za neomejeno preskrbo po potrebah, iz česar sledi nujnost povečanja produkcijc in produktivnostj. Važen čini-telj pri uresničevanju tega cilja je stimu-lacija, ki se najbolj očituje v načelu nagra-jevanja po delu. Uporaba takega načela nagrajevanja je nujna tudi zaradi tega, ker še dolgo časa ostariejo buržoazne na-vade, morala itd. ter razlike med ljudrni, ki se kažejo v razlidnih fizičnih in umskih sposobnostih, socialnem položaju itd. Go-voriti o enakosti in enaki pravici ne po-meni nič drugega, kot uporabljati mako merilo za različne Ijudi, ki so si med se-boj neenaki. To pa je buržoazno pravo, ki ostan-e v veljavi tudi v socializmu, ker še ni moglo izražati potroškov dela nejrtosred-no z delovnim časom. »Prva faza "kotnu-nizma,-« pravi Ijenin, »-še ne more detti pra-vičnosti in enakosti: razlike v bogastvu, in sicer nepravične razlike, bodo še ostale, nemogoče pa bo izkoriščanje človeka po Sloveku, ker si ne bo m<^oče prisvojiti v privatno lastnimo proizvajalnlh sredstev. V prvi fazi komunistične družbe se torej buržoazno pravo ne odpravi popolnoma, temveč samo deloma, samo v tisti merir ki jo je že dosegel ekonomski preobrat, t. j. samo v odnosu do proizvajalnih sred-stev... Ostane pa še v svojem drugem de-lu, in sicer kot regulator razdeljevanja pro-izvodov in delitve dela med člane družbe.« (Lmin: Država in revolucija.) VcMavnost bunžoaznega prava, torej tudi nagrajeva-nje po delu, bo ostalo toliko časa, dokler se Ijudje ne bodo naučili delati za skup-nost brez vsakršnih pravnih norm in do-kler ne bodo dozoreli za to potrebni eko-nomski pogojL Ti pogoji so: povečanje produkdje do take mere, ki bo omogorjla neomejeno preskrbo po potrebah ter od-stranitev nasprotij med umskim in fizič-nim delom oz. njihovo zmanjšanje na na-ravni minimum. V družbi, ki gradi socializem, je torej edino možni In pravilni princip nagraje-vanja: za enako delo enako plačilo. Ta princip nagrajevanja je mogoče dosledno uporabiti v bolj razviti socialistični deželi kot pa v nerazviti deželi. ki je šele stopila na pot graditve velike industrije. V neraz-viti deželi sta proizvodnja In produktiv-nost dela relativno nizki, potrebe po aku-mulacijah pa silno visoke. To ekonomsko dejstvo ne dovoljuje, da bi se že takoj uveljavili pravilni razponj v dohodkih med bolj in manj kvalificiranim delom. Poleg tega pa narekujejo tudi politični momenti postopno uvajanje nagrajevanja po dclu. V nadaljinjem razvoju nerazvite dežele se s povečanjem proizvodnje in produktivno-sti dela ter z graditvijo ekonomske baze ustvarijo možnosti za socialistični princip nagrajevanja, ki postane tudi pogoj za na-daljnje povečanje proizvodnje in prodtik-tivnosti. Tako v teh kakor tndi v razvltih deželah, kjer ni nobenega vzroka, da se ne bi postopno uvajalo socialistično načelo nagrajevanja, postane vsako omejevanje tega načela silno škodljivo. Lenin vidi ravno v dosledni uporabi socialističnega principa nagrajevanja tisti vzvod, ki dviga osebno zainteresiranost in ki ogromno pri-speva k hitrejšemu razvoju proizvajalnih sil in k povečanju produktivnosti dela. Pri tem pa svari pred kršitvijo tega načela v drugo skrajnost, t. j. pred previsokimi in ekonomsko neutemeljenimi razponi v do-bodkih in je za takšno nagrajevan.je le, ka-dar gre za »odkup« od kapitalizma, t. j. za plačevanje »^davka« buržoaznira speciali-stom. O UPRAVLJANJU GOSPORARSTVA Program sociaiizma vsebuje dva vzpo-redna in v nasprotni smeri tekoča si pro-cesa: proces postopnega odmiranja politič-nih in gospodarskih funkcij države in pro-ces vse večjega uveljavljanja Ijudskih množic v upravljanju z državo, predvsem pa z gospodarstvom. Lenin vidi prav v pritegovanju množic k upravljanju tisti vir moči, kl naj zagotovi dokončno zmago socializma nad kapitalizmom, ko pravf: «•... Pošteno, pogumno in vsesplošno pri-stopanje k predaji uprave v roke proletar-cev in polproletarcev bo dalo takšen, do-slej neviden revohicionarni polet množi-cam, bo toliko povečalo sile množic v borbi s težavami, da bo mnogo tega, kar se zdi našim ozkosrčnim starim in birokratskim silam nemogoče, postalo ur«snič)jivo za Bile milijonske množice, ki bo za«ela de-Iati zase...« (Lenin: Ali bodo boljševiki obdržali državno oblast.) Veliko nevarnost za socializem je videl Lenin v birokratizmu, ki paCi proletarsko državo in zavira njen gospodarski razvoj. Pri tem je stalno poudarjal, da so eko-nomske korenine birokratizma v razdrob-Ijenosti, razpršenosti malega proizvajalca, v njegovi revščini, nekulturnosti. pomanj-kanju cestnega omrežja. v nepismenosti, v pomanjkariju medsebojnega učinkovaiija med njima. Kot edino jamstvo za uspešno borbo proti pobirokratenju je Lenin sma- tral pritegovanje množic k upravljanju, s čimer se ustvarja posebna oblika kontrole od spoda.i navzgor. »Ravno tesna poveza-nost sovjetov z ljudstvom*", pravi Lenin, *t. j. z delovnimi množicami, ustvarja po-sebne oblike kontrole od gpodaj, ki jih je treba sedaj posebno vneto razvijati.« (Le-nin: Neposredne naloge sovjetske oblasti.) Ko govori Lenin o sodelovanju proizva-jalcev v upravljanju z gospodarstvom, močno poudarja vlogo sovjetov in pomen pritegovanja članov sovjetov k praktič-nemu sodelovanju pri upravljanju dežele. Njegova zahteva po sprerainjanju sindika-tov v organe za upravljanje gospodarstva pa pomeni pri njem Ie iskanje ene izmed konkretnih, a ne dokončnih oblik prjtego-vanja proizvajalcev k upravljanju, saj je njemu končni cilj doseči sodelovanje vse-ga prebivalstva v upravljanju. To -svoje stališče je Lenin izrazil takole: »Naš cilj je, da pritegnemo k praktičnemu sodelovanju v tipravljanju prav vse siromašno prebl-valstvo, a vsakovrstne ukrepe za dosego tega cilja — čim raznovrstnejši so, tem bol.je — moramo skrbno beležiti, prouče-vati, sistematizirati. mnogokrat proizkusitl in uzakoniti.« (Lenin: Neposredne naloge sovjetske oblastj.) Popolnoma razumljivo je, da je uspešno uveljavljanje proizvajal-cev v upravljanju z gospodarstvom odvisno tako od danc materialne baze kot od stop-nje zavesti in izobrazbe proizvajalcev. V kolikor vzporedno z razvojem proizvajal-nih sil ne raste tudi materialna baza u-pravljanja gospodarstva po proizvajalcih, t. j. v kolikor se ne povetujejo njihove pravjce in v kolikor se vzporedno ne po-veduje njihova kulturna stopnja in izo-brazba, ostarie to ges!o več ali manj na pa- pirju. Zato tudi Lenln pravi. da bodo v so-cializmu, ko bodo dani vsi nogoji. uprav-ljali vse zapovrstjo in sc bodo hitro nava-di!j na to, da ne bo nihče upravljal. (Nadaljevanje prihodnjIS) AVTOMOBILSKA CESTA BO IZROČENA JAVNOSTI PftED ZASTAVUENIM ROKOM — NAŠI SODE-LAVCINATRASIODJANKOMIRSKEGAMOSTUDO IVANČNE GORICE — SPOMENIK GRADITELJEM — MIČA NOVKOVIČ: »IMAMO ČUDOVITO MLADINO« — NASVIDENJE V PARAČINU Ko bi cesta spregovorila Cesta — široka in svetla. Cesta zavesfi in ponosa. Cesfa velikega go-spodarskega pomena. Vez med dvema bratskima narodoma. Cesta, kot vsaka druga in vendar... 54.000 mladim Ijudem pomeni mnogo več. Ne samo njim. Nam vsem! Avtomobil na cesti. Seddm v temi. Tišina. Pogled sledi »mač-jim očem«, ki so nagosto pose-jane sredi ceste. Slišim le šura koles na asfaltu. Zdi se mi, kot da cesta govori; o mladosti, polnj navdušenja in volje. O mladosti, ki ne pozna ovir. O kramptr kf cvili v je&lenih, žu. ljavih rokah. O pesmi miner-jev. O brezštevilnih kapljicah znoja na golih, od sonca ožga-nih hrbtih. O veselju, žalosti, o naporu. Govorj o — genera-ciji! Razločno in gJasno. Prve bngade so odšle na gra-.dilišče — potem ko je mladina Jugoslavije z navdušenjem spre-jela nalogo, da zgradj avtomo-bilsko cesto od L»3Ubloane do Djevdjeiije _ že prve dni me-seca marca. Sestavljala jih je deiavska in kmečka mladina. Kljub temu, da ni bilo niti sta-novanj zanje, so z velikim tru-dom in požrtvovalnostjo zgra-dili naselja in ostale objekte ter pričeli s pripravljalnimi de_ li na trasi. Prj tem delu jih ni oviral nitj dež ali veter, ki sta neusmiljeno izkazovala/svojo moč in neprijetnost na briga-dirjih. Posebno težko je bilo prve dni, ko še rvi bilo toplih trenerk in oblek, ki bi jih va-rovale pred mrazom v zgodnjih spomJadinskih jutrih. Kasneje so dobilj trenerke in na pomoč jim je prišlo sonce. D>elo je postalo prijetnejše. Trasa je po-stajala cesta. Delovno navdu-Še-nje je rastlo. Norme, čeprav visoke, so bile slaba ovira temti navdušenju, Prekoračevali so jih redno. Za 100, 200, 300, da, celo za 400 odstotkov ... Vse Brigada ob nasipu šrtudeiDti. Prav nasprotino! Vsi so pokazali mnogo več, kot smo od njih pričakovali, saj so bile prav te brigade tdste, ki so po-živile kulturno, ideološko in politično delo v naseljih vzdolž trase. S svojo neposrednostjo in preprosiim vedenjem, brez vsa_ kih »komipleksov šuperlornosti«. so si študentje kmalu pridobili siinpatije ostalih brigadirjev, posebno kme&ke mladine. Delovna vnema ni polegla vse do konca. Njen rezultat je že zdaj znan; široka in moder-na avtomobiilska' cesta, dolga 80 km. V to ogromno delo je bilo treba vložiti nemalo truda, izkopati in vgraditi je bilo tre-ba 1,300.000 kubičnih metrov zemlje, posneti 300.000 kub. me-trov prstj in vgraditi 270.000 kub. metrov gramoza in 40.000 kub. m tolčenca. 54 km ceste je iz asfalta, 28 km pa iz beto-na. Treba je bilo zgraditi 52 objektov in 220 propustov. Pri tem, lahko rečemo g^igantskern delu. ki je trajalo le pičlih se-dem mesecev, je sodelovalo 466 brigad, ki &o vse — od prve do zadnje, pokazale pripravljeno&t pomagaM gractiti socialistično domovino, veliko moralno za-vest in seveda — sposobnost. Odvei ie pri tem vsako skep-tično gledanje na današnjo ge-neracijo, kateri so n&kateri očitali pomanjkanje zavesti in sposcbnosti. Sedaj stoji pred temi črnogledi spomenik za-vesti in sposobnosti jugoslovan-ske mladine -— cesta BRAT-STVA in ENOTNOsrri, ki gre skozi najlepše piredele Etolenj- 54.000 mladincev in mladinlc iz vse Jugoslavije — ti so sestav-ljali 466 brigad. Del se je ude-Ježdla tudi iflladiria iz šte-viJnih evropskih in drugih dr-žav. Najv&č je bilo kmečike mJa- Metalna. Posebooet bo ograja iz črnega, svetlo Juksiran&ga aluminija. ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Asfaltiran je z novo vrsto asfalta, ki je mnogo bolj odponna od običajne. Ome-nimo naj le še dva objekta, via-dukt pri Trebnjem in nadvoz pri Sv. Nedelji. Pri gradnji vseh teh objek-tov je sodelovalo Je minimalno število kvalificiranih delavcev. Večimo je tvorila mladina naših mest in vasi, ki je postala pri tem porava kvalificirana sila, ta-ko da so že minoga podjetja iz-razila željo, da jih vključijo v svoje kolektive kot kvalificira-jie delavce. Veliko vlogo je se-veda odigrala sodobna tehini6na oprema. Razmerje prj delu med strojem in človekom znaša 60 proti 40% v korist prvega. To razimerje zgovorno priča, da ne sodi naša država med indu-sfcrijsiko nerazvlte, temveč prav nasprotno. Vedno bliže prihaja-mo visotoo razvitim državam. Veliika zavest naže mladine je zgradila to cesto, ki jo občudu-Jejo vsi, ki so jo videli. Hvala gre vs&m, ki so pri delih s©de-lovali, posebno pa tisfcim bri-gadam, Ži so delale težfka in pomembna dela in kljub temu ostale na delovnem mestu da-Ije. koi eo se obvezale. Cesta je bila tudi koristna Šola TEKST: Uiko TIČflB Toni TRŠAR SUKE: Smlljan PUšENJflK ...5347 POLITICNIH PREDAVANJ IN RAZPRAV PO VSEH 468. BRZGADAH ...2199 USTNIH CASOPISOV ...2717 ZDRAVSTVENIH PREDAVANJ IN RAZGO-VOROV ...172 PRIREDITEV ZA OKOLlSKO PREBIVAL-STVO ... 93 TRAKTORSKIH TECAJEV, PRI KATERIH JE SODELOVALO 6888 BRIGADIRJEV ... 157 TECAJEV ZA VOZNIKE MOTORMH KOLES (10.597 TECAJNIKOV) ...OD 4285 NECJkANOV LMJ JE BILO SPREJETlH V TO ORGANIZACIJO 3 445 ...OD 2444 NEPISMENIH, KOLIKOR JIH JE PRI-SLO NA AKCIJO, JE KAR 2420 BRIGADIRJEV SODE-LOVALO V ANALFABE TSKIH TECAJIH ...449 TEHNICNIH PREDAVANJ (56909 POSLU-SALCEV) LPD. dine, iai sicer kar 30 odstotkov vseh udeležencev. Pretežno šte-vdJo brigadirjev se je prvič udeležilo mladinske delovne ak-cije (8O°/o). Starost je nihala med 17 in 20 letom. Največji objekt na novj avto-mobilski cesti je most čez Savo S prehodno zastavo ponosno napre) bolj je brigade razvneroal boj za udarništvo in specialme po-hvale glavnega štaba MDB. Ni Mlo to samo začetno navduše-nije. Ne! B&rbeni duh je zajel tudi ostalo mladino, ki je pri-hajala na traso v nasledTijjih mesecih. Delovina podjetja niso jšl nitj srednješolci niti ske, mimo iddlične Krke, ze-lenih gri^ev in vinogradov. ŠTEVILKE GOVORE PREPRICLJIVO Poglejmo, kaj povedo števil-ke. Od začetka del pa do danes; ko posledmje brigade opravljajo zaključna dela, je bilo na trasi pri Jankomiru. Most je dolg 330 m in je za 69 m daljši od Savskega mostu v Beogradu. Projektant tega edinstvenega objekta na cesti je ing. Tonko-vič iz Zagreba. Vsa montažna dela na mostu so opravili v re-kordnem času — 47 dneh. Kon-strukcijo je izdelala mariborska JankomlTskl most letosnja dela somjo med najbolj organizira-ne mladinske delovne AKCIJE Na tiskovni konlerenci v GS MDB na Otočcu je komandant GS s ponosom izjavil: »Letoš-nja delovina akcija je brez dvo-ma največ, kar je mladina do-segla v letošnjem letu, hkrati pa je dokazala, da imamo ču-dovito mladino in da so ra^ne razprave o tem, kaikišna je mla-ina v primeri s prejšnjimi ge-neracijami, povsem odveč. Na-vdušenje brigadirjev od prvega dne pa do komca del je bilo izredno in prav zaradi tega bo cesta končana pred rokom. Ho-tel bi poudairiiti, da pri vsem ne gre podcenjevati dela storok&v-njabov, delavcev in drugih. Njihov fcrud je inl ogromen! Zdaj, ko je cestišče končano in so pred naini le še marnjša dela, smo zadovoljni jn ponosni...« Maloikdo danes pomisli, ko je cestišče kon^ano, na vse težave, kj so jih moraJi prebroditi ta-ko brigadlrjii kot vodstvo. Ze &ama o-rganiizacija alcciije, kot je bila ta, zahteva celega t\o-veka. In po tej plati zasluži GS brez pridržka eno samo besedo v pohvalo: Odlično! Moti se, kdor misli, da je biia ob skrbi za izpolnitev del za-postavljena ali celo zanemar-jena kultumo-prosvetna, druž-beno-politična, športna in dru-ga dejavnost. Naj spregovore zopet številke. Vsako izmed 16 naselij je imelo poleg dveh dveh radij-skih sprejemnikov z ojačeval-cem tudi televftnjski sprejem-nik, 16 mm kino-projektor in knjžnico z 800—1000 knjigami. V času od 1. aprila do 30. oktobra je bilo v vseh 16. na-seljih prirejenih ... Razen tega so bile dvakrat te-densko v vsakem naselju kino-predstave. V času gradnje je gostovalo v naseljih 113 društev in kul-turnih skupin, ki so nastopile s 722. različnimi programi. KUD Tine Rožanc iz Ljubljane se je predstavilo brigadirjem kar se-detttinpetdesetkrat. Nemogoče je opisati vso to raznoliko dejavnost brigadirjev. Omenim naj le še to. da se je več kot 35.000 brigadirjev ude-ležilo raznih izletov od Kum-rovca, Zagreba, Maribora, Ljub-ljane, Postojne do Jesenic. Ta-ko so spoznali velik del Hrvat-ske in Slovenije, kraje, ki jih večina doslej m imela prilož-nosti obiskaiti. AKCIJA V NEKOLIKO DR€-GACNI LUCl O uspehih brigadirjev se dosti piše. Redkeje pa zasledimo kakšno vrstico o tistih drobnih, čisto človeških prigodah, vese-lih* in neveselih, fei so nujno Udarnik povezane z življenjem, bodisi na cesti bodish kje drugje. Vse-kakor pa povsod, kjer živi in dela naša mladina. Nekaj teh drobnih epizod smo našli tudi v naši beležnici. Gigantski obje&t — Janko-mirskj most !e doigo dela] sive lase vsem strokovnjakom. Mi-slili so celo že na to, da bi ta objekt zgradili drugo leto in do tedaj preusmeriij promet preko starega, lesenega mostu. Zakaj tolikšnj dvomi? Ce povemo, da je bilo za izgradnjo mostu po-trebno poleg 950 ton armirane-ga betona in 180 ton železo-betona tudi 650 ton železne konstrukcij e. Strokovnjakj eno-stavno niso mogli verjeti, da bo mariborska Metalna lahko izde-lala to konstrukcijo v tsko kratkem času. In tu se prične in konča naša epizoda. Special-na brigada, ki so jo sestavljali mladi delavoi iz Metalne, je de-lala dobesedno dan in noč ... Primer karlovačke brigade govori zelo giasno. Po dveh me-secih dela na z&!o težkem od-seku (betonski finišer) so bri-gadirji seznanilj Gg s sklepom, da žele ostati na svojem delov-nem mestu še en mesec. Gš se je strinjal in brigadirji so na-daljevalj delo z nezmanjšanim tempom. Ob koncu tretjega me-seca je bilo v naselju zopet zelo živahno. Pisma in delega-cije so romala v glavni štab: brigada je sklenila, da ostane na delovišču še 4. meseo. To-varišem v GS ni bilo lahko. ^o-da 4 mesece je preveč, SVECANA PROSLAVA Kakor je znano, bo svečana otvoritev ceste 23. novembra, proslave pa se bodo pričele ž.e nekaj dni prej. Na njih bodo sodelovali vsi brigadirji, ki so še na deiovišču, komandanti vseh 466 brigad, kulturno-umet-niške skupine, okoliško prebi-valstvo in številni gcstje. Pri-Čakujejo tudi obi&k predsednika republike maršala Tita, S tako svečanim zakljuekom se hočejo brigadirji zahvaliti okoliškemu prebivalstvu za gostoljubje, ki so jim ga izkazovali v času nji*. hovega bivanja na trasi. Ob tej priložnosti _ 2^. no-vembra — bodo pred grad'om na Otočcu odkrili simbolični spo-menik ml?«dincu — graditelju, delo Lojzeta Dolinarja. 23. november bo tako zapisan v kroniki mladine kot nov, ve-lik uspeh v boju za socialistid-no izgradnjo. RazmiSljanje o študentskih glbanjlh v svetu Političnost in apolitičnost Ce pogledamo študentske or-»anizacije po svetu, kaj lahko ugotovimo, da so razlike v nji-hovi aktivnosti na ekonom-skem, socialnem področju le majhne. Studentska gibanja na nacionalni in internacionalni osnovi so si na ten področjih pridobila že veliko izkušenj. Vloga študentskih unij kot inte. graJnega dela univerzitetnlih gkupnosti je priznana povsod po svetu. Študentje si z delom V svojih organizacijah pridobi-rajo in razvijajo določene last. nosti, ki so bistvene za bodoče dobre državljane in strokov-njake, Ko pa študentske organizacije zavzamejo svojo dokončno »b-liko in se začnejo udejstvovati tudi na mednarodnem področju, »« vedno pojavi vprašanje po-litiičnosti ali apolitičnostl v najbolj akutni qbliki. Razlike v nazorih o vlogi študentov v po-Utičnem žlvljenju katere izmed dežel so odvisne od številnih in najraziliičnejšlh faktorjev. Vse-kakor pa držj ugotovitev, grobo rečeno, da imajo študentske organizacije v deželah z viso-kim življenjskim standardom in s stoletno akademsko tradicljo bolj nepolitičen, sindikalen zna-čaj, kakor pa organiizacije v deželah, ki vlagajo vse svoje napore za izboljšanje življenj-skega standarda in so si ustva-rile svoje visoko šolstvo šele v zadnjih des%tletjiih. Zadnje ve-Lja še posebno za nekatere azijske, afriške in južnoamcri-ške države. Vse to pride poseb-no jasno do izraza na medna-rodnih srečanjiih in konferen-cah, kjer se zberejo študentje iz najrazličnejših dežel, od ka-terih ima vsaka svojo politično in ekonomsko strukturo, vsaka svoje univerzitetne tradicije, učni sistem ipd. Zato sf je težko predstavljati, da bi se lahko n. pr. predstavnikj 50 študentskih organizacij na med. narodnih konferencah zedinili o vseh točkah dnevnega reda. Zdi se, da vse te razllke iz-hajajo iz vprašanja, ali je za-željeno in potrebno, da se štu-denti aktivno udejstvujejo v pclitičnem življenju svoje de-žele, in, kolikšen pomen naj do. bijo politična vprašanja na mednarodnih študentskih kon-ferencah. Ce odgovorimo na to vpraša-nje z »da«, potem je ta »da« n. pr. za študente evropskih de-žel v mnagočem drugačen kot »da«, ki ga bodo izrekli afriški študentje. V Evropi, kjer so dežele dosegle svojo neodvis-nost pred več sto leti ali pa tudl v zadnjijh desetletjih in kjer vladajo demokratski reži-mi, kjer zakon varuje in spo-štuje pravice in dolžnosti vsa-kega državljana in je kršitev osnovnih človeških pravic le redek pojav, je aktivno udej-stvovanje študentov v politič-nem življenju nekaj povsem drugega, kot pa je to v Afriki oziroma v deželah, ki so pod kolonialno oblastjo. V teh de-želah, kjer se kolonialni sistem odi;aža na kulturnem, politič-nem, ekonomskem itd. področ-ju, imajo študenti popolnoma drugačen položaj in zato tudi drugačne odgovornosti kot pa njihovi tovariši v neodvisnih deželah. V teh primerih pomen} politično delovanje največkrat plemenito borbo za uveljavitev najosnovnejših človekovih pra. vic. Ker prevladuje v teh de-želah nepismenost ln je odsto-tek šolanih ljudi zelo majhen, ro študenti prisiljemi, da se ukvarjajo s politiko. Najvež, kar lahko ti narodi pričakujejo od kolonialne politike, je, da bo dobila vzgojo majhna sku-pina ljudi, ki bodo pozneje v n&jboljšem primeru dobili ne-pomembne položaje v vladnih ustanovah. Kot kolonialnim slu-žabnikom jim je svoboda se-lo omejena in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, da obdrže službo, so zelo strogi, tako da 8e morajo ali ukloniti vladni politiki ali pa se odločiti za stradanje. Od te vrste ljudi bi le težko pričakovali, da bodo kaj storili za vzgojo svojih so-narodnjakov ^tudenti s<> v teh razmerah edina skupina, ki je sposobna za politično vodsivo. Sodelovanje študentov v poli-tičnem iliivljenju v takih po-gojih pa ne pomeni, da ti po-stanejo orodje v rokah raznih političnih strank. Tu je med nekaterimi, n. pr. evropskimi in kolonialnimi študenti velika razlika. Politično delovanje štu-dentov v precejšnjem številu neodvisnih držav ni v dosii primerih nič drugega kot po-moč tej ali oni političn.1 stranki, kar gotovo škoduje ali pa celo onemogoča študentsko enot-nost. Ti študentje imajo v naj-boljšem prtimeru le vlogo kme-tov na politični šahcvnici. V vseh teh deželah je dovolj in dostikrat tudi preveč Ljudi, ki se potegujejo za politlčno vod-stvo, zaio študentje tu še daleč nimajo take odgovornosti kot pa v prej omenjenih deželah. V deželah pod tujo oblastjo pa je udeležba študentov v po-litičnem življenju najbolj ufciri-kovit način za njihovo združe-vanje — ker je njihov glavni cilj — osvoboditev svoje dežele — vsem skupen. V takih raz-merah je težko prlčakovati od študentov, da bi se zadovoljlll samo z dejavnostjo na social-netn ali pa celo kulturnem po-dročju. Kljub temu, da Ima, posebno slednje, dostdkrat po-sredne ali pa neposredne zveze s političnim delovanjem. Stu-dentje kolonialnih dežel živijo v slabih življenjskih in učnih pogojih. Njihove pravlce kot pravice državljanov in študen-tov ao kršene in omejene, n.1i-hova bodočnost je hegotova. Političen boj je za to najboljša oblika, da se te razmere spre-mernijo. Na mednarodndh študentskih konferencab se je že dostikrat pojavila, lahko bi rekli zahte-va študentov kolonialnih in pol-kolonialnih dežel, naj jih ko-legi, ki so zaradi srečnejših zgodovinskih pogojev v ugod-nejšem položaju in se ne ukvar-jajo s politiko te vrste, kakor študenti v kolonialnih deželah, podprejo v njihovih pravičnih prizadevanjiih. Ce hočemo gra-diti boljši svet, se moramo na- učiti žrtvovati svoje interese, če namreč pomenj zadovoljitev teh interes^v kršitcv pravic drugih ljudi. Okrog teh vpra-. šanj je nastala v mednarodnem študentskem gibanju že vrsta nesporazumov. Vsi ti pa izha-jajo iz vprašanja političnosti ali nepolitičnosti študentskih gibanj. In kakšni so ugovori proti po-litičnosti ox. bolje razlogi, ki zagovarjajo tako imenovano apolitičnost študentskih organi-zacij. Prvj ugovor se nanaša nasam izraz apolitičen, ki, tako trdijo, dobi, če ga uporabljamo v zvezi s študentskimi gibanji, drugačen ponftn. Vendar pa prlznavajo, da je osnovna za-mlsel apolitičnosti v tem, da naj se študent ukvarja samo s tistimj zadevami, ki se ga ti-čejo kot študenta, ne pa kot državljana. Iz tega izhaja trdi-tev, da ima študentska organi-zacija le dve osnovnl funkciji — da predstavlja študente in da skrbi po svojih močeh za njihovo blaglnjb.#Studente mora predstavljati nasprofci krajev-nim, narodnim in mednarodnim organizacijam in podvzeti vse možne ukrepe, ki naj izboljšajo socialni položaj študentov. In tu pride v poštev v prvi vrsti štipendijska politika, razna po-sojila, učni načrti, študentska prehrana, potovanja, zamenja-ve itd. Ce pa si posamezen štu-dent žcli (kar si jth pa želi mnogo), ukvarjati se z zadeva-mi, ki se tičejo njegove dežele v celoti, se lahko pridruži raz-ličnim političnim partijam ali družbam, ki se s temd zade-vami ukvarjajo. Vse to pa je že odvisno od njegovega indi-vidualnega okusa in idej. Za nas je popolnoma jasno, da je te vrste apolitičnost danes mo-goča do neke mere le v redkih deželah na svetu (Svedska, morda Anglija in Svica), kjer v praktifcnih rezultatih pri ia-vajanju političnih programov raznih strank nj velikib razlik. Da so organizacijske oblike in politična dejavnost študent-skih organizacij pogojene od kraja in cele vrste zgodovin-skih pogojev, najlepše ilustrira izjava nekega afriškega štu-dentskega voditelja: »Zakaj pri-čakujete od nas, da bi bffi za-interesirani za študentska poto-vanja, če pa pri nas nimamo še niti svobode pouka?« Ceprav apolitične študentske • organizacije oz. njihovi vodi-telji priznavajo upravičenost gornje trditve, pa vendar po-stavljajo omejitev, »da bi bilo nepošteno pričakovati od neke študentske organizac^je, da bi se ta ukvarjala s problemi, ki preraščajo okvir njenega deia.« In za primer naj navedemo i/-javo: »Ali bi bilo pošteno za tuje študentske organizacije, da bi razpravljale o tem, ali je in kakšon je vpliv poifitike Ta-milov na univerzitetni položaj na Ceylonu?« Jasno pa je, da je odločitev prvih o »nerazpravljanju o ta-milski politikl« prav tako poii-tična, kakor odločitev drugih, da je to razpravljanje korist--no. Nepolitična organizaoija se pri svojem delu nujno srečuje s politiko. ,Kot primer lahko viamemo že samo stališče štu-dentov do vladne štipendijske politike. Stališče, ki ga študent. je zavzamejo in se zanj borijo, postane s to njihovo borbo nuj. no politično. In če ugotovimo da je od štipendijske politike danes v velikl meri odvisen po-ložaj na univerzah, in če prl-znamo, da predstavljajo štipen-dije »intelektualno investicijo«, ki bo koristila narodu v celoti, potem štipendijska politika že ni več samo zadeva študentov. temveč stvar vsega naroda. Ta in nešteto drugih primerov nam dokazuje, da je teorija o apo-litičnosti v takem ali drugač-nem smislu te besede na kaj šibkih nogah. Če je v neki de-želi akademska svoboda, potem je v interesn njenih študentov, še več, je njihova dolžnost »n odgovornost, da aktivno sode-lujejo v univerzitetnem živ-ljenju. Ker pa je univerzitetno življenje v najširšem smislu le del narodnega življenja, Stu-dentje tako delujejo kot štu-dentje in seveda tudi kot dr-žavljani. Drago COF Po VIII mednarodni konferenci študentskega tlska v Zurichu Želia po mednarodnem sodelovanju je mnogim še vedno tuja Osma mednarodna konferfenca študentskega tdska v Ziirichu, od 2. do 7. septembra 1958, se ni dosti razlikovala od dosedanjih in če smo po lanskoletni vzkliknili — nič novega, potem lahko to v enaki meri, z enako ostrostjo in kri-tičnostjo storimo tudi danes. Mnogo problemov je bilo, ki so bili po na-šem mnenju taki, da bi o njih lahko razprav-ljali mnogo resneje, z veliko več dobre volje in pozornosti. Program pete konference je kot ponavadi napovedoval plod-no in široko razpravo o proble-mih, ki resnično posegajo v štu-dentski tisk in mednarodno so-delovanje, pa naj že gre z? vprašanja mednarodne enotno-sti, vloge ali odgovornosti tiska. Žal se vedno izrodijo taka pri-zadevanja in napovedi, zlasti takrat, ko gre za vprašanje tnednarodnega sodelovanja, za enakopravnost v študentskem > gibanju. Se enkrat smo lahko videll, da so nekateri študent- Obisk tržaške univerze in srečanje s Slovenci TRŽAŠKA RAZGLEDNICA Marsikoga je že opozorila na-se velika, arhitektonsko ubrana stavba, ki leži izven strogega centra, skoraj že v okolici, tam, kjer se dviga glavna ce-sta< od morja. Da, to je nova tržaška univerza, zgrajena leta 1935, ki je morala zadostiti ve-dno večjemu številu znanosti željnih. mladih Ijudi. Medtem 'ko so v tej stavbi razni tehni-ški oddelki in predavalnice za študente prava in ekonomije, so ostali oddelki raztreseni na dveh krajih po mestu. Ker pa novo urtiverzo vedno sproti do-zidavajo, bodo verjetno vsi od-delki prestavljeni v nove pro-store. Najbolj znana je eko-nomska fakulteta, ne zaostaja pa tudi pravna, ki ima dva od-delka: čisto pravo (kjer študi-rajo tisti, ki se nameravajo posvetiti sodnemu, advokatske-mu ali znanstvenemu- poklicu) ter politične vede, katerih štu-dij je primeren za bodoče no-vinarje in diplomatske usluž-bence. Na filozofskem oddelku se predava čista filozofija kot tudi klasična in moderna filo-logija. Obstoja še matematič-no-fizikalna fakulteia, tehniške vseh vrst — razen elektro fa-kultete — ter na novo ustanov-Ijeni farmacevtski oddelek. Med številnimi študenti, ki so večinoma Italijani, najdemo tudi okoli 250 tržaških Sloven-cev in 50 goriških rojakov. Da je družba še bolj pisana, ne pozaibimo še na 10 Grkov, ene-ga Egipčana in celo nekaj Ju- goslovanov na tehniških oddel-kih, kjer ye tudi med profesorji Slovenec, sin znanega sloven-skega slikarja iz Trsta, Avgu-sta Černigoja. Kolikor bi hoteli govoriti o kakršniikoU dejavnosti trža-ških študentov, moramo vzeti v obzir dejstvo, da žive Stu-denti zelo razgibano politično, strankarsko življenje, ki ne ostaja brez posledic, o čemer vedo marsikaj povedati sloven-ski študentje. Na čelu študentske organi-zacije (CU — Centro universi-tario) je tribuna s 60 voljenimi svetovalci. Volitve so vsako le-to v začetku decembra, ko po-stavijo svoje kandidatne liste navadno tri stranke: Gogliar-dva, Triestina (neodvisni), Guffi stuffi (krščanski demokrati). Letos bodo kandidirali prvič tudi Slovenci. Okrepila se je neofašistična stranka študen-tov. Naj omenimo, da imajo svojo stranko glede na močno zastopstvo med študenti tudi Furlani. V vsej zgodovini štu-dentske organizacije zasledimo le enkrat slovensko ime in še to le med svetovalci. Upajmo, da bodo letos volitve uspešnej-še za slovenske kandidate. Na-loge CU so obsežne, podobne dolžnostim ostalih študentskih organizacij v svetu. V njiho-vem okviru delujejo številne sekcije, v katere je vkljiLčenih precej Slovencev. Ti sami »6 zbrami v akademskem klubu Jadran, ki ima pevsiki zbor, prireja predavanja in ki je do leta 1952 tudi izdal svoj list. Ta pa je morčil zaradi politič-nih spletk med samimi uredni-ki prenehati izhajati. Med naj-pomembnejše sekcije v okvirv^ CU spada športna (nogomet, cricket, plava>nje, smuča/nje, odbojka itd., zlasti pa atletika in šah, kjer so prve tri deske zasedene s Slovenci), kinema-tografska (CUC) z lastno dvo-rano, kjer predvajajo filme po nižjih cenah, kot so y običajnih kinematografih, dalje glasbena (CUM), znana po svojem jazz orkestru, v katerem )e tudi nek slovenski študent, ter gle-dališka (CUT), ki pa spi »spa-nje pravičnega«. Gmotno pod-pirajo detovanje vseh sekcij različne stranke, le deloma univerza, v novejšem času zla-sti fašistična. Sockdni sestov študentov tr-ža&ke univerze bi izgledal ne-kako takole: 70°/» srednjega sloja, 20 % delavcev, 10 % osta-lih — zlasti bogatejšega sloja. Večina teh živi pri starših, sf>-rodnikih oziroma privatnikih, kajti študentskih domov ni. Morda je tržaškim Uudentom vsaj glede stanovanjske stiske še najbolj ustregla sivolasa se-naiorka Merlin s svojim pred-logom o prepovedi javnih htš, kamor bodo sedaj menda na-mestili brezdomne študente. Stipendlj je malo (le državne in univerzitetne), precej mla-dih študentov pa zvabi vsako- UNTVERZA V TRSTU letni natečaj USIS (društvo za ameriško-italijanske stike), ki razpiše precej brezobveznih šti-pendij za študij v ZDA pod razmeroma ugodnimi pogoji. Glede na to, da je življenje v Trstu drago, razen tega pa so le izredno visoki izdatki, kot na primer razne univerzitetne takse (povprečna taksa za vpis znaša 35.000, sicer pa uvede vsaka fakulteta svojo, pač gle-de na lastne potrebe), se pre-ce) štvdentov, če ne stalno (med njimi 10 odstot. Sloven-cev, zlasti pri radiu in čas&pi-sih), pa vsaj honorarno zaposli (slovenski študentje na nižjih gimnazijah kot profesorji). — Najrevnejši dobivajo zastonj študijski material ali hrano (100 blokov letno) v občinskih menzah; ka/r je takih med Slo-venci, obstoja zanje Tončičev sklad, imenovan v spomin ne-kega slovenskega študenta. Kar se tiče izpitnega režima, velja, da ni posebno strog, sa) lahko polagajo študentje izpi-te kolikokrat hočejo, seveda če jim ni težko odriniti 500 lir za vsako ponovno prijavo. Sicer pa obstoja nek stimulans za boljši uspeh, kar se zlasti po-zna v denarnici: tisti, ki zbere pri izpitih 26—30 točk,jeopro-ščen omenjene takse, če pa do-bi vsaj 24 točk, plača le polo-vično. Morda bo zanimalo marsikoga tudi to, da hodijo iz Trsta na prakso v inozemstvo večinoma le srednješolci, med-tem ko odhajajo študentje iskat službo izven meja šele po končanem Študiju. Naj povemo še to, da se tr-žaški študentje ponorčujejo iz brucov na precej hujši način, kat je v navadi prl nas. Festa della mtvtricola traja pet mesp-cev skupaj; v tem času se po-javljajo na cestah vozovi z brud (matricole), ki se izmuz-nejo norčijam starejših kole-gov (fagioli — II. letnik, vsi višji pa so anzioni) le z bogato denamo odkupnino. Sicer pa je letos ustanovljena posebna štu-dentska »policija*>, ki skrbi, da poteka norčevanje iz brucov brez kakšnih izgredov. Po petih mesecih se univerza umiri, le včasih se študentje zopet razživijo, kot je bil pri-mer lani, ko je bila univerza zaprta šest dni zaradi »var-nostnih razlogov«, medtem ko so tržaški študentje iz soli-darnosti do svojih neapelj-skih kolegov le nemo protestirali; slednji so se namreč zabarika-dirali v univerzo in tam vzdr-žali 14 dni iz protesta do na novo uvedenih državnih izpi-tov, ki jih je dolžan opraviti vsak italijanski študent kljub temu, da ima diplomo v žepu. B. A. ski delavci ln njihova politika daleč od kakršnekoli želje po sodelovanju. Nekaj več kot štirideset pred-stavnikov iz osemnajstib. držav ni za časa zasedanja nitl enkrat enotno, soglasno ali na kak drug način manifestiralo svoje vzajemnosti, volje in prizade vanj. Se posebno smo to pogre-šali takrat, ko je bil v razpravi naš predlog o mednarodnem so-delovanju in skupnih konferen-cah, na katerih bi lahko sodelo-vali predstavnki vseh študent-skih organizacij in časopisov, ne oziraje se, od kod so. Ta predlog, podprl ga je le japon-ski predstavnik, je morda pre-več jasno govoril o vroči želji po mednarodnem sodelovanju, željl po enakopravnosti, skupnib sestankih, odločanju v širokem krogu, -¦ itudentskt enotaosti • ia so se mnogi predstavniki »pre-plašili« njegove vsebine ter v bojasni, da bi njihov vpliv ln moč popustila, se na predlog predstavnika iz Nizozemske od-lofiili, hoteč »okrepiti« mednaro-dno solidarnost študentov, da ta predlog ne sodi na konferenco in da ga je treba zavrniti. Razprava o odgovornosti in svobodi tlska še zdaleka ni re-šila niti najosnovnejših proble-mov, čeprav je g. Beguin, ured-nik lista Yournal de Geneve. pozval udeležence v svojem pr vem govoru na konferenci, na.i vendar razpravljajo o tem pro-blemu, ki mora v današnjem svetu biti vodilo dela in vsebinc vsakogar, ki javno izraža svoje mrienje. Mar je za razjasnitev tega vprašanja zadostovalo mne-nje alžirskega predstavnlka, ki je jasno dejal, da mora študent-ski tisk obravnavatl vse proble me — pa naj bodo poHtični, družbeni ali študentski — ena-ko odgovorno in predvsem brez vseh predsodkov. Mislimo, da to nl dovolj, in molčanje drugih nas je po pravici prerenetilo. Student Mirror, ta mnogokrat imenovana »neodvisna« študent-ska časopisna agencija, je vsa-ko leto izpostavljena kritiki za-radi njegovega »pricipialnega« delovanja v mednarodnem štu-dentskem gibanju, a vsako leto prejme priznanje, ki mu gotovo nc gre. Ni naključje, da ga po-leg jugoslovanskih predstavni-kov (o Zvezi študentov piše ta publikacija na . čakujemo, da se bo sodelovanje študentov okrepilo. Našemu dvomu stoji na^proti ^roča že-lja, da le ne bo tako. kajti da-nes je želja po mednarodnem sodelovanju še vedno zelo tuja. Visokošolski problem v Italiji Premalo točk Eden najvaižnejših problemov na italijanskih univerzah je vo-lik odstotek tistilh, ki" neuspei-no opravljajo svoje izpite in moinajo zaradi tega ponavljaki letoike. Uriadne statdstiike doka-zuijejo, da je ta odstotek v Jta-Itj i» če ga primerjamo s podob-nimi števiilkami v drugih deže-lah, precej večji. Ne glede na številke, )e re-sn.ično dejstvo, da je v ItaliJi ob koncu vsakega &olskega l«ta vedno vefi*obu|>anilh mladlh »ju-di, ki dostLkrat raje zapuste und-verzo, kakor pa da bi letaik ponavljalL Steviilni mladd ljud-je zaipuščajo univerzo pobltj. Ui polni nezaupanja v samega se-be. To je nanavna po^sledica ozk®ga in strogega vzgojmega sisiteroa, ki v svojem ozko sho-lastičnem programu preveč po-udanja poznavanje dejstev, za-n.emarjia pa vsestranski razvoj študentov duževp^h sposobnosti. V italijainskim vzgojnem «i-stemu je izguiba Ieta v *asu študija skoraj priznam pedago-ški instrumemt, da bi tako lahko študeintje dosegli zahtevano knjdžno znanje. Prolfesorji ne jemljejo v oibz.ir dejstva, da ima tak neuspeh resne posled:-ce za' dužeivmost mladih ljurjl kakoi? tudi za nadaljevanje ii'.-hovega študija. Študemtje pa tudi ostali zahce-vajo spremetnibo sedamjega i med prof©so>rii im študenti kontaktov, kjer pa so, so najvadino konvencionalni, okorinii in površni Studentje se vprašujejo, zakaj naj bi svoje profesorje srečevali samo v ore-davalnicah in za izpitno mizo. Zakaj ne bi imeM z njimi včasih tudi vsakdianje pogovore? i?\x>-fesorji z vsemi svojimi dejanji zahitevajo od študentov, da j:h smatrajo za nekaj višjega in morajo ti rato z njimi občevati samo iz daljave. Gotovo je, da to niso vzorniki, ki jih vs'ak študemt, vsa>j v začetku, išfte t svojih učiteljih. Programi mnogih italijan.skih fakultet imajo še danes eno sa-mo nalogo — študentu napoi-nitl glavo a nepotrebnimi ide-jami in dejstvi. Izpiitov je mn.o-go preveč in nekatera predava-nja bi lahko brez škode f»d-padla. To je sinteza današnjega sra-nja v italijanskem visokem šol-štvu. Taki so pogoii, v katerih študiirajo ifalijanski študen.tja. Le-ti čutifjo na svoji koži, da je raddkalna reforma no potrebna, da večina skih študentoiv ne bi več ?ma-trala fakultet za skoraj srednje-veški mučilni instrumer.t, paič pa za kraj, kjer naj sd pridobijo znan« in izkušnje za svo.je bo-doče zivlienje in naloge. Bogato in raznovrstno delo kje naj živimo Delo mednarodnega odbora pri Univerzitetnem odboru Zve-ze študentov Jugoslavije v Ljubljani, v razdobju od lansko-letne univerzitfttne skupščine, ko so ljubljanski študenti po-dali obračun svoje delavnosti in sprejeli smernice za bodoče de-lo, pa do danes, ,ie bilo razno-vrstno in boga^o. Odražalo se je v najrazličnejših oblikah: v so~ delovanju na mednarodnih se-minarjih, kulturnih in športnih manifestacijah v tujini, v orga-nizaciji ekskurzij, sodelovanju naših študentov v delovnih ta-boriščih, v strokovni praksi in tudi v sodelovanju pri zamenja-vi študentov v okvirn univerr* oziroma posameznih fakult^t Razen tega je ZŠJ naše univer-ze v letošnjem letu — ali pa še bo — izmenjala uradne delega-clje z nekaterimi tujimi univer-zami oosiroma nacionalnimi uni-jami, ZSJ je izmenjavala tudl kontaktne štipendiste, sodelova-la na mednarodnih konferencah, kongresih itd. In pozabiti ne smemo seveda na vsakolefcno mednarodno srečanje, ki pred-stavlja vrhunec dejavnosti med-narodne dejavnosti naših štu-dentov. Ze iz tega golega naštevanja }e razvidno, da je delo medna-rodnega odbora mnogo širše, kot pa si to predstavlja večina Studentov. Saj se ti tudi prlčno zanimati za to področje dela naSe arganizacije šcle takrat, fco se približajo počitnice ln » tem možnost za uresničitev ve-like željc vseh mladih ljudi — odhoda v inozemstvo. Ze tu pa bi boieli omeniti, da mednarod-nl odbor po svojem namenn ni faa ne gme biti le neka vrsta potovahtega urada, ki se ukvar-ja z izdajanjem priporočil Stu-dentom, ki odhajajo v tujino na prakse osiroma na vse tisto, kar se skriva pod tem imenom. Mednarodni odbor pa tudi ni to, kar si mislijo mnogi o njetn: tisti odsek dela v naši organi-raciji, kamor se le tezko pridc in kjer si srečni »izbranci« nstvarjajo najrazličnejše »šan-se« in mednarodne veze. ki jim prinašajo različne koristi. V resnici je ravno nasprotno. Za-radi obilice dela tovariši, ki se ukvarjajo s to mednarodno de-Javnostjo, le redkokdaj odhaja-jo v tujino.če pa se to »godl, je še to samo za kratek čas. Ra-xen tega pa morajo pred odho-dom izpolniti še važen pogoj — najmanj eno leto in pnl aktiv-nega dela na mednarodnem od-bora. Pravo delo mednarodnega od-bora predstavlja delo strokovnih sekcij: komisije za mednarodne stike, strokovnih sekcij IFMSA, AIESEC in IAESTE. Te sekoije so članice mednarodnih organi-sacij medicincev, ekonomistov ln tehnikov, ki skrbijo za izme-njavo strokovnih praks, ekskur-rij in strokovne literature. Sem 8pada tndl študentski klub za Združene narode, ki bolj ali manj aktivno deluje že več let. Isdajanje priporočil, koordina-ctja dela zdmienj pri sprejc-manju tako hnenovanih »rang l!*t« in vsi drngl posli v zvc«i z odhodom naših štnd«ntov t Inozemstvo — vse to je le teh-nfčna plat dela na mednarod-ttem odboru. Goiovo pa je, da so prav prakse ozirotna to, kar pod tem nacivom razumemo, najbolj pro-blematičen del dejavnosti med-nsrodnega odbora. Pr«J omenjeoe sefecile, kf ge ufevarjajo % ors&niziranjem sttokovnih osiroma študijskib prakg, naiete prl svojem delu n» vrsto objefetivnih težav. Vse tflfco imenovaae uradne prakse temelje na nadelu reciprocitete, » kar pa ne zadostujejo samo napovi naše organizacije, pač pa v uajvečji meri tudl razumeva-nje vodstev tovarn, podjetlj, ttstanov i*d. Na šalost pa je imvto to največja ovira, da bi s« ta vrsta zamenjave naših in študentov čimbolj razvila. študentov, ki prihajajo k n«m, se podjetja otepajo % vse* mk mo«očimi izgovori. Ne ver-Jftmemo, da gre tn samo za fi-BMiSno breme (plača tujega praktikanta znaša povprečno okrog 15.000 dinariev), pač pa bolj verjetno za nerazumevanje. Drng problem, ki nastopr v zvczi s to vrsto praks, pa je iz-blra kandidatov, ki naj dobc nam določene prakse v tulkii. Ta mesta so neke vrste bonite-ta, saj so vsi stroški plačani in zaslužek v treh do štirih mese cih tudl ni slab. Zato pridejo tn v poštev predvsem dobri štu-dentje, ki «o tudi v moralno političnem smislu dobri držav-ljani. Zaradi premajhnega Stevila te vrste zamenjav s" je poseb-no v zadnjih dveh letih razvila drnga oblika odhajanja v tuji-no, ki pa ima s strokovnostjo, ki naj bi bila prl odhodih na prakso glavni atribut, le malo skupnega. Preko najrazličnej-Sih zvez in kanalov si naši štu-dentje iščejo delo v tujini. To Je postalo na naši oniverzi že neke vrste bolezen. Saj kdoi ni bil vsaj enkrat v inozemstvu in nian* vidnega dokaza za to, sc večfcrat kar neprijetno poSuti. Zato si študentje želijo »ven« za vsako ceno. In ravno v tem je problem. Zanimivo je, da se večina uradnih praktikantov vrne po preteku določene dvo ali trome-se&ne dobe, kar pa ne drži za »privatnike«. Da ostanejo na delu v tujini leio, leto in pol ni nič nenavadnega. In ne samo to. Tak izlet si med študijem pri voščijo tudi po večkrat. Z vso upravičenostjo bi jih lahko prej imenovali sezonske delavce kot pa študente, posebno še, če upo-števamo delo, ki ga opravljajo. Podaljšanje študija, neizpolnje-ne študijske obveznosti in ne-izkoriščena sredstva, ki jih družba daje tudi za te študente, so neposredna posledica tega pojava, ki je, to moramo pri-znati, posebno akuten zavno na naSi univcrzi. Jasno je, da tako ne more več naprej. V prihodnjem Stu-dijskem letu oziroma počitnicah bo treba revidlrati politlko od-hajanja v inozemstvo. Po dose-danjih izkušnjah naj bi na prakso odhajali študenti z do-končanim tretjim lctnikom in % urejenimi štndijskim pogoji. Imeti morajo opravljeno doma-čo prakso in seveda vse potreb-ne moralno politične kvalitete. In pri tetn deln bodo morala postaii vodstva združenj odlo-čilna. Praksa iz letošnjega leta se ne sme več ponoviti. Zdru-ženja bodo morala nadzorovati odhod svojih člariov v inozem-stvo, bolj vestno kot doslej se-stavljati sezname štadentov in paziti pri izdajanju priporcSil. Za ljudi, ki jih bodo združenja predlagala, bodo tudi odgovar-jala. Mednarodni odbor vsega tega brez povezave fn podpore združenj ne bo mogel uspeSno izvršiti. Za ta način dela pa bodo po-trebne spremembe tudi named-narodnem odborn samem. Se-stav mednarodnega odbora le* tos ln delno tudi v prejšnjlh le-tih, ni bil po-vsem zadovoljiv. Razen nekaj tovarišev je pred-stavljalo ostalo osebje v glav-nem strokovne moči (— preva-jalci, vodiči itd.). S spremenje-nim načinom dela bo seveda na-stala potreba po fcim večjesn številu politično zavednih in zrelih ljudi. Zato bi že tu opomnili združenja, da tudi na ta način lahko pripomorejo pri delu študentske organizaoije. Razen tega pa bo potrebno prf četi z delom že pred sezono, to je pred poletniml mcseci, saj je letoinja praksa pokazala, da je bilo marsikaj nepripravljeirega in improviziranega. Na sreLo so to ni dosti poznalo prl dela. Dejavnost, ki je nekoliko od-maknjena od neposrednih Stu-dentskih interesov, predstavLJa delo komislje za stike z ino-zemstvom pri mednarodnem od-boru. Naloga te komisije je na-vezovanje stlkov s študentski-mi »rganizacijami, nacionalni-mi unijami in univerzami po svetu. Letos je bilo delo natem področju res nspešno in plodno. Naii predstavniki so se udele-žili vnste mednarodnih konfe-renc in seminarjev, kjer so ak-tivno sodelovali in pojasnjeva-li staHšča na8e organizacijc pri reševanju spornih vprašanj v meduarodnem študentskem gi-banju. Skoraj vse kulturne sku-pine so z vclikim uspehom 50-stovale po vsej Evropl. Okrep-ljen« so bil« vezi, ki smo jih ohranili že iz prejšnih let, s fraiM5Osktoii štodenti v Strasbo* urgu, Nancyju, Grenoblu, Parizu, z grškimi študenti, s študentsko organizaicjo v Lundu, — z uni-verzo — v Braunschweigu td. Na novo pa so bili vzpostavlje-ni s tribunatom tržaške univer-ze in študentsko organizacijo v Stockholmu. Izredno zanimanje in želje za navezavo najrazno-vrstnejših stikov so pokazali Poljaki, ponudb je bilo toliko, da vsem ni bilo moč ustreči. Skoraj enako zanima,n.ie je Lilo pri Ceških študentih. Febru-arja prihodnjega leta bo na va-bilo Londonske univerze, odpo-tovala v Anglijo uradna delega-cija naših študentov. Posebno je zanimiv dogovor o sodelovanju s tuniziijskimi študenti itd. itd. O najpomembnejsi akciji na-ših študentov — mednarodnem študentskem srečanju v Ljub-Ijani — smo že pisali. V tem kratkem pregledu naj omenimo le to, da je želja organizatorjev dati prihodnje leto tej akciji še večji poudarek. V Jugoslaviji imamo vsako leto dve študentski srečanji; mednarodni seminar v Dubrov-niku in študentsko srečanje v Ljubljani. Vendar pa je praksa pokazala, da je dubrovniški se-minar zaradi velike udeležbc profesorjev in drugih javnih in kulturnh delavcev že prerasel povsem študentski okvir. Zato bi inorda kazalo ljubljansko srečanje časovno in kvalitetno razširiti in bi tu razpravljali pretežno o študentskih zadevah. Seveda bi morali imeti organi-zatorji srečanja za izvršitev te naloge večje kompetence. dobi* ti pravico, da vabijo posameznc nacionalne unije, s katerimi ZšJ sodeluje, in organizaoije s katerimi ima prijateljske od-nose, +er posamezne univerze itd. Dosedanje izkuSnje so poka-zale, da so imela srečanja pole« praktionih reztiltatov (spozna-vanje in navezovanje novih sti-kov) tudi velik politični uspeh. Zato so naSrti in želje organi-zatorja hvalevredni. C. D. JOHN STUARD MILL, FILOZOF IN EKONOMIST, JE NEKOCT DEJAL: »LJUDJB &O LJUDJE, SE PRED"EN POSTANEJO PRAVNIKI, ZDRAVNIKI ALI TRGOVCI IN CE BOS LJUDL NAPRAVIL SPOSOBNE IN PAMET-NE, POTEM BOS IZ NJIH LAHKO NAPRAVIL TUDI SPOSOBNE IN PAMETNE PRAVNIKE, ZDRAVNIKE, TRGOVCE ITD.« njeni, kai pa bo čez nekaj desetleti.i, ko se bo število &tu-dentov povečalo za 30 do 50 odstotkov! Avtorji poroSila predlagajo, naj se začno reševati osracmii problemi in da je za jitev odgovornosti Ze stoletja vekia pravilo. da ne ekonomsko nemogoče, da Omogo6iti in daiti praložnost za univerze ne morejo vzgo.iiti bi vsakemu študentu zagoto- Odgovorno delo. Mneinja so, da »sposcbne in pametne« ljudi, vili mesto v študentskem do- moraio reprezentativna štu-fie skrbijo samo za poklicno mu. Razen tega pa si vsak štu- dentska telesa — študenitske dent tega ne more privoščiti organizaciie — dobiti potpolno oziroma mu niti ni do tega: vzgoj'0. RazLiko med liudmi, ki si na univerzi pridobijo sa-mo poklicAo znanie, in ljudmi, ki izikoristijo vse možnosti, ki jim jih nudiijo leta študija na pa zopet noče.io zapusiiti svo- podpirati vse vrste kikibskega je družine itd. Upoštevati pa jn ostalega družbenega živ- je treba tudi mnenje. da živ- ljenja na unLverzi. Študent- V prizadevanju. da bi izve- lienje študentov v Hadls of Ske organizacije. pa naj bodo deli ka} več 0 tem. kai vse se- residence oziroma v študent- ge tako močne, ne morejo nu- kih domovih v nekaterih po- da si vsi želijo biti v položaju, kjer vsak lahko počne, kar mu ugaja. Izrasito individualističen od-nos, kl je prišel do izraza v iz-ražanju strpnosti in odklanja-nju vsakršne ideološke propa-gande, postane še bolj očiten pri odgovorih na drugo vpraša-nje o najvišji moralni kvaliteti. Po poročilu časopisa Przeglad Kulturalni je »skoraj vsak« ime- noval na prvem mestu svojo vest, na drugem imena ljudl, s katerimi je v tesnih odnosih (oče, mati, prijatelji). Imena političnih avtoritet so bila rav-no tako redka kakor religiozna. Najzanimivejši pa so odgovo-ri na politična vprašanja. Na primer na vprašanje; Ali si že-lite, da bi se svet razvijal v smert sooializma?, je 25 od-stotkov odgovorilo z odločnim »da«, 45 odstotkov jih je bilo za ta razvoj, 8 odstotkov je odgo-vorilo z »raje ne« in le en od-stotek in pol z »nikakor ne«. Ena petina anketirancev pa na to vprašanje sploh ni odgovo-rila, »ker nimajo prepričanja«. Ta položaj pa se še bolj raz-jasni, če upoštevamo odgovore na vprašanja, v katerih gospo-darskih panogah naj bi bila pri-vatna iniciativa »neomejena«. Pelindevetdeset odstotkov je odgovorilo z odločnim »da« ali »dobro bi bilo«, če bi odpravili vse tovrstne omejitve v roko-delstvu oziroma obrti. 70 odstot-kov jih je bilo za to, da bi pre-pustili zasebnikom trgovanje na drobno, 63 odstotkov pa jih je biio za neomejeno privatno ini-ciativo v manjši industriji. To-da že za, industrijske obrate srednje velikosti je odstotek drugačen. Tu je proti privatni inicaativi že 58 odstotkov, v tr-govini na debelo 62, v zunanji trgovini 73 in v težki industriji že 86 odstotkov. Te skope številke dokazujejo, da je poljska akademska mla-dina v glavnem sprejela socia-listične ideje in da ni za-intcre-sirana za restavracijo starega kapitalističnega družbenega si-stema. ' Zanimivi so tudi odgovori na vprašanja o uspehu poljske oktobrske revolucije. 88 odstot-kov jih je prepričanih, da se je mednarodni položaj Poljske po oktobru izboljšal. 83 odstotkov mi&li, da se je politično vzduš-je v deželi po oktobru izbolj-šalo, medtem ko mlsli 80 od-stotkov anketirancev, da je »no-vj ekonomski model« napreden. Samo polovica pa smatra, da so vse te spremembe vplivale tudi na izboljšanje življenjskega standarda. Morda je najpo-membnejša ocena mednarodne-ga položaja nove Poljske, oči-vidno celo številne ideološke in politično-praktične koncesije. kj jih je bil Gotnulka prisfljen datj Sovjetski zvezi, niso mogle uni čiti večje gibčnbsii poljske zu nanje politike. V Angliji je v zadnjih 20 le-tih %lo naraslo število aka-demske mladine in s tem tu-di odstotek ttstiih študentov, ki ne žiive doma. Vendar to ne pomeni, da se ie v ena-kem razmerju dvignil tudi od-stotek v študentskdh domovih. V šolskem letu 1834-35 ni pre-bivalo doma 56,1 odstotka študentov, lansko leto pa se je ta številka povzpela že na 73 odsto.tkov. Stevilo 23,8 od-stotka tistih, ki so leta 1934-35 živeli v študentskih domovih, pa se ie lansko leto dvignilo le do 27 odstotkov. V vseh časih je vladalo pre-pričan.ie, da je za pravilno vzgojo študento^ na.ibol.ie. da žive študentd in profesorji čim več skupaj. ;V Angliji še vedno podpiirajo to mnenje. vendar pa ie treba tu upošte-vati tudi druge faktorje. Naj-več modernih univerz v An-gliji in Walesu ie bilo zgraje-nih za lokalne potrebe in na Škotskem ie tradicija že iz konca devetnajstega stoletja da študentje. ki ne more.io ži-veti doma, najameio sobice po tako imenovanih študent-skih stanovan.iih. Pri današniem ekonomskem ooložaju ie težko spremenrti il; na celo modificirati staro strukturo ter ie zaradi veča- Kljub tem in drugim vigo-vorom pa postajajo vedno bol.i iasne prodnosti življenja v štvtdentsfkih domovti. Za nekatere študente je morda res ugodne]e; da zive doma teri domovi lahko otrokom potrebno iotelektu-alno vzgojo, vendar pa ie ias-no, da postaja razlika med načinom žMjenja doma tin življenjem, ki ga bodo žiiveli bodoči intelektualci, vedno večja. Če je že nemogoče, da bi vsak študent užival prednosti skupnega živl.ien.ia. potem ie treba najti vsaj ti®te faktor-je, ki naj pomagajo izpopol-niti undverzitetno vzgojo. Univerze morajo nek.ie in na nek nač-in ali nastaniti svoie študente ali pa najti način, , , , , ¦ . ...... kako jdh prilagoditi univerzal- skrbela za derjavnost na tisfah tetnemu. žMjenju. Poročilo Podrocjih, na katenfo bi se omenjene komiisi.ie predlaga, da bi za delno rešitev proble-ma zadostoivala ustanovitev zadostnega števila navadnih meznikom. Glavriii problem družbenega živl.ienja na angleških univer-zah ni nemoč študentskiih or-ganiizaci.i, pač pa njihava ne-sposoibnost, da bi posipeševall in pomagaill tdstlm kluboin, v kalerih se zbirajo študenti z enakimi interesi. Morda je značiilno. da si je univerza v Glas>gowu, ki ima največji odstotek študentov, ki žive doma, v preitekldih me-secih ustvairila kaj dvomljlv sloves zaradi oibnašanja neka-teiih njenih študentov ob sve-čanem usitollčeniu novega rektor.ia. Prav Lahko je res, da so bili študentski izgredi podzavestna manifestacija po-trebe po sikup-nem živl.ienju in udejstvovan.iu na univerzi, nezavesten protest protd štu-organizaci.iii. ker ta nd študentje Iahko izživljali. Problem, ki postaiia vedno bolj oereč, ie problem zavesit-nega združevanja študentov s študentskiih domov. Studentje svo.iimi kolegi in z univerzi-ne bi imeli svojiih stanovanj v tetno skupnostio. Študent mo- ra čutiti. da ie delček uniiver-ze in univerziteitnega žMje-nja, član študentske organiza- Sklopu same univerze, pač pa nai bi tu- preživeli kar naj-več svojega časa. Danes pre- potrebni kolektivni duh raz- cije, da aima le te pravice, da ž li vijajo le št^identske organiza- enkrat na leto vrže volilno oije, vendar ie tu neposredno kroglico in smajtra, da ie se-vezanlh le premalo študentov. daj njegova dolžnost Poročilo dodaia, da te tudi med aktivnimi člani organi-zaci'ie pogosto opaziiti saimo površne stike in da zato lah-ko pričaikujemo, da se bodo te slabosfi s porastom števila na. Velikokrait je bilo že re-čeno, da ie priprava za skup-no življenie ena iizmed naj-važnejših strani univerziitetne vzgaje. Mnogo premišljeivajii, časa in naporov mora biti članstva še povečale. Prostori, vloženih v to, da bi ta prin-ki jih dSmajo študeatske orga- cip univerzitetne vzgoje danea nizacije, so že sedai prenaipol- lahko uresničili. ZDA: več naravoslovcev S sprejetjem zakona o pospeševanju univerzitetne vzgoje s posebnim pouda rkom na prirodnih znanostih in lingvistiki so Američani pričeli novo poglavje v razvoju ameriške vzgoje. Vlada in kongres sta tako storila prvi korak proti enotni, nacio nalni univerzitetni politiki, To pa seveda ne pomeni, da so posamezne zvezne države s tem izgubile pravico od ločanja o svojem šolstvu. Ameriška univerzitetna tradi-cija je v glavnem označena z iniciativo in vzipodbudami s stranl privatnih organizacij in posameznih držav. Ta tradicija sega nazaj do ustanovitve har-wardskega kolegija v Cambri-dgeu, puristanskega teološkega seminarja v državi Massachu-setts v letu 1636. Drugi temelj-ni kamen predstavlja v letu 1875 ustanovitev Johns - Hop-kinsove univerze v Baltimoru, tega prvega vzgojnega in znan-stvenega instituta z evropskim standardom. Leta 1900 je bilo v ZDA 977 višjih vzgojnih zavo-dov, letos pa so našteli že 1800 univerz in kolegijev s 3,068.000 vpisanimi študenti. (Med njirni je 43.391 tujcev.) 58 odstotkov teh zavodcnr je javnih oz. dr-žavnih, ostalo pa so privatne institucije, ki jih največ pod-pirajo razne religiozne organi-zacije oz. zasebniki. Leta 1954-55 je 200.061 žtudentov (62.70/0) di-plomiralo na javnih in državnih univerzah in 179.580 na privat-nih. Ameriške univerze in kolegiji poznajo tri stopnie: ta bacher-lor's degree-BA je potrebno 8 semestrov osnovnega študija, zh master's degree-MD je poleg tega potrebno še 2 leti dodatne-ga študija. Najvišja stopnja doctor's degree, pa se lahk< doseže le po najmanj 6 seme-strih specialnega študija pc prejemu BA in uspešno obra-njeni doktorski nalogi. Na univerzah in kolegijih v ZDA vzame študent po pravilu od 3 do 6 predmetov v enerr^ semestru. Skupaj z oceno iz zadnjega semestra odločajo pri končni oceni tudi u&pehi v teh predmetih, ki si jih. je študent svobodno izbral. Le tri četrtine višjih vzgojnih zavodov v ZDA — to je 1460 — dovoljuje skupen vpis štu-dentom in študentkam. V 225 zavodih je vpis dovoljen samo fantom in v 252 samo dekletom Zelo pomembna na ameriških univerzah je izvenšolska aktiv-nost. Vsak študent je prisiljen da se vključi v nek klub ali ka-ko drugo združenje. Ker je za to vellko izbire, lj»hko vsakdc najde tisto, kar ]e primernc njegovemu oikusu. Gledaldš/če glasba, debatni in atletski klu-bi pa so brez dvoma najbolj n la sLevila akademske mladi-P^Uubljene oblike izvenšolske aktivnosti. Posebno zanimivi ao tisti klubi, kjer se ztoirajo štu-denti z enakin^i interesi toda z različnih univerz. Organizacijo in izpolnjevanje ter mnogostranske izvenšolske aktivnosti jemljejo na večini univerz in kolegijev zeio resno. 1 V zadnjih 30 letih riajemajo po-samezne šole vedno več ljudi, kj se poklicno ukvarjajo samo s temi vrstami študentske dejav-nosti. Federalno vzgojno ministrstvo je pred kratkim objavilo zani-miv pregled, kaj študirajo ame_ diški študentje. Okrog 300.000 diplomirancev iz leta 1956 je razdeljenih po fakultetah tako-ie: vzgoja — 70.616; trgovska administracija — 42.195, družbe-ne znanosti — 40.313, tehnika — 26.312, medicina — 22.379, an-gleščina — žurnalizem — 16.852, biologija — 12.566, umetniške akademije. — 11.214, fizika — 11.672, pravo _ 8.285, psihologi-ja — 5665, agronomija — 5141, ekonomija — 4708, matematika — 4660, religija — 4397, moder-ni jeziki — 3322, filo-zofija — 2668 študentov. Novi zakon o pospeševanju univerzitetne vzgoje vsebuje kvalitetno in kvantitetno izbolj-šanje za nekatera študijska po-dročja, posebno za prirodne znanosti, tehniko in moderne jezike. Ustanovljeni so posebnj posojilnj fondi, ki naj pomagajo študentom pri študiju. Posebno nadarjene slušatelje bodo sku-šali usmeriti v znanstveno delo in jih zadržati na univerzah in inštitutih. Do sedaj so ti odha-jali večinoma v gospodarstvo, ndustrijo in na važne položaje v vladne ustanove. Ustanovlje-ni so že posebni fondi za učenje jezikov, matematike, fizike in kemije. Novj zakon daje ravno tako velike prednosti tistlm pa-aogam študija, ki so važne za »nacionalno obrambo«. Studijska posojila znašajo na leto maksimalno 1000 dolarjev, s 3 odstotnimj obrestmi. Odpla-čilo dolgov se prične leto diji po diiplomi, zaradi Domanjkanja učiteljev in profesorjev bodo v^sem tistim diplomirancem, ki bodo 5 let poučevald na šolah, dolg za polovico znižali. Vsi imenjeni fondi imajo zvezen ^načaj, v k-aierega mora vsaka država prispevati enak tek svojega proračuna. MAŠI MUDI SODELAVCI POROČAJO S SKUPŠČIN ZDRUŽENJ ZŠJ Bolje kot lani BREZ DEJAVNOSTI MisHimo, da je skupščma na filozofeki fakultetd skoraj edini primcr, kjer se ni moglo dosti govoriiti o uspehih v preteklem študijskem letu. V pomanjkljd-vem poDOČidu člana odbora združenjia so navedeni sicer n,e-kateri uspehi, vendar le-ti niso mogLL zabnisati mu&nega vtisa, da iskoraj ni bilo dejavposti štud«3tov v okviru študentske organizacije. Ko so delegati iskald vzroke za to mrtviilo, &o nekateri kriviii odbor združe-nja, češ da je bil nesrečno iz-bran in nesposoben., da bi orga-niairal kakršnokoli delo. Rezultat takšnega stanja se je najbolj nazorno pokazal pri volitvah v organe družbenega upravljanja na univerzi, kate-rih se ndi udeležilo niti 50% redno vpisanih študentov, v ne-zaimteresiranoisti študentov za organizacijo, ki jiim skoraj nd-česar ne nudi, saj se ni vklju-čilo v njene vrste skoraj četrti-ma redno vpisanih študentov. V dobro odbora združenja bi mor-da šteli le debatni klub, toda ta je zajel le ozek krog ljudi, kateri pa so se izgubljali v n^e-"plodnih in ftesiistematočniih di-»kusijah. Se najbolj delaven je bil klub psiholo-giov, kateremu je v pre-cejšnjd meri uspelo povezati etrokovnii študij z ostalo druž-beno znanostjo in idejno-poh-tičnim delom. Poleg tega jim je uspelo navezati stike z ostalkni psihološkimi cer.tri v državi, s katerimi koristno sodelujejo. Ceprav bi moral odbor na tej fakulteti posvečati ideološko-politični vzgoji bodočih učite-ljev in vzgojiteljev naše mladi-ne kar jiajveč pozornosti, je to delo skoraj popokiama za,nema-ril, v koliik-or seveda ne upošte-vamo dejavnosti debatnega klu-ba. O potrehi tega dela s-o člani organizacije sicer stalno govo-rili, toda vedno so se ustavljal; pri Lskanju oblik in. ugotovitvi, da študentje niso zaainteresiram za to delo. V letošnjem študijskem letu bo gotovo bolje. UstanoviLi so že študijske krožke, ponekod pa tudi že začelj s proučeva-njem graddva VII. kongresa ZK. Da pa bodo v te krožke zajeli čiiimveč študentov, ne bo po-trebnega samo mnogo trucia, temveč predvsem aktualno jn življenjsko obravnavanje pro-blemov. Pni delu skupšiine so korist-no sodelovali tudi profesorji in asiistenti, ki so predvsem po-udiarili, da tai se morali $T'U-dentje bolj vključevati v Tciil-Iturno, znanstveno in splošno družbemo dogajanje v Ljublja-jni. Prdfesor Skerl je menil, Ja ne bi smeli iti preko dogodk>>v Pa Koroškem, kj-er se naš f.i-velj bori za svoje osnovne kulturne pravice. Individualen študij na Aka-deimlioi za glasbo daje delu štu-dentsike organ:i.zacije poseiben zmačaj. Delo Zveze študentov ee je zato posebno razmahnilo v klubih. Najbolj uapešn-o je bilo v klubu komponiistov, slab-že pa v kluibu reproduktivcev. Oboji pa &o organizirali nekaj • flikademdj im, proslav. Na skup&čini so študentje Haijveč razpravljali o reformd Orgamiz.acije akademiij in ftu-dlijskega sistema, preštudirali pa so tudi osnutek zakona o akademijah. Zakcm je nekaksnia aiplikaoija univerzitetnega za-kona na umetnostne akademi-je. Uvedli bodo družber,o uprav-J^anje, poleg tega pa bo usta-bovljen poseben svet akademij. Zveza študentov je ob tem , naj bi že vendair naziv kvalifdiciranih di-jsHoimantov, poleg tega pa so l^zpnavJjali še o načrtih, pro-gramih in drugiih problemiih, ki se pojavljajo tudi v okviru ¦uinliiverze in ki bi jih kazalo v San krajšem 6asu lovala, bodo študenti ekonomi-je ustanovili pododbore po let-nikih, ki naj bi pomagali pre-sojati upravičenost posameznih prosilcev za subvencije in pod-pore. Ko je tov. Šinigoj, pred-sednik združenja, govoril o od-boru AIESEC, je ugotovil, da je preteklo leto uspešno delo-val in da bo moral v prihodnje posvetiti še več pozornosti strokovnim praksam v inozem-stvu. Pozornost pa bo moral odbor posvetiti tudi organiza-ciji praks inozemskih študen-tov, katerim narj bi poleg sfcro-kovne prakse omogočili tudi čim boljše spoznavanje naše stvarnosti. Novi odbor združenja bo mo-ral poživiti tudi družabno in športno življenje, ki je bilo do-slej omejeno le na brucovanja in plese oziroma strelska tek-movanja. Dobro bi bilo orga-nizirati razne izlete in najti nove oblike družabnega in športnega življenja. V novi odbor združenja eko-nomistov so študenti izvolili 15 članov iz vseh letnikov, kar bo pripomoglo k boljši poveza-vi in k reševanju raznih pro-blemov. POSEBNI POGOJI Pri ooemjevanju dela Zveze študentov n^ Višji &oLi za sooi-alne delavce je treba prcdvsem upoštevati specifične pogoje te šole, ki aahtevajo drugačen ka-rakter dela študentske organi-zaciije. Tli slušatelji so zvečina ljudje \z prakse, katerim po-meni študij strokovno izpopol-njevanje. Pri njihovem delu v organjizaoiijii je treba upaštevati kratek čas šolanja — samo tri, štiri semestre — in da so slu-šatelji te šole vklju^eni v po-Mtiične in družben^ organnzacije že na svojih nekdanjih ali bo-dočih delovnih mestih. Na &kupščiinii so študentje razpravljali predvsem o študiij-skih problemih, o borbi za afirmacijo poklica, kii se še nd uveljaviiil, predvsem pa o fluk-tuaciiji iz tega poklica, čeprav je še vedno premalo socialnih delavcev, posebno v raznih ob-činah. PREVEČ ŠTUDENTOV Iz poročila predsedniika zdru-ženja Z&J strojnikov, pa tadi iz diskusije, ki je nato sledila. je moč sklepati, da so študentjt-tega oddelka posvetili v leroš-njem študijskem letu naijveč poz©rno«ti statutu, učnem.u na-črtu in programom. Z novim študlijskim letoim, ko se je na strojni oddelek vpiisalo preko 300 novincev (največ iz drugih republik) je postalo vprašanje učnih prostorov !iz-redno aktualno, kajti zdaj ssa meznih fakultetah. Mislimo, da je tireba v prvi vrsti skrbeti,, ds pouk normalno poteka, nato še-le formalnio zadoščaiti raznim potrebnim in nepotretonim pred pisom. MARSIKAJ SMO . VIDEU Ce bi primerjald leto&njo skupščino s skupščinami v pre-teklih leti bi ugotovili, da nJ bilo ravno preveč napredka; medtem ko smo v nekaterih stvareh le na boljšem, pa v naj-bolj pomembnih še vedno ta-vamo precej zadaj. Skupščina je pokazala, da bo treba posvetiti največ pozorno- , sti ideološko političnemu d*elu, o katerem do sedaj ni bilo ne duha ne sluha. Kdorkoli bi po-skušal to dejstvo opravičevati, ne bi storil prav. Pokazalo se je, da so študentje v glavnem nezainteresirani za takšaio pro-blematiko. Kot glavni problem se je postavljal do sedaj vedno status šole in borba za prizna-nje stopnje visotke žole. Prav zaradi tega je bilo na letošnji skupščinj največ govora o tem, kako izboljšati ideološko dejav-nost in so bili v tej smeri po-stavljeni tudi nekateri sklepi. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri sklepih! Korak naprej je bil storjen z ustanovitvijo celice komunistov. Le ta pa bo morala v novem le-tu pokazati nekoliko več dejav-nosti in elana, če bomo hoteli, da se s.edanje stanje izboljša. Biti mora gonilna sila vse de-javnosti in vsak študent jo mo-ra čutiti. Da govorimo o koraku nazaj, je vzrok v tem, da bi morala biti tako pomembna stvar, kot je skupščina. nekoliko bolje pripravljena, predvsem pa bi se je morali udeležiti tovariši profesorji, šolski svet in &te-vilni športni delavci, ki so v tesni zvezi z našim šolanjem. Res je sicer, da so naši profe-sorji izredno zaposleni in da so bili nekateri prav takrat služ-beno odsotni, mislim pa, da jih je kljub temu še nekaj več. Prepričan sem, da niso bila razposlana vabila vsem onim, ki bi nam pri našem delu mogli in morali pomagati. Torej mo-ramo pomesti najprej pred svo-jim pragom in potem šele pred tujim. Prisotnih tudi ni biilo ' vseh žtudentov, kar se precej pozna pri tako majhnem številu. In še ena ugotovitev. Kljub velikim in težkim problemom, s katerimi se srečujejo študentje prav na tej šoli že drugo leto-ni bilo zastopnika Univerzitet-nega odbora niti njegovega na-mestnilta, ki je bil določen. To prav gotovo ni za nas vzpod-budno in ljudje si različno raz-lagajo tak odnos. 60 se že odločili, da ji bodo priBostvovali. Skupščino je pozdravil tudi Blaž Vrečko — predsednik UO-ZŠJ, ki je govoril o politično-ideološkem delu in med drugim poudari, da bi moralo biti to delo študentski organizaciji In študentom ob strokovnem štu-diju v dopolnilo. NEIZKORIŠČENE SUBVENCIJE Na redni letni skupščini ZS pravne fakultete se je tbialo veliko število študentov in go-stov — med njimi dekan prof. dr. Stojan Pretnar, prodekan dr. Hinko Lučovnik, člani profesor-skega zbora, predsednik faknl-tetnega sveta dr. Miha Potoč-nik in drugi. Največ so razpravljili o pe-rečih problemih fakultete, pr«d-vs«in o novem statutu ter o nc> vih študijskih pogojih. PredU-gali so, naj bi ZS čim' tesneje sodelovala s fakultetnim svetom ter da bi le-ta ve8 in korkret-neje razpravljal o oblikah po-uka, študijskih pripomočkih in materialnih razmerah študen-tov. Ugotovili so, da je bi!'.» ideološko politično delo v glav-nem zadovoljivo, predlagalj pa so, naj bi člani Zš skupaj s člani ZK študirali gradivo s VII. kongresa ZKJ. Poročilo socialno ekonomske komisije je razkrilo skoraj ne-verjetno dejstvo, da je okoli 25.000 dinarjev, namenjenib za subvencije in pomoč slabše si-tuiranim študentom, ostalo ae-izkoriščenih. To kljub temu, da je precej študentov, ki so pre-obremenjeni s honorarnim de-lom in se le s težavo preživ-ljajo — kar nedvomno negativ-no vpliva na njihove študijske uspehe. Ta problem je za prav-no fakulteto izredro pereč »n terja čimprejšnjo rešitev — si-cer bo delo na fakulteti nemo-gofte vskladiti % novim Stndij-skim režimom. Na skupščini so razpravljall tudi o razmerah v štndentskih domovih in menzah, fel da je oskrbovalnina nesorazmerno vi-soka v primerjavi z materialni-mi sredstvi študentov, da jc hrana v menzah nezadovol.iHra, predraga ipd. Letošnja skuščina je pokaza-la, da se pravniki dobro zave-dajo težav, ki jih čakajo pri nadaljnjem delu, in so tudi pri-pravljeni spoprijeti se a njimi. Ob podpori pristojnih orga-nov jim bo to prav gotovo mno-ro laže. ŠE VEČ ŠTUDIJA... Stud©ntje agronomske fako-J-tete so na svoji skupščini v glavnem razpravljald o mats-rialnih pogojiih študentov, o št.-j- Ceprav so cene žu višje, hodijo študen tje še vedno mimo nove menze v staro V ISKANJU NOVIH OBLIK Na skupščini združenja štu-dentov ekonomije, ki ji je pri-sostvoval tudi rektor univerze, bo študenti razpravljaili o vseh področjiiih dela ter o prablemih in smernicah za prihodnje le-to. Ttiiko bo treba posvetiti več npzornosti ideološko-politične-nfiru delu, najti zanj primerno obliko, ki bo pritegnila čim več študentov. Prav tako bo novi odbor moral zainteresirati za delo kolegice, ki se le v majhnem številu udejstvujejo v družbeno-političnem življe-njn, in jih pritegniti k aktiv-nemu sodelovanju. ' S študjjskimi problemi je tesno povezana tudi socialna problematika. Da bi komisija za socialna vprašanja bolje de- grajene za 60 do 80 študentiov> oginomino število poslušalcev. Nastane vpražanje, ali je bUo pametno sprejeti toliko novm-ceiv, ki n.e ovirajo samo starejše kolege pri študiju, temvei brvdo tudi sami fežko izvedli pod takšnimi ipogojji program študija po novem učnem načrtu, ki je, kakor verno, precej zahtevnejši kot dosediamji. S tem v zvezi je skupžčina tudi razpravljala o selekciji, ki naj bi »pripomogia« k režitvii tega problema. To-la ne sme se primerifti., da bi ss zaradi povečanega vpisa po-ostrili kriiteriji. Pereč protolem na strojnem oddelku je tudi pomanjfcanja predavateljev. Tako je na pri-mer za predimet »strojni ^le~ menti« uično mesto že tri mes^ce prosto. Tudi za opisno geometri-jo nimajo predavatelja. V*rr>;< temu je samo neredno izhajanie univerzitetnih objaiv, v kaferlii morajo bdti predhodno objavlje-ni podiatki kandidatov. na or.no-vi katerih potem lahko unLver-zitetni svet sklepa o namestitvi IDEJNO POLITIČNO DELO DOPOLNILO ŠTUDIJU Nedavne X. redne letne skup-ščine ZS elektrotehniške fakul-tete so se med drugimi udele-žili tudi dekan fakultete, pro-fesorji ter predsednik UO ZŠJ. Na skupščini so razen poročila o delu odbora v preleklem letu razpravljali predvsem o štu-dijskih problemih. o vprašanju uvedbe telesne vzgoje na fa-kulteti so govorili samo mimo-grede. Razveseljivo je, da se je 41 študentov, članov združenja, udeležilo delovne akcije pri graditvi avtomobilske ceste. V glavnem pa so šfcudentje na skupščini vztrajno molčali, kar je dajalo videz, da so zanje marsikateri problemi nezani-mivi. Mnogj kolegi so namreč zapuščali skupščino že pred koncem, kar nikakor ne gre, če V TEŽKIH POGOJIH Na skupščini ZS naravoslovne fakultete so med drugim ugoto viili, da bi morali študen.tje pr-sameznih oddelkov tesneje ¦-«-delovati med seboj, ker imajo vse pogoje za to. Ra-zeji matenialnih problemov ter problemov, nastalih v zvezi z novim univerziitetnim zako-nom, so na skupščiai govorili še o težavah nosameiznih oddGl-kov te fakultete. Najteže je farmacevtom III. letnika, ki ga na ljubljans-kii fakulteti ni, za-radd materialmh teža>v pa je m.arsdkomu otežkočen študij na oddelku v Zagrebu ali celo v Beogradu. drijskih problemih in o inozem-skih praksah. Študentje so me-ndli, da z novim študijskim ipro-gramoim snov ni skrčen^, pač pa so dobili še nove predmete. K skrajšanju študiija ne prispevajo niti skupdnskii dzpiti, ker je 4tu-» dent bolj vezan na roke in jo težko odgovaTjati na tako ob-širno snov naenkrat. Neredko-kdaj se tudi primeni, da so pn>-fe&orji dalj časa odsotni, tako ds dokončajio s predavarjem snovi šele nasledmje leto. Prav bi b'-lo, da bd pooblastili asistente, de bi lahko predavali v odsotnosti profesorjev. Materialni problemi študentoi* agronomske fakultete so veliko težjd kot drugod — predvsem zaradd tega, ker je precej šta-deontov kmečkega porekla. Sti-pendij je n'amreč občutno pr-i-malo, predvsem pa so preniiko. Honorarno se študentje težko zaposlijo, ker sicer preveč i.rf.i študij. Prakse v iniozemstvu so dobro organdziraD.e, vendar ie iu študente predpogoj, da jih naj-prej opravijo doom«. Govorili so tudi o i političnem delu, ki naj lews zaobseže študij programa ZKJ PROSTOROV Nl Na skupščini združenja štu-dentov arhitekture so razprav-ljali predvsem o problemu pomanjkanja prostorov. 420 slušateljev tega oddelka naj bi uspešno študiralo v risalnici s 165 prostori! Vpražanje je sprožil III. letnik, ki ne more uspe-šno opravljati vaj pri prof. Mihevcu, ker se za eno mizo stiskajo kar trije. Tako pa je nemogoče risati! Morda bodo našli izhod v tem, da bodo manj resni študentje delali do-ma in prinašali vaje na korek-ture. Prvi letnik arhitekture je vprašanje zase. 250 novincev naj bi našlo prostore v ' risal-nici za 25 ljudi. Zato mislijo, da bi bil že skrajni čas, da bi odddelek za arhitekturo prišel do novih prostorov, ker nika-kor ne gre, da bi zaradi po-manjkanja le-teh morala ome-jevati vpisovanje na oddelek. Kolegi iz višjih letnikov so razpravljali predvsem o ino-zemskih praksah. IAESTE pre&krbi celotnemu oddelku eno samo prakso na leto! Zato si iščejo študentje prakse na svojo roko — te pa včasih niso ravmo najbolj na mestu. V pri-hodnje bo mednarodni odbor ZS izdajal priporočila le štu-dentom, ki so v študiju neopo-rečni. Novi učni načrti bodo v kratkem izdelani, nato pa bodo o njih razpravljali na združe-nju. MORDA VENDARLE SKRIPTA Na skupščini oddelka za ko-mdjo in tekstilnega oddelka t«h-ndške fekultete se je zbralo 430 študentay. Največ so razprav-ljali o realdzaciji predpisa o skriptah in ostaldh učnih pripo-močkih. V primeru, da profes-miiisije, kar pa < boje ni bilo y-j-vsem zadovoljivo. Komisija za mednarudne <.vk ze ni imela mnogo dela. Stu-demtje so sicer razpolagald z >e-kaj praktikantskimi rresti, vsn-dar pa jih niso izkoristili — predvsem ziaradi finančnih te-žav, prepoznih obvestil in -.e-ugodnih terminov. Na skupšV;ai so sklendili, da bodo v prih^u-nje ponudili mesta za trgat.ev grozdja in druga dela v Frane*.;i študentom ostalih fakultet. Tudi delo ideološko-poMitiftne komisije ni bilo povsem zado^o-ljdvo, saj je organizirala le d/'>-je predavanj — za delo na avx> cesti pa je bil med študenti zelo slab odziv. Delo fizkutturne komisije n> bilo povsem uspešno, predvsem zaradi pomanjkanja objektov ?,s telesno vzgojo in finančnih te-žav, delno pa tudi zaradi nezg-ndmanja študentov. Predstavnik profesorjev, rorf. Bledweis, je med drugdm po]as-nil nov učni načrt in izrazil za-dovoljstvo ob sodelovanju 3tu-dentske komisije s fakulter.no upravo, ki je bilo precej uspešno. Po razpravL so študentje spre-jeli vrsto sklepov, ki jdh t>o-i-ročju. Pov^zava predstavnic — študentk z upravnim odborom šole je bila precej uspešna. saj so tako rešile marsikakšen pro-blem. V kratkem bodo študent-ke začele s študiranjem progra-ma ZK. Tov. Niko Silih je govorii o problemih na šoli za višje m'»* dijskih problemih na šoli kio doslej govorile kritično. Po-udaril je tudi, da je njitiov urnik prenapolr-jen — ¦dopoHne prakse, popoldne pa predavaaja tudj do 18 ure — tako da štu-dentke nimajo časa za izv^a-šolsko delo. Govoril j& tudi e specifdčnih nalogah ZŠ na 'll-jih šolah, ki bi se morale orav zaradi tega med seboi tesnaje povezati. Na šoli še vedno ni ustanov-Ijen aktiv ZK, ^.ato bi bilo pra^, da'bi se priključii aktivu ZK strokovnega osebja. Po končaai r"zprcvi o študentke izvoiue nov odbor in delegate ;.i skup-šano študentov ljubljansice in.-verze. Naš sprehod po kcnferen-cah na združenjih je kon-čan. Zadovoijni smo lah-ko, ker smo srecali več štMdentov kot nrejšnja leta, več volje in priza-devnosti *» isševanju mnogih problemov. To je nedvomno uspeh. Tam, kjer so delali slabo, bodo gotovo odpravili svoje napake. To je naša ŽE-LJA. 100 5TUDENT0V 0DG0V0RJA 6 100 ŠTUDENTOV ODGOVARJA • 100 ŠTUDENTOV ODGOVARJA Med dvema bregovoma teče življenje Med dvema bregovoma teče življenje — med univerzo, ki nas zbrane v predavalnice in seminarje poganja v vedno večji tempo dela in naporov, in študentsko organizacijo, ki zajema naše življenje, našo mladost, se z njma prežema in iz njiju živi. Dopolnjuje nas, dviga in daje čufiti našo družbeno pomembnost in ustvarjalnost. Z organizacijo se srečujemo skoraj vsak dan, saj posega v vse naše življenje, vse nuše probleme. Toda naivcčkrai so Ja srečcrja bežna, nedognana in nas zato puščajo hladne. Mcrda je pa bilo tdkšno srečenje nekoiiko globlje, intimnejše in pomembnejše, ko je 100 štu-dentov obiskata naša anketna poia. Anketiranje je bolezen mo-dernega časa. Vsakdo bi ho-tel anketirati vsaikogar o vsem mogočem. In nagdibi za to so ka.i različni: resni in neresnd, dobri in slabi, zapleteni in na-ivno preprosti... Naš je bii precei enostaven: dognati, kad misLijo študentje o svoji organizacijd, kako je njihovo žd'vlienje povezano z njo. To nam je tudi uspelo. In prepričani smo, da bodo od-govori teh stotih študentov le-po doipolnilo k vsem poroči-lom in razprav-am na decem-brski skupšeind Zveze študen-tcv. Kako naj sodelujem Naše prvo vprašanje je bilo bolj orientacijsko, da bi laže preso-dili in ocenili odgovore na ostala vprašanja. Vprašali smo namreč: Sodeluješ pri delu Zveze študen-tov? Ce ne, kaj te ovira? Imaš morebiti kakšno funkcijo? Velika vefiina odgovorov Je blla pritrdllnih. GJavna ovira za še večje in širše sodelovanje v orga-nizaciji so zahteve Studija in pa nepravilnosti v delovanju zdru-ženj. Toda preberimo najprej od-govore! Sem član ZS in redno plačujem članarino. To je v glavnem vse moje dielo. (Imam veliko dela s Studijem.) (III. letnik arh., gradb. in geod.) V Zvezi študentov sodelu.iem le takrat, kadar so organizaciji po-verjene širše naloge, katere bi manjše število ne moglo izvesti v doglednem času. Sicer pa mi čas ne dopušča, da bi stalno sodeloval (IV, let. stroj.) Sem član ZŠJ, plačujem članari-no. Za kakšno delovanje v okvi-ru ZSJ mi zmanjka časa, ker to nisem planiral v svojem urniku. (III. let. arhit.) Sodelujem — kakor se vzame. Ovire: študij .. . (III. let. elektr.) V ZšJ sem vključen. Pri n.ienem delu aktivno ne sodelu.jem. Ml-sltm, da je glavni vzrok v po-manjkanju časa in tudi v tem, ker Zveza sama končno ne more upo-števati vsakega študenta in ga pritegniti. (II. let. arhit., gradb. in geod.) Sem čla.n ZŠJ in sodelujem, ko-likor me v delo pritegne sama organizacija. (III. letnik.) Ne. Nič me ne ovira, toda kako pa naj sodelujem? (IV. elektroteh-nika.) Približatr se Clattštva inf1 iga prt-tegniti v svoje delo je vedno nov in pereč problem vseh organizacij. , Vsiljuje se nam star pregovor o Mohamedu in gori in po njem so-deč pade na nekatera združenja precej krivde, da ni bilo njihovo članstvo bolje vključeno v delo. Po mnogih drugih odgovorih pa lahko sodimo, da mnogo študen-tov — več kakor smo pričakovali — sodeluje neposredno pri delu odbora svojega združenja in tam opravlja različne funkcije. Gotovo moramo to pripisati široki dejav-nosti odborov preko raznih komi-sij, posebno študijskih. Vendar se zdi. da je bild delovanje združenj usmerjeno vse preveč le v delo odbora samega. Preberimo še ne-ksj otigovorov, ki bodo to po-trdili. Navaden član, vsi nimamo dela. (Abs. kemije.) Ne. Nič. Ne. To se pravi, brez funkcije res nimaš kaj delatl — razen plačevati članarino in mor-da: sestanki. (II. let. gradb.) Doslej nisem sodeloval. Letos bora poskusil — izvoljen sem bll v pododbor za šibki tok ... (elek.) Ustvarilo se je torej mnenje, da »odelovanje v Zvezi študentov ni možno, če nitnaš funkci.je! Vzrok temu je izoliranost odbora zdru-ženja, kl si kljub vsem naporom 8« nl znal ustvaritl primernih ob-lik za delo s člani organizacije. Pa o tem bomo morali spregovo-ritl še ob enem izmed naslednjih vprašanj. Še vedno dve mnenji Z našim naslednjim vprašanjem — kako ocenjuješ delo svojega združenja '— srao stopili na zelo široko področje aktivnosti študent-ske organizacije. Zato smo tudi po-»tavili več podvprašani — paČ \ skladu z različnimi podrooji dela Zveze študentov. Pričeli smo z ideo-loško političnim delom združenj. Iz vseh odgovorov se jasno vidi, da imajo študentje ideološko politič-no delo za najpo.membnejšo aktiv-nost Zveze študentov. V njem vidijo pravi smisel organizacije. Zdi se jim prav, da se mu posv^i vsa pozor-nost. Takole odgovarjajos Ideološko političino delo — to je po mojem glavni smisel take orga-nizacije, kot je ZŠJ. Postati m.ora me-rilo vsega njenega dela. (III. letnik agron.) Delo svojega združenja ocenju-jem predvscm po tem, kako mu je uspplo ideološko politično dplo s štu-denti. (Metalurg, II. letnik.) Politično delo je gibalo vspga ostalpga in tnu daje ceno ter cilj. (IV. letnlk stomat.) Oceftjevanje uspehov, ki so jih združenja dosegla pri ideološko po-litičnem delu, je zelo različno. Spo-znali bi lahko vse nianse od navdu-šenega proslavljanja do popolnega negiranja. To nam lahko dokazuje, koirkšno raznolikost ima io telo po posameznih združenjih. lahko nam Stiča .o različnih pogledih na pro-leme ideološko politirnega dela, lahko pa nns tudi opo/arja, da ne-katerim zdniženjem še ni uspelo najti idpološko politirnemu delu pra-vega mesta in ohlik ter vanj vklju-čiti vse svoje člane. Vendar sa se' nam take ugotovitve porodilc mitno-grede, saj niti niso bile cilj naše anketp. Zato odgovomv, ki se orae-Jujejo le na iake ugotovitve, niti ne bomo navajnli. Izredno zaniniivi in pomembni pa ¦e nam zde tisti odgovari, ki go-\we o posameznih dobrih in slabih straneh irleološko politifnpga dela, o vzrokih nekaterih neuspehov itd. Takšni so: Slabo. Imamo le »frazače«. Manj-ka sposobnih kolegov. ki bi zmo-gli . . . (II. lpt. grndben.) Zadovoljivo v .nižjih letnikih, v vi$jih slabje, kcr s« študontje že iz-oblikovali svoj svetovni nazor. . . (Kemik, IV. letnik.) Clan odbora nekega združenja je ¦apisnl: Smatram. da je med študenti pre-¦Hljhno zanimanje za ideološko po- litično delo. Naše zdrnženje se je na tem. podrorjn posluževalo predavanj in di^kusij (predavali so naši javni politični delavci), vendar za ta pre-davanja ni bilo med študenti tistega zaniuianja. ki bi moralo biti. (III. let-nik elektrotehn.) Precej pa jih je temn nasproto-valo. N. pr.: Oblika dela diskusijskih večerov ni Jiila mogoče najospešnej^a, ker so se dostikrat obravnnvala vprašanja, kt štndente niso pritegnila, >ker so bila pretežka . . . Predlagain, da se diskusijski ve^.eri bolje organizirajo, kar sc propagande tiče, in bodo bo-lje obiskani. (IV. let. ekonomije.) Dalo bi se več storiti s pravimi prijemi, kt bi zainteresirali mno-žico. Nasploh vlada precejšnje zani-manje za aktualna ideološko poli-tična vprašanja. (III. let'. medic.) Mislim. da je bilo nekaj na tem žc storjenega z debatnimi Večeri; bili pa so premalu obiskani. Mogoče zato. ker niso bile posrečene teme, včasih pa tudi vodjn debate. Vse-kakor pa je bilo preinalo stnotrnosti. (III. letn. slav.) Na ideološko političnem področju jc iiaSe združenje organiziralo ne-kaj predavanj in d^balnih večerov, a zaradi majhne prnpagande je bila udeležba slaba. (IV. lctnik gerni.) Poleg ostalih težav (pomanjkanje priniPTiicga kadra, prezaposlenost s študijem) se torej pojavljajo še or-ganizacijske. Njihov odraz sta dve že dolgo znani, \edno 7.nova in zno-va se pojavljajoči nasprotni mišlje-nji: študcntje niso /.ainteresirani za ideološko politično delo in pa: štn-dentje se živo zanimajo za ioeološke in politirne probleme. Kje bo res-nica? In rešilev? Marda je odgovor že v anketi.' Ideološko politično delo je — kot kažejo (Mlgovori — uspelo takrat, ko se je poslužcvalo oblik, ki so bile življenjske in študentom blir.n. Stu-¦ dentje ?utij» potrebo po še živaji-nejšem ideološko jiolitirneni dehi, nji-hove težnje je treba le zajeti in pra-vilno oblikovati. Tu pa imajo besedo predvsem orgnnizaciiskc sposobnosti ljudi, ki delajo na /druženjih. In še odgovor študcntke II. lelni-ka farmarije! « Idrološko polilifno delo — zakaj tak bobnef naslov? To flelo bi mo-ralo postati last vsakegn študenla, mn pomagati v iijegovih problemih, zato naj bo neposrednejše. Študcutje st lorej želr. da bi jim hilo to delo čimbolj približano, po-enostavljeno, »papnlarizirano v pro-pagandnem in vsebinskem smislu«, kakor je zapisal nekdo s strojništva Največ razgibanosti Delo okrog študijskih problemov _ je bilo najbolj razgibano. To pri«1 ji ktiiiyjihid govori pn so nam povedali «e -ibuoR" več — toda najprej naj spregovore. štndentje sami. Napisali so nam iiak-šne odgovore: ¦ ' : Mislim, da je tu ZŠJ ztiaja. naj-bolj pokazati svoj ugled. (IV. letnik ekonoraije.) Tu je bilo zdriiženje nspešno, le da je vsa dejavnost bila Vezana na ožji krog neposredno odgovornih to-varišev. (IV. letnik filoz.) Dosti sej. sestankov, govorjenja, a malo izpolnjenih sklepov. (IV. let-nik kemije.) urejanju zdravstvene zaščit« in sta-novanjskih vprašanj, Jasno jim je, da so »socialno ekonomski probl^mi težavna stva? in to tudi vedno bodo« (III. letnik ekoriomije) in da to še posebno velja za stnnovanjske pro-, bleme. Takole se je glasil eden iz-med odgovwrov: ¦ Le pri stnnovanjih se Se lii njč premaknilo. Toda jasno je, da je treba tu čakati najdlje. ZŠJ je že veliko storita, več kot drugi! (IV. letnik strojn.) Težkd je tudi pri subvencionira-aju. Takole pravijo študentje: Na področju socialno ckonoraskih problejuuv se ne da- delati brez de-narja. Množica revHih študentov — pa malo subvencij! (III. let. medic.) To delo je otežkočeno, ker do-stikrat ne morejo rešiti prošenj za-radi pogojev, po katerih lahko pro-silec dobi subvehcijo (20 kosil in večerij). (IV. letnik kcmije.) Močno se t(>rej čuti, d» je sul>-vencij premalo in da so tutli pogoji zauje¦'— obvezno aboniranje na ¦ 20 obrokov . — včasib nepjimerni. Ven-dar večini sedanji sistem subven-cioniranja uslreza. Poleg vseh ležav pa vidijo tudi »apake in pomanjkljivosti socialno-ekonoinskih koinisij pri posameznih združenjih: Organizacija se potrpežljivo bori, da bi rešila študente materialnih tež-koč, vendar ji to le v mali meri uspe žaradi teže problemov samili, deloma pa tudi zaradi neodločnosti. (III. letnik gradb.) Premaio je bilo storjenega prcd-vsem glede anali/e ekonomkega po-Io/nja študentov na naši fakulieti. Skrb za reševanje materialnih te/.av prepuščena vsakemu posamezniku. (IV. letnik fil.) Izvesti bi bilo treba aitaližo-^o*? eialnega stanja študenfov ter jim iskreno pomagati. (IV. letnik ekon.) Klnbskn vodstva so premalo ob-vešfalu . svoje i-lane o socialni ponio-či, ki bi jo lahko uživaii posamezni slabo situirani študentje. (III, let. pedag.) Premalo je bilo storjenega v tem, da bi sppznali resnično socialno sta-nje študcntov. Kajti 5000 dln štipen-dije ima lahko reven ali pa dobro situiran s4udcnt. Torej ta številka ne pove uinoRo. Tu je treba še dobro prijeti. (III. loi. sla-v.) M^nda so bili odgovori sami dovolj jasni. Mrtvilo, dvakrat mrtvilo Po*Seni v- iiasprot}u z dosl/pj ob-ravnnvaniini področji dela.-združenj se je pri področjih kulture ter športa in telesne vzgoje, ki sta ju zajeli naši naslediij.i povprašanji, pokaznlo. dn jc bilo storjenega le malo, ve-linoirta pa prav nič. Plficnjmo: s kul« t.uro. . ¦ -...-.;-•¦•..- • - 'bc" ()d^().vt.ri šliidenlov sb JmIuv glav-iJjpiii kriiit"i hi Iiilcoiiiči']': »Tii riičesar videti«. ¦'-»"hir.i nif«,''"»olkake' dtfjav-liostijt; »Hnmo .[jerspekiive«, »nula«j -vmiiiimuni« ild.. Tudi. nekoliko daljši odgovorj nisp /.vetieli' iii(" drugače: Nič, razeii 'brucovanj, kar pa ne spada y kultiiro ; . . (IV. let. kem.) Kultunio :p'«Mlrof je nc kaže poseb-nega lmprcdkii. Razen fe upošteva-mo redka predavanja iavnih kitlfur-nih deJnvcev. (HI. let. ekon.) Sairro ¦ dve predstavi v Drami.. (III. let.) . kulturnem življenjn. Nih*e ne pride, da bi se o tem pogovarjali. (Abs gradb.) In zanimiv nasvet: Povejte odboru, da spada tudi t<> v njpgovo področje . . . (IV. letnik tehnvke.). Naj velja ta n-nsvet koinurkoli, po-skrbeti bo lreha; da bo na naših fa-kultetah poleg idpološko političnega zaživelo polno življcnje tndi kulturno delo. In naše. knlturne skupine naj najdejo stik s svojim zalpdjem --študenti! Več nastopov za študente Ka smo vprašali študente, kaj mislijo o deln študentskih kultur-nih skiipin. so nam v večini prime-rov napisali občndujore, pohvalne odgovore. Prpprlčani so, da inji-hovo delo /jslnži vse priznanje« in da je pravzaprav »nekaj, na kar smo lahko povsem ponosni«. Pa preberimo kar odgovore same! — študenlka četrteg« letoika kemije je napisala: Le tako naprejl Nckaj, 9 čimer se lahko postavimo. Podobni so bili tudi odgovori ostalili. Na primer: Nad našimi kulturnimi sknpina-mi sem vedno prespnefen, pa to v dobrem smislu. (III. letnik ekono- mije)- Nikoli si ne b! misliln, da lahko študentje poleg štndija doseiejo še take uspehe. Posebno sta m! všer oba zbora. Primorci mogoT-e za spo-znanje bolj, so bolj neposredni. — (Absolvent germanisfikp). Folklora in pevski zbori so na vr-hu kvalitete. Morda cefo žp pre-vef . . . (V. lptnik medicnie). Pod»bnih pohvalnih mlgovorov bi lahkp^ nanizali šp več. Toda po-stnli snio po/.orni n«i dostavek zad-njpga odgovora — Morda celo pre-vp.č . . - . Podobnih inisll smo za-sV ženj, kot bi morale. V študentskih vrstah so premalo zasidrane. Go-tovo je tega nekoliko kriva sploš-na kultnrna nedejavnost' med širši-mi itudentskimi množicami, del krivde pa nosijo tndi kulturne sku-pine sarae. Verjetno bodo lo potr-dili tudi odgovori na naše vpraSa-nje: Kaj sodiš o nastopih študenlskih kiiltiirnih skupin za študentsko pu- Udgovori so bili — koi i.e nn prejšnje vprašnnje — skoraj brei izjeme pohvalni. Toda prav (ako so skoraj vsi imeli ludi kakšen pri-stavek. reš da je leh nasto^ov go-tovo premalo. Preberimo jili iie-knjl Njihovl nnstopi »o zplo kvnlitet-. ni, vendar jih je prenialo z.a štu-driiftsko publiko. (IV. letnik eko-uumije). ¦ ... naj bi bili bolj pogosti. (111. litnik pedag). '..Prireditve folklore nli p»' peVšfc«-'''' ga zbora so bile >ediH> leptv do/.l-Vetje. Škoda. da Ie" enkrat na le-tit. (ITI. letnik narav.). Navdušen sem. Samo še vefkratl (Absolvpnt slavislike). Zakaj b) jih posluSali samo drti-gt, tudi mi jih radi slišimo. (Absol- < vent gradbeništva). Verjetno so bili odgovori sanii i.e dovolj zgovorni. Sludentske kultnr-ire skupine se premalo posverajo študentski publiki, imajo zanjn premalo nastopov. Odtod tudi očitki žalostno, toda resnično Tudi pLe malo«, »Pri nas nič«, »Precej kla-vrno, obsepalo je le eno panogo — streljanje«. Toda naj o problemih študentskega športa in telesne vzgo-je spregovore štndciitje sami: Na podrofju telesne vzgoje smo se udejstvovali precej, delo pa ni šlo v širino. (V. let. rud.) Sport je premalo množičen. Res je, da zahteva izdatna finančna sred §tva. . . (III. let. elektr.) Za šport niislim, da je vedno pov-s(>d zanimanje zelo veliko, združe-nje pa ne daje, Jtolikor vem, po-sebnih možnosti za razmah. (III. let-nik arh.) Kolektivna športna dejavnost ni zajeta. S športom se nkvarjajo le posamezniki pri raznib društvih (IV. let. stroj!) Zaželeno nialo več Sportne dejav-nosti, ne samo vsako leto eno tek-movanje. (IV. let. kem.) Lahko bi bilo boljše. (III. lefnik tehn.) So samo moška tekmovanja, o žen-skera udejstvovanjn ni ne duha ne sluha. (Stndentka IV. let. kemije.) Na podrooju športa bi lahko bila večja razgibanost, predvsem med na-mi, ženskami. (III. let. fil.) Za šport ni prostorov, ni časa, edino kar je, je streljanje % asračno pnško. (IV. let. kem.) Več možnosti bi niorali nuditi /a sploJno telesno vzgojo študentov, ki niso v taki formi,'da bi labko tek-niovali. (II. naravosl.) Zalostno, tootrebu-jejo še kakega posebnega konien- Ustvariti pravo študentsko življenje O možnostih in potrebah ta veojo dpjavnost Zveze študentov v Študentskem naselju je bilo že do-sti povedanega. Vendar snio kljub temu eno izmed naših vprašanj po-svetili tej temi. Vprašali smo: Zdi se mi čndno, da je bllo kljub vsem naporom pravzaprav le tako malo uspeha. (III. letnik arhit.) Nismo se znali prav povežati s svojim predstavnikom, zaito je ilo bolj slnbo. (II. let. elektrotehn.) Naleteli smo na prehud odpor. Programi še vedno niso v redn. To-da moramo dosefi sodobni študij! (IV. letnik gradb.) Le nekaj odg©vorn ;im zdrnženje tega dela nc ziiajo pri-bližati. Primerjajmo naslednje štiri odgovore: Ni prostorov, tudi zanimanje ni preveliko. (IV. let. ekon.) Na kuUurnent podrof-jii bi se dalo precej več delati, verjetno se študen-tje sumi premalo zjuiirnnjo. (II. let. farm.) Kljnb obsfoju ^tiidentskih kultnr-nih skupin mno^i študentje /a iimo-!?e nlti ne veO% Zaradi te neinfor-miranitsti so študentje potem premi-šče-ni samim sebi. Ne nioremo prifa-kovaii množične knltunip dejavnosti med študenti tudi iz razloga, ker so prcobrrnicnjeni s štndijem. (III. let-nik elektr.). Radi bi zvedeli kaj vei o našem o zadržanosti, odtrganosti in osta-iem. Najholje nam to raslaga odgo-vor nekega Jtudenta romanisti-ke: Knlturne skuplne ne utegnejo pri-rediti kakšnega nastopa za nas, za-to jih tiuli ne poznamo in jih ne f-utimo za svoje. Samo uspehi, dose-ž.eni drugod, so premnlo. ln konrno tako izgubljamo tudi zaniiuanje za te skupine. Toliko o tem. Med odgovori smo zasledili tudi zauimiv predlog nekega absolventa pravne fakultete: Pred letr, na fe^tivalu Tribnne, sta mi bili zelo vseč obe drnmski predstavi — naša akademlja in zn-grebško študentsko gledališfe. Kaj ko bi z nekim skroinnim, prepro-stim študentskira gledališrem po-skusili tudi v I.jubljuni. Goiovo bi nam njegove pTedstave povedale več kot pa reprezeiitativne pred-stave Drame, glede p^oznavanja od-uosov sodobne glodališke iimetnosti namrec Zanimiv rcpertoar bi ved-no vlekel. Ker se o ustanovitvi ljubljanske-!?u študentskegia gledališra že ne-kaj govori, ni pa še nič goto\ega; ostanimo raje raenkrat le pri go-lem predlogu. Ugotovimo pa lahkn. dii nmenjeni predlog na zanimiv in svojski nnfin osrpdjuje kuHiirne potrebe in morebiti tudi težnje ljubljanskih itndentov. Kakšno naj bo d«elo šludentske organijtacije v naselju — pobožua želja! (IV. tetnik medicin^). V naselju doslej še nismo imeli tiičesa.T od organizacije. (III. Let-nik kemije). Ceprav nas je v naselju 1200, to nič ne pnmeni, ker si nismo ustva-rili nekega značilnega štiidcntske-ga življeiija. fiV. letnik filo/ori- k). Potrehe fpo živahncjšera deloyaiijn Zveze študentov med stanovalri na selja, v iifki meri pn tudi ostalih studcntskih dninov, verjetno ni tre-ba z.nova doknzuvati. Zato tudi ne bomo iinMijali vsch tistih odgovo-rov, ki govore izkljurno le o tem. (•olo\o so za vsnkoso osnova. (IV. let. fil.) Najli mnraino vspbino. obliko smo že dovolj doleo iskali. Z vscbino moramo privabili šludenta. Aktualnih idpološko pnlitirnih tem je vedno dovolj, sarno lotiti se tnornmo . . . (III let. tehnike.) Daje nam ;noč Morda se še nisnio povsem znebili vseh zaslarelih in sodobnosti nppri-niprnih nn/.orov o noki množirni po-litičui orgaiii/aciji kot taki. Morda kdnj postavljamo prevpf v osprpdjc njene politifno vzgnjnp in združeval ne namene, kdaj drngič pa jo spet ocenjujemo le po tem, kakšne ugod- noat! more UttdHI orlromn priskrbiett svojim članom. Na naše vprašanje: KaJ ti Itii« dentska organlzacija daje? smo dobili prpcej takšnih odgovorov, ki te misli docela potrjujejo. Na primer: Ne more mi dosti dati, ker je pre-več suho politifna. Mi smo mladi in naše težnje. tudi družbene, so bo-gate. življenjske. (III. letnlh agron.) Nift mi ne daje, preveč zastarelih aktivistirnih klišejev. (V. let. med.) Doslej nir, morda letos prakso. (III. let. ekon.) Ogromno, daje subvenclje, prak-se. (III. kakšna načelna razpravljanja — polemik o tem je 'nlo žz douolj — lahko ugotovimo, da so nekateri so-'elavci Revije vse svoje delo že vnaprej obsodili na •?v,speh, kp so.se lotili družbenih problemov abstrakt-w/'n&bb,"f0tf,ivno in" zavestno'ne^irajdč že zdavnaj do-mane zakonitosti. Praktična preizkušnja »upornega in kritičnega rodu« je s tem klavrno propadla. Sc slabše se je ta rod odrezal na leposlovnih stra->eh revije. Vse so polne le iskanja neke nove, čimbolj lodernistične smeri, subjektivizma, nerazuv^ljivih me-ajor in izraza sploh, prisiljenosti, modernizma po vsej ¦ ?li, zamaknjenosti v svet, ki ga ni, hrupne programa-'čnosti itd. itd. Tako je bila umetniška vrednost Revije 7 dokai majhna,.saj je vsakomur pomenil njen lepo-'ovni del še manj kot esejistični. Problem Revije 57 je toliko težji — ali pa tudi ¦ zžji. kakor se vzame! — zaradi tega, ker je izhajala >~>d okriljem Zveze študentov. Zato smo lahko upram- eno pričakovali, da bo Revija odraz umetniških in iružbeno teoretičntfi teženj sodobnega študentskega odu. Izkazalo pa se je, da je postala le oder za nadalj- i,ie životarjenje in razvijanje »kritičnega in upornega rodu«, za prikazovanje njegovih iskanj in manijestacij. 'ievija 57 ji bilo pričakovati, da bo splošno kulturno umetniško vzgojo ' študentom nudila uni-verza, oziroma da bodo to pre-vzele fakultete same. Nekaj več v tem p6gledu pač lahko napravijo umetniške akademije in pa tisti oddelki na filozofski fakulteti, ki so tej problemati-ki posveeeni, recimo, kulturno in umetnostno zgodovinski, primerjalne književnosti, filo-zofsko-sociološki itd. Ne mi-slim, da naj bodo študentje v pogledu splošne kulturno -umetniške vzgoje prepuščeni samim sebi, toda zdi se mi, da pri tem vendarle največ lahko storijo študentovski klubi, ki naj na primeren način povežejo zgoraj omenjene ustanove in oddelke s kar najširšitn krogom študentov. Zelo prirodno bi bilo, če bi n. pr. Akademija za igralsko umetnost prirejala po-sebne predstave in nastope za študente, če bi podobno pobudo prevzeli tudi ostali dve aka-demiji in seznanjali študente z rezultati svojega dela, študent-sk{ klubi pa bi naj organizirali razpravo o kulturno - umetni-ških problemih, od razbora re-pertoarne politike naših gle-dališč preko ocenjevanja posa-meznih pojavov v sodobni li-kovni umetnosti in preko lite-rarnih večerov do obravnava-nja konkretne kultume politike v našem času in v naši deželi. Odveč bi bilo poudarjati, da je pri tem velikega pomena delo vašega lista samega in posebej njegove kulturne rubrike. Kako ocenjujete delo In priizadevanja treh naših umetniških akademij. Ka-tere kvaJlitete oairoma po-manjkljivosti vidite v umet-niškii vzgoji, fci )o nudijo študentom? Na to vprašanje vam nekoli-'ko teže odgovorim, ker to delo premalo poznam in se tudj v primeru boljšega poznavanja ne bi čutil odločujočega za nje-govo ocenjevanje. Sodim, da je reorganizacija študija na Aka-demiji za igralsko umetnost, o kateri je v eni izmed svojih zadnjih številk pisal tudi vaš list, nekaj zelo pametnega. Ce bo s tem zvezano tudi globlje razumevanje resnično SOCIA-LISTlCNE kulturne politike in njenih glavnih nalog, potem bodo odpadlj pridržki, s kate-rimi so ljudje včasih spremljali delo te ustanove aM bolje re-čeno, presojall upravičenost njenega obstoja. Vaše mnenje o liite- rarno teor&tičnem ustvarja- nju v milajšega literamega rodu in posebej o Reviji 57. Odgovor na vprašanje ne Iji mogel biti kratek, ker je prav tu posebno težko kratkomalo izreči mnenje brez podrobnejše utemeljitve. Vtis imatn, da pri- hajajo nove mlade sile, ki bodo uspešno prebrodile lite- rarno, kritično in teoretično »prehodno .dobo« zadnjega de- setletja. Kar zadeva Revijo 57, bom o njej nekaj več pove- dal v odgovorn na zadnje vpra- šanje. Pogo&to je slilšat« pritožbe na račun repertoarne po-litoke ns45ih gledaiiišikih htiiš. Kaj sodite vi o njej? Kakš-ne so vaše sugestije za pri-hodnost v tem poglledu? Kar zadeva repertoarno poli-tiko naših glavnih gledaliških hiš, sem bil vedno mnenja, da morajo biti te hiše važni čini-telj naše SOCIALISTIČNE kulturne politike in zato težifci za najboljšim, kar je bilo in je ustvarjlnega v dramski umet-riosti preteklih in današnjih časov. Pri nas se v zadnjem času ustanavljajo tnajhne gle-dalfške družinice, ki večidel skušajo biti »avantgardistične« in seznanjati naše občinstvo z novejšimi deli svetovne drama-tike. To samo po sebi nj nič slabega, kolikor se take dru-žinice ne izrodijo v podjetja, ki z resničnimi umetniškimi pri-zadevanji nimajo kaj prida skupnega. Tudi eksperimentira-nje takih družin ni nič napač-nega: ljudje imajo priložnost videti delo zaslužno ali neza-služno reklamiranega avtorja, sami lahko presodijo, včasih tudi zmajejo z glavo dn potem gredo domov. Prav tako kakor s premnogih razstav »sodob-nega« slikarstva. Razni poizkusi domačih umetnikov naj bi naj-prej šli preko takšnih manjših odrov, preden pridejo v usta-nove, kakršna je Slovensko na-rodno gledališče. Te ustanove imajo po mojem mnenju mnogo odgovornejšo nalogo, ki sem jo že zgodaj nakazal. Ldkovno življenje se je v poslednjem obdobju močno razživelo, tako da Ljubljana v marstikaterem pogledu ne zaos. Najboljii rezultati dela po se-minarjih ne bi smeli ostati v okvirih nniverze, marveč bi morali v primerni obliki najti pot v naše revije. Kar zadeva Revijo 57, bi lahko za večji del V tej šievilki vam predstavljamo nekaj novejših del našega sodelavca akademskega slikarja Janeza Kneza. Sedaj pripravlja v Trbovljah razstavo, ki bo namenjena delavstvu v tem našem največjem rudarskem revirju. Na 8. in 10. strani našega lista objavljamo nekatera izmed teh del (stran 8 ČOLNI in OCA, stran 10 HREPENENJE in TIH02ITJE) Kolikor morem o tem soditi, me predvsem razveseljuje več-ja raznolikost, kj jo razodevajo v zadnjem času stvaritve naših upodabljajočih umetnikov, tako slovenskih kakor tudi sicer ju-goslovanskih, Slovenska ' filmska umet-nost ne more stopiti v korak s tovrstno ustvarjalinostjo v nekaterih drugih naših reptuit»Ulkah. Kje so po Va-šem mnenjiu vzrokd za sta-gnaoijo te sedme umetnosti pri nas in česa pničakujete od nje? Vzrokov je tukaj več, pred-vsem pa gre za razcepljenost morale biti oMtne že v snemal-ni knjigi, niso za časa ugotov-ljene, preden gredo milijoni za snemanje? zakaj se bolj ne po-svetimo tistim zvrstem film-ske ustvarjalnosti, v kateri smo dosejjli nekatere uspebe, recimo, dokumentarnem filmu, medtem ko bi z umetniškimi filmi nekoliko bolj varčevali in se jih lotili šele tedaj. ko so dana zares osnovna jamstva za us^eb,,? ,Kada.rwj'tx,jstvar ž^ žla. po zlu, je ne reši še tako buč-na reklama, ki tudi sicer sodi predvsem v trgovino, pfecej manj pa v umetnost. Važe priporabe k sloven-ski publioistiki. Katera po-dročja obdeluje v zadostni meri in dovolj tehtno, kate-ra so poftisnjena v ozadje? Kakžno vlogo bi morala prevzeti naša publicistika v bližnji prihodnosti? Predvsem Je treba ugotoviti, da danes Slovenci zaostajamo za nekaterimi drugimi našimi republikami ne samo v pogle-du filmske ustvarjalnosti, mar-več tudj v pogledu naše publi-cistike, vsaj kar zadeva naš revijalni tisk, pa tudl sicer se pojavlja sorazmerno zelo malo izvirnih slovenskih del in se-stavkov, ki bi obravnavali aktualno problematiko z vseh področij našega družbenega življenja. Naša sodobnost v po-gledu aktnalnosti in raznoliko-sti področij, ki jih obravnava, še zmerom močno zaostaja za predvojno Sodobnostjo. zlasti pa za tistim, kar danes od nje naš človek pričakuje. V ured-niškem odborn se dobro zave- njenlh publiclstov dejal, da so jim zares aktualni problemi našega časa močno odmaknjeni in da zato razsojajo o njih ab-straktno, brez poznavanja pred. meta, v posameznih primerih pa tudi dokaj neodgovomo. Koli-kor načenja različna področja našega in sploh sodobnega živ-ljenja, toliko je ta prednost skoraj praviloma paralizirana z abstraktnim postavljanjem in . t-eševanjem. , -njegoodli *»roble-mov, abst' aktnim tudi po na-činu posredovanja misli, po izumetničenosti formulacij itd. Naša publicistika bi moraia v bodočnosti bolj izpolnjevati vlogo, ki ji je povsod in ziherom pripadala; reagirati na vpra-šanja, ki jih postavlja konkret-no življenje v konkretnem času in na konkretnem prostoru. Takšnih vprašanj pa je prav danes sila dosti na vseh po-dročjih naše dejavnosti. Poglej-mo samo, kakšno obilico vpra-šanj je postavil VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, koliko je vprašanj, ki jih je navrgel naš spopad z različnimj oblikami dejanskega revizio-niztna, koliko je vprašanj, ki vsak dan rastejo iz naše prak-tične družbene graditve! Ob njih se ni mogoCe omejiti /golj na področje umetnosti in knji-ževnosti. Vsega tega se zaveda-mo, toda v smislu tega spozna-nja je treba V bodoče tudi de-lati, zlasti pa je potrebno kar najtesnejše sodelavanje mladi-ne, ki stopa na mesto starejših in nadaljuje stvar, ki ji je z njimi skupna, stvar socializma in njegovega razvoja V naši de. želi. MIHAIL SOLOHOV: Usoda človeka (nadaljevanje in konec) 29. junija zjutraj mi ukaže moj major, naj g« peljem iz rr 'a v smeri Tro&nice. Tam je vodil graditev utrdb. Odpeljali smoj se. Major 'na zadnjem sedežu mirno dremlje, meni pa hoče srce skoraj skočiti iz prsi. Vozil sem hi-tro, izven" mesta pa sem zmanjšal brzino. Potem ustavil avtomobil, zlezel iz njega in se razgledal: daleč za menoj sta bila dva tovor-njaika. Vzel sem utež in širše odprl vratca. Debiluhar se je zavalil na naslon sedeža in narahlo smrči, kakor da bi ležal doma pri ženi. No, udaril sem ga z utežjo po levem sencu. Povesil je glavo. Zaradi sigurnosti sem ga še enkrat udaril, vendar ga nisem hotel ubiti. Mora.1 sem ga pripeljati živega, našim bo lahko marsikaj povedal. Iz toka sem vzel parabelo, jo vtaknil sebi v žep, zabil izvijač za naslon zadnjega sedeža, ovil majorjev vrat s telefonsfco žico in jo privezal na palico. To sem storil zato, da se ne bi zvalil na stran, in da pri hitri vožnji ne bi padel. V naglici sem navlekel nase nemško uniformo in kapo, no, in pognal avtomobil prav tja, kjer je bobnela zemlja, kjer je bila borba. Na nemške prednje položaje sem privozil med dvema bunkerjema. Ko so iz njih pri-tekli vojaki z brzostrelkami, sem namenoma zmanjšal brzino, da bi videli, da se pelje majOT. Toda začeli so kričati, mahajo z ro-kami in kažejo, da tja ne smem. Jaz pa kakor da ne razumem, piritisnil sem na plin in po-gnal z vsemi osemdesetimi. Predno so se za-v»dli in s strojnicami vžgaJi po avtomobilu, bil že na zemlji brez gospodarja in se rebijal w.ed jamami kakor zajec. Nemci so tolkli od zadaj, pa tudi naži so ponoreli, in vžgejo od spredaj. Prčdnje steklo so mi štirikrat prebili, radiator raztrgali s kroglami... Toda tu je že gozdiček nad jezerom, naši tečejo k avtomobilu, zapeljal sem v ta gozdiček, odprl vratca, padel na zemljo in jo skoraj brez diha poljubljal. Mlad fantič, na bluzi je imel epolete, ki jih še nikoli nisem videl, prvi priteče in se reži: »Aha, hudičev Hgic, si se izgubil?« Str-gal sem s sebe nemšffl uniformo, vrgel kapo pod noge in mu pravim: »Ljubi ti moj go-bezdač! Sinček dragi! Kako naj bom Fric, ko pa sem rojen Voronežec? Bil sem v ujetni-štvu, razumeš? Sedaj pa odvežite tega mer-jasca, ki sedi v avtomobilu, vzemite njegovo aktovko in me odpeljite k vašemu koman-dantu.« Oddal sem jim pištolo in začeli so me podajati iz rok v roke, tako da sem se zvečer že znašel pri polkovniku — divizijskem poveljniku. Medtem so me nahranili, okopali, me zaslišali in mi dali obleko, da sem se javil pri polkovniku v bunkerju tako, kot se spodobi, čist na duši in telesu in v polni formi. Polkovnik je vstal izža mize in mi stopil naproti. Objel me je pred vseini ofi-cirji in pravi: »Hvala ti, vojak, za drago darilo, ki si ga pripeljal od Nemcev. Tvoj major s svojo aktovko nam je dražji od 20 drugih jezrkov. Pri poveljstvu te bom pri-poročil za vladno nagrado.« Zaradi teh besed, zaradi ljubezni sem bil silno razburjen, ust-nice se mi tresejo, me ne ubogajo, tako da sem lahko samo izdavil: »Prosim, tovariš polkovnik, da me vpišete v strelski oddelek. Toda polkovnik se je zasmejal in me po-trepljal po rami: »Kakšen vojak pa si, ko se komaj držiš na nogah? Se danes te bom po- slal v bolnico. Tam te bodo pozdravili, nahra-nili, potem boš odšel za mesec dni k družini na dopusit in ko se vrneš k nam — bomo vi-deli, kam te bomo določili.« In polkovnik in vsi oficirji, ki so bili pri njem v bunkerju, so mi segli v roko in se prisr&no poslovili od mene, tako da sem odšel popolnoma zmešan. V dveh letih sem se popolnoma odvadil člo-veškega obnašanja. In glej, bratec, če sem moral govoriti s poveljsitvom, sem iz navade še dolgo nehote vlekel glavo med ramena, kakor da bi se bal, da me bodo udarili. Tako so nasvzgajali v fašis'tičnih taboriščih ... Iz bolnice sem Irini takoj napisal pismo. Vse sem kratko opisal, kako sem bil v ujet-ništvu in kako zbežal skupaj z nemškim ma-jorjem. In kdo bi to pričakoval, le od kje sern jetnal to otroško bahanje? Nisem mogel zdržati in sem sporočil, da me je polkovnik obljubil predlagaiti za nagrado ... Dva tedna setti spal in jedel. Hranili so me pomalem, toda večkrat, kajti če bi mi dajali hrane po mili volji, bi zbolel, je dejal doktor. Popol-noma sem sd opomogel. A čez dva tedna ni-sem mogel pojesti niti koščka več. Odgovora od doma ni bilo in moram priznati, lotilo se me je domotožje. Hrana mi še na misel ne pride, ne spim in po glavi mi brodijo ne-prijetne misli... Tr^tji teden dobim pismo iz Voroneža. Pisala pa ni Irina, temveč moj sosed, mizar Ivan Timofejevič. Daj bog, da nihče ne bi dobival takih pisem!... Sporoča mi, da so Nemci že junija 42. leta bombardi-rali letalsko tovarno in da je težka bomba padla naravnost na mojo hišico ... Irina In hčerki so bile ravno doma ... No, piše, da nisb našli od njih niti sledu, a na kraju, kjer je stala hišica, je sedaj globoka jama .. . Ta-krat pisrno nisem prečital do konca. Oči so se mi zameglile in pritisk okrog srca ni hotel popustiti. Legel sem na posteljo in čez nekaj fasa do konca prečital pismo. Sosei piše, da je bil Anatolij med bombardirainjem v mestu. Zvečer se je vrnil v selo, se zastrmel v jamo in ponoči zopet odšel v mesto. Pred odhodom je dejal sosedu, da se bo javil kot prosto-voljec na fronto. To je bilo vse. Ko mi je pri sarcu odleglo in v ušesih za-šumela kri, sem se spomnll, kako težko se je na kolodvoru od mene poslovita moja Irina. Z% takrat je njeno žensko srce slutilo, da se na tem svetu ne bomo več videli. In jaz sem jo takrat pahnil od sebe ... Bila je družina, lasten dom, vse to se je leta oblikovalo in vse se je v hipu sesulo. Ostal sem sam. Mislim si: »Morda pa se mi je o mojem ne-smiselnem življenju samo sanjalo? Saj sem v ujetništvu' skoraj vsako noč govoril z Irino in z otročički in jih vzpodbujal: rodni moji, ne bodite žalostni zaradi mene, vrnil se bom, jaz sem močan, preživel bom in zopet bomc vsi skupaj ... Torej sem se dve leti pogo-varjal z mrtvimi?!« Pripovedovalec je za trenutek umolknil, potem pa spregovoril že z drugim, pretrga-nim in tihim glasom: — Daj, bratec, prižgiva si, čutim da me daje naduha. Prižgala sva si. Na polju, zalitem z vodo, je zveneče potrkavala žolna. Kot prej je topel veter leno majal suhe mačice na jelši; kot prej so kakor pod napetimi belimi jadri v visoki sinjini plavali oblaki, toda drugačen se mi je zdel brezkrajnii svet v teh minutah žalostnega molčanja, ki se je pripravljal k velikim nalogam pomladi, k večni potrditvi novega v življenju. Molčanje je bilo neprijetno, zato sem vpražal; — In kaj je bilo dalje? — Dalje? — se je nehote odzval pripove-dovalec. — Polkovnik mi je dal mesec dni dopusta in čez teden dni sem bil že v Voro-nežu. Peš sem prišel do nrjesita, kjer sem nekoč živel z družino. Globoka jama, polna rjave vode, okrog stepna trava do pasu .. . Samota in pokopališka tišina. Oh, težko mi je bilo, bratec! Kmalu sem se vrnil na kolo- dvor. Tam nisem mogel ostati niti ure več in še isti dan sem se odpeljal nazaj v divizijo. Čez tri mesece pa se je tudi meni nasme-jala sreča, kakor sončece izza oblaka: javil se je Anatolij. Poslal mi je pismo. Bil je na drugem delu fronte. Za moj naslov je zvedel od soseda Ivana Timofejeviča. Zgodilo se je tako, da je najprej prišel v artilerijsko šolo. tam mu je prav prišel nje-gov talent za matematiko. Cez leto dni je z odliko končal šolo, odšel na fronfeo in sedaj mi piše, da je dobil čin kapetana. Poveljuje bateriji topov kalibra petinštirideset in ima že šest medalj in odlikovanj. Z eno besedo — prehitel je očeta na vseh koncih. In spet sem biJ nanj strašno ponosen! Vzemi, kakqr hočeš, toda moj rodni sin je kapetan in ko-mandir baterije, to ni šala! In še taka od-likovanja ima. Nič ne de, če njegov oče vozi na Studebakerju naboje in drugi vojni ma-terial. Oče ima svoje za seboj, njega pa kvečjemu še čaka življenje. In v nočeh so mi začele broditi po glavi starčevske sanje, kako se bo vojna končaia, kako bom oženil sina in sam živel pri rhla-dih, se ukvarjal s tesarstvom in pestoval otroke; z eno besedo, vse take in podobne starčevske zadeve. Toda tudi tukaj sem do-živel popoln polom. Pozimi smo napredovali brez oddiha in da bi pztgosto pisala drug dru-gemu, ni bilo časa, a ob koncu vojne, Se poleg Berlina, sem zjutraj poslal Anafoliju pisemce, in že drugi dan dobil odgovor. Tn tedaj sem spoznal, da sva prišla s sinom k nemški prestolnici po različnih poteh in se nahajava blizu drug drugega. Nestrpno setn čakal snidenja. No, in srečala sva se ... Toč-no 9. maja zjutraj, na dan zmage, je mojega Anatolija ubil nemški ostrostrelec ... Popoldfte me pokliče četni komandir. VI-dim, pri njem sedi meni nepoznan podpolkov-nik. Stopil s.em v sobo in vstal je pred meno) kakor pred višjim činom. Komandir moje čete pravi: »K tebi, Sokolov, •—« sam pa s« OB URRKORITVI NJE6OVE DRAME »VELIKA ŽEHTA« V DRAMI Pozdravljen Vladimir Majakovski Kod se je mudil m zaikaj pn-haja dragi tovariš Vladimir Majakovski tako kasno med ncus, o tem bodo spregov-orili kulturni zgodovinarji. Žame je važno predvsem razveseijivo dejsftvo, da je končno le prišel in da smo ga sprejeli z navdu-šenje.m. brez zlorabe vn podti-kanja, sprejeli smo takega, ka-kršen je zmera) bil: ves pre-dan Revoluciji/ves neugna/n v boju z okorelostjo, birokrat-sko nadutostjo in lažno človeč-nos-tjo in samo tak bo »sfal za,-pisan v zgodovini svetovne so-dalvstične revolucije. Zapisan bo kot eden tistih poetov, ki je ostal zvest idealom revvlv-cije kljub pošastni bvrokratski poplam, ki je zajela Rusvjo v Času prve petletke. zvest Leni-novim po' ^igovor. B. A Je oibnn.il k ofenu. Pretreslo me je, kakor od elatotri&nega toka. Slutil sem, da ne bo nič dobrega. Podpolkovnik je stopil k meni in t*ho pnavi: >Bodi pogumen, oče! Tvoj sin, kapitan Sokolov, je bdl danes na bateriji ubit. Pojdi z rneoioj!« Zamajal sem se, vendar sem se otodržal na nogah. Še sedaj se spominjam kakor v sa-Ojah, kako sem se peljal skupaj s podpol-bovnikom v vellkem avtomobilu, kako smo se prebijali po ulicah, pokiih ruševin, megleno se spominjam čete vojakov in z rdečim ža-mefcom obite krste. A Anatolija vidim tako, kakor tebe, bratec. Stopdl sem h krsti. V njej ieži moj in — ne moj san. Moj — ta je vedino naemejan, ozkopleč deček, z ostrirn Adamo-vim Jabolkom na suhem vratu, tu pa leži mlad, plečat, lep mož, oči ima na pol pri-prte, kakor da gleda mimo mene, v meni nepozmamo daljavo. Samo v kotičkih ust je za vedno ostal nasmešek prejšnjega sinčka ToIJke, kakržnega sem nekoč poznal... Po-lJiibM sem ga in odšel stran. Podpolkovnik je govorll. Tovarišd — prijaitelji mojega Anato-lija — si brišejo solze, meni pa se zdi, da so »e moje neizjokane solze posušiJe na srcu. Moorda me zato tako boli? ... V tiuji, nemški zemlji sem pokopal svojo pdsiednjo radost in upamje. Zagrmela je ba-tertja mojega sina — spremljajoč svojega komandirja na daljnjo pot in v meni, kakor da 6€ je nekaj utrgalo ... Ko sem prišel na-eaj v četo, nisem bil podoben samemu sebi. Kmalu potern so me demobilizirali? Kam naj grem? Morda v Voronež? Raje povsod dru-gam! Spommil sem se, da v Urjupinsku živi moj tovariž, ki je bil zaradi rane demobili-ziran še pozimi — nekoč me je vabil k sebi. — Spomnil sem se nanj in se odpeljal v Ur- Moj prijatelj in njegova žena nista imela otrok. Živela sta v lastni hišici na robu me-•tau Čeprav je imel invalidnino, je bil zapo-slen kot šofer v transportnem podjetju — t«dii sam sem tam dobil delo. Nastanil sem se prljatelju, ki me je lepo sprejel. Vozill 10 najrazličnejše tovore, jeseni pa smo pre- važali žito. Ta čas sem se tudi spoznal z mojim noviro sinčkom, s tem, ki se igra na pesku. Ko se z vožnje vrneš v mesto, si se seveda najfprej uatavil v čajnici, da bi dobil kaj za pod zob. No, in seveda, da bi nekaj tudi po-pil. Povedati moram, da sem se kar trdno oprijel te slabe navade ... In nekoč sem za-gledal poleg čajnice tega fantka, drugi dan — ga vidhn zopet. Takšen majhen razcapa-nec: obraz ves v lubeničnem soku, umazan kot prah, nepočesan. Očke pa take kakor zvezdice v noči po dežju! In tako se mi je priljubil, čudna stvar, da mi je bilo dolgčas po njem in sem hitel z vožnjo, da bi ga čim-prej zopet videl. Okrog čajnice se je tudi hranil — kar mu je kdo dal. četrti dan, ko sem ravno iz kolhoza pe-ljal tovor žita, zavijem k Čajnici. Moj fantič sedi pri vhodu, binglja z nogami in vse kaže, da je lačen. Nagnil sem se skozi okno in mu zakričim: »Ej, Vanjuška! Hitro sedi na avto, ko odpeljem do dvigala, se vrnem sem in bova poobedovala.« Od mojega krika se je stresel, skočil s praga, splezal na stopnico in tihso vprašal: »A vi, stric, kako veste, da mi je ime Vanja?« In široko je odprl očke, čaka. kaj mu bom odgovoril. No, pravim mu, da sem izkušen človek in da vse vem. Vstopil je na desni strani. Odprl sem vratcay ga posadil poleg sebe in odpeljal. Zivahetn, kakor je bil, je'nenadoma utihnil, se zamislil in me zdaj pa zdaj z vzdihom pogledal' izpod dolgih, kvišku podvitih tre-palnic. Tak majhen ptiček, pa se je že naučil vzdihovatl To mu ne pristoja. Vprašam: »Kje je tvoj o&e, Vanja?« Sepeta: »Padel je na fronti.« — »A mama?« — »Mamo je ubila bomba na vJaku, ko smo se peljali.« — »Od-kod pa ste .se peljali.« — »Ne vem, se ne spominjam .. „<< — »In nimaš nobenega sorod-nika?« — »Notbenega.« — »Kje pa prenoču-ješ?« — »Kjer se nameri.« Grenko mi jte postalo pri srcu in tedaj sem se odločil: »Ne bo se zgodilo, da bi vsak zase propadalal Vzamem ga za svojega.« In takoj mi je pastalo, laže in nekako svetlo v duši. Sklonil sem se k njemu in tiho vpra-šal: »Vanjuška, ali veš, kdo sem?« Šepetaje je vprašal: »Kdo?« Ravno tako potiho mu pravim: »Jaz sem — tvoj oče.« Moj Bog, kaj se je sedaj zgodilo! Vrgel se mi je okrog vratu, me poljubljal na lica, ustnice in čelo, sam pa tako zveneče in tenko kriči, da bi v kabini skoraj oglušel: »Očka rodni! Vedel sem! Vedel sem, da me boš našel. Vseeno me boš našel! Tako dolgo sem čakal, da me boš našel!« Stisnil se je k meni in ves vztrepetal, kakor travica pod vetrom. Jaz pa imam meglo v očeh, zona me obhaja in roke se mi tresejo ... Čudim se, da takrat nisem spustil krmila! V jarek pa sem vseeno nehote zapeljal in ustavil motor. Dokler ni izginila megla z oči — sem se bal voziti: lahko bi koga povozil. Tako sem stal pet minut, sinček pa se stiska k meni z vsemi silami, molči in drgeta. Z desno roko sem ga objel. polagoma stisnil k sebi, z levo pa vžgal motor in zapeljal nazaj v svoje stano-vanje. Kaj bi s silosom, takrat mi ni bilo do silosa. Avto sem pustil poleg vrat. svojega nove«a sinčka vzel v naročje in odnesel v hišo. On pa je ovil moj vrat z ročicami in ga ni iz-pustil. S svojim licem se je pritisnil k mo-jemu neobritemu licu. Tako sem ga prinesel v hišo. Gospodar in gospodinja sta bila rav-no doma. Vstopil sem, jima mežikal z obema očesoma in bodro pravim: »Glejta, pa sem našel svojega Vanjušo! Sprejmite naju, do-bri ljudje!« Onadva, brez otrok, sta takoj spoznala, za kaj gre. Jaz pa nikakor nisem mogel odtrgati sin-a od sebe. Končno sem ga le pregovoril. Umil sem mu z milom roke in ga posadil za mizo. Gospodinja mu je nalila na krožnik zeljnato juho, ko pa je videla. kako pohlepno je, so se ji vdrle solze. Stoji pri pečici in joka v predpasnik. Moj Vanju-ška jo je zagledal, da joče, stekel k njej, jo vleče za predpasnik in pravi: »Teta, zakaj pa jočefre? Oče me je našel poleg čajnice in saj bi morali biti veseli, vi se pa jočete.« Ona pa — bog jo dal, se še bolj razjoče. Prav raz-meh&ala se jel Po kosilu sem ga peljal k frizerju, ki ga je ostrigel, doma pa sem ga okopal v koritu i>n ga zavil v čisto rjuho. On pa me je objel in mi tako za&pal na rokah. Previdno sem ga položil na posteljo, se odpeljal do silosa, raztovoril žito, avto postavil v garažo in v dir po trgovinah. Kupil sem mu suknjene hlače, srajčko, sandale in čepico. Seveda vse to ni bilo po meri in tudi kakovost je bila slaba. Zaradi hlač me je gospodinja celo oštela. »Saj si znorel, pravi, ko hočeš otroka v tej vročini obleči v suknene hlače!« In v trenutku je bil na mizi šivalni stroj, pobr-skala je po skrinji in čez eno uro je moj Vanjuška že imel kratke hlače iz satena in belo srajčico s kratkimi rokavi. Spat sem le-ge] skupaj z njim in prvič po dolgem času sem mirno zaspal. Vendar sem ponoči štiri-krat vstal. Prebudim se, on pa mi leži pod pazdUho kakor vrabec pod napuščem. Tiho diha in pri srcu mi postane tako radostno. da tega ne moreš povedati z besedami. Paziš, da se ne bi obračal, da &a ne bi zbudil, ven-dar ne vzdržiš, tiho vstaneš, prižgeš vžiga-lico in uživaš nad njim . . Pred jutrorn sem se zbudil in nisem mogel razumeti, kaj me tako duši. Bil pa je moj sinček, ki je zlezel iz rjuhe, legel preko mene in mi z nožico pritiskal na grlo Spati z njim ni udobno, navadil sem se pa tako, da mi je brez njega dolgčas. Ponoči ga za-spanega pobožaš ali pa poduhaš vihraste la-ske in srce postane lažje, moje srce pa je od gorja okamenelo . . Prvi čas ;e je skupaj z mano vozil na krajše vožnje. Potem pa sem spoznal, da to ni prav. Kaj potrebujem sam? Krajec hruha in čebulo s soljo, pa je vojak sit za ves dan Z njim pa je druga stvar: treba mu je pre-skrbeti mleko, skuhati jajček, pa tudi brez čaja ne gre. Posli pa ne čakajo. Zbral sem vse sile in ga prepustil gospodinji v oskrbo Do večera je prelival solze. zvečer pa jo je pobrisal na suu. jer jc čakal r.a srečanje z menoj do pozne aofti. Težko mi je bilo z njim v začetku. Nekoft sva legla spat še pred nočjo. Podnevi sem se zelo utrudil, on pa — vedno je bil tako šče-betav kakor vrabček • je bil tih. Spražujem: »O čem premišljuješ, sinček?« On pa me \T3rašuje in strmi v strop: »Očka, kam pa si dal svoj kožnati plašč?« »Nikoli v življenju nisem imel kožnatega plašča.« Moral sem se izmotavati. »Ostal je v Voronežu« — n pra-vim. »Zakaj pa si me tako dolgo iska]?« Od-govorim mu: »Iskal sem te, sinček, v Nemčiji in na Poljskem in vso Belo Rusijo sem pre-hodil, ti pa si bil v Urjupinsku.« — »Urju-pinsk — je to bliže Nemčiji? Ali je od na-šega doma daleč do Poljske?« Tako sva kram-ljala pred spanjem. Misliš ti, bratec, da je vprašal za kožnali plašč kar t.ako Ne, vse to ni bilo brez na-mena. To pomer.i. da je nekoč njegov pravl oče nosil kožnati plašč in da si je to zapom-nil. Otroška pamet je kakor poletna bliska-vica: zažari, osvetli vse za kratek hip in ugasne. Tako tudi njegov spomin oživi po~ dobno kot poletni blisk. Morda bl midva živela še kakšno leto v Urjupinsku, toda v novembru se mi je prl-petila nesreča: vozil sem po blatu in na neld pristavi mi je avto zaneslo in pri tem sem podrl kravo. ki mi je prišla na pot. No," zna-na stvar, babe so dvignile krik, l]udje so pritekli in tu je bil kakor nalašč tudi nad-zornik. Vzel mi je vozni^ko knjižico, naj sem ga še tako prosil — ni se usmilil. Krava se je dvignila, zavihala rep in se zapodila po ulicah, jaz pa sem ostal brez knjižice. Preko zime sem delal kot tesar, potem sem si začel dopisovati z nekim prijateljem — ta živi v vaši oblasti v kašarskem rajonu, služi kot šofer — in on me je povabil k sebi. PiŠe mi: Kakega pol leta boš tesaril. potem pa tl bodo v naši oblasti izdali novo knjižico. Ta-ko sva sedaj s •--inkom peš namenjens ˇ Kašari. PRED ZAKLJUCNIM SESTIM LETNIKOM NASE SODOB- NOSTI Razmišljanje o preteklosti in prihodnosti Ze lep čas sem opažamo, da s slovenskim reviainiin Hvljenjem nekaj ni v redu. Revije so premalo idejno izra-zite, težko je govorlti o nj ihovih trdno začrtamih estetskih konceptih, so v vrtincih nenehnih administrativnih rae-njav, kar jim je vse prej v škodo kot v korist. "Vse to rojeva vrsto vpralanj, s katerimj je prav gotovo pove-lano tudi preskopo gibanje naše knlture v smeri osve-ievanja estetskih kriterijev in dejanskega poglabljanja nale filozofske misli « Delež teh slabosti nosi tudi Naša sodobnost. Tudi v njej ni dejansko trdnega jedra, ob ka-terem bi se zbirali vsi estetsko in idejoo somiseLni sodelavci, čeravno bi reviji prav to dalo temelje in dejansko ustadj enost njenega koncepta. Vpogled v dejan&ko stanje v našd kulturcii sredlni kaže, da se je izobli-kovaJa predvsem estet&ka dife-renciacija, ki nujno terja med-sebojni sipopad obeh struj: ti-stih, ks gledajo moč umetniške izpovedi v realdstičnem izraz-nem konceptu, na eni, in. tistih, ki se bore za razbitje realistič-ne form€ in za osvežitev umet-niškega izraza z modernimi do-gnanji, na drugj strani. Težko je namreč verjeti, da bi mogli tolikanj različnd pogledi na vse-bino in formo umetniškega iz-povedovamja, kot so se izobli-kovaii pri nas, vedriti pod eno streho v eni sami reviji, ka-kor naj bi se bilo zgoddlo v Re_ vlji 57. Zdi se, da je razdelje-vanje pisateljev na mlajiše im starejše nesmise.lrw>, v koiikor gre do skrajnosti. Konkretni vpogled v naše razmere kaže predvsem dlferenciacijo glede na pojmovanje umetnosti na-sploh i-n še posebej glede na uporabo iz-raznih sredstev, ne pa glede na starostno porazde-litev in pripadnost temu ali onemu rodu, čeprav je spet res, da je starejši rod po večini svo_ jih predstavnikov nagnjen k tradicdji, mlajši pa — mišljen je prav rod, ki se je uveLjavil v Reviji 57 — k iskanju moder-nih sredstev. Ta oznaka pa ve-Ija za sedanje »tan.je iri je ni mogoče pod nobenim pogojem posplošdta. Revialni tisk sam na sebi mora pomeniti bojevnika z ak-tualnimi vprašangi časa. Naša sodobnost v svoji celovitosfi premalo ustreza temiu pogOiju, čeravno se prav v po&lednjih nekaj Stevilkah kažejo znaki njemega pomladevanja, znaki evežih tokov, ka utegnego v bližnji prithodnostrf učinfcovito paživljatd mrtvilo, kakršno se je uveljavOdaio lep 5as sem. Ob tem gre omenjati predvsem vdor nekaterih mlajših piscev-prozaistov v revijo, med njimi predvsem Marjana Rožanca in Vladimirja Kavčiča. Kot zelo simpatičen pojav lahko ocenju-jemo tudi prevod mladega polj-skega pisatelja Mareka Hlaska, ki je pred leti vstopil v poljsko književnost z izredno vsebinsko svežino in moremo nanj gle-dati kot na meteor na nebu poljske sodobne književnosti. Kot dobro zamisel kaže ome-nitj tudi anketo o sodobni slo-veniski prozi, ki pa n| dala ta-kih odgovorov, kot bi jih bilo pričakovati. Predv^em je škoda, da so nekateri izmed sodelav-cev v tej anketti razčlenjevali doslej napisano, ne da bi ee bili programsko lotall vpra&anj in nanizali misli o tem, kaj da-našr\je življenje, današnji čas in potrebe terjajo od pisateljev. Ob tem in takem razmišljanju vse prepogostokrat naletimo na primere neodkritega in preveč poerednega pisanja, ki k reše-vanju perečih vprašanj iivlje-nja in literarnega snovanja ne pripomore dosti. T&j vrsti pi-samja sorodno je drobnjakar-stvo, ki vse prerado s&bi same-mu zapre pogled na celovitost poiavov in postane zaradi tega nezanimivo. Zdi se, da more zadolbiti največjd pomen prav tisto pisainje, ki iz aktualndh pojavov, iz živih, sedanjih raz-mer raste, se pa ob vsakem konkretinem primeru aplicira. na celoto sorodnih pojavov. Re_ cenzije in kritike, objavljene v Naši sodobnosti, ne ustrezajo vedno temu principu. često-krat se zgodi prav nasprotno in to reviji jemlje precejšen del njene pestrosti in življenjske sile. V poslednjih števiLkah je vredno omeniti zJasti oceno no-vih pesniških zbirk Vidmarja, Ovsca in Zajca, ki jih je na-pisal Mitja Mejak, in polemiko o estetskih [n idejinih vrednotah Pomladi v februarju rfied Brat-kom ln Rudolfom, ki ob zelo kcnkretnih pojavih analizira širšo problematiko proznega pi-sanja pri nas. Med najresnejše in prav tako aktualne prispevke v posled-njem času sodi Ziherlovo raz-pravljanje o Leninovem odno-su do književnosti in umetnosti. Vredno bi bilo, da se s tem člankom seznani tudi širše ob-činstvo, kot ga ima revija, saj nam osvetlitev Leninovih nazo-rov pomaga razumevati pojave in se vanje aktivno vključevati tudi daines. »Za proletarsko, so-cialistično umetnost,« piše Zi-herl, ko razpravlja o Leninu, »po njegovem moenju ne more veljati dehumanizirana umet- nost, ločena od 61oveka in govik pxdxedevajQ|j, kakor ne takšni ločenosti brezmiseloo spakovamje v bin&kem in oblikovnean pogl«-du, spakovanje, ki kvari ert«*-ki okus ljiudi.t In nekodiko kw-neje: »Lemdnu &i bilo do taga. da bi tonjiievnosti piredipdsoval, o čem in kako rtad piAe, da bi mu vnaprej določal vBebdMfc« in oblikovne okvire ustvarja-nja.« Pri tem oitira Lenlna «•-mega: ,Vsak umetnik ima p?*-vico, ustvarjati svobodmo, v skladu s evojim idealom, neod-visno od vsega.' Veaidar pa t Leniriovimi besedami nadalju-je; *Mi smo komunisti. Ne »m«-mo držati križem roke in pu-stiti kaosu, nad »e raavija, ka-mor hoče. Mi moramo popolno-ma načrtao voditi ta proces in oblikovati njegove reaultate.1 Tedaj zaključuje: »... to vse-kakor poineaii, imeti jasno, so-cialistično linijo v kultumi politiki, to lioijo irvajati, zopeaf-etavljajoč $• kaosu in njegovlin nosllcem, ne dopuš&ati, da bl v kultumem življenju vedrili in oblatili raatni slučajni sopot-niki socdaJdzma, kl »o idejno t* močno povezani z buržoaoijo. Po L&niiua je treba potemtakem ločiti pravico umetnika in doli. nost komuaista.« Razlaga* Lenl-novih. nazorov se ustavi ob nje- EDUARDA DE FILJPPA QUESTI FANTASMI na odru Mestnega gledališča Menda ne bo le nakl jučje, da se naša gledališča do-kaj nerada lotevajo upri zarjanja Italijanskih tekstov; k temu jim prav gotovo ne vodi skeptičen odnos do Hte-rarno-gledaliških vrednot, ki jih je italijanska gledališka preteklost brez dvoma us tvarila in brez katerih tudi da-nes ni. Bržčas bo to stra h pred neuspehom, da ne bodo zmogla adekvatno poustvariti živopisno temperamentne-ga žitja in bitja, ki polj e v tem nemirnem mediteran-skem ljudstvu. Izdatno lekcijo glede uprizar-janja dramskih tekstov naših zahodnih sosedov nam je pred leti posredovalo Mestno gleda-ldšče iz Milana, ko je na odru ljubljanske drame uprizorilo Goldonijevega Slugo dveh go-spodov. Dasiravno med očetom italijanske komedije in E. de Filippom n,i neposredne zveze, moja uvodna ugotovitev ni v opreki z njo, zakaj praksa zad-njega desetletja nam pove, da je vsakdo, ki je hotel predstav-Ijati mojstre italijanske gleda-liške besede, stopil na spodrs-ljiva tla gledališkega neus>peha. Vzroke za to je treba iskati v posebnosti odnosov obeh dežela v pretekl&sti, saj se slovensko gledališče — razen v Zoisovih časih — z italijanskim gledali-ščem ni srečevalo, vsaj v sre-dišču ne, in prav čisto nič ni čudno, zakaj so prav Cozotske zdrahe v interpretaciji SNG iz Trsia občinstvo tako navdušile. Edino v tej uprizorifcvi sem se srečai z resničnim utripom Be-netk, Bologne, Firenc in Ne-aplja, vse ostale pa &o bile b-clj ali manj posrečeno prenesene na slovensika tla skozi filter Blovenske nacioname čudi in bile prav zato umetniško le napol resniiične. Daleč od tega sem, da bi na-sprotoval uprizarjanju dramati-ke naših sosedov, nasprotno; naloga slovenskega gledališča je, da jo kar se da adekvatno kreativno predstavi. Prva za-drega na tej poti so naši pre-vodi. Italijanske gostobesedno-sti, neapeljskega, florentinskega ali beneškega larga ni moč pre-nažati na naše deske v moderni knjižni slovenščini. (Potrdilo: Cozotske zdrahe v kontovelj-skem govoru). Drugo nič manj važno vprašanje pa je uprizo-ritveni stil. Domala vsa itali-janska komediografij a nosi v sebi tradicionalne kali starih izraznih o-blik (commedjia dell'-arte, fabula atelana itd.), ki so terjale neverjetno lahkotnost^ domiselnos't, itnproviaacdjo, gibč-nost, potencirano donglajenega akrofeatstva. Ceprav Luigi Pi-randello, Dario Niccodemi, bra-ta de Filippo in drugi ustvar-jajo ali so ustvarjali v času, ko te oblike kot take ne žive več, se vendar vsa tosta komedio-grafija, ki kaj pomeni, naslanja na to tradicijo. Prav teh stilnih prvdn pa (razen že omenjenaga primera) naše igrals-tvo ne rna izluščiti. V tem grmu pa tiči tudi glavni očitek, ki ga -lahko zapišemo na rob uprizoritvi ko-medije Eduarda de Filiippa v režiji Jožeta Tirana na deskah Mestnega gledališča, ki je delo praizvedlo. Nekam toga in mučna je, bila scena Milana Butine, še bolj toga in le nekako za silo je bila dikcija, bistveni sestavni del italijanske komediije. (D^ugačna tudi ni mogla bdti.) Slisalj smo stilistično ohlapen dn razvlečen dialog knjižnih besedi. Prevod je oskrbel dr. Stojan Stopar. Znabiti bi ne bdlo slabo, če bi ga transponirali v kak slovenski obrežni govor, ali pa ga vsaj pošteno lektorsko okrtačili, tako kot je Oton Zupanči^č okrtačil prevod Niccodemijeve komedi-je — Postružka. V tem okviru težav in zaprek si je ansambel z režiserjem vred lomil zobe in izvabljal iz nas najmanjšo mož-no mero emeha, včasih sem imoil cedo občutek, da priso-stvujem resni drami in ne ko-mediji, kjer naj bi se pošteno, skozj solze seve, nasmejal. Le v nekaterih prizorih je de Fildppo po zasdugi Lojaoo-na (Albrecht) s svojim dobrirn tekstom prišel do veljave in za tistimi smo zaslutili duhovitega dramatiika italijanskega juga, kjer si podajata roko iz revšči-ne iin bede porajajoča se fan-tazmogorija s kruto resničnost-jo sive neapeljske vsakdanjosti. Na mejd med povsem neverjet-no bizarno resndčnostjo in res-nično neverjetnostjo spleta de Filippo tragikomioao umetniško in življenjsko resni^nost in se v tem lahko kosa samo s Piran-dellom. Te umetaiške resnično-sti pa žal nismo bdili deležni in tako moram na kraju tega sestavka na žalost ugotoviti, da je prva triada letošnje sezome v Mestnem gledališ^u dobila nekam medlo, idejno nejasno podobo, podobo, ki ne raste iz organskega koncspta, alj pa je v tem konceptu prežibko zasi-drana. Prepričan gem, da nas bo druga tariada bolj prdklenila nase. Rado JAN Mnogo hrupa za... Kalo bi lahko rekli s Shakespearom, kajti Viba-Mm je organdziral menda v&a dosegljiva reklamna sreds"tva, da bi svoj — sedaj ne-koliko prenovljeni — umetni-škd prvenec na trgu kar najbo-lje plasiiral. Rezultat je bil iz-reden, namrei kar se uAnkovi-tosti reklame tiče, dokaj manj pa so zadovoljile umetoiške kvalitete njenega objekta. Iz zgodbe o psici Kali, kd pred vojniimi strahotami zbeži v div-jino in celo povsem premaga svoje naravmo sovraštvo in strah pred volkovd, ker med ljudmi ne najde več ziavetja, bi lahko nastal dober mladinskii film, žal pa Ivanu Ribiču, ki je napisal sceni'arij po svoji mla-diinski poivesti, ni uspelo dzpelja-ti zasmovai^ega koncepta. Sce-narij je stilno razbit, vsebitisko neenoten, mestoma prisiljen in celo naiiven. Osebe &o vtasih komaj nakazane, spet drugi* pa po vsej sdli postavljene v prvi plain, kjer so očitno v napoto osnovni koncepciji filma, saij se v n.ekoliko patetični siimboliki zgodbe očitno ne znajdejo. Režijska realizacija je seveda posmela nap^ike scenarija, ven-dar pa je revžiserjema s pomoč-jo gibčne kamere in izredno le-pih, 6iistih posnetkov, predvsem v nemih prizonih dn v prizorih z živalmii in naravio, uspelo do-seči presenetljive ufrimke. Igralci so imelj težko nalogo pri oblifaovaniju svojih lifcov, saj jim scenarij n,i nudil nobe-nih možnost in je deloval prej zavirailnio, — Odličen je bil Loj-ze Potokar, poleg njega pa še Stevo Zigon, ki se je s svoio vlogo izredno potrudil, ter Sla-vo Svajger. Juretu Doležalu lm Helenci Kordaiševi je sc&nariij prisodil hvaležni, mladeniški prikupni vlogd, žal pa je zašel, v zaključ-nih priaoriih — po nepotrebnem v smežno neokusnjost. K a 1 a — idejni in vsebins.k.i nosdlec fiima — je poleg tega, da je glavni, torej tudi edini »igralec« v tem silmu, čigar vlo-ga je stiiloo eno'tno izpeljana in celovita. Kakor film sicer ni dolg, de-luje mestoimia razvlečeno, drug-je pa se spet kar preveč čuti pomanjkanje cele vrste kadrov, ker med nekaterimd prizori n,i prave logične ali vsaj časovne povezave. Vezni tekst Ciriila ZLobca ni-kakor ne povezuje nastale pras-niine med dzpuš^enimi kadri, na-sprotno — te neprijetne vrzel' pridejo ob teatralno privzdig-njeni im nabuhld recitaoiiji le 6e bolj do izraza. Skoda! Režiji jc krepko stala cb stra-ni sn.emalna ekipa, saj so spret-no in neprdsiljeno posneti pri-zori iz prelepega gorskega kota naše ožje domovime razkrili gledalcem lepote tega sveta in imajo dokumentarno vrednost. — Lep delež je prLspevala \ad\ glasba Blaža Arniča, ki je do-gajainja na platnu spremljala ?. vso potreboo čusitveno prizade-tostjo, poleg tega pa ne malo prispevala k diramatiičnoisti vzdužja n.ekaterih prizorov. V celoti gledano film K a 1 a sicer ne predstavlja neuspeha, vendar ni dovalj, da polni dvo-rane. Od naše filmske industri-je bi po tolikdh letih vendarle lahko zahtevaili, da preneha i za<5etniškimi . napakami, ki so pred leti bile lahko vsaj opra-vičljive. D. Kralgber govem pojmovanju umfttnikove načelne opredalitve xa stvar naprednih družbendh sil, ki strem« k osvoboditvf človeka in k njegovemu dejanskemu otlo-večenju. »Komunisti,« nadalju-je, »med njimi predvsem umei-niki, kritiki, esejisti in pub-licieti, naj bodo prvoborct t boju za Ximetnost, ki bo mogo-čen činitelj socialistifrne kultur-ne revolucije. Komunisti «e morajo boriti proti buržoazno estetskemu subjektdvizmu in snobizmu, proti pojmovanju, ki praktično pomeni trganje umet-nosti od njenega večnega neiz-črpnega vira^ od življenja, • tem pa tudi njeno upadanje in smrt.« Tem pozitivnim zahte-vam pri nas še ni bilo ustreže-no, upati pa je, da bodo podob-na razpravljanja prav v NaSi sodobnostl, ki jim naklanja prostor, tudj rodila sad, ki ga že toliko let željno pričakuje-mo: dobro, življenjsko ?dravo beletristiko in zrelo, trezno, času ustrezajočo publicistiko. Kadar se bo v sami revijj zgo-dilo tako, bre« dvoma ne bo nikagar več. ki bj brez pridržka ne opravičil njenaga obstoja. V. K. Sicer pa, kako bi to dejal, tudi 6e ne bi tmel te nezgode s kravo, bi vseeno odšel iz Urjupinska. Zaradi žalosti ne vzdržim dolgo na enem mestu, ko pa bo moj Vanjuška dorasel in bo moral v šolo, takrat se bom, mogoče, umiril in ostal na enem mestu. Za sedaj pa hodim po ru&ki zemlji. — Hoja zanj je težka, sem dejal. — Saj hodi le malo s svojimi nogami. Posadim ga na ramena in ga nesem, če se pač hoče sprehodvti, zleze z mene in teče ob robu ceste, poskakuje kakor kozliček. Vse to, braiec, ni nič, midva z njim bi že nekako preživela, če mi le «rce ne bi oslabelo, bate bi moral menjati... Včasih me tako zagrabi in stisne, da se mi zmrači v očeh. Bojim se, da bom nekoč med spanjem umrl in prestra-šil svojega sinčka. Pa 6e druga nesreča je: »koraj vsako noč vidim v sanjah svoje drage pokojnike. In najvetkrat tako, da sem jaz — za bodečo iico, oni pa na svobodi, na dru-gl strani... Z Irino in otročički se o vsem pogovarjatn, čim pa hočem z rokami odmak-niti žieo — gredo proč od mene, kakor da bi se tajali pred očmi... in, čudna stvar; po-dnevi se vedno dobro držim, iz mene ne iBtisneš ne stoka ne vzdiha, ko pa se ponoči prebudim, — imam ves podzglavnik moker od solz... V gozdu se je zaslišal glas raajega tova-rlša, pljuskanje vesla po vodi. Tuj filovek, ki mi je postal bližnji, se je dvignil in iztegnil veliko, kot drevo trdo roko: — Zbogom, bratec, in sre6no! — Srečno potuj v Kašar. — Zahvaljen. Ej, sinček, greva k čoli^u. Deček je pritekel k očetu, se postavil na deeno stran in držeč se za rob očetovega rsrtiranega površnika, capljal poleg široko korakajočega možaka. Dva oslrotela človeka, dve peščeni zrni, ki jih je neznanska sila vojne vihre vrgla v tttje kraje... Kaj jih čaka v bodočnosti? In 9m8. ibd mislil, da bo ta ruski filovek, človek •»pogfjlva volje, vzdržal in da bo ob oče- tovi rami dorasel, ta, ki bo zmožen vse pre-trpeti, vse premagati na svoji poti, če ga k temu pokliče njegova domovina. S težko žalostjo sem gledal za njima... Morda bi se ob našem slovesu vse srečno končalo, toda Vanjuška se je, ko je odšel nekoliko korakov, spotikaje se s kratkimi nožicami, obrnil in mi pomahal z rožnato ročico. In nenadoma mi je neka mehka, toda kremipljasta šapa stisnila srce, in hitro sem se obrnil. Ne, ne jokajo samo v spanju pri-letni, v vojnih letih osiveli možje, jokajo tudi bedž. Tu je glavno — znati se odvrniti pravi čas. In še bolj važno — ne raniti otro-ško srce, da otrok ne bo videl, kako polzi po tvojem licu pekoča in skopa moška solza. 1957 »Vi čakate nove knlige, tovariši? Jaz pa vas vpirašam: od koga? Od tistih, ki ne poznajo dobro ne kolhozov in ne delavcev? Od tistih, ki so se zasedeli in ulcžali? 2e od davna pa je znano, da izpod osamljenega kamna ne teče voda. Ni, in v bližnji bo-dočnosti tudi ne bo dobrih knjig, že se po-ložaj v književnosti ne spremeni na naj-radikalncjši na&in.« Solohov na XX. kongresu KPSZ. Od tega referata pa do danes se je že precej stvari izpremenilo in lahko rečemo, da na korenit način. Vendar tega ne bi mo-gli trditi za razmere v sovjetski književ-nosti- Zmotili so se vsi tisti, ki so po tem referatu Solohova na XV. kongresu KP SZ te spremembe pričakovali. Ena lastovka še ne oznani pomladi. V Sovjetski zvezi do danes res še ni bilo pomembnih in dobrih knjig, knjige, ki pa naj bi to bile, ali pa so jim vsaj pripisovali tak pomen, pa so le nekoliko smeleje kot navadno posegale v so-dobno piroblematiko sovjetskega življenja, Vse to je prisililo Šolohova, da je aprila letos, ob svoj«m obisku v Pragi obširno govoril o književni situaciji v svoji dotnovini, o po-trebi sestanka med pisatelji Vzhoda in Za-hoda, o vlogi ln nalogah pisatelja v Sov- jeiski družbj in druibi nasploh — tako kot si to on zamišlja in pojmuj«. V lntervjujih in na debatnih večerih s češkimi pisatelji je bil mnogo bolj neposreden, oster in odloč-nejši v svojih trditvah, kot pa je bil na XX. kongresu. Za naše čitatelje smo izbrali ne-kaj najbolj zanimivih mest iz teh pogovo-rov literaturi. Šolohov je v Pragi obširno govoril o svo-jem predlogu za konferenco okrogle mize, pri kateri naj bi se zbrali pisatelji iz vseh de-žel in aktivno pomagali prl reševanju danes najvažnejšega problema na svetu — proble-ma miru. Upravičeno ali neupravičeno, tu ni mesto, da bi o tem razpravljali, se je pritoževal, ko je ta njegova ponudba nale-tela na kaj slab s.prejem. Predno je prišel v Prago, je potoval po Skandinavskih deže-lah in s tamkajšnjimj pisatelji razpravljal tudi o tem. Vendar so ti pokazali le tnalo zanimanja- V Danski n. pr. niso prišlj niti na debatni vežer, nekaterl, ker so bili ravno prazniki, drugi, ker je Solohov komunist, tretji zato, ker ni prišel sekretar itd. Vsi pa so se verjetno bali, da bi izgubili pod-poro, s katero vlada na Danskem podpira književnike in njihovo delo. Ko je govoril tudi o pisateljih iz drugih dežel, je omenil Italijane in Angleže, ki da se bojijo, da bi na teh konferencah prišlo do sporov okrog političnih vprašanj in bi delo onemogočili-Šolohov je dejal, da je za predlog nekaterih, ki so pred io konferenco predlagali tako ime-novane regionalne konference pisateljev, slo-vanskih, skandinavskih in drugih dežel. Še prav posebej pa je šolohov precej avtoritativno napadel angleške in amerišRe pisatelje. Ko je bil v Angliji in se je raz-govarjal s Pristleyem, sta n. pr. govorila tudi o tem, kje in kako se angleški oz. an-gleški in ameriški pisatelji sestajajo, raz-pravljajo itd. Ko je izvedel, da se je Pristley sestal s Steinbeckom v 5 letih le enkrat, je zaključil da so ti pisatelji individnalisti, ki jih ne vežc n!5 drugega kakor business. Na zapadu sprejemajo pisateljev neuspeh ravno-dulno in sploh ne poznajo kolektivne odgo- vornosti za stanjev literatnri. V svojih raz-govorih je šolohov poudaril, da stoje danes pred inteligeneo Se druga važna vpraSanja, borba proti pornografiji v llteraturi in vsem kompleksom, ki so s tem v zvezi in ki tako kvarno vplivajo na mladino. Sovtnizem, raz-pihovanje rasne mržnje, vojno hujskaštvo — vse to je stvar morale in humanizma. Avtor Tihega Dona je nastopil tudi proti tistim pisateljem in književnikom. ki se za-pirajo v svoje sobe ali v zaprtost kakega ozkega kroga- Vse to vodi enostavno do tega, da literatura ni resnična ln tožna v tema-tiki. Mišljenje mnogih pisateljev, da sc lite-ratura lahko ustvarja v tihih sobicah, je ne-smisel. Literatura se ne goji v akvariju... — Teorija ni moja stroka — je odgovoril na vprašanje o socialistlčnem realizmu — jaz sem samo pisatelj —. Potem je navedel raz-govor, ki ga je imel s Fadejevim nekaj pred njegovo smrtjo. V debati o socialističnem idealizmu mu je Fadejev nekako tako odgo-voril: če bi me vprašali, kaj je socialistični realizem, bi moral odgovoriti po svoji vesti — toda vrag vedi, kaj to pravzaprav je! Fadejev se je tnorda šalil in stvar po-enostavil. Solohov pa misli, da je soeiaVi-stični realizem tisto, kar je napisano e».ro-stavno, razumljivo in z umetniškim jezikj^m. Pri tem ne potnaga nikakršno teoretično/tol-mačenje, temveč le avtorjeve fzkušnje. Šolo-hov na to prav pikro navaja, kako so *njcga samega ocenjevali: najprej sem bil Vrulaški pisatelj, potem kontrarevolucionaml^ knji-ževnik, v zadnjih letih pa sem zvedej* pravi, da sem bil vse življenje socialisti6r/i realist. Na njegovl poti po Evropi so m^i postav-ljalj tudi vprašanja, kaj misli o tem, da so bili v letih 1937 in 1938 fizično »li drugače likvidirani številnj sovjetski pis?/!telji. Zakaj o tem nihče ne razpravlja?< — Zakaj nas priganjate? Prišei bo čas, ko bomo tudi o tem pisali — je bil njegov od^ovor. — Tihi Don sem pisal 15 let, danes Ttii je žal. da ga nisem 20. Ko pišemo, moramo paziti, da bo re&nsica popolna in ne enostranska. — Potetn je otnenil Dudinceva in dejal. da je njegova knjiga Clovek ne živi samo od kruha lep primer takega pisanja. Zanimivo je ^ej-stvo, je dejal« da se Oudincev ni hote] od-zvatj vabilu delavcev avtomobilske tovarne Gorki na debato o njegovi knjigi, pač pa rade volje zahaja med študente, ki navda-šeno podpirajo njegova stališča. Ko je Solohov govoril o nmetniškem ustvarjanju, je dejal, da se glavna vprašanja astvarjanja rešujejo na področju avtorjevega odnosa do življenja. To trditev je ilnstrlral z danes v Sovjctski zvezi važnim problemom obdelo?vanja deviške zemlje. Dejal je, da «> k tej nalogi mnogi književniki pristopili po-vršno. Iz svojih urejenih In udnbnih razmer kajgnjega življenja. V teh treh lepib me-secdh odšli v te kraje, da bi pisali o Ijudeh, k| spreminjajo naravo. Potem so pisali in ^ovorili o kombajnih in traktorjih — ne po-iznajo pa nitj znamk teh strojev. Se zdaleS niso spoznali ali videli dejanske pogojc tam-kajšnjega žvljenja. V teh treh lepih me-secih niso videli, ali hoteli videti, da so tod mnogi Ijudje pobegnili, ker so zmrzovali v barakah in jedli slab kruh. Pisci tega niso preživljali. Neodgovorno, posebno do mla-dine, je. da znani pisatelji pišejo povprečne knjige Vsak povprečen produkt je nekaj, ka/ se maščuje, in pisatelji te vrste bodn neko8 poklicani na odgovornost. Brzina je potrebna samn takrat, kadar se lovi bolhe, pravi ruskl pregovor. Najvažnejše za pisatelja. je dejal Solohov, je, da piše z občutki>m odgovornosti in ne spusti knjige prej iz rok. dokler ni pre-pričan, da je pošteno napisana. Sam ne misli, da je pri vsem tem nedolžen. Dobro ve, n. pr., da ,ie tretja knjiga Tihega Dona slabša od druge. Po njegovem mnenju mor» pisatelj toliko časa brusitj svoje delo, dokler ne bo popolno. Po vseh teh izjavab in §e posebej po iz-javi o odgovornosti pisatelja. lahko z naj-večjim zaniman.iem pričakujemo drugj del Zorane ledine, kj ,fr že dolgo napovedan* kakor tudi knjigo Oni so se borili za d»-movino, ki jo piše žc 12 let. Ofoisk pri Poslovnl zvezi za gozdno In lesno gospoidjetiu prav te- nov in nalog pa si prizadeva uredi celotno organizacijo nemu naslovu pa se ie ven- mu slednjemu, nam priča na- Poslavna zveza. da bi dviiigni- gradnie. Kdaj, kje in kako bo- darle treba Oidlo6iti za kvalii- men, da bi v Maribaru usita- la »iproiizvodno zmagljiiviost« go- do gradili, pa odloča upravni fikacijo tega gornjega nad- stropja in mu pripisati njegov pomen in vlogo. Ze iiz naislo- va samega, Poslovna zveza za gozdno in lesno goapodar., bi se dalo nekako razbrati. da je podjetie v glavnem goadarska ustanova, ki upravlja s svo- jim kadrorn in s pamočjo kme- tijskih zadrug vsa goizdarska dela v nedržavnem sektorju mariborskega okraja in vnov- čuje vse gozdne proiizvode. Da bi lahko pod.ieitje nemo- teno in us>pe*nn oprarvljalo to srvojo nalogo. r-^oiaga s svo- jiim strokovnim in aparaitiv- nim kadrom, ki se sestoji iz petih ¦ goadarskiih inženirjev, devetih tehniikov in petdesetih logarjev. Poleg tega pa iima podjetje še svaj komercialni odsek, ki apravlja vsa finanč- na vprašanja. Pravijo, da brez nič ni nič — menda edina tr- diitev. ki ne priznava in po- zna izjem. Torej je potrebno spregovoriti tudi 0 tem. Pod- ietje dobiva, da bi lahko svo- je načrte kar najibolj efektno iizipolnjevalo, za to potrebna finančna sredstva iz okrajne- ga sklada sredstev za gozdno gospodarstvo, v kateirega vpJačuje- vsak . kmet določen znesek, in ki se zbirajo med nredvidena 7 noSm ustvariSh pri vzdrževanja ne p(>zablia1o. Ce je že vzdrževart.j cest6i pre. asfaltom ali seveda kom^ndika- potok in raz- V Zdaj se potok zaman zaganja v škaipo novili maloprodajino sMadiš&e. zdov. V ta namen uvajia pri odbor. Seveda pa so vse te od- Smrek in bukev rase pre- posameznih kmetijskib. zadru- ločrfcve v skladu s celotnim cej po Slovenskem. Tudti pod- gah vrsto najmadernejšaJh me- pdanom razvoja gozdnega go- realizadli ročJe severozahod. dela Sta- tod obnove in nege ter vedno spodarstva in komunikaci.iske- go-dnjiT^proizvodov s čimer terske.ni ravno prikrajšano za znova uvatfa dn upozarja na ga omrežja. lahko podietia tudi delno kri- f° bogastvo. Toda naj so za- smotrno izkoriščanje gozdnih Tud redneg je režijo kladi še tako v®1^- se nekega predelov. Zato pnre.ia.io v Celotna deiavnost Poslovne dn« le lahlko primeri, da skop- podjetiu dan za dnem najraz- zve?s temelii' rm družbenem nii'J° in se izmuznejo kdo ve lnčnejse teoa.ie tako za stro- upravljanju. Upravni odibor kam- Tolliko bol-i ie treba Pa" kovnjake Zveze kot za posa- h tem fe se ses.tavl.iajo včlaniene kmetlj- »h v pnmeni. kadar je opra- mezne sadruge Taki praktofim « pL §e b ^ ^ike zadruge le-teh ie šestim- vek z živim kaipitalom, kapi- m teoretioni teca.n, k.ier pre- enaKO ^" • trideset ki ga dopolniuieio talam' ki rase- s« razviija in davajo strokovnjaki o zadn.ph člani kolektiva Zveze' ' Ta »dmira. Zato ta vrednost, če izsledkoh m uva.ia.io uporabo upravni odbor pa ima za po- že hočemo, da je v resnici ne- modernega orodja in drugih sebne naloge komerciale in za iz<5'rpna vrednost, zahteva pre- pripomookov, v marsncem pri- povečanie rentabilnosti poslo- cejšnjo -mero nege in budne spevajo k dvigu našega oelot- vanja svojo ekonomsko ko- skrbi. Zaradi tega si ie Po- n«ga gozdnega gospodarstva. merciadno koomisijo. Sam ko- sloivna zveza za gozdno gospo- Problem, ki je tesno povezan potok k'i se je pohlepno za- lek! V Poslovne zveze šteie daratvo lzibrala vlogo. ki v z gozdarstvom, ie. kako spra- «,^©1 vanjo ,in to prav v 6a- nekaj nad sto ltudi in ima pretezm men nastopa na de- v^[ ]es iz goedoiv, ki leže v ve- su ko leži nekje više v gozdo- svoj delavski svet in upravni skaih altruizma. Njena najpo- Hki meri na vozilom nedo- vih posekan les ,je ooitno na cdbor, ki rešujeta njegovo in- membnejša naloga namreč je. stopnih krajdh, kako uvesti prvj pogled Zato' rnorajo biti terno problemaitiko. Uprava ie da usposablja posamezne kme- prebiraien način gosipodarie- cesite vedno siproti o6iščene organdizirana kot obrat z gozd- tijiske zadruge, ki nai bi bile nja z vsemi možnimi oblikamd Vedno primerne za promet no gospodarako deiavnostjo in osnovne operativne eno.te na nege na taikih terenih. Vse to pocj vsakršndmi pogojd Vendar s samostoinini prora&unom. teronu. za apravljenje vsakrš- zahteva, da vodi po samem J,seHa tega deia Poslovna zve- Odnosii med upravnim odbo- ndih gozdarskih del. V ta na- gozdnem območju in iz m.iega l sama ne more ooraviti in rom Zveze in uprave kct obra- men oskrbuje Poslovna zveza dobro razpredena mreža goed- ta ipa so urejeni s po^sebno po- zadruge s potrebndim gozdar- ndih cest in poti. Da bi kar naj- godibo. skiim strokovnim kadrom, da bodje rešila ta problern, je Po- Danes obsega teritorij Po- bi ta lahko pomagal neposred- alovna zvezia zaiposlila toidi sloivne zveze okoli 40 tisoč ha no pri izkoriščanju gozdnih potrebni strokovni kader za gozdov. Od tega prekrivata proiizvodov in s stroikovniimi trasira.ie goadnih komunika- dve treitjinii pohorsika in koz- nasveti usmerjail gioispoidarje- cij. Strme in nemogoče izpeljia- jams'ka pabočja, dočian si je ena nje z gozdom. Naši goizdovi so ne izvozne ceiate namreč zelo tretjina, kot da bi se niaveličala bogati, kar je pogosito vzbuja- oviirajo pravočasno in pravil- Poslovne zveze zgradili že venomer lesti v breg, raje iz- lo precejšen apetit marsiikate- no spraviljanje lesa v indu- okoli 10 kilomeitrov gozdniilh brala nižinske predele ob Dra- remai tujcu. Toda kljub temu, strijske obrate. Pa ne samo cest. Sem spada rekonstrukoi- vi. Letna sečnja Zveze se gib- na prvi pogled neiizčrpnemu to, poman:ikan.ie cestnega o- ja poti od nekdanjega dvora lje na tem nienem terdtoriiu bogastvu iih ie potrebno smo- mrežia je pogosto vzrok, da Šober proti Križu v dolžini okoli 100.000 kubičnilh metrov trno izkoriščati in načrtno izgubljajo številnd gozdni 2.400 metrov, iz Selnice proti na.irazličnejših vrst lesa, pro- ravnati z njimi. da ne bd po- asortimenti na svo.ii vrednosti, Duhu v dolžini 4 ktilometrov, met sarn pa je približno v stali nekega dne podobni si- s čittner je seveda zima.n.išana nato cesta v dolžini 2 kilo- odborom, ki S na „„,«,,).- n^b-Pi PA,tar ^ kaiterih število ie pač od- vj|SnO ^ vsakokratne situaoi- ;e V letošnjem letu so imžendirji Nove toele po2: so pcszale temna prostranstvc kozjanskiji gozdov metrov od Gradišča proti Kap-li. 1 kilometer nove pobi iz L&hna na Janžev vrh ter prav tako 1 kilometer poti v gozdo-viih Ceršaka. Novih gradenj menda letos ne bo več in bo trasdranje moralo počakati .na prihodnjo pomilad. Za sedaj, dokler je še vreme naklonje-no, pa delavcd sarao še ureja-jo nekatera nicnva cesitišča. Delati v privatnem seiktorju nd lahiko, saj v veliki večini ne gre le za golo delo v pravem pomenu besede, temveč za ti-sto, kii je združeno s prepriče-vanjem v najraznovrstnejših oblikah, z najrazlične.išiim po-dajanjem znanja. s propagan-do vsaike vrste. Tako delo ni priijetno, toliiko bolj. ker se naš kmet še vedno rad otepa napredka, ker še vedno z ne-zaupanjem gleda na nove me-tode ter se krčevito oklepa »starih, dobrdh načinov« gospo-darjenja. Tudi zakone bi rad obšel, kolikof bi natibolj mo-gel in si tako našel tisto pot, ki bti bla zan.i nailažja, pa če-prav bi se pozneie izkazalo, da je bilo to le n.iemu in sktJipnosti v škodo. Zato bi bi- 10 potrebno, da bi se še bolj povečala d.ružbena kontrola. kajti strokovnjaki Zveze ne moreio vsega sami opraviti. Glavne preiglavice im sive lase pa poivzročajo Poslovni zvezi za gozdno in lesno gospodar-stvo ureditvenii načrti za goz-dove. Le-ti namreč vse preveč poča^sn kapljajo v njene pisar-ne. Zato so se odločili, če se stanje v prihodnosti ne bo bi-stveno spremenilo, da iih bo-do začeli d^zdelovati sarni. Ta-kii načrti so namreč teineli slehernega gocadneiga gosipodar-jenja im si deila brez njjh sploh ne moremo zamišliatL Poslovna zveza pa ie posikr-bela tudi: za vzgojo mladine. Vsako leto prireja skuspno z dnuigtiimi goizdarskimi usitano-vamd dneve gozdarstva, zbira mladino na pogozdavanjih, prireja predavainja o favni in flori, pripravlja akcije za zbiranje semon in drugih goz-dniih plodov. Mladino tako se-znanja z varstvom gozda, ji privzgaja Liubezen do narave in sipoštovanje do nje. Kar se nam.reč Janezek nauči. to tudi Janez zna. In ta Janezek ali Janez mora vedetd, da stori povsem enako deianje, kadar vrezuje svoje iine v drevesno skorjo, kot če bi nekdo niemu v kožo na hrbtu vrezal svoi monogram. ' likckrat se primeri, da se neka industrijska panoga ve-liko hatreje razvii.ia, kot pa pridobivanje suroviin zanjo. Toda redkokje ie to nasprotje tolikšno, kot prav med gozd-nkn gospodarstvom in lesno piredelovalno industoiio. Do-čim lahko neka tovarna pre-dela lesno surovino v nekaj urah ald dneviih, pa jo ustva-ri narava v najiboljšem pri-meru v nekai desetletjih. — Vsled tega ie industriia prisd-ljena odstopati od standarda. se zadovoljevatd z man.i kva-litetnimi vrstami. Po vrhu vsega pa danes ra&te.io kot go-be po dežju najrazličneiša les-no-predelovalna pod.iet.ia, po-navadi celo nenačrtno in brez persipektiv za surovinsko os-novo. Tako imarno celo kopi-co manjših proizvajalcev, ki ne moreio povsem izrabliati suroviine. Razmere same pa nas silijo, da moramo streme-ti za uvajanjem velikih lesno-predelovalnih kombinaitov, ki lahko predelu.ie.io sicer odpad- 11 material za najrazličnejše izdelke in polizdelke. Vendar tudi v tem primeru ne mo-remo povsem zamašiiti vrzeli med potrebami industrije in prirodo. Nekoliko, vendar tudi ne povsem, jo lahko izgladimo z zasajevanjem nekaterih hit-ro rastočih vrst. V ta namen pogozduje Poslovna zveza ni-žinske predele ob Dravi z na-sadi topolov. Zaloge gozdov so v po-hor-skih in kozjanskih predelih ve-čdnoma normalne, veliko sdab-še pa ie na Dravskem oolju. Tudi Ijudje danes še vedno vse preveč sekajo. Cena lesa stoji na tržišču razmeroma vi-soko. kar marsiikoga zapelje. V gozdu pa ie treba gospoda-i'iti po principu da.i - dam To se pravi. kolikor mu vza-meš, tollko mu moraš tudi da-ti. Ze saino grabljenje ldstja Počitek na ^oti v dolino lahko gozdu zadane preceišnje rane, da niiti ne omenjamo drugih načinov brezabziirnega izkoriščanja. Se veldko bolj pa je potrebna skrbna nega goz-dov, ker se v njib še vedno poznaio sledoivi veleposestni-škega načiina gospodarjein.ia, katerega značilni spremljeval-ci so goloseki, neprer«ičeno drevje, veliki nasadi ene same vrste — včasih celo na nepri-metrih tleh itd. iitd. In kon&no, ponekod se še vedno pozna prevelika sečnja v prvih povoj-nih letih. Kdorkoli ima oprav-ka z gozdom, pravzaprav vsak-do, bi moral vedeti, da gozd ni pomemben le kot vir suro-vin, temveč je odločilen za po-krajdinsko estetiko, za režim voda, kiime, sistem hiiidrocen-tral, za turizem itd. Les nas v življenju spremlja na sleher-nem koraku v vseh mogočih in možnih obliikah, od papirja do ogl.ia in stola. In končno, danes še ne poznamo surovi-ne, ki bi v enaki obliki služila za železniški prag kot za vio-lino. Zato je potrebno gozdo-ve vedno znova obnavljati. Vsako posekano drevo mora nadomestiti nova sadika. Za-vedajoč se tega, si je Poslov-na zveza uredila tri svoje dre-vesnke in to v Gradišču v Slovenskih goricah, v Oplotni-ci ter na Lehnu. Z njimi lahko krije vse potrebe pagozdoiva-nja. Kjer ie gozd, tam ie doma tudi bolezen in najraziMčnej-ši škodljivci. Tak je zakon na-rave, proti kateremu ni po-moči. Toda gre za to, da se bolezen ne razšini, da io zmanjšamo na miniiimuin. Ka-kih večjih problemov z bo-leznijo in s škodljivci v Po-slovnd zvezii nimajo. Le v po-slednjem času sta se pričela šiniiti kostan.iev rak in trnilov-ka. To preti, da bo treba po-sekait: ves kostani, kd ga ie predvseim veliko po gozdovih Kobanskega in Kozjaka. Za-to zveza že seda.i uvaja odpor-nejše vrste aimeriškega ko-stanja. Ponekod se poiavlia na jelki jelova uš in posta.ia slednji me&ec pa bi utrjevali pridobljeno znanje s praktič-nim delom na terenu. Iz raz-govorov je outiti tudi marsd-katero pikro na radun profe-sorjev, ki so vse preveč po-zorni na starejše mertode in izsledke, dočim obravnavajo novejše kar po vrh.u. Poglav-je za.se so asistenti. Premalo jih je in preveč so zaposleni s svojimi problemi, tako da štu-dent nikoli ne dobi od njih ti-stega, kar bi lahko z vso upra-vičenostio pričakoval. Morebd-ti bi se dalo to stanie porpra-viti na ta naeim, da bi v prak-tično delo s študenti na tere-nu pritegnili strakovnjake \i prakse. Tako bi dobilo tu-di teorebiično delo profesoir-jev na fakiultetd enakovredno dopolnilo. Vsi. naj bodo to tisti, ki so diiplomirali v Ljubl.iand ali v Zagrebu, pa se pritožujejo nad pamanjkaniem strokovne literature. Tako za praktično delo kot za študij na fakulteti ie ie vse premalo. Neka.i bi se dalo opraviti s preva.1an.iem, vendar ne vsega, kajtd gozdne razmere niso povsotf enake in s tem seveda tudi tehniika in metode ne. Tuje literature ie v knjagarnah malo, nekaj vefi je je na univerzi. Kolikor gre za redko novejše delo, izvod najprej roma v profeiso.r.iev predal, nato še v asistentov m šele precej po tem si ga lahko iziposodd študent. Seveda take in podobne razmere študdd sa-mo zavlaču.iejo in ovirajo. Naše gozdarstvo ie razme-roma še na najboljšem z viso-kokvalifioiiraniim strokoimim kadrom. Vendar so tudi tu te-žave, ker siliio mlajši inžendr-ji predvsem v upravno silužbo in se malokateri zadov.oi.iijo z zaposliJtvdjo na terenu. Pri tem pa niti ne pomiislijo, da je de-lo v upravni službi nemogoče brez temeljite pripravndške prakse. Vse premaio ,ie tudi sodelovanja z losno predelo-valno industrijo. V SlovAiiji bi lahko na prste prešteli ti-ste inženirje gozdarstva, ki 30 Nasad mladih smrečk problem v nekaterih predelih Pohorja, Kozjaka ki na Lehunu. Vendar z načrtnim škropl.ie-njem še niso začeli, ker za to za sedaj še inmajo sredstev Tako so se morali omejitd na zatiranje bolezni z razpoložlji-vimi sredsitvi in metodami. Tudi kakih večjih požarov do-slei nd bilo, vendar §e vsako leto primerd, da k.ie gori. Po-navadi ob železniških progah, nekai pa jih povzročijo tudd neprevddmi turisti. Včasih nanese pagovor v Poslovni zvezi tudi na študii gozdarstva in na študente. Ti-sti, ki so končali študii v Za-grebu, se pritožujejo predvsem nad tem, da so imeli premalg praktičnega dela. Zage, seki-re, kladiva in drugo orodie so si ogledali samo skozi steklo vitrin v inštitutu. Praktično čiščenje in redčen.ie pa so vi~ deli šele poznejeV praksi. N.ii-hovi ljubljanski kolegi so ime-li na srečo več praktičnega dela, vendar. kot pravijo. kliub temu še ne dovolj. Teoriia se vendar mora uveljavliati v praksi. Morebiti bi se dal ta problem rešiti tako. da bi štu-študentje poslušali en mesec predavan.ia v «¦ -.^ti. na- se zaposlili v iindustrijskih ob-ratih. Vse to samo- še poveču-ie neskladnost med potreba-mi industrije na eni strani isn pa zmo'gljivast.io go-zdov na drugi strani. Nekoliko slabše ie s sred-nje kvalificiranim gozda-rskim kadrom. Najslabše pa ie z gozdnimi dedavci. ki predstav-l.iajo osnovno delovno silo na terenu. Brez n.iih si gozdnega gospodarstva sploh ne more-¦mo zamisliti. Toda šol za ta kader ni. Iz zadrege pomoreio različni tečaji, ki pa seveda ne obrode takih sadov, kot bi jih šola. Prei ali slei bo treba temeljito pomisldti tudi na to. Gozdarii v Mariboru si prav v posledniem času prizadeva-io, da bi ustanovili tako šolo v L?ovrencu na Pohorju. Ka-ko pa s-e bodo stvari razvi.ia-le, za sedai še ni iasno. Delo v gozdovih ie dosle.i ž= vsliko bolj mehaniziirano, kot ]e bi-lo v predvojnih letih. tako da primerjava sploh ni možna. Toda kljub lemu, da so se razmere močno spremenile, primanjkuje mehanizacrje še na vseh koncih in krajiih. — Vendar strokovnjaki u^ajCf, da se bo tudi ta stvaff •6as'dma sama uredila Si SB. »JE RAMASSE LES VIEUX JOURNAUX — POUK LES ETUDIAJNTh.. . .*, TAKO NEKAKO SE PREDSTAVI MLAD NEZNANEC ALI NEZNANKA, KO POTRKA ZDAJ NA TA, ZDAJ NA ONA VRATA PARlS-KIH STANOVANJ. VECl-NOMA SO STUDENTJE, PONAVADI TUJCI, Kl JIH JE POT PRIVEDLA V PARIZ, PRAZEN 2EP PA PRISILIL, DA NEKAKO ZASLUZIJO ZA ZlVLJENJE POTREBNE FRANKE. TAKIH STUDENTOV, KI SE ZNAJDEJO BREZ SRED-STEV SREDI PARIZA, JE MNOGO. IN VSI IMAJO NARAVNOST ZA SRECO, CE NAJDEJO NEKOGA, KI JIM ZAUPA, DA JE NEKJE V LATINSKI CETRTI SEDEZ ORGANIZACIJE »RAMASSEURJEV«. Ta vrganitzacito je razmero-fna mlada, sva ide-Oa? Pariz je mHAjonsko mesto. Znaten del Parižanov kupuje nse mogoče časaphse in revije, danes jih malo prelista, jutri kupi že nove. Tako se prično gromaditi v njihovih stdnova-nfih kupi papirja, ki S'o zanje srnno še balast. Tak Pari&an irma v svojem stanovanju po-večvni centralno kurjavo in ¦ne more Časotphsav niti pakuriti, temveč }ih vrže med odpad-ke. Tu pa so se vmešali štu-denti, Casopisi naj se ne me-čejo več v smeti, raje bojo oni redno prihajali p&rtje.. Tovnr-na papirja pa bo stare časo-pise kupavaia in jih plačevala po kiiogramu. R&zuUati je bil, da je uspela študentska zami-sel. Ne vem, kako je vse to izgledalo prvs dneve njihove-ga »poslovanja«, vem le to, da imajo danes boljši uspeh kot takrat, čeprau so cJanes redki francpski študenti. ki bi misli-li na to, do b&do Študirali, do denarja pa prišli kot rama-sseurji. To pa preprosio zato, ker za oboje ni časa. Tisti, ki se s tem danes ukvarjajo, so si \zbhili to za svvj novi po-klic. Študent, ki je bvl nekak duhovni oče ramasseurjev. je o-pustil šiudij in je danes di-rektor podjetja, kot bi danes lahko pra,pilneje imenovali to organizacijo. Delo pa poteka n^kaiko takole. »Afficheur«, to je oseba, ki raznaša lepake, nalepi v hišal\ določenih ulic, kjer bo prihodnji dan nabira-nje papirja, posebne oglase. da lahko stranke pripravijo časo-pise in revije. Drugi dan pride ramasseur, fci dobi zjutraj ne-kakšno izkaznico in točno do-ločeno ulico za delo, odnese papir, ki je, včasih pripravljen spodaj pri hišnici, včasih pa ,se rnoia povzpeti kar do pete-ga ali šestega nadstropja. Na-slednja $krb zbiralca je, da spravi pcupvr na mesto, kamor ga bo prišel iskaii feamkm. Da laie spravi papir na ortienjeno mes.to% ki je določeno za »ran-dez*-vous«, kot onj to imenu-jejo. ima na razpolago tricikel. Še prej pa zbircdec poveže ča-sop^se v 2auo:je, na katere ria-piše svojo oznako, ker dobi plačcui le papir, ki ga je sam nhbral. Delo je torej odvisno ad sreče, pa tudi od prizadev-nosti uoedinca. Kljub temu ni-so izključena razočarainja, ne-kateri se vračajo praznih rok, drugi postamejo malodušni va beže drugam, čim v prvi aM drugi hiši ne naletbjo na »rtaj-dišče«. Včasih pa je obratno. Srečnežu šporoči hišnica, da v enem izme-d nadstr&pij že ko-maj čakajo, da bi nekdo prišel po revije in da s>o prkpravili tudi nekaj knjig. Včcusih se primen, da nekdo ponudi štu-dentu star radtijtski sprejem-nik, ki še kar dobro igra, ali pa ga vpraša, če potrebuje plašč. Seveda so takl dnevi redki, vendar mi je tako po-stalo late razumhfUvo, da je to delo prešlo pri nekaterih na-ravno>st v strast. Vsak novtonec, ki poskuša na ta način podaljšaU svoje bvva-nje v Parizu — večihloma to delajo tujci* — se pri tem vprašuje, aili rui ta posel po-niževalen, ali ni podoben be-račenju. Res je čuden občutek, potrkati na toija vrata z vpra-šanjem, ali vmaijo stare časo-pise, ko ne veš, kdo je za ti-stimi vrati in če si spioh za-željen. Dogaja se, da je nerpri-jetno obema, onemu, ki trka, vn pa stramki, ki nima nič pa-pirja. a žeU nekako pomagati. Vendar ( se človek znebi tega občutkd, ko se sporrtni, da pri dftrektorju pogosto zvoni tele-fon, da bi nekdo odnesel ne-rabni papir. Nič manj niso pomirjevalne besede stranke,--ki se zahvaljuje ramasseurju, da je prišel po pa-pir vn jih s tem rešil balasta. O tem razmišlj-ajo vs\, fci yxm je zmctnjkalo sredstev. da bi plačali stanovanie, alj pa se jinn je lakotta zagrizla globoko v želodec in se hcčeš noieš moraij<) oprvjeti tega, kar se jim pvnuja. O tem razmišljajo tudi tisti, H jiTrt. ob kovcu me-seca zeva v ž&pu praznina, pa poskušajo srečo za dan ali dva, da si malo opcmorert. Ti so re najibelj upravičeni clo tega dela, so večinoma štvflentl, saj prihajajo le redko, ker pred-vsem šludirajo. In prav za> ta-ke je bila organizčrcvia tudi odobrena. Oni, »poklicni«, pa so svet zase. So taki, ki žs več let prihajajo vsako jutro pred okence po izkaznico in po ime ulice, kjer bodo zbirali. Taki poznajo dobro s^ojo obrt in preklinjafo, če ne naberejo vsaj 300 kg paipirja dnevno. Okužijo se z nezdravimi am-bicijami, nevoščljtvv-o primer-jajo svoj »plen« s plenom kon-kurenta, kričvjo, da »o dobvVi »slabo ulico«., ali pa da jim je nekdo pokradel papvr. So pa izredni paznavalci Pariza s te »strokovne« pla>ti; hitreje vedo povedati za vsako malo uliči-co Pari,za kot vsak prometni stražnik, razeti tega znajo že na pTpi pogled dobro ocetnvti uUco, koJAko popirja bo vrgla. Med njinrbi so predrzneži. ki nagovarjaio hi&nice, da sprav-Ij&jv pcupvr samo za njih. Po-znal sem »kralja« ramasseur-jeu, ki se je pohvalil, da po-zna 150 hišnic, katere dajejo pcvpir samo njemu. Seveda iz-bruhnejo zaradi takih stvari prepiri, oni pa nadaljujeio na »črno« kljub direktorjevi prz-pauedi. Bil je med1 »starvmi« tudi neki Španec, cenjen kot po-štenjaJc v vseh ozirih. Kot mnogi drugi, se je tudi on v tem svojem opraviiu izživlial na Čuden način. Zanj je to de-lo bilo podobno hazardni hgri. Vsak dan mu je prinesel nekaj novega, včasih večji, drugič manjši uspeh, toda zamtikalo ga je vedno znova tisto nezna-no, kar bo doživel v srečanju z Ijudmi, kakšni bodo, in se-veda, koliko in kaj bo našel. Morebiti radio, morebiti knji-ge. Btto je v njem celo nekaj bibliofllskega, izbiral je med vsem tem zase, kar pa je za-nimalč, in nosil dcmov ter či-tal in študiral. Kakor da bi se hotel na ta načvn oprovičevati sam pred sebaj zaradi vsega zamujenecja, kar bi lahko do-segel v teh treh letih zbiranja papirjai Ko sem bil nekoč pri njem v sobi, sem videl na-steni dokaj uspelo platno. Pre-senetilo me je to, ko sem spo-daj prebral njegov podpvs. Ta-krat mt je prvič povedal neka.j več o sebi, mi razkril, da je prišel v Pariz samo zaradi sli- karstva, mi prik izmed njih, bi lahko povedal podobno zgodbo.. Tisti pril&žnostni študenti, ki jih je sicer največ, se do-kaj hitro menjtnvajo pri tem poslu. Prihajajo taki, ki skoraj ne znchjo besedice francoščine, prispejo v Pariz na »auto-stotp« in jim je v>se skupaj le nekaka avantura. Nekateri vz&rže nekaj dni, drugi več, govore vse mogoie jezike, a iirm najdejo neko iu>vo tnoi-nost, da dobe denar, takoj iz-ginejo. Zcbslužek ramasseurja je nestalen, ven-dar mesečno vrže toi\>ko. kolikor povprečna druga služba. K vsemu pa še prednost, da dobiš plačan •usak dan sproti im, prvhajaš lahko samo takrat, ko misliš sam, da bi rabil denar. Kljub tej nestalnosti in vsem nevšečnostim, ki se srečavajo pri tem, opramlu — kdo bi preštel vse stopnice, ki jih prehodi ramasseur, če hoče nabrati 300 kg papvrja — so med »stalnimi« tudi taki, ki delaio _zato, da zaslu&jo čim vei in da hkrati čwn vei pri-štedijo. Bilo je nekaj takih, posebno iz Špaiiije, a napra/oi- li &o vtis, da so pri tem papir-ju kar zadovoljni. Končno ncoj omenim še to, da se je za ramasseurje zanimaia neka fiimska druiba z name-nom, dft bi snemcda to njihovo žwljenje. Prihajali so fUmski delavci ter opatz&naM, njihovo početje, vendar pa so kasneje to svojse dogajculo in še n&jbrž nekako taiko teče tudi danes, čeprav je policija že večkrat misiliila vse skupaj prepoveda-ti. Vem samo to, da sem bil sam nekaj časa ramasseur, da rrti je prav to omogočilo, da sem nekoliko spoznal Pariz, ki me }e privlačbl na podoben nadin kot onega Španca, da pa ne bi želel več ponoviti vsega - razen kot opaizovaiiec. # PATRAS IN PRVO SREČANJE Z GRClJO e SKOZI KORINTSKI PREKOP V ATENE # MIMO NAS JE KORAKALO 4000 LET L AKVA-RELI PRIJATELJSKIH SRECANJ # 25.000 AVTO-MOBILOV NA ATENSKIH ULICAH, NA PELO-PONEZU PA LESENA BBANA, OBTE2ENA S KAMNl ^ KONTRASTI, KJ ODBIJAJO Q V SOt-UNU NOVEGA PETEK, 24. OKTOBRA Ob 18. urti: Večer v Splitu je bil topel in je von>al po morju, ko smo se vkroalj na ju-gosJovansko tovonco ladjo ISTRA. Z neprikrito nestrp-nostjo smo 6akal} devete ure zvečer, da bomo obrnrtlii hrbet splitskim lučem. Cakala nas je pot mimo Dubrovnika in Boke Kotorske tja v Grčijo, na Peloponez, V Atene... Obe-tali so se nam trije dnevi pri-jetne vožnje, kj morda ne bo ndti preveč dolgočasna. Končno! Ob 21. uri se odle-pimo \z pristanišča, pol ure kasneje pa že večerjamo. Hra-na je dobra in izdatna, mi pa smo utrujeni, zato si poiš^emo vsak svoj kotiček in pospimo. SOBOTA, 25. OKTOBRA: Ju-tro je hJadno in slano, zajtrk pa imenMen.. Razlezemo se po ladji. Skoraj edinj potniki smo in paluba nam je vse bolj domača. Na poti se z-a ne-kaj ur ustavimo v Doibrovni-ku, kjer turistična sezona po-časi, a vztrajno umira. Nekate-rj za.5 kovačev prelezemo du-brovniško obzidje, si malo od-dahnemo, riato pa spet na ladjo. Nekje med Mannheimom in Kolnom mi je sapotnik, starej-ši, z videzom trgovskega pot-nika, dejal: »Naiši vlakj so naj-hi'trejši in najfeolj udobni na svetu.« Take In podobne izjave sem že tolikokrat moral poslušati, da bi mi končno ne ostalo dru-gega. kot da bj se prizanesljivo nasmehnil. »Naši vlaki, naše tovarne, naše ceste, naši...« In vse to v nekaj leftih in samo m samo s pomočjo tradicionalne nemške pridnosti in prizadev-nosti za delo. Na neko drugo pomoč, poinoč Amyev, kot jim pravijo, pa se Nemci zelo ne-radi spominjajo aUi pa spJoh ne. Tudi vojak na novo organlzi-rane nem?>' ' ki mi je govoril o sijajiii arganizaciji v njej, o njenem pomenu in nuj-nosti, nj bil nič kaj navdušen, ko sem ga prosil, da mi pokaže svojro puško, ter ga o>pozoril na napis U. S. Rifle. Bil je to študent, ki so ga vpoklicali po Četrtem semestru kemije, ven-dar se zaradi tega ni posebno jezil in je bil sam seb} všeč v elegantni svetlosivj uniformi, polškornjih in čeladi. Nepripravljen tujec bo v po-govorih z nemškimi študenti^ delavci, vojaki ali slučajnimi sopotniki znova in znova nale-tel na besedo »Wirtschafts-wunder«, postavljeno kot do-končen in neovrgljiv argument. Simbol, ki ga je kdo ve kateri novinar ali gospodarstvenik vngel na trg in proti kateremu si a prioii brez moči. In vendar je prav ta gospodarski čudež, ta nag]j vzpon nemškega gospo-darstva pustil za sabo množico beačih protislovij. Prav v tem času so začelj nekateri posa-mezniki apozarjati na drugo stran medalje^ na zakulisje nemškeiga gospodarskega Cu-deža. Pretckli mesec so v Miinche-nu predvajali film Dekle Ro-semarie, vendar ne zelo dolgo. Samo tako dolgo, doMer ni ba-varska pokrajinska vlada pre-povedala predvajanja zaradj sramotenja nemškega gospodar-skega čudeža, medtem ko je film na festivalu v Benetkah žel odabravanje in pohvalo za-radi poguma svojih umetniških ustvarjailcev. Tudi Bonn je protestiral, češ: Nemška stvarnost ni taka! »Ni-so sivi saroo vaši lasje«, poje Nadja THler-Nitribiit, ljubica direfctorjev in bankirjev, »tudi vaša srca bo siva ...« NajbrŽ povzročajo v nemški javnositi največ skrbi in raz-prav tako imenovani »Halb-stark««, mladeniči, uniformira-ni v t&sne »Blue Jeans« in us-njene suknjiče. Področje nji-hovega udejetvov.anja so v glavnem blazne dirke po ulioiflh z mopedi ali motorji (prj čemer puste žrtve obl&žati na cesti), razbijanje dvoran in kinemato-grafov ter spopadi skupin s pi-štolami in bokserji. Sledei du-hu časa, so opremljeni tudj z neiprobojnimi oklepniml sraj-cami. V zadnjem času pa je stvar postala še hujša: drug za dru-gim se pojavljajo primeri umo-rov, umopov brez vzroka. Trije mladeniči ukradejo avto, se vo-zijo po mestu in okolici ter streljajo, na ljudi. Dijak ubije svojega sošolca. Dva vdereta na plesno zabavo, nekajkrat ustrelita in pobegneta. Vsi ti fantje na sodnikovo vprašanje, zakaj so to storili, niso vedeli odgovora: »Pograbila me je ne-zadržna želja, da bj ubijal, in moral sem to storiti.« Znan nemški psiholog skuša na to vprašanje odgovoriti takole: Pravijo, da bomo prcrtd ve-čeru v Boki. Ladijski vijak je neutruden, tako da srednje počasi poždramo milje in do večera res prigrgramo do Boke... NEDELJA, 26. IN l'ONE-DELJEK 27. OKTOBRA: Noč je utonila nekje za morjem že davno prej, ko smo se zbudili. Zjutraj smo premakndli kazal-ce na svojih urah za uro na-prej. Odalej bomo živell po grškem času. Morje jje izjguibilo modrtino, ki smo Je vajeni oto naši obald, pa^ pa je še bolj počrnelo. Cakamo na prvo srečanje z Gr6ijo. Vozimo nekaj milj od obale, tako da vidimo le nje-ne obrise. Pustef dolgočasne in kljub vedremu jutru celo ža-lostne. V Patras smo se prizi-bali šele proti poldnevu. Nekaj ur časa imamo, tako da nihče ne mara zamudiiti prvega sre-čanja z — kdo ve (Am, Po dveh dneh »mornarskega« življenja smo spet na trdnih tleh. Toda — ta tla se prizane-sljdvo maijejo. Majejo — kot da «mo na ladjd. Nismo pač vajeni tako doLgih voženj, smo se tolažil'iv Prvo, kar nas pre- »Mj vsi smo ostali v bistvu div-jaki. Samo vzgoja nas je pre-obrazila v bitja, kj so sposobna živeti v sožitju drug z drugim. Saj tudi pri malih otrokih za-sledimo primere krutosti do živali. Starši teh naših otrok pa so v nezadržanem tempu mo-dernega življenja ta trenutek vzgoje zamudili. Otroci so nam zrasli čez glavo in kdo ve, po kakšnih sredstvih bomo morali poseži, da jih zopet vključimo v normalno sožitje ljudi.« Mimogrede: najbolj mi je dala misliti o tej »polmočnj mladini« in o toliko opevani nemški demokracijj neka brgo-vina sredi precej prometne uli-ce Hamburga. Na pogled je bila precej navadna, s firmo »Trgovina za mladino« in z iz-ložbo, napolnjeno s športnimi rekviziti. Toda poleg teh rekVi-zitov, poleg obveznih »Blue Jeans« in usnjenih suknjičev, so ležale malokalibrske pištole, bokserji, končno pa, lično raz-porejeni, jeklenj korobači s svinčeno kroglo na koncu ali brez, na las podobni onim, ki so jih minulo vojno uporabljali esesovci v proslulih koncen-tracijskih taboriščih. In vse to — »fur unsere Jugend«. Pred krafckim se je v Bonnu končal proces proti nekemr zdravntku, ki je z \ .menom, da pride do denarja, zastrupil nekaj svojih postarnih pa-cientk. S pridobljenim denar-jem sj je nabavil pet avtomo-bilov najnovejše z.namke in si sezidal hišo v najmodernejšem stilu. Zelo zanimiv je bil nje-gov zagovor pred sodiščem: »Danes ni več važno, kakšen človek je, temveč kaj pred-stavlja na zunaj. Vsa sedanja družba je ena sama fasada. Cim imenitnejša je fasada, tem bolje za tistega, ki se za njo skriva. Jaz sem svojih - pet avtomobilov nujno potreboval. Cim sem se na svojem službe-nem mestu pojavil z najmoder-nejšim avtom, sem bil takoj de-ležen mnogo vijudnejšega rav-nanja in po kratkem času na-predoval. Tega ne bi bil nikoli dosegel, če bi se še naprej vo-zii z avtom zastarele znamke. — Priznati morate, da si nem-ške družine ne kupujejo novih avtomobilov, ne grade vil i ba-zeni fti dvigali, ne hodijo na počitnice v Italjo zato, ker bi jim to tako zelo ugajalo, tem-več da pokažejo svojdm sose-dom, kaj vse si lahko privošči-jo — »wir konnen uns das Ieisten«. Zelo cinična modrost. kj pa ji ni oporekati, da vsebuje zrno resnice. s©ne*I, »o kopalei v prdstand-šču. Vreme je sončno, prijetno topJo. Patra« je prvo v«čje prdsta-nišiče ob vstopu v Korintskii zaJiv. Na prvi pogled je to umazana, neprijaina lioka, fci ne kaže najlepšega videza. Ho-dimo po mestu. Trgovine silijo na uldce, kamorkoli pogleda-mo. Na vsakem vogalu kiosk, preol&ložen z vsem mogočim. To so moderni oltar&ki *šver-carjev«. Vsepovsod po ullceh vise državne zastave. Ustavimo pri-letnega možakarja in ga po-vprašamo, kaj naj pom&ni to napol praznično raapoloženje.« — German, Je vprašal, md pa — Nb, Jugoslavl — Jugoslav, se je začudii m vddno razveseli! hkrati. Pokli-cal je nekoga otistran ceste, ki je znaj angleščano z grško ix-govarjavo, pa vendar tako, da smo se sporazum«voletni številki) DVORANA ki ve za PRETEKLOST in SEDANJOST Naš sodelavec je obiskal Boograd, najveftje visokošolsko središče v Jugoslaviji. Srečanje s itudenti in njihovc organizacijo je bilo zanimivo in prijetno. Po fem obisku se v nas vse bolj utrjujo prepričanje, da imajo naši študentje mnogo skupnih problemov žn mnogo posebnosti v svojem delu. Zato bomo v pribodnji številki nadaljevali našo pot od univerze do univerze. Dvorana herojev — dvorana, ki pomni mnoge stavke Študentov, ve za vsa nasilna preganjanja, za neštete prekinjene in nikdar dokončane ure — nas na simboličen način spominja na današmje naloge in obve2e. Zveza študentov kot naslednik SKOJ ima v spremenjenih pogojih enako pomembne naloge pri vzgoji študentov, v reže-vanju številnih specifičnih problemov, kot jih je imel SKOJ in napredni študentje pred vojno. V zgodovini naše domovine in njeni preteklosti smo našli navdih za novo ustvarjalnost. Mladina je lahko srečna, da živi v taki družbi, kjer je afirmacdja mladih osnovna ideja njihove vzgoje in prav zaradi tega je naša velika naloga, da stalno z novim aplojujemo življenje v družbi, v kateri je človek prvič v svoji zgodovini res človek. (Iz govora predsednika UOZSJ na skupščini študentov beograjske univerze.) M ATAorda so 6as In besede, sretanja In raz-govori na skupščini študentov beograjske univerze tako močno vplivali na nas, da se misel podreja vtisom in da se vtisi močno opredeljujejo na delo študentov v organiza-ciji. Toda prav je tako, saj so študentje in njihova organizacija v resnici velika delav-nica in kovačnica mladih. Spoznanfe in resnica Menda je malo univerz v na-ši domovini in tudi malo štu-dentov, ki bi se tako vročekrv-no in s polnim zanimanjem vključevali v razprave, kot je to primer na beograjski uni-verzi." Naj že gre za kakršno-koli vprašanje, ti mladi štu^ dentje, ki želijo dosefci svojo popolnost in svojo osebno svo-bodo in formiranost, najdejt* čas in voljo, da se vključijo v delo, da mnogokrat pozno v noč, ko jih je le Se nekaj, se-dijo in razpravljajo. Ali lahko kaj več pričakujemo m ali ni to več kot dovol]. Morda po vsem tem tudi ne preseneča, da je ideolo&ko po-litično delo študentov v veli-kem razmahu. 469 predavanj in razprav, na katerih je sodelo-valo nekaj več kot 56.000 štu-dentov, pove dovolj o delu in zanosu teh mladih ljudi, a ne vseh. Okoli 25 odstotkov štu-dentov stoji ob strani ne samo ideološkemu delu, ampak vsa-kršni dejavnosti študentov. In to ni malo. Delo, priprava iii izbor raz-govorov so dofoili v poslednjem času povsem drugačno obliko. kot &o jo imeli nekoč. Danes žtudentje na svojih združenjih, klubih in drugih skupinah sami odločajo o temi razgovorov. Re-zultati niso izostali. Mnogo več volje, sprošfenostl, prizadevno-eti in Ijubezni pn delu. In še in ie bi lahko naštevali odlike takega dela, a dovolj je, da po-vetno le še to, da študentje že-lijo v resnici doseči v času svojega študija čim bolj kom-pleksno znanje, saj mnogokrat izbirajo teme za svoje razgo-vore iz povsem nasprotnih vej dejavnosti, kot pa jih obravna-va njihov študij. Naj narn ne-kaj primerov razkrije sliko tega velikega ln pestrega doga-janja: perspektivni razvoj go-epodarstva (arfaitektura), za-družniištvo in kooperacija (m«-diclna), mednarctflno delavsko glbanje do oktobnske revolucije (medicina), eodobni tehnični do- sežki (filozoifija), spoznanje In resnica (elektro). Tako srečanje je bllo v res-nici spoznanje in še bolj rcs-nica. • Kvaliteta, ne pa tudi množičnost Morda nekoliko preseneča, da ima beograjska uhiverza z več kot 30.000 študentov le tri kul-turno umetniške družine, od umetniškega delovanja. In prav ]e tako. Pravijo, da gre sedaj vse bolje, kar prav lahko ver-jamemo. Ob koncu le Se mnenje, da je morda za tako veliko študent-sko družino, kot je zveza beo-grajskih žtudentov, 673 članov morda le nekoliko pr©malo za celotno kultumo dejavnost. ^ Pestre oblike dela Studentje so letos prvič, pravzaprav Univerzitetni odbor beograjske univerze, orgaaizi-rali likovno razstavo študentov in mladine. Uspeh ni izastal. Nešteto mladih Ijudi se jepred-stavilo občinstvu in mnogi &o za svoja dela dobili pomembna priznanja. Več kot Stiristo študentov je sodelovalo na konkurzu za naj-boljše književno delo in dra- Ploninci »Kopaonika« v hrlblh katerih eno — centralno dru-štvo Branko Krsmanovič — prav dobro poznamo po nje-nih uspehih doma in v tujini. Branko Krsmanovifi je s avojim zborom, simfoničnim orkestrom, folkloro in solisti dobro znan v svetu, v Miinchenu (festival študentskih zborov), Bruslju, v mestih Nizozemfeke, Poljske in Kilajske. Pa tudi študentom, za katere je priredil v preteklem letu 18 koncertov in še nekaj drugih prireditev. 2ikica Jova-novič-Spanac, zdmžuje študen-te, ki žive v Novem Beogradu in je za njih v preteklem letu organiziralo kar 22 nastopov. Skoraj nič manj, 17 po številu, pa jih je pripravil KUD Mika Mitrovič študeatov medicine. Prelomnico v delu teh skupin pomcnijo nova pravila. Studij ne sme trpeti zaradi kulturno mo, kl ]o bo izvajalo študent-sko gledališče. In Se tekmova-nje recitatorjev in govornikov, pokrovitelj pa je rektor beo-grajske univerze. In še in še ... Generacija mladih Pred nedavnim je pričela 8 svojim delom »tribuna«, na ka-teri študentje razpravljajo o najpomembnejših sodobnih pro-blemih. Zanimivo je, da take »tribune« ne delujejo le na uni-verzi, ampak da so čutili patre-bo po takem delu tudi študent-je na združenjih (pravniki ki filozofi). Nekatere teme niso doživele le krstne izvedbe, ampak &o se nadaljevale v nekaj ciklusih, Naj omenimo le najpomembnej-še — mladost pred zakonom in mladost v zakonu, razprava o domačem filmu, naš in študent-ski iport. Studentje tehnike niso hoteli zaostajati za svo]Jmi kolegi z drugih lakultet. Organiztrali so svojo »tehnično tribuno«, na kateri so razpravljall o tehnič-ni inteligenci in njeni vlogi v družbi. Prav gotovo pa je bilo naj-večje zanimanje za temo — ge-neracija mladUi, ki se je nada-ljevala nekajkrat V razpravi so študenije pokazali, da eo v resnlci del t« nove, mlade ge-neraclje. • Ne vemo, kako začeti Tako nekako bi vakliknili pri nas, če bi bilo treba orga-nizirati klub študentk. Toda beograjske študentke eo že da-leč od te začetne stopnje. Da-nes delujejo poleg centralnega kluba študentk še drugi: na medicinski, stomatološki, filo-zofski, prirodoslovno - matema-tični, pravnl in ekonomski fa-kulteti. Močna ]e tudi skupina v fttudentskem mestu, Značllno za delo klubov Stu-dentk je, da so močno povezane s prakso, da prav množično sodelujejo z društvom iena in drugimi organizacijami na te-renu. Predavanja o položaju žene v »vetu in pri nas, o revoluciji in afirmaoiji žena, o ženi v družbi in domu so le dopolnila izredni dejavnosti na področju raznih tečajev za krojenje, upo-rabne umetnosti v domu in po-dobno. Poseben večer študentk pisateljic zaključuje raznoliko in živahno dejavnost beograj-skih kolegic. • 76-krat udarni Beograjski kolegi so ponosni na svoje aodelovanje pri grad-njl ceste BRATSTVA in ENOT- usmerile mnogo svoje dejavno-sti v reševaaije Studijskih pro-blemov in sploh problemov \i-sokošolske vzgoje. Posebno š« po priporočilu Zvezne ljudske skupščine. Bazdvojenost Beograjskl Studentje ugotav-ljajo, da se navzlic temu, ko raste potreba po visokokvalifi-ciranih kadrih, študij še vedno podaljšuje in da je za okoli 50 odstotkov daljši, kot je zakon-sko predpisan. Prav zaradi tega je bilo mnogo razprav o novih statutih in novih pogojih žtudija. Ne smemo pozabiti, da je beograj-ska univerza največja in da Je v povojnih letih dala naši pra-ksi že več kot 20.000 diploman-tov. Beograjski kolegi so univer-zitetni reformi prispevali nekaj posebnega. Še nobeno leto po osvoboditvi ni toliko študentov položilo izpite kot ravno letos Uredniški odbor radijske postaje Studentski grad NOSTTI. To tudl po pravicl, saj so bili 76-krat udarni. Le 2298 študentk in študentov je bilo izvolj«nih od nekaj več kot 7000 prijavljenih. Studentje so v brigadj nada-ljevali svoj^ življenje, ki so ga bili vajeni na univerzi, fakul-tetah, klubih in drugod. Zato je tudi tu bilo najbolj pestro razpravljanje o mnogih vpraša-njih, ki zanimajo mlade Ijudi. »Svoboda osebnosti« in »Sodob-ni mladi človek — kam?«, so vprašanja, na katere so mla-dinci ob delu, za katerega so vedeli, kako pomembno je. lah-ko odgovorili. Ko so se študentje vračali z ceste, so bili v središču pozor-nosti. Kako tudi ne. Mnogi ko bili tudi po štiri ali petkraf udarnd. študfj je predolg Razstava umetnifckih slik študentskega ioto-kluba Lahko trdimo, da so študent-^ke organizacije vseh naših univerr v posiednjein letu In nlkoli ni diplomiralo toliko kolegov in koiegic kot v tem študljskem letu, kar — 3059 štu-dentov. Znano Je, da je študij ln vsa-ko reanejše delo nemogoče, če ni študijskih pripomočkov. In tu so naši kolegi na boljšem kot mnogo kje drugje. Znano je, da profesorji skoraj vsako leto tiskajo svoje knjige in jih popravljajo in dopolnjujejo z novimi znanstvenimi dosežki. V tem letu je šlo v tisk 59 novih učbenikov, od katerih je doslej že 42 dotiskanih. Za pomoč pri izdajanju učbenikov je bilo do meseca julija izplačano 34 mili-jonov 69 tisoč 336 din. . Za uspešno študijsko delo pa je neobhoden tudi pedagoški kader. Lahko rečemo, da kolegi v Beogradu nimajo takih težav. kot jih imajo študentje*na dru-gih univerzah. 2573 profesorjev, asistentov, znanstvenih sode-lavcev skrbi za njihov razvoj. Ta največji vzgojni zavod iz-korišča za svoje vzdrževanje ogromna sredstva, skoraj 4 mi-lijarde in 320 milijonov. Ob tem šele vidimo, kako velika Je skrb naše družbe za vzgojo mladega rodu inteligenca. • Velika skrb za študente Vemo, da je skrb za študente med najpomembnejšimii. Tako je prav. Seveda so s tem zdru-ženi velikl problemi, še poseb-ru> tam. kjer je mnogo študen-tov in vellke univerze. Beograd gotovo spada mednje. V preteklem letu Je bilo v študentskfh domovih 8250 štu-dentov. Seveda je število ti&tih, ki niso mogli biti sprejeti, ,pre-cej visoko in 3« stanovanjski problem zelo pereč. Samo z ne-katerih fakultet Je odpadlo 3033 študentov, ki so predložili svoje prošnje za sprejem. Dornovi so bili v preteklem letu subvan-cionirani z 61 milijoni, skoraj vsa. saredstva pa so bila uporab-Ijena za inventar in 1« del za druge nainene. Tudi nova pravila veljajo za sprejem v študentske domove. Le tisti študentje lahko koristi-jo udobnost domov, ki so polo-žlll vsaj dve tretjini izpitov iz preteklega leta. V študentskih restavracijah 6e hranl do 16.000 študentov, kar predstavlja sikoraj polovico žtudentov, vpisanlh na beograj-sko univerzo. Za izboljšanje prehrane so bile menze v le-tošnjem letu subvencionirane z 94 milijoni, tako fla pride na vsakega študen-ta-koristnika po 800 dinarjev. Seveda ta vsota ni tako visoka, če upoštevamo. da so stroškl osebja^CSO dln za posameznega študenta. Vseka-kor precej visoki. Na beograjski univerzi je 6702 čtipendistov, ki prejemajo me-sečno skupaj nekaj več kot de-vet milijonov dinarjev štipen-dij. Omeniti moramo, da uni-verza sama žtipendira 2374 šiu-dentov in da ima za to v pijo-računu odobrena sredstva v vi-šini 120 milijonov. Mislimo, da je prav, da se sredstva stekajo na eno mesto in da je univerza tisto mesto, kjer se naj razde-ljujejo štipendije. Beograj<»kl študentje so vefi ali manj pr*» dobnega mnenja. Pri univerzl deluje toidi po-seben izposojevalni fond. Do 31. decembra 1957 je bilo iz tega fonda izplačano že nad 124 mi-lijonov dinarjev podpor in po-sojil, ki jih študentje vračajo po diplomi. Do sedaj je ta fond koristilo 6937 Studentov, od teh pa jih je 1617 že v celoti po-ravnalo svoje obveznosti. Beograjska unlverza tudi skr-bi za zdravje svojih študentov v veliko večji meri, kot to de-lajo ostale univerze. Fond za zdravstvo je v tem Ietii anašal nekaj več kot. 94 milijonov. Studentje imajo poleg svoje centralne ambulante še zdravi-lišče na Avali, Zlatiboru, v Mojstrani in Budvl. Vsekakor dobra organizacija, ki jj mnogi študentje dolgujejo zahvalo za svoje zdravje. • In vendar... ni Studentovsko življenje veza-no le na delo študentske orga-nizacije. Mnoge dneve prežive študenti v zabavi, športu, v dru-žabnem življenju. Mnogo je pri-jetnih izletov, srečanj v gleda-liških foyerih, v koncertnih dvoranah, v visoko obokanih prostorlh galerij in muzejev. To je del njihovega življenja, njihove vzgoje m rasti. In kot povsod žive študentje še povsem svoje življenje, ki je vezano le na njihove »velike in male« probleme, na njihove re-alne želje Ln eanje. Tak je študentski Beograd in taki študentje. — Kot povsod. Ali že veste DA JE BILO NA BEOGRAJSKl UMVERZI V LETNEM SE MESTRU 1957/58 VPISANIH SAMO 30693 STUDENTOV, OD TEH 3629 IZREDNIH, DA SO V ISTEM CASU STUDENTJE PRIJAVILI 213.209 IZ PITOV, OD KATERIH JE BILO USPEŠNO OPRAVLJENUI 93.932 ALI 44 06 •/., S POVPRECNO OCENO 7,1. PADLO JIH JE 38.959 IN ODSTOPILO 79.419, DA JE MED NJIMI 9666 ABSOLVENTOV, K.J MENDA Nl BODO DOKONCALI STUDIJA, DA JE DIPLOMIRALO 3095 STUDENTOV, KAR JE 24" OD STOTKOV VEC KOT V PRETEKLEM LETU, DA V OKVIRU ZVEZE STUDENTOV DELUJE 133 ZDRUZENJ 24 SAMOSTOJNIH KLUBOV, 90 POKRAJINSKIH KLUBOV I> 22 KLUBOV LJUDSKE TEHNIKE, DA ZDRUZUJE ZVEZA ŠPORTOV BEOGRAJSKE ONIVERZh V SVOJI SREDI 13 DRUŠTEV Z 92 KLUBI, DA IZDAJAJO STUDENTJE MEDICINE, STOMATOLOGlJt VETERINE, PSIHOLOGIJE IN GOZDARSTVA SVOJE SAMO STOJNE PUBLIKACIJE, DA DELUJE V TREH KULTURNO UMETNISKIH DRUSTVIH BRANKO KRSMANOVIC, ZIKICA JOVANOVIC - ŠPANAC IN MIKA MITROVIC 673 CLANOV. KI SO IMELI SKUPA! 193 NASTOPOV, DA SE JE ZA DELO NA CESTl BRATSTVA IN ENOTNOSTl PRIJAVILO 7000 ŠTUDENTOV, DELA PA LAHKO UDELE ZILO LE 23 BRIGAD Z 2650 STUDENTI, KI SO BILE SE DEMINSEDEMDESETKRAT UDARNE. DA JE NA BEOGRAJSKI UNIVERZI 6702 STIPENDISTOV, K) PREJEMAJO MESECNO 9,337.900 DIN, OD TEGA PA STI PENDIRA BEOGRAJSKA UNIVERZA 2374 STUDENTOV, DA JE PRORACUN BEOGRAJSKE UNIVERZE ZA LETO 195S ZNASAL 4.819,900.000 DIN, ZA INVESTICIJE PA JE PREJELA UNIVERZA 1.390,000.000 DIN, DA JE ZA STUDENTSKE DOMOVE DANO 61,399.000 IN RESTAVRACIJE 117,325.000 DIN, DA JE ŠTUDENTSKA POLIKLINIKA OPRAVILA V LETll 1957/58 PREKO 200.000 PREGLEDOV. 56.209 INTERVENCIJ. 30.160 ANALIZ IDR. DA SO ZDRUZENJA ORGANIZIRALA V PRETEKLEM LETL 500 PREDAVANJ IN 574 DRUZABNIH VECEROV ZA SVOJE CLANSTVO, DA JE BEOGRAD RESNICNO STUDENTSKO VELEMESTO. V klubu študentk medicint Nove smernice Široko zasnovana predkongresna dejavnost je zajela domala vse naše orga-nizacije, ki imajo pri vsakodnevnem delu opravka z delovnimi ljudmi. Težko smo čakali na sklepe kongresa in sedaj ko so tu, jih moramo samo uresničiti. Telesna kultura ima ogrcnnen družbeni pomen in je njen razvoj neločljivo povezan z borbo naših delovnih ljudi za izgradnjo socialistične družbe. Telesna kultura krepi zdravje, delovno sposobnost in obrambno moč države, zaradi česar ni samo stvar telesno kulturnib organizacij, ampak vseh naših množičnih organizacij, vse naše družbe. Družbena skupnost naj zato podpira to dejavnost in pcmaga, da se bo 6im več državljajaov vključilo v vrste telesno kulturnih orga-nizacij. Le tako bo postala telesna kultura eden izmed sestavnih elementov socia-lističnega vzgajanja. ŠTUDENTJE IN ŠPORTNA ŠE NEKAJ PRIJEMOV Komisija za te-lesno kulturo pri univerz.tetnem sve-tu že nekaj časa živo posega v te-lesno oz. športno vzgojno problema-tiko studentov na naši univerzi. Ce sedaj še niso vidni rezuitati, je to prcdvsem zaradi lega, ker se ko-misija na svoje dclo načrtno pri-pravlja in bo pred študente stopila s pripravljenim pro-gramom. Zadnji sestanek komi-sije nam je razkril mno-go zanimivosti. Prvič po mnogo letih bo proracun univerze imel tudi svojo postavko za te-lcsno kuituro, ki sicer ni višja od dveh milijoaov d narjev, bo pa gotovo v prvem letu dejavnosii za-dostovaia potrebam ."irikj tclesne vsgoje m5d štu-denti. Prav je, da tako realno ocenjujemo potre-be in možnosti. Tudi izgradnja šporlnih objektov, namenjenih štu • dentom, se razvija v okvi-ru že prej predvidenih načrtov in planov. Z go-tovostjo labko trdimo, da bomo na pomlad že lahko zasedli nove površine, na katerih bodo lahko vsi študcntje naše univerze dobili svoj »prostor ria soncu«. Omeniti moramc, da so vsa sredstva, ki jih je univerza dobila od Zvezne komislie za te'cs-no kulturo za izgradnjo športnih objektov, že iz rabljena in da bo zato ireba investirati v izgrad-njo nova. Nikakor ni fflo goče dopustiti, da bi sc zgoJj zaraiii tega prene-hala nadiijnja izgradnja. saj vearv», tid. je od šp>rt-nih objak'ox pod M-tZc jem NO •><)visna telesna kultura več kot 7 tisoč tnladih ljudi' na naši uni-verzi. Mnenje komislje, da bi novi prostori moraii Mti rbirališče študentske, de-lovne in srednješ<»Iske mladine, je pomembno Dobro vemo, da študeatt vse premalo sodelujeio z drugo mladino, in prepri-čani smo, da lahko prav na športnem področju po-stavimo boljše temelje hašim prizadevanjem. In končno, delo komi sije na univerzi ne sm« ostati osamljeno. Treba jc najti objektivne možnoui za povezavo z dr:ig'.mi športnimi organizacijami in forumi. Prav zaradi te-ga je sklep, da se komi- ' sija poveže z Okrdjmm svetom za telesno kulturo in z njim skupno deluje, pomemben in v skladu z našjmi prizadevanji na področju telesne kulturc. Oeka. mamtca, ing. Bloudek in. Po uspehu Tjaše Andreejeve v Itrliji Tjaša Andree se je z elegant-no kretnjo postavila v graci-ozno pozo in se tako zahvalila navdušeni publiki svetovnega prvenstva na velikem pokri-tem kota.lkališču v Bologni. Naj pri njej zaenem z obrat-nim vrstnim redom. Letos nas je presenetila kot še nikoli. Neštetokrat je ze morala pri-povedovati o veselju, ki je za-vladalo v jugoslovanskem, bo-Ije rečeno v slovenskem tabo-ru, ko so izvedeli za njen od-ličen plasma, še posebej za di-sclplino prostih likov, v kateri je Tjaša napravila velik korak naprej in s katero si je drugi dan prvenstva še izboljšala uspeh z dosego 9. mesta na ja-kostni lestvici letošnjega sve-tovnega prven&tva. Danes, ko se pri nas le malo Ijudi zanima za ta prelepi Sport, je tudi malokomu zna-no, kaj pomeni ta napredek, ki je presenetil celo njene tre-nerje, njej sami pa je bil uspeli nastop realizacija na-predka, uresničenje njene dol-goletne, tihe želje. Tjaši so vrata na široko odprta. Nasme-jana in prikupna, s ponosom gleda na dolgotrajno, že preho-jeno pot in v srcu dela načrte za bodočnost. Zaupanje vase, zaupanje v trenerje — to so njeni aduti — bili in bodo ostali. Značilno za njen razvoj na kotalkah je vsekakor iz-redna nadarjenost, ki jo je po-kazala že ob prvih korakih. Morda ji je bil prihranjen trud tistih začetnic, ki se z nvuho, prekomerno težko bore z osnovnimi elementi lepih izva-janj. Vendar nje ni prevzelo. Kot da bi čutila v sebi odgo-vornost do športa samega, je ves prirojeni ji dar poplačala z vztrajno, mirno, a vendar zagrizeno vadbo, ki je sicer značilna za starejše, vrhunske šporinike. Z letošnjo sezono je zelo za-dovoljna, saj ji je poplačgočiti telesno vagaja-nje, da bomo zadostdi.i potre-bam našega družb&nega in go-spodarskega razvoja. Da bomo lahko ugotavljali uspehe šolskega telesno kul-turnega dela je nujno, da se' izdela minimalni program te-lesnega izobraževanja, katerega naj bi obvladali učemci dolo-čene rasti. Učencem, ki ta pro-grarn obvladajo, naj se podeli posebna značka za telesno kul-turo. Ker so se v večini primerov pokazale veliike težave pri deiu v zaprtih prostorih, ki jih žal še vedno primanjikuje, je treba dose6i, da se istočasno z izde-lavo načrtJov za nove šole iz-dela tudi mačrt za telovadnico in naj ta ne zaide v drugi plan gradnde, kot se je to dogajalo doslej. Kongres je zato pred-lagal, naj se s predpisii določi obveznost, da bi pri pirojekti-ranju in pri gradJtvi oovih šoJ- po- ZATO NE OVIRAJO CLOVEKA PRI OHRAVLJANJU SVOJIH SLUŽBENIH DOLZNOSTI, Kl SO NA PRVBM MESTU. ZATO SO NTJJNTE NEKATERE KO-REKTUiRE TEKMOVALNIH Sl-STEMOV. VII. Vrhunske storitve se morajo javlijati kot posledica visoko razvdte telesne kulture širokih plasti množic. Izražajo naj naše tele«ne >rj nas šport ne sebi lic. Zato naj svojih delovnih mestdh. športnikom se omo-štipendij šola-nje in sferofcovno izpopolnjeva-nje. Sportaiia zveza naj zato pre-gleda psredpise o materialmi po-moči in ka^egorazacitji šport-nikov. VIII. Zdravstvena Joontrola nad in republike. Za koordinadijo službe Pričakujemo ustonovitev lahkoatletske sekcije Vsestranost in množičnost Pred kraikim je bilo v Beogradn konfiano meduniverzitetno pr\enst\o y strcljanju, kate rega se je udeležila tndl močna ekipa ljubljanske univerze. Kot vedno, so bili tudi tokrat naši strelci zelo dobri in v streljanju z vojaško puško zasedli 2. mesto. Kaj podobnega ne moretno trditi za dekleta, ki so zasedla v streljanju z malokalibrsko puško 3. mesto, lahko pa bi bile celo prve, 6e bi bilo med njimi več smisla za kolektiv. — Med našimi je bil najboljši strelec Fedor Bems, ki je tako potrdll, da sodi med najboljše strelce v Jugoslaviji. — Na sliki čla-¦loe Uabljantke eklpe med tekmovanjaia. Soboto za soboto jih lah-ko vidiš, ko se odpravljajo s težkimi nahrbtniki in zvi-timi vrvmi v kraljestvo ko-zoroga. Seveda jih srečaš naj-večkrat na vlaku proti Planici, saj imajo v Tamarju svoj pla-ninski dom. Tamar je torej glav-no delovno področje naših alpi-nistov. Mnogo lepih trenutkov so doživeli v tej slikoviti, mimi dolini, pa tudi mnogo razburlji-vih. To je razumljivo, da jih neposredna bližina težkih sten večkrat izvabi v svoj mrzli ob-jem, iz katerega se rešijo samo najmočnejši, najbolj vztrajni po duhu in telesu. Majbna skupina alpinistov je od svojega ustanovnega občnega zbora rasla iz leta v leto. Ste-vilni plezalci so po končanem študiju zapustili naše vrste in odšli na svoja delovna mesta po vsej Sloveniji. Razširili so vrste alpinistov, okrepili tovarištvp in prekalili veliko mladih tovari-šev v ljudi, kakršne potrebuje-mo. Ljubezen do gora je bil glavni motor njihovega delova-nja. V začetku lažji vzponi, na-to pa vedno težji, čeprav v ti-stih letih ni bilo na razpolago kakšne boljše opreme. V velika nevarnosti so se podajali ple-zalci, vendar niso odnehali. Z vztrajnim delom so si ustvafili trdne temelje, na katerih so po-tem gradili iz leta v leto. Vrstili so se plezalni tečaji, zimski in letni, ustanovljena je bila ple-zalna šola in odsek se je razvil do visoke stopnje, katero mu posebno po letošnjem letu ne more in ne sme nihče oporekati. Mirno lahko trdim, da je al- pinistični odsek v letošnjem letu naredil velik korak naprej tako v množičnosti kot tudi v kvali-teti, da se je prikopal med naj-boljše slovenske odseke. In ka-!-o smo prišli do tega, da danes s tako smelostjo govorimu o il-pinistih univerze? Izhajamo iz enostavnega računa — njihove-ga dela v letošnji sezoni. Redna plezalna šola na Turncu, ki jo je vodil tov. Stane Jurca, je da-la precej novih nadarjenih ple-zalcev, predvsem se je na nji-hov račun povečalo število čla-nov AO, ki jih je sedaj 33, pri-pravnikov pa je ostalo 8. Prire-jenih je bilo več izletov za alpiniste in ostale in narejemh več vzponov. Postregel bom « statistiko, ki je neizpodbitni do-kaz za delo. Narejenih je bilo 239 letnih in 37 zimskih vzpo-nov. Zanimivo je predvsem dej-stvo, da je število vzponov na-raslo na račun težjih »podvi-gov«, od katerih bi želel našteti le nekatere najvažnejše: Aschen-brenner v Travniku je kljuo izredno slabemu vremenu moral odnehati, zajeda. v Travniku je »doživela« svojo prvo reprizo, kot četrti so se vzpeli po cen-tralnem stebru Dedca. In še *n še bi lahko našteval. Poleg tega je bilo še več novih variant starih smereh. Nekoliko slab-p je bilo delo v zimskih mp«v 'i Ta minus gre predvsem na ra-čun specialne opreme, ki je žal študentje še nimajo. T>ruštvo nima toliko denarja, sami ple-zalci pa ne možnosti, da bi si nabavili opremo v tujini. Zato je odsek naredil seznam vseh raapoložljivih plezalnih artiklov in ga poslal komisijl za alpini-stiko pri PZS s prošnjo, naj se tudi našega odseka spomnijo s kakšnim prepotrebnim rekvizi-tom, kot je n. pr. nova vrv ali kaj podobnega. Mislim, da bi si to naši plezalci v polni meri za-služili in da bi bil material do-bro »naložen«. Pomembno za naše plezalce js bilo tudi srečanje s češkimi ple-zalci v Visokih Tatrah, kjer so knjigo prvenstvenih vzponov vpisali tudi svoja imena. Zeleli bi le, da bi bilo takih s. čanj še več, kar bi močno koristilo kva-liteti in množičnosti naše alpi-nistike. Da planinec brez smučanja ni planinec, kar velja tudi za al-piniste, je danes vsakomur jas-no. Zato se v semestrah po-čitnicah zberejo alpinisti tudi na belih poljanah in preizkuša-jo trpežnost svojt opreme. Po-kazali so lep napredek na tek-movanju pod Storžičem in pod •Jalovcem. Tako^ moramo priznati, da so naši plezalci dokaj vsestranski in zato se jim ne smemo čuditi, fe se čutijo zapostavljene, ker nimajo trenutno niti en-^ga čla-na v Gorski reševalni službi. Iz-jemi sta Andr.. Aplenc, ki je sedaj pri vojakih. in dr. Ivo Valič, po svoji službeni dolžno-sti. Res nekam čudno, če upo-števamo kvaliteto fn množičnost naših alpinistnv Upamo, da bo to vpi-ašanje kmalu rešeno. Za naprej pa nameravajo po isti poti in upa^mo, da bodo markacije tc' 'o ^oste. da ne bodo izgubili !epo ^ačrtane "poti. Miro DvorSak STAVKA ..BRADAČEV« Januarja letos je skupina študentskih predstavrukov univerze v Germersheimu po dolgi in burni debati s svo-jimi kolegi iz univerze v Mainzu podpisala deklaracijo o solidarnosti in sprejela obljubo, da se v znak »tihega pro-testa in stalnega opomina« ne bodo brili. dokler rektor ne bo sprejel njihovih zahtev. Študenti so zahtevali pravico, da volijo dva svoja pred-stavnika v senat in da jih eden zastopa v ekonpmskem od-boru univerze. Senat je na nemških univerzah najvišja ob-last, ki odloča o vseh vprašanjih učnega osebja, učnih na-črtov, štipendijske politike in discipline. Rektorja teh dveh univerz sta dovolila, da so študenti prisostvovali tistim zasedanjem, na katerih so razpravljali 0 zadevah, ki so bile v neposredni tvezi s študenti. Nista pa nstregla zahtevam po voljenih Studentskih predstavnikih in sta zavrnila vsako nadaljnje razpravljanje o tem vpra-šanju. Študenti pa so svoj sklep vzeli resno. »Rast brad« so smatrali z"a primerno obliko akademskega protesta. Svo-jim posmehovalcem so odgovarjali, da so štari Grki nosili brade kot znak žalosti ali protesta in da so isto storiU tudi Rimljani, če niso bili izvoljeni v senat. V Indiji, kjer je nošenje brad povezanc z vcrskimi predpisi. si je Gandhi obril brado v znak protesta proti Britancem. Ta nekoliko nenavadna, toda pogumna stavka »brada-fcev« pa je imela uspeh in brade so sedaj izginile. Rektor-jema ni ostalo drugega, kot da sta pristala na ponovna pogajanja m v bodoče bodo imeli študentje v senatu svoje predstavnih- s pravico glasovanja o vseh zadevah, ki jih neposredna zadevajo. Obtožujem, jasno, obtožujem, PRINC ŠTUDENT Iaka Seitpikovič ima na prečko počesane lase in posteljo v Študentskem naselju. Če bi ga vprašali, za kaj bi se odločil, če bi bil ob ka-tero izmed teh dveh stvan, bi ekel, da, mu je najdražja Miška. Miška pa je sinonim za njego-vo dekle,. ki intezivno zaprav-tja čas na arhitekturi in s ko-tnajda rahlim uspehom koketi-ra s programi. Kadar po naključju zaide na predauanja, da bi se spoprijel s paragrafi, je potem ves te-den bolan. Najuspešnejše zdra-vilo proti tej bolezni pa je per-spektivnc gledanje na štipen-dijo — skozi črno kavo. Ali morda sobotni ples v kakšni menzi n >fraierji«, ki se z ba-retkami na arestantsko pristri-ženih l.aseh dolgočasijo na pte-sišču. a? res! Ti sobotni plesi.. z mutirajočimi ' glasovi Ančk, Pepc aii kakšne 17 letne pubiriftnice, so bili zanj mr-zei tuš na mlin njegove posuše-ne ianiazije.. Vse popevke *o bile, kot se ?e pogostokrat iz-razii, »eno figo vredne«, bese-dila pa so ga ščegetala celo v samo špičko čevljev posled-njega italijanskega modnega krika. Kolega Šestpikovič je bil »tiha voda,.ki bregove podira.« Seveda ne gre jemati tega du-hovvtega pregovora Ijudske modrosti dobesednp paČ pa metafizično. Vsekakor pa me-taforično. Kajti on osebno ni bil tiha voda in tudi bregov ni bili, da bi jih podiral. Bila je tu samo njegova Miška... Sestpikovič ]e bii globok li-terat, nekaj centimetrov glob-Iji od tistih, ki so se honorarno izživljali pri neki reviji, ki je zaživela lani, letos pa je po-gledala smrti v umetno zobov-je. Sploh pa so bili tisti lite-rarni tipi proti njemu le muhe enodnevnice. Muhe, ki so s hlačnicami, zavihani-mi do ko-len. brodile s kroničnirn oslov-skim kašljem samozadovoljstva po velikem morju nesmislov s sintetičnimi kostmi. No, kolega m bil njihov tip. Uvidel je, da je svet & krizi za-radi pomanikanja besedil za popevke, in se vrgel na delo. Seveda honorarno. Posrečilo se mu je dobiti primerno zapo-slitev — ne da bi se v to ume-šauala kakšna posebna komisi~ ja za take in podobne reči. Uspel pu ie že s prvim besedi-lom: Komur do glasbe je ,ne rab izobruzbe, ker kdor je tič, lahko 12 nič naprCLvi slona Ud. Prijatelji so sicer odkima-vali in ga skušali pobiti z ne-kaj kilogrami argumentov, ko-lega pa jih je načelno zavrnil: »Vem, da vam je besedilo že več ali manj znano .. . da je ta.' J&D.Z.JiSBfnAjffls.ojiTnJ bes&dilij kfe, povsem brlginalna. Todp. zato, ker so aranžirana, so originalna.« .»¦¦,' Odtlej je bi Se-stpikoviČ dok-tor za konfekcvonirane popev-ke. Ni fih izdeloval tovarni-ško, po tekočem traku, ker bi bil zaradi prevelikih dohodkov ob štipendijo. Sicer pa se je, kadar ?e pow.isiil na štlpendi-?o vedno spomnil kislih kuma-ric. Včasih jo je dobil tudi 15. v mesecu m že-nekajkrat jimje pisal, naj ne delajo z njim kot tlsti cigan s svojim kljusetom, ki ga je komaj naučil stradati, potem pa, ko se je temu ravno rivadilo,. • je crknilo. . Kljuse namreč. Ta primerjava se mu zdela sila im.enitna in je ne bi zmogla niti takšna udoma-čena žival, kot je jež-ek. ?e pbriniškem receptu. 'Tajnost dohodkov zajamčena!) Šestpvkovič se jc tudi perspektivno odtbčil, da bo 'protesino zapustil posteljo o naselju za študente, ker so meni nič. tebl nič kar prek no-či povišali »ležarino«. Iz sobe )e izsinila peč. ki je bila sicer Hsto navadna, obenem pa je hnela še to dobro lastnost, da )e grela. če si ji podkiml. Za-menjala jo je centralna, scdaj montirana v sobo samo simbo-lično: Kajti greti bq pričsla bojda Mle prihodnje poletje. Sploh se kalega odločU & Q fn drugih reform sklenil je da se bo j preorienti;ai od sedaj pa se mora Sestpikovič zadovaljiti z majavi/mi trolej-busnimi vezami, namesto ben-cina pa pretaka sline. Vse per-spektivno. Velikodušno se je zaobljubU, da bo del dohodka od svojih popevk prihranil za nakupova-vencev za na grob tistim šiudentom nekaterih fakultet, ki ne bodo mogli (zaradi razte-govanja programa) pravočasno diplcmirati. To pa bo vseka-kor humano deloy s katerim bo vzbudil pošebno pozomost. Vsako leto bo redno obisko-uol vsa bruccyi>an.ja, ki jih bo zalagal s svojimi finančnimi sredslvi, da ne bo treba kole-0O7n, ki iake zadeve pKrejajo brez premisleka, plačevati pri-manjkljajev iz lastnega iepd-Mimogrede je potočil nckaj solza tudi v smislu pomanjka-nja raznih skript in učbeni-kov. ki bi jih pomagal izdati profesorjem, da ne bi njegovi kclegi trpeli tako kot on. Sploh bi se kolega Sest-pikovič prelevil iz pro-menadnega leva v do-brega starega Princa Studen-ta. če ... se je razburilo visoko sodišče, ko je zagledalo, kdko pred njim trije najzanimivejši pri-merki iz gobezdajočega kor-pusa brucov na zatožnih pod-platih brez besed govore o svoji zaščiti omejenosti. Nji-t hove smrkave brade vpijejo po nemilem kaznovanju in vr-hovno sodišče je z neznatno pomočjo originalne slatine to-gotno povedalo, da pravza-prav začenja: »Izredno razpravo v zadevi sojenja brucov zaradi organi-ziranega hudodelskega priho-da v gruči z namenom prislu-škovanja na predavanjih to zamdi (fflLetantskega uporah-Ijanja novih sanitarno mokrih naprav, doma na Alma mater PRAVNI FAKULTETI in tu, tam ob sodni dvorani. Poleg tega bo posebej sojena naj-nežnejša in najneodgovornej-ša polomca bmcadi zaradi škodljivih posegov v zakon-ske zveze starih bajt in y mir v družinah, katerih obrise je tu in tam že videti ali pa so v zanesljivih povojih.« Od brucov je še presunlji-veje zadehtelo po preplašenem mrčesu in drugih plinih. Ne-gotova prihodnost jim je po-vzroiala kurjo polt na mož-ganih in pričakovali so naj-manj skorajšnje britje držav-Ijanskih pravic. li profesorje za nedovoljene avtograme. Glede avtogramov so se prekriili proti členu pet in pol zakona o ignoriranju profesorjev, ki dobesedno pra-vi takole: Ni primerno obi-skovati predavanja. Posebno, takrat, ko se prodajajo pod-pisi. To naj traja vse do te-daj, dokler se profesorji ne odradiiljo podpisovati se šele na koncu druge ure, hoteč ta-ko na nezakonit način ujeti nekaj poslušalcev.* O, zakon, zakon, ti si svetl (Seveda velja t'o za zakon all familij-o na univerzi, ne pa za zakon o univerzi). Clovek je slabotno bitje, prav tako za-konski možje, stare bajte. Zn>-to je tem bolj kaznivo. če ga mehko zapečena bruculja pre-mišljeno in zlonamerno sprav-Ija v skušnjavo. Če v prehudi bližini miga s svofimi poluta-mi in povzroča stari bajti go-mazeče vrenje kot v špint-nem štedilniku. Tozilec je zahteval, da se prebere dokazno grad'vo, pis-mo bruculje nekemu tehnič-no zgrešenemu tipu, ki je po-vzročilo razkrb-j Ijubezenske zveze siare bajte. »Dragi Francelj Kuplunga! Med nama je vse končano Odkar sem presedlala «a pra-vo, sie tehniki zame vosek: senca dima klozetnegn papir-ia oziroma gcli nič! Cudoviti »Krbvda je jasna. Brucu&je 1»$ bruci ogrožajo Mgtensiko vzdušje po hodnikih, kvarijo originalno atmosjero na naH Ahna mater et cetera, et eete-ra. Krivdorek je še preveč u-temeljen. Po že prej citira-nem strašnem zakonu predla-gam najstrožio kazen. Visoko sodišče! Vaša s&dba naj bo več kot pravična. ČUVAJTE NAM PRAVNO FAKULTE-TO! No, ali obtoženci razume-jo obtožbo? Ne? No, vidite, smo ie v težavch. ObtožerU ste. da va$ je treba soditi. To je bistvo! Besedo itna obram-ba. Silentiot* Branilec je dvginll zamor-jeni pogled m prosil, da mu ne bi bilo treba vleči izgvblje-ne karjole iz češane. Lahko pa, izvleče nekaj dokazov o ve~ soljni zabitosti brucov. Posta-vil je nekaj vprašanj, pa je moral na sramoto obtožencev sam odgovarjati: . »Zakaj ima bruc potne «o-ge? Zato, ker se boji špricati kakšno urico. Kakšna ?e kra,-va znotraj? To ve vsako te-le razen bruca. Zafcaj se an-gleška kraljica na" znamki smehlja? Ker jo zadaj poliže-jo in spredaj pritisnejo. Kak-šna je razlika med modrčkom in svetim pismom? Ni nobene, ker oba male povišujeta vn velike tlačita.* Puhle kolotečine brucavski% bi bd zanjpram smisel zxvl)e- n^a> Kajti iaksnole dekle bi. lahko, prevaialo. njegove Po- ' nemščmo -i bi tna moral biti super moderen. Za karij Zahafvljal je lJ0- ^eL / i f , L1 T ni Sll° d™A''*™fkala "Pr\ brezzobem kolovretu« pocem kapljice in da se seda^ '** rezgetajoče zazvomla. jo je pod odejo in se obrnil na drugo stran. Nekje, nekaj kilo-metrov v podzavesrti, je prekli-njal popevke iri štipendijo in ^ploh vse. Spozmanje, da bi lahko bilo še kaj drugače, se je pogreznilo v njegove tople copate pod posteljo in zasmr- Franček F. ', potem pa je povzdignil glas: »Na podlagi mUijon -petnajst-tisoč devetsto trinajstega čle-na temeljnega zakona o spre-membi drugega odstavka in dopolnitvah tretjega prečišče-nega besedila o mlečnih iz-delkih v Uradnem listu šte-vilka petsto trinajst skozi dvanajst in splošnega zakona o plačevanju popite vode je bilo 13. apriln na naši Alma mater storjeno kaznivo deja-nje. Privedeni bruci so s hli-njeno željo po uienosti nava-lili na predavalnice igi ožema- so farlstl, k\ tako lepo znafa citiratt po cele odstavke iz Franc-Jožefovega zakonika, špičiti svinčnike in lenaritina pravem koncu. To ti je res smetana razumnikov. Moj cilj je svetal in sončen: osvojith bajto in ji žrtvovati vse, vse. kar sem pri tebi tako težko očuvala. Dala mu bom . -.« »Mislim, da je sodišču jasno. da prehaja pismo v tisto /a-zo, ko je treVa jaimost izkljv-čiti,* je tožilec sramežljivo obliznil mezinec Predsednik le odpihnil z mize zobce o-skubljenega kolka za pol di-narju in svečano zakrakal so povzročile. do je od-padla edina možna olajševal-na okoliščina. Brez porotnega seianja in z upoštevanjem pretresljivih žvižgov prizade" te javnosti je visoko sodišče polnomočno obsodilo obtožen-ce na edinstveno generalno prezračenje, na 5-mesečno a-b-stinenco vina in tramvaja, na temeljito povračilo stroškov procesa in na občinsko takso v absolutni velikosti depresi-je možganske mrene najpa-metnejšega primerka izmed nbtožencev. Sadna dvorana se ie oddah-nila... Študentski humor po svetu JUVENALIJE V LODZU Lodz je s svojimi 700.000 pre-bivalci drugo mesto oa Polj-sk«m. Zaradd njegove t^kstilne ^lmdustrije ga pogosto imenujeio poljalci Manchester. Pred vojtio tu n& bilo univerze. Danes je imajo in poleg tega &e 8 dnstiiu-tov: poliitehnični, medicinski, glasbenii, igralsko akademijo m visoko šolo za film in plasti^ne umetoostii; skupno 12.000 šti-dentov. pa so študentje po-nosni na svoji satinični gledaU* šči Limona in Postrv. Slednjs, ki ima svoje predstave vaak dan za prebivalce Lodza, je z*-sedlo letos na festivalu satirič-niji gledaldišč v Gliwioah prvo mesto. Kljub velikemu deležu, ki ga imajo študentje v kultur-nem življenju .nasta, pa s iem ndso zadovoljnii. Da bi na -«voj, študentski na6iin razvesalili i/O s sajami umazano industrijsko mesto, izrabijo vsako prdložnost. Zato koirmaj čakajo mesec ma;i, ko 1T. in 18. študentje v Lodzu, kakor tudi širom Poljske, pro-flavljajio svo'j tradicionalpi prazniik Juvenaiii« V teh dveh dnevih iimajo štu-detje m&sto v svojih rokah. Do-voljemo jim je vse. Ustavljdjo tramvaje irv av^omiobile in za-menjujejo vozndke. PleziajiO po balkonih, trkajo po vratih i'n oknih, na cestah ustavljajo osefene avtomobile in za vse tn »napore« dobijo r.avadno »ne-beški groš«. Clani letalskega kluba letajo s svojdmi letali nad mestom, ki je že pod vpliv;m študentske veselosti in njdh^j^ih šal, in tposdjio letake z zabavno vsebiino. Ze rfekaj dni pred ta-četkom praznika se v mestu ]>'<-javijo okrašeni avtomiobili in glasniki s fanfaramd oznanjujo prihod Juivenalij. Poljski radio v teh dneh oddaja poseben «tu-dentski program. V študentskih menzah delrjo v prazndh dneh »extra-specia!na slavnostna kosila«. Reden poiav je, da študenti -v najbolj' pro-metnih delih mesta ustavijo ves proinet in sede na križiSčih igrajo karte, dokler jih ne pce-kinejo njdihovi kolegi. oble^cji v srednjeveške^ koslume. Med glavne dogodke teh dveh dnevov pa spada kavalkada Skozi raesto se poitiiikajo štu-deintske skupiine, oblečene v razijjovrstne kostume,. z glasbo, v maskah, konjd in kočijaži so živopisano okraš&nd. V sprevodu je brez dvoma deležna največje pozornosti Miss Lodza s svoil-ifli lepimii spremljevalkami. V večerih pa se vse mesro zabava po restavraciijah in ka-varnah. Po ulicah bodijo sku-pin. TradicionalniO oblečeni glasnlki sporočajp- prebivalcem zadnje novtice o svečanostih. Uradno pa se račno Juveaa-lije na Trgu zrnfige z javnim na-stopom pevskega zbora iin ja'-> orkestra, ki igra prebivalcem Lodza do polnoči. Cas med od-mori izpolnjujejo ognjemefc >y* zabavni fiilmi. Praznik pa so konča z Ijudskim rajanjem *n petjem svečane hdnmne: »A niecbaj narodowie wzdy p — Ali poznaš Jones, pesni ka? —.' — Ševeda! ~ — In kaj smatraš za njegovd najboljše delo? — — Njegova hči Lizze! (Canada, The Sheaf) Graccum, študentski časopis auklandske univerze v Novi Zelandiji, je napisal o si>ojih težavah naslednje: - »Če obiav-Ijamo šale — pravijo Ijudje. da smo prismojeni. Če jih ne objavljamo — nam Ijudje oči-tajo, da smo preresni. Če ,plon-hamo" iz drugih časopisov — "¦ nrplpni. da bi sami pisali C.e tega ne storimo — smo zci-Ijubi-jeni v svojo pisarijo Čp ne objavljamo prispevkov svo- jih sodelavce-o — ne znamo ceniti genijev. Ce pa jih obja-vvmo — imamo strani polne nesmisla.t (Avstralija, Graccum) Med akti senata v Frank-furtu vz leta 1770. je tudi na-slednji sestavek: »Kdorkoli za-pelje v zakon moško osebo na-šega mesta z uporabo golju-fivih pripomočkov. kat so rdeča ali bela lepotilna sred-stva, vse vrste duhov, umet-nih zob, ponarejenih las, bla-zinic, napravljenih iz španske-fifa ali francoskega bombaža aU svrile, železnih steznikov obši-tih s čipkami, s ponarejenimi boki in druqimi podobnimi stvarmi, bomo preganjali kot čarovnika in zakon bo razve-Ijavljen vc tej odločbi Anglija, Darts) Studentova molitev (S. M. Hussein, Islamia College) O Bog, naš Gospodar. naš Varuh! Mi, Tvojt zvesti služabniki in pra-vi verniki, klečimo pred Teboj z vso ponižnostjo, da se T% zahvalimo za tvojo dobroto. Prosvmo Te, da odvrneš od nas pogubo pekla in nas sprejmeš med najboljše Alahove služabnike. — Resnično v&rujemo v Alahovo povsodpriču-jočnost in nikdar ne dopusti, da bi greŠili- O Gospod, naš Varuhl Resnično nisi ustvaril tega sveta zaman. Slava Ti! Spominjamo se Te ob vsaki priložnosti, usak trenuetk. Iskalec človeških src, pomaga) nam, da se Ti približa-mo v odkritosrčnosti in poštenosti. Naj bo naša vera ISLAM, ki je edi-na Alahu po volji, pol-na zadonoljstva vn ve-drine in naj Te, o Do- brotljivi, častimo res oo srca. Tvoje usmilienje naj nam zmanjša nadj,oge in trpljenje. Pomagaj nam da bo naše delo pošte-no in rnisli čiste. Daj ia bomo raje izbrali tež-ko pot pravice in ne lahke poti greha. Na-polni nas s pogumom da bom razglašali res-nico, plemenitost in po~ štenost in> se nikoli sprijaznili s pregreho in nepravičnostjo. Naj bomo iskreni domoljubi in daj narn moči, da preskrbimo za našo do-movino ugledno mesto v skupno-sti narodov. Pošlji svoj blagoslov nad naše starše, vzgo]i-telje, učitelje in profe-sorje. Napran)i iz nas vzor za vse tiste, ki se branijo zla. Na dan vstajenja pa nas svrej-mi v vrt pokoja in ne« zavrzi nas med pogub-Ijene. Amen. j »Od študentov pričakujemo, da si bodo uredili svoje poste-Ije sami,« je bilo napisano na uradnih objavah, ki so jo do-bili angleški študentje, preden so zapustili London, name~ njeni v Jugoslavijo v delovne brigade kmalu po koncu vojne. »Nihče se nad tem ni zam\~ slil, dokler nismo pris-peli na delovno mesto,« je dejal vodja tega potovanja. »Sele fco smo prejeli deske, žeblje in kladi-va, smo spoznali, fcaj pomenijo te besede. če so prenesene v ¦•esničnost*. (Anglija, The Times) Novlnec pride na predavanje iele sredi lekcije. Sede poleg itarejšega študenta in ga čez nekaj minut vpraša: pKoliko časa pa že predava?« »Tako, mislim, da 10 ali 15 et.« odvrne stara bajta. »Ce je tako, pa ostanem,* uravi bruc —, »Nekoč vtora »endarle nehati.* (Avstralija, Farrago) Neka mati stopi s svojo lepo hčerko v doktorjevo sprejem- Doktor (živahno): »Slechte s€, ijrosim, gospcdična!* Mati (nekoliko v zadregi): •Oprostite, doktor. toda bolna sem jaz.€ i Doktor: (zopet mirno): »Po-kažits mi jezik, prosim!* (Anglija The Timet) Vsak, fci misli o sebl, da }e nepogreSljiv, naj vtakne prst v kozarec z vodo in opazuje luknjo, kr jo bo zapustil njegoff, prst v vodi, p&tem. ko ga jmm tegne iz nje, ri-pomoček. ki bi mu omaogočal si-stematii6no delo in ga že od za-četka navajal ina metodo študi-ja. Dokler ne bo takih študdj-skih programov, J«* tudi nesmi-selno pničakovati skrajšanje študija ob priimerni kvalitetl in intenzivmosti študija. Sedanji osnutki predstavijajo v tej smeri pomemben . ačetek, vendar pa v taki obliki, kot so sestavljeni, ne bodo študentom pri Studiju veliko pomemdli, ker, vse premalo določajo smov in obseg iizpiijne snovi, kar je ^a vsakega slušatelja najvažnejže, Zato bo potrebno sestfvljanju programov posvetiti še večjo pozomost, deio po komiisijah a pospešita. saj ne moremo več miino dejstva, da je na lakulte-ti že nad 200 slušateljev, ki bo-do morali končati študij v šti-rih letih, a že sedaj v takih po-gojih izgubljajo dragoceni 'rh ijall na IV. kongresu Zveze štu dentov Jugoslavije, ki bo fcez dva meseca v Sarajevu Zaradi tega nam bodo dob^rodošlj vs; predlogi in zahteve, kl nam jih bodo poslal) študentje in edru-ženja Zveze Studentov. VPRASANJE; Ali ZSJ pričakuje kakšno nalogo, ki bo posebno pomembna v tem študijskem letu? Odgovor: Koilkor misiite na proslavo štiridesete obletnice Partije in SKOJ, potem se re-snično lahko govori o nalogah vseh študentskih organizacij. Ta veliki jubilej bodo naši štu-dentje, nasledniki jugoslovan-skega revolucionarnega študent-skega im mladinskega gibanja, dočakali s ponosom. Kakor malokdaj se Zvezj študentov nudj priložnost, da seznani svoje mlade tlane z našo revo-lucionarno preteklostjo, da oži-v» tiste junaške, nesebične like mladih Ijudi, kj so zgorelj v boju za pravico ln socializem, ki bo hoteli in zmogli nemogoče. Zato Je dolžnost naše organiza-cije, da izkoristi to priložnostin še globje prikaže mladi šttident-ski generaoljl naSo slavno pre-teklost, ta stalni vir naše moči In doslednosti. VPRASANJE: Ker ste bili nekaj dni na ljubljan-skj imiverzi, b| radi zve-deli o vaših vtisih o delu Zveze študentov na uni-verzj v Ljubljanl. Odgovor: Iz te »hišicea na Miklošičevi 5a sem vedno od-hajal pod vtisom, da v njej vre in da se intenzivno dela. Ce bi sodil o tem, koliko &e v njej vsaii dan »reča studentov, je ne bi smel Lmenovati »hišicec, temveč študentski center Ljub-ijane. A kadar pomisliin na vse študentske ustanove in posle, ki se tu opravljajo. kakor tudi, da so skoraj vsak večer sestankl v prostorih Univerzitetnega odbo-ra, ki ]ih spremlja — da ne rečem moti — pesem in godba 12 sosednjega prostora, kjer ima vaje kulturno druitvo, po-tem lahko zaključim, da ]e tu živa, bogata, z eno besedo štu-dentska atmosfera. Zaskrbijen sem bil le, da resno uredništvo Tribune ne bj s svojim novioa in inteligentno zamišljenim do-kumentarnim centrom, ki spo-minja na začetek instituta »«e-dme študentske sile«, postalo preveč institutsk|O ln s tem. tnalo umirilo temperaturo v tej' Stu-dentski hišL Toda tokrat sem želel, da se malo bliže seznanim z deiom združenj Zveze študentov in tiji-hovimi vodstvi na fakultetah ter ugotovini, v kolikšni meri je življenje na Miklošičevi 5a lzraz in odraz tega, kar se na združe-njih dogaja. Jasno Je, da tega nisem mogeJ do podrobnosti spoznati, pač pa sem videl, da obstoja precejšnja razlika v mo<5i in širlni aktivnosti posa-meznih združenj. Zdi se mi, kar ]e na prvj pogled iriorda neko-liko čudno, da so združenja na nekaterih tehniških fakultetah, kakor tudi na medicitiski fakul-teti, bolj iznajdljiva in uporna, imajo veft akcij in bolje so or-ganiziiirana, kakor orgaoizacije Zveze študentov na fakultetab z družbenimi znanostmi, n. pr na filozofiji. Na nekaterib združenjih ni dovolj premišlje-nega in upornega iskanja svežih in bolj privlačnih načinov or- ganlzlranja ldejno - političnega dela in izgleda tako, kakor da se to delo v praksi zanemar-]a, podcenjuje ali pa &e ga prepušča lzključno organizaciji Zveze komunistov. V takšniih primerih so lahko posebno Skodlftve diskuslje otežkihoko-llščinah za delo Zveze študen-tov zaradi strožjega režima štu-dija, kolikor bi te diskusije po-vzročile zmanjšanje družbeno-politlčne aktivnosti Zveze Štu-dent KOKK M11 A > STARIN XH MIL.O3 MIKEL.N Ki JE TTTOJ UREDNIK PRVBOA UETNIKA .TRIBUNE« PRVl UETNIK OBSEOA » 5TTEVU.K. -- ZAJDNJO aRE3>l STANE SAK8IDA - KJ IZHA.TA.IO 5T1RJNAJ STDISTEVrNO NASLEDN.I1 LETNIK tTREJOJB 8ORIS» MIKOS C5KLA 4 STEVTLKE LETA 1953 PREVZAME S 18 STEVTI.KO tTRKIWTSTVO PR1MO7 KO/AK fZTDK I« ST.EVn.K OD rPTRTKOA (.ETNIKA OAX-TE tZHAJA CASOPIS V 20. STEVTLKAH NA LETO BOODAN PI.RSA tTREjnjE LJST OD 11 STEVTT.KTT 'V r.rTMlKA OO U BTEVILKF V I.ETNTKA KO OA fcAMFIVM a SET5AN.T1 rrRF.DNTK IAVKO POPOVlP