Dolgo, naporno, a zelo uspešno šolsko leto 2015/16
Dobri pogoji za turizem na območju Občine Logatec
Cvetje v jeseni na Medvedjem Brdu
Cantabile: simfonični uspeh v Franciji
OD GENERACIJE DO GENERACIJE
Ob vstopanju v preddverje Jožefove dvorane Doma Marije in Marte nas z besedo in podobo nagovarja nadvse domiselno stensko sporočilo.
To nas seznanja z dogajanji, ki so spremljali Društveni dom na Griču od njegovega nastanka v dvajsetih letih 19. stoletja prek bogatih kulturnih in športnih vsebin pa vse do rušenja in prenove, ki se je zlila z Domom Marije in Marte.
Odtlej se tam srečuje življenje raznoterih generacijskih žitij in bitij: od vrtca prek mladinskih srečanj in prireditvenih dogodb (predavanja, koncerti, družabnosti ... ) do skrbništva starejših. Vsebino stenskega sporočila je smotrno ubesedil Jan Mihevc, oblikovalsko pa je vsebino s fotografskim gradivom iz župnijskega arhiva z estetsko zgovornostjo opremil arh. Igor Resnik.
Skratka, prijazna in poučna legitimacija poslopij in dogajanja v njih in krog njih. Pohvalno!
Je pa na Logaškem gotovo še kje poslopje, ki bi bilo zaradi svoje zanimivosti in pomembnosti potrebno podobne predstavitve. Utegne biti celo več priteglji-vih poslopij.
Pa počakajmo.
MaS
Od društvenega doma do raznoterih razpolaganj
KOLOFON
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini
Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec
Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen
Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi.
Grafično oblikovanje in tisk:
TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš
Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 21. 7. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Planinsko polje v juliju
Foto: Valter Leban
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	2
2
UVODNI
IZ VSEBINE
IZ OBČINSKE HIŠE
Imamo zmagovalno ekipo....................................str. 7
AKTUALNO
Klopi za Logatčane...............................................str. 8
Dolgo, naporno, a vseeno zelo uspešno
šolsko leto 2015/16..............................................str. 9
O kresi se dan obesi...........................................str. 12
Blagoslov križa, spominske plošče
in zastave na Cesarskem vrhu............................str. 14
V SREDIŠČU
Dobri pogoji za turizem
na območju Občine Logatec..............................str. 18
Dobrodošli v Logatcu..........................................str. 20
Na ogled najgloblje jame na Notranjskem......str. 25
Cvetje v jeseni na Medvedjem Brdu..................str. 28
KULTURA
Zaigrali so ob letu in tudi za preizkušnjo..........str. 29
Cantabile: simfonični uspeh v Franciji................str. 30
Z gospel in popularno glasbo v nepozaben večer..............................................str. 31
Ustvarjalno do sladkih grižljajev........................str. 34
POSLOVNE STRANI
40 let povezovanja obrti in podjetništva...........str. 38
Novo ime trgovine v Rovtah...............................str. 41
Kakovost in zanesljivost sta ključ do uspeha.....str. 42
ŠPORT
Ljubljanski maraton za vsakogar.........................str. 43
Spoštovane, spoštovani!
Letošnje poletje je muhasto in po pripovedovanju vedežev je tako vsako prestopno leto. Turizem se ne ozira na vreme, potovanja, pohodništvo, letovanja se nemoteno odvijajo. Gre za zelo pomembno gospodarsko panogo. V Sloveniji je bilo v letu 2015 v turizmu 13 odstotkov vseh zaposlenih, ustvarili pa so 8 odstotkov celotne vrednosti našega izvoza. V Logatcu kljub dobri geostrate-ški legi med glavnim mestom Ljubljano in lukama Koper in Trst še vedno cepetamo na mestu. Ravno pri nas je stičišče alpskih in morskih zračnih tokov. Čist zrak in prostrani smrekovi gozdovi ustvarjajo prijetno klimo za lajšanje astme in drugih pljučnih bolezni. Pred drugo svetovno vojno so to s pridom izkoristili hotel Kramar, gornjelogaški grad in številni gostinci.
Pravimo, turizem smo ljudje. Res je, a za uspeh so poleg naravnih danosti potrebne tudi prijaznost, poslovnost in strokovnost. Logatec ima Turistično pisarno, ki skuša doprinesti turizmu. Tudi nekateri posamezniki s svojimi sobami in storitvami se trudijo ustreči vedno bolj zahtevnim gostom. A pravih rezultatov še ni. Večkrat sem kot župan skušal spodbuditi domače »turistične« delavce, a niti z logaškim turističnim društvom nimamo ravno sreče.
Toda upanje in jasen cilj sta zastavljena. Izkoristiti moramo vse domače naravne turistične zanimivosti in tudi turistične zanimivosti sosednjih občin, domačine spodbuditi po večjih spalnih zmogljivostih, kot smo jih že imeli v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Vsaka prodana nočitev bo prišla prav, kajti delovnih mest ne bo nikoli več v izobilju kot v preteklosti. Vsak posameznik se bo moral truditi preživeti, lažje bo tistim, ki že imajo ustvarjeno premoženje. Občina in vodilni bomo morali pridobiti sredstva in jih nameniti za spodbude. Mladi imajo veliko znanja ter idej, to moramo uporabiti, nadgrajevati in nagraditi.
Logatec mora v »tovarni turizma« ustvariti več. Računam, da bodo poteze med občino in Sekcijo za gostinstvo, turizem pri OOZ Logatec rodili sadove. Prosim vse, ki imajo izkušnje in dobro namero za logaški turizem, da pristopijo v pomoč. Tako kot vedno, če stopimo skupaj, sejemo pravo seme, bomo tudi dobro želi.
Spoštovane občanke, občani imejmo se lepo, župan Berto Menard.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
3
IIZ OBČINSKE HISE
KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC
Vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec smo aktivno pristopili k povezovanju lokalnih ponudnikov in s tem povečevanju ponudbe pridelkov in izdelkov iz Občine Logatec. Vabimo vas, da vsako soboto obiščete tržnico v Logatcu in s svojim obiskom / nakupom podprete lokalne ponudnike. Poletje bo hitro minilo, v septembru pa se vnovič začnejo aktivnosti, povezane s prireditvijo Sobotni utrip na Lokalni tržnici Logatec. Stojnice ponudnikov, vključenih v Lokalno tržnico Logatec, so označene z logotipom, tako da jih zlahka prepoznate.
Vse, ki bi želeli prejemati obvestila (e-novice) o aktualni ponudbi in aktivnostih, izvedenih v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabimo, da nam na spela.rudolf@icra.si posredujete svoj elektronski naslov. Vse potencialne ponudnike iz Občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 05 37 20 180 ali e-naslova dusanka.cernalogar@icra.si. Spremljajte nas na FB profilu: Lokalna tržnica Logatec Kupujmo lokalno!
ICRA d.o.o. Idrija
m
gjškjOJjVL thjpmcL
konjema, ovcami, kokošmi in kozami. Lahko rečem, da se nam je način življenja popolnoma spremenil, saj smo pred tem prebivali v enostanovanjski hiši na Logu pri Brezovici. Leta 2013 je šel Liko v stečaj in ostal sem brez dohodka. Razmišljati sem začel, kako naprej. Zaradi nedavnega žledoloma se je v tukajšnjih gozdovih pojavilo veliko odpadnega lesa različnih drevesnih vrst. Žena mi je večkrat rekla, naj iz njega kaj ustvarim, a sem vedno našel kakšen izgovor. Nato pa sem nekega dne poskusno izdelal svojo prvo skledo, ki je pri domačih naletela na veliko odobravanja. Z vsakim izdelkom sem preizkušal nove tehnike in kmalu so izdelki postajali boljši in lepši. Junija 2015 je društvo Drobnovratnik organiziralo natečaj za izdelke iz lesa, razpisan v okviru projekta spoznavanja Pivških presihajočih jezer s kolesom. Razpisane so bile tri kategorije: uporabni izdelek, smerokaz in okrasni izdelek. Pri prvih dveh sem prejel prvo nagrado, pri okrasnem izdelku pa me je prehitela hčerka, ki mi je sledila pri ustvarjanju z lesom in izdeluje čudovit nakit. Takrat sem nekako spregledal, da moje delo ter delo moje hčerke ni všeč le moji družini, saj so bili člani komisije navdušeni nad najinimi izdelki.
Kakšen les uporabljate za izdelavo svojih izdelkov in kje ga dobite?
Kot sem že dejal, je po žledolomu ostalo veliko neizkoriščenega lesa in tako sem les za svoje prve izdelke izbiral samo iz lastne skladovnice drv, namenjenih za ogrevanje hiše. Sedaj ga spravljam in sušim prav za ta namen. Marsikdo mi kakšen zanimiv kos lesa tudi podari. Največ delam iz pirove bukovine. Moji posebni milniki so večinoma narejeni iz takšnega lesa. Zanimiv mi je tudi les z "napako", saj je zaradi grč in vzorca lepo razgiban. Poskušam slediti naravnim oblikam v lesu in medtem ko sledim njegovim linijam, mu dodam še uporabnost in izdelek je tu.
Kaj vas je spodbudilo k prodaji izdelkov?
Svoje izdelke sem najprej podaril svojim bližnjim za rojstne dneve, praznike ... Izdelke so videli njihovi prijatelji in me spraševali, če bi jih lahko izdelal tudi zanje. In tako počasi začneš tudi s prodajo. Pri tem sta nam veliko pomagali Občina Logatec in razvojna agencija ICRA iz Idrije, ki je organizirala študijski krožek "Prinesi, kar imaš" in nam omogočila organizirano prodajo na lokalni tržnici.
Lokalni ponudnik se predstavi DUŠANŠPORAR (UNIKATNI IZDELKI IZ LESA)
Kdaj oziroma kako ste se odločili ustvarjati ravno z lesom?
Že kot otroci smo se v glavnem igrali z igračami iz lesa, ki smo jih sami naredili. To so bili razni loki, puščice, sablje, zmaji za spuščanje v vetru itd. V gozdu smo preplezali vsako drevo, na katerem smo mislili, da je polšja luknja ali pa se je obetalo "rabu-tanje" sadja v vasi. Po osnovni sem se vpisal na srednjo lesarsko šolo in se nato zaposlil v lesni tovarni Liko Vrhnika, kjer sem bil zadnjih dvajset let vodja žage. Tako lahko rečem, da je moje življenje ves čas povezano z lesom. Želja po bivanju nad ljubljansko meglo nas je vodila do nakupa manjše posesti na Ravniku pri Ho-tedršici, kjer smo si ustvarili manjšo kmetijo z dvema islandskima
Kateri izdelki nastanejo pod vašimi rokami? Nameravate svojo ponudbo še razširiti?
Ustvarjam različne izdelke: sklede, svečnike, pladnje, luči, milnike, vaze, žlice, zajemalke ... Ko dobim kos lesa, že vidim, kaj bi lahko naredil. Ponudba se širi in nadgrajuje in čas bo pokazal, kaj vse bo še priromalo izpod mojih rok.
Prodajate, razstavljate še kje drugje razen na lokalni tržnici?
Da, poleg Logatca sem prodajal že na Bregu ob Ljubljanici v Ljubljani, v Pivki, Etno galeriji v Bohinju in na nekaj sejmih po Sloveniji.
Pred kratkim ste s svojim izdelkom uspešno sodelovali v natečaju za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Logatec.
Med 25 prispelimi predlogi se je komisija odločila za tri izdelke, med katerimi je bil tudi moj. Veseli me in v veliko čast mi je, da so moji izdelki tako lepo sprejeti. V še posebno veselje mi je, da je bil moj izdelek izbran tudi na natečaju v kraju, kjer sem z družino našel svoj košček sveta.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	4
IZ OBČINSKE HISEI
STAROSTI PRIJAZNA OBČINA LOGATEC
2. OD KOGA JE ODVISNA USPEŠNOST STAROSTI PRIJAZNE OBČINE?
Občina Logatec se zaveda, da se prebivalstvo stara. V prihodnje bo nad 60 let starih ljudi dvakrat več, kot jih je sedaj; takšno stanje bo po Evropi, Sloveniji in v naši občini. Staranje prebivalstva prinaša nove težave, ki jih doslej nismo poznali, a tudi nove možnosti, ki jih doslej ni bilo.
Staranje krajanov in sožitje med starejšimi in mlajšimi bosta v prihodnjih letih zelo odvisna od tega, kako pametno ukrepamo zdaj. Da bi se v času staranja prebivalstva kot občinska skupnost dobro razvijala, se je Občina Logatec vključila v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin. Te si pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije in ob medsebojni izmenjavi dobrih izkušenj posebej prizadevajo za uvajanje potrebnih programov na treh področjih: za aktivno in zdravo staranje vseh, za kakovostno sodobno oskrbo tistih, ki zaradi kronične bolezni, starosti ali invalidnosti ne morejo v celoti skrbeti sami zase, ter za sistematično vzgojo za boljše sožitje med mlajšimi in starejšimi.
V današnjem članku se sprašujemo, od koga je odvisna uspešnost razvoja na področju starosti prijazne občine. Ta razvoj morajo poganjati trije motorji: občinska politika z upravo, vse strokovne službe v občini, ki delajo z ljudmi in za ljudi, ter civilne organizacije starostnih, humanitarnih, invalidskih in drugih društev. Vsi trije motorji so nujni - če eden umanjka, razvoj starosti prijazne skupnosti zastane. In vsi trije morajo sodelovati usklajeno - če vleče vsak v svojo smer, tudi ni razvoja, ampak nazadovanje.
Ključ, ki »požene motor«, da v občini krene program starosti prijaznega razvoja, je občinska politika. Politične stranke, občinski svet in župan so z izvolitvijo pooblaščeni, da usmerjajo in vodijo razvoj skupnosti. V svojem programu so načrtovali pospešen razvoj javne skrbi za kakovostno, zdravo in dostojanstveno staranje ter za vzgojo vseh v lepšem medgeneracij-skem sožitju. Ta program so ljudje z izvolitvijo podprli. Politični mandat je čas za njegovo uresničevanje v praksi. Pri tem so koraki tako dolgi, kot dopušča »noga« občinskih financ. Svetovni program starosti prijaznih občin pa se zaveda, da je za ka-
kovostno staranje in lepše sožitje potrebno tudi marsikaj, kar ni mogoče narediti samo z denarjem. Za kar pa ni potreben denar, je moč narediti tudi takrat, ko je slednjega malo. Lepega sožitja med mlajšimi in starejšimi npr. ni mogoče doseči z nikakršno milijonsko investicijo. Življenje v družini, vrtcu, šolah, kraju in službi stane enako, če vzgojo za lepo sožitje zanemarjamo ali če jo dajemo v ospredje in najdemo zanjo učinkovite metode. Pa tudi takrat, ko občina načrtuje in gradi krajevni dom za stare ljudi, ki stane veliko denarja, bo še tako lepa in sodobna stavba samo embalaža, vsebina pa bo kakovost človeške oskrbe v domu, odnosi zaposlenih do stanovalcev ter sodelovanje celotne krajevne skupnosti z domom. Vse to ne stane milijonov, načrtovati in pripravljati pa je treba enako skrbno kakor stavbo doma. Sodobni dom v kraju je prijazen stanovalcem in krajanom samo tam, kjer pred, med in po njegovi gradnji poteka skrbna vzgoja za lepo sožitje med generacijami, vključno s solidarnostno vzgojo za sodobno oskrbo onemoglih. Občina je ustanovitelj in njena izvoljena politika odgovorni upravljavec javne vzgoje v kraju - od šole za starše pred porodom preko vrtcev in šol do pogrebnega poslavljanja od pokojnih.
Med strokovnimi službami je občinska uprava prvi motor, ki poganja razvoj občine v smeri starosti prijazne skupnosti. Občinska uprava je javna služba za načrtovanje in izvajanje tega, kar je treba narediti po skupnih zakonih države in EU, prav tako pa tistega, za kar se občina sama odloči, da bo posebej razvila. Če brez občinske politike program starosti prijazne občine ne more steči, pa brez zavzetega dela spo-
sobnih uslužbencev občinske uprave ne more napredovati.
Za uspešno uresničevanje programa starosti prijazne občine pa niso nič manj odločilne druge stroke, ki delajo z ljudmi in za ljudi, organizirane v javne ali koncesijske službe:
-	zdravstvo, to so izbrani osebni zdravniki z medicinskimi sestrami, patronažna zdravstvena nega, fizioterapija;
-	sociala, ki je organizirana v krajevnem centru za socialno delo, službi za oskrbo na domu, domu za stare ljudi, varstveno--delovnem centru;
-	šolstvo - zlasti vrtci in osnovna šola;
-	službe za arhitekturno načrtovanje in urejanje prostora ter za infrastrukturo;
-	pa tudi druge strokovne službe, npr. policija za zaščito in vzgojo pred nasiljem nad starejšimi.
Nepogrešljiva gonilna sila pri razvoju občine v starosti prijazno skupnost so civilne organizacije - različna krajevna društva. Odločilna so zlasti:
-	društva upokojencev in mladinske organizacije (npr. skavti);
-	Rdeči križ, Karitas in druge humanitarne organizacije;
-	invalidske organizacije;
-	druga pomembna društva za medgenera-cijsko sožitje v kraju - društvo kmečkih žena, gasilci ipd., pa tudi zavzeti, sposobni in ugledni posamezniki, ki niso vključeni v nobeno od zgoraj navedenih služb ali društev.
-	Ob vključitvi v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin se v kraju ustanovi županov Častni odbor starosti prijazne občine. V njem delujejo ljudje iz vseh navedenih skupin. V Logatcu je ta odbor skupaj z vodstvom občine že ob ustanovitvi pokazal delovno zavzetost, pozitivno usmerjenost in stvarno presojo v predlogih, da uspeh v razvoju starosti prijazne skupnosti ne bi smel izostati.
Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontolo-gijo in medgeneracijsko sožitje
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
5
IIZ OBČINSKE HISE
V LOGATCU NAS NIČ NE SME PRESENETITI" - 4.
KOMPLET ZA OSNOVNO POMOČ OB NESREČI
Spoštovane občanke in občani,
pred vami je še zadnji izmed člankov o pripravljenosti pred naravnimi nesrečami. Zelo preprosto vam bomo priporočili konkretni seznam sredstev, pripomočkov ter živil, ki naj bi jih imeli stalno pripravljene v primeru kakršnekoli naravne nesreče, zaradi katere ste bodisi odrezani od sveta, »čez noč« evakuirani od doma ali pa je vaše domovanje začasno neprimerno za bivanje.
Vse spodaj našteto, v to smo prepričani, imate že nekje doma. Naš namen je, da navedeno iz skritih kotičkov zberete na eno mesto, v transportni pripomoček (kovček, večjo plastično škatlo, torbo, večji nahrbtnik ali karkoli po želji) in mu določite mesto, kjer bo v vsakem primeru na dosegu. Če ne drugače, enkrat na leto, na to vas bomo vsako leto spomnili, obnovite zaloge oz. preglejte, ali je vse še uporabno. Ponavljamo: prepričani smo, da že vse imate doma. Razmislite in ukrepajte, da vas ne preseneti!
PRIROČNA SREDSTVA, OPREMA IN PRIPOMOČKI:
-	KOMPLET SVEČ (MALIH)
-	GORILNIK NA PLIN IN KARTUŠA
-	VEČFUNKCIJSKO ORODJE (ŠVICARSKI NOŽEK)
-	2 X BATERIJSKA MULTIFUNKCIONALNA LED SVETILKA
-	SET LED MAGNETNIH SVETILK ZA OSVETLJEVANJE PROSTORA
-	KOMPLET BATERIJSKIH VLOŽKOV TA SVETILKE IN RADIJSKI APARAT
-	MALE ŽELEZNE BLAGAJNE NA KODO
-	SET VŽIGALIC ALI VŽIGALNIKI
-	BATERIJSKI RADIO APARAT
-	NEKAJ ROL TOALETNEGA PAPIRJA ZA NEKAJ DNI (ROLA NA OSEBO NA DAN)
-	VLAŽILNI ROBČKI IN PAPIRNATI ROBČKI ZA NEKAJ DNI
-	KOMPLET OBLIŽEV ZA RANE
-	KOMPLET STERILNIH GAZ (NAJBOLJE CEL KOMPLET PP ZA AVTOMOBIL)
-	PIŠČALKA
-	ZAŠČITNE MASKE PRED DIMOM (ZA VSO DRUŽINO - KOMPLET DESET KOSOV ALI VEČ)
-	ZAŠČITNE ROKAVICE (DELOVNE IN LATEKS)
-	ZAŠČITNE PELERINE ZA DEŽEVNO VREME
-	KOMPLET SPODNJEGA PERILA ZA TRI DNI ZA VSO DRUŽINO
-	KOMPLET PLENIC ZA DOJENČKE (SPLOŠNE)
-	KOMPLET GENERIČNIH ZDRAVIL (ANALGETIKI OZ. PROTI-VROČINSKI, PROTIVNETNI, KOMBINIRANI PRAŠKI ... )
-	SEZNAM VSEH DRUŽINSKIH ČLANOV, NJIHOVI PODATKI TER ZDRAVSTVENE SPECIFIKE IN POTREBE.
CfljGHA uoeAtec ^ft^A IN REŠEVANJ
HRANA IN NAPITKI (NAJNUJNESI ZA 72-URNO BIVANJE V SAMOOSKRBI):
-	KANTICA (10 LITROV) S PITNO VODO (NAJBOLJE TOVARNIŠKO PAKIRANA Z ENOLETNIM ROKOM UPORABE)
-	PREPEČENEC (TUDI KEKSI) 1 KILOGRAM
-	TESTENINE - 1 KILOGRAM
-	RIŽ (ALI DRUGE KAŠE) - 250 GRAMOV
-	INSTANT JUHE (DO 5 VREČK)
-	SLADKOR - 500 GRAMOV
-	PLOČEVINKE Z MESOM (ŠUNKA, PAŠTETE, HRENOVKE) -1 KILOGRAM
-	PLOČEVINKE Z RIBAMI - 250 GRAMOV
-	PRIPRAVLJENE JEDI -DO 1 KILOGRAM
-	KONZERVIRANO SADNJE IN ZELENJAVA-DO 1 KILOGRAM
- MARMELADA ALI MED - 500 GRAMOV
-	MLEKO V PRAHU - 250 GRAMOV
-	TOPLJENI SIR - 500 GRAMOV
-	JEDILNO OLJE - ČETRT LITRA
-	MARGARINA ALI MAST - 250 GRAMOV
-	INSTANT VITAMINSKI NAPITKI - 200 GRAMOV
-	ROZINE ALI SUHE SLIVE - 250 GRAMOV
-	ČAJ ALI KAVA - PO ŽELJI
-	SOL - 250 GRAMOV
V LOGATCU NAS NIČ NE SME PRESENETITI!
Vodja načrtovanja v štabu CZ občine Logatec, Damjan BARUT, dipl. inž., spec.
6
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	6
IZ OBČINSKE HISEI
IMAMO ZMAGOVALNO EKIPO
V soboto, 4. junija, je v Litiji potekalo regijsko tekmovanje ekip prve pomoči. Udeležili sta se ga tudi ekipi Območnega rdečega križa Logatec.
Letošnje leto smo bili bolničarji zelo pridni, saj smo vaje obiskovali že od novembra. Začeli smo s teoretičnimi pripravami, zadnja dva meseca pa smo se intenzivno pripravljali vsak teden. Predvsem smo se urili v delovnih scenarijih, nesrečah, kjer smo oskrbovali različne poškodbe. Vaja
dela mojstra in mojstrsko se je odrezala ekipa, ki so jo sestavljali Helena, Dejan, Gorazd, Marija, Mateja, Jože in Boštjan - opravila je z vso konkurenco iz ljubljanske regije in pridruženih območnih regij. Oktobra se bodo preizkusili na državnem preverjanju. Druga logaška ekipa je osvojila peto mesto. Zahvala pa gre tudi našima mentorjema, ki sta nas preko naših vaj ves čas pripravljala, opozarjala, vodila, spremljala in se z nami tudi zabavala. Bravo tudi Lado in Špela!
Urša Špeh
PREPOZNAVA LOKALNIH POTREB V OBČINI LOGATEC - KAJ POTREBUJEMO V OBČINI?
V okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije tudi v Občini Logatec zagotavljamo podporno okolje nevladnim organizacijam (društvom, zavodom in ustanovam) in s svojimi aktivnostmi prispevamo k izboljšanju položaja celotnega nevladnega sektorja v Osrednjeslovenski regiji.
Nevladne organizacije v Občini Logatec podpiramo in krepimo dejavnosti na področju informiranosti, organizacijskega
in strokovnega razvoja ter zagovorni-štva. Naš cilj so močne in izobražene nevladne organizacije, ki samostojno zadovoljujejo konkretne lokalne potrebe in tako prispevajo k večji trajnosti organizacije. Pomemben korak na tej poti je vprašalnik, ki ga lahko najdete na spletni strani www.consulta.si, saj bomo z odgovori lahko določili prav tiste potrebe, ki jih v lokalnem območju res čutite.
Zato predstavnike nevladnih organizacij, občane oz. občanke Logatca sprašujemo, kaj v Logatcu pogrešate, kaj potrebujete? Pomislite, v kakšni občini bi želeli
bivati čet pet let, so kakšne dobre prakse, ki si jih v občini želite, katera področja življenja v občini niso zadovoljena ... ? Vsaka dobra ideja, vsaka potreba, ki jo skupaj lahko prepoznamo, bo velik korak k temu, da bo Logatec občina, kjer bo še lepše živeti.
Lovro Mandelj
Stičišče NVO
r J osrednje Slovenije
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
7
KTUALNO
KLOPI ZA LOGATCANE
Prosilci za mednarodno zaščito so skupaj s prostovoljci iz starih palet izdelali lesene klopi in jih v znak zahvale sredi junija predali logaški občini. V Logatcu je trenutno nastanjenih 52 prosilcev za mednarodno zaščito, večina prihaja iz Afganistana, Sirije in Irana. V lokalno skupnost se vključujejo predvsem s pomočjo prostovoljcev, s katerimi so tudi izdelali omenjene lesene klopi, je povedala Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
Od zamisli do izvedbe
»Zamisel pripada družini Pavunc, ki se je takoj, ko so prosilci za mednarodno zaščito prišli živet v Logatec, prostovoljsko vključila in z druženjem prosilcem pomagala premagovati vsakdanje mukotrpno čakanje na rezultate njihove prošnje za zaščito,« je povedala Tereza Novak, ki je prepričana, da lahko v Logatcu nastane lepa zgodba o integraciji. Ti postopki namreč lahko trajajo do devet mesecev in v tem času prosilci nimajo dovoljenja za delo. »Oče Beno je
kmalu ugotovil, da mora najti način, kako pomagati moškim. Ti so navajeni dela za svoje družine in še posebej trpijo v tem negotovem čakanju. V izpostavo azilne-ga doma je prinesel prve palete in orodje, pod njihovimi rokami pa so kmalu nastale imenitne klopi, ki prostoru dajejo neko dodatno dimenzijo. Kar kličejo po tem, da sedeš in se zapleteš v pogovor. Naredili so jih okoli deset in te zdaj uporabljajo prosilci, prostovoljci in zaposleni v izpostavi azilnega doma v Logatcu,« pojasnjuje Novakova.
Na Slovenski filantropiji so se zatem domislili, da bi lahko nekaj klopi podarili prebivalcem Logatca. »Prosilci za mednarodno zaščito so tu našli začasni dom, vedno več lokalnih ljudi sodeluje z njimi, šoli sta jih nadvse lepo sprejeli, skratka, pozitivna poteza bi lahko bila neke vrste zahvala za sprejem.«
Pod lipo na klepet
Županov urad se je na pobudo Slovenske filantropije zelo pozitivno odzval in hitro
so našli prostor pod eno od lip, ki so jih v Logatcu zasadili na dan osamosvojitve Slovenije. »Mesto je nadvse primerno, saj sta blizu tako otroško igrišče kot Knjižnica in Logatec je dobil še en prostor za prijetno druženje ali branje v senci košate lipe ter se pridružil trendu vzpostavljanja uporabnih urbanih površin, ki so namenjena druženju in opremljanju na trajnosten način,« pravi sogovornica.
Šolo so ob koncu šolskega leta obiskovali štirje otroci. Po besedah ravnateljice OŠ Tabor bodo vsi napredovali v višji razred, saj so pridni in hitro osvajajo nova znanja. Je pa vprašanje, ali bodo ob začetku novega šolskega leta še v Logatcu.
Učitelji in »učitelji« slovenščine, vabljeni
»Učenja slovenščine je kar veliko, vendar ne dovolj,« pravi Novakova. »Slovenska filan-tropija ima štiri zaposlene osebe, ki se ukvarjajo z otroki in poudarek njihovega dela je na učenju slovenščine in pomoči pri domačih nalogah. Dva od njih sta prevajalca. Učenje slovenščine se bo nadaljevalo tudi zdaj, ko so počitnice. Z odraslimi delajo prostovoljci, enkrat na teden pa organizira pouk Cene Štupar. Vabimo vse, ki bi se radi preizkusili kot prostovoljski učitelji slovenskega jezika, da se nam pridružijo. Lahko pišejo na elektronski naslov prostovoljci@filantropija.or g ali pokličejo na tel št. 01 430 12 88 ali 031 611 037. Več prostovoljcev, ki bi pomagali pri slovenščini, bi bili prosilci veseli. Večinoma gre za zelo praktično učenje, bolj druženje z učenjem. Več organiziranega učenja slovenščine pripada beguncem, ko dobijo status. So pa še vedno neprecenljivi prostovoljci, s katerimi lahko potem utrjujejo znanje in se zbližujejo z našo kulturo,« še pove sogovornica.
Blanka Markovič Kocen
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
8
DOGODKU
DOLGO, NAPORNO, A VSEENO ZELO USPEŠNO ŠOLSKO LETO 2015/16
v
/""folsko leto 2015/16 se je zaključilo. Za podrobno analizo dosežkov K.J smo poprosili ravnatelje vseh treh osnovnih šol v Občini Logatec.
Ali je po učnem uspehu šolsko leto 2015/16 odstopalo od prejšnjih let?
Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec:
Leto, ki se zaključuje, je po mojih dosedanjih opažanjih precej uspešnejše kot preteklo. To se je dobro pokazalo tudi pri rezultatih nacionalnega preverjanja znanja, ki so precej boljši. Devetošolci so se 15. Junija od »šole« poslovili s prisrčno vale-to. Župan je slavnostno podelil Županove petice učencem, ki so imeli vsa leta šolanja povprečje ocen 4, 5 ali več. To so: Matic Arko, Job Petrovčič, Filip Petrovčič Renčof, Karin Modrijan, Pika Patricija Romih, Ema Prinčič, Maja Pivk in Nena Šefman Hodnik. Tudi v vzgojnem smislu so ena boljših generacij. Dosegli smo lepo število priznanj, predvsem na naravoslovnem področju. Zagotovilo za tak uspeh je seveda način dela, nekaj ima pri tem tudi generacija. Tudi pogledi na poučevanje so se nekoliko spremenili. Močno vlogo ima diferenciacija pri pouku. Pripravljamo tudi skupinska izobraževanja. Pogrešam morda še več sodelovanja in povezovanja med vsemi tremi šolami v občini. To je tudi moja želja in naloga v naslednjem letu.
Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:
Lahko rečem, da leto ni izrazito odstopalo od ostalih. Mogoče posebej izstopa generacija letošnjih sedmošolcev, ki se nam vztrajno manjša. Dobili bomo dva velika oddelka, kjer bo individualno delo zahtevnejše. Drugače smo nekoliko uspešnejši od preteklih let v devetih razredih, saj imamo precej manj popravnih izpitov, imamo pa tudi manj zlatih priznanj pri devetarjih. Nič jim namreč ni podarjeno, saj nam je zelo pomembno, da postavimo trdne temelje za njihovo bodočnost. Od učencev pričakujemo resno in odgovorno delo v mejah, ki jih posameznik zmore. Županove petice so na naši šoli letos prejeli: Nejc Novak Za-keršnik, Martin Pavunc, Nika Rupnik, Vanja Jeriček, Martin Kužnik, Urban Mihevc, Živa Cocic, Maks Istenič, Luka Okorn, Rozalija Petrovčič, Karmen Re-
har, Rebeka Kastelic, Gašper Verč, Nina Zidarič in Karin Martinšek.
Mitja Turk, ravnatelj OŠ Rovte:
Učni uspeh je zelo širok pojem. Če pogledamo na splošno, sem zelo zadovoljen z rezultati naših šestošolcev in devetošol-cev na nacionalnem preverjanju znanja, kjer so bili, razen pri angleščini v 6. razredu, visoko nad državnim povprečjem in pri tem odstopanja od prejšnjih let ni bilo. Zadovoljen sem tudi s tem, da učenci, ki zapustijo našo šolo, s seboj še vedno odnašajo zelo visoko raven znanja, kar nam iz leta v leto potrjujejo njihovi uspehi v nadaljnjem šolanju. Dobitniki Županove petice so bili: Larisa Boga-
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
taj, Martin Žust, Mojca Lazar in Ema
Kavčič, ki je še posebej izstopala, saj je iz vseh tekmovanj prinašala zlata priznanja in zmage, za kar sem se ji v imenu šole še posebej zahvalil in ji podaril posebno darilo. Če pa na to pogledamo konkretno, je učni uspeh posameznika napredek, ki ga je dosegel s svojim trudom in zavzetim delom. Zavedam se, da se morajo nekateri za pozitivno oceno bistveno bolj truditi, kot drugi za odlično in prav ta dosežek je po mojem njegov največji učni uspeh. Je pa to leto žal odstopalo od prejšnjih po učnem neuspehu, saj bodo kar trije učenci predmetne stopnje ponavljali razred, devet pa jih bo opravljalo vsaj en popravni izpit.
9
KTUALNO
Kateri so bili najpomembnejši dogodki v letu, ki se končuje?
Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec:
Letos sem še posebej ponosna, da smo upali iti v mednarodni projekt e.Twinning. Učenci so se lahko udeležili mednarodne izmenjave. Učiteljica mentorica je izbrala šolo v španskem mestu Vigo, s katero smo se povezali. Naših 12 učencev je predlani potovalo tja, letos pa so nas za en teden obiskali Španci. Letos smo vpisali tudi otroke staršev, prosilcev za mednarodno zaščito, ki imajo po konvenciji o pravicah otrok enak status kot naši otroci. Sprva jih je bilo sedem, sedaj jih je še pet. Starše in naše otroke smo na to zelo dobro pripravili in kasnejših težav ni bilo. Kljub manj sredstvom smo uspeli vse dejavnosti kar najbolje izvesti. Pohvalno je bilo tudi sodelovanje s starši. Šola ni več institucija, ki bi veliko nalog nalagala staršem, kajti mnogim je bistveno to, da obdržijo ali najdejo službe. Mnogo je bilo tudi kulturnih, predvsem gledaliških in pevskih zelo odmevnih dogodkov, kjer so se naši otroci in mentorji izkazali.
Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:
Novembra smo s pomočjo različnih dona-torjev gostili Hiško eksperimentov. V celodnevnem obisku so nam pripravili dve učilnici z različnimi eksperimenti, dva različna »šova« za mlajše učence ter dve uri odprtih vrat za starše. Že drugo leto zapored smo organizirali tabor za učence s posebnimi potrebami. Tokrat največ časa posvetili pripravi bivakov v naravi ter predstavitvi tehnik prve pomoči. Že nekaj let pripravljamo tudi raziskovalne tabore za nadarjene učence. Prvič smo organizirali in izvedli matematični tabor. Letos smo ponovno organizirali in-
10
teresno dejavnost Prva pomoč in se uspešno udeležili državnega tekmovanja, kjer so bili 5. Moram pa omeniti, da so tudi zaposleni na šoli aktivno vključeni v tekmovanja prve pomoči. Ekipa, ki je pred leti obiskovala 70-urni tečaj za bolničarje, tako neprestano obnavlja in ohranja pridobljeno znanje. Letos smo se tudi prvič priključili v projekt MEPI - mednarodno priznanje za mlade, ki od učencev zahteva različne aktivnosti, s katerimi oblikujejo svojo osebnost in se učijo sodelovati v družbi. Posebej želim izpostaviti brain gym, ki smo ga izvajali celo šolsko leto. Vsak torek zjutraj smo tako pod vodstvom mentoric preko šolskega radia izvajali vaje, s katerimi povečujemo koncentracijo. Naša gledališka skupina Sezuti čevelj se je letos ponovno zelo dobro odrezala in prejela srebrno priznanje. Prav tako na šoli dve naši učiteljici organizirata festival Kamišibaja, na katerega pride veliko učiteljev z različnih šol. Prvič smo tudi organizirali finančno izobraževanje za starše, a je bila udeležba majhna. Posebej je treba pohvaliti učence izbirnih predmetov Raziskovanje domačega kraja in Likovno snovanje, ki so pod vodstvom mentoric oblikovali posebni šolski spominek - leseno igro spomin z vsemi pomembnejšimi logaškimi znamenitostmi. Ta komplet je naročila tudi občina za svoja poslovna darila in ponosni smo, da nam je uspelo pripraviti tako lep in obenem poučen spominek.
Mitja Turk, ravnatelj OŠ Rovte:
Zagotovo je bila najpomembnejša izselitev otroškega vrtca iz šolske stavbe, saj se je s tem končala naša dolgoletna prostorska stiska. Tako smo pridobili nekaj novih učilnic in kabinet za učence razredne stopnje, po preselitvi zbornice pa smo izpraznili in preuredili avlo in tako ima vsakdo, ki vsto-
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
pi v stavbo, končno občutek, da je vstopil v šolo. Med najpomembnejše dogodke preteklega leta sodi tudi praznovanje dvajsete obletnice šole. Zelo pomembna pa je seveda že tretja potrditev naziva Kulturna šola, ki smo si jo priborili z zavzetim delom učiteljev in učencev na kulturnem področju.
Kaj pa begunska problematika na vaši šoli?
Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec:
Na OŠ Tabor so otroci iz Afganistana. Največji problem je bil jezik, saj ti otroci poznajo in govorijo le jezik farsi. Najti smo morali prevajalca. Sedaj pridno vadijo slovenščino in celo kaj že tudi razumejo ali spregovorijo. Obiskujejo pouk na razredni stopnji. Uspešno se vključujejo v naše razmere in sistem dela, čeprav ne vedo niti za svoj rojstni datum.
Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:
Begunske problematike smo se na šoli lotili zelo resno. Najprej se je svetovalna delavka udeležila celodnevnega izobraževanja, ki ga je organiziral UNESCO, nato smo njihove predavateljice povabili tudi na šolo. Na šoli smo prav tako takoj sprožili akcijo zbiranja koles, skirojev ter šolskih pripomočkov. S sosednjo ravnateljico Mišo Stržinar sva se dogovorili, da sprejmeva vsaka polovico učencev. Na OŠ Tabor so sprejeli begunske otroke iz Afganistana, mi pa iz Sirije in Iraka. Nekaj družin, ki so imele otroke vpisane na našo šolo, je v nekaj dneh zapustilo Slovenijo.
Iskrena hvala vsem delavcem šol OŠ Tabor Logatec, OŠ 8 talcev in OŠ Rovte, za dobro opravljeno delo v tem šolskem letu. Želimo vam prijetne počitnice.
Metka Bogataj
Foto: Blaž Korenč, Metka Bogataj
DOGODKU
ZUPANOVE PETICE TUDI ZA MLADE GLASBENIKE
Ob koncu šolskega leta je župan Berto Menard prvič podelil posebna priznanja, Županove petice, s katerimi že vrsto let nagrajuje najboljše osnovnošolce, tudi najbolj -šim učencem Glasbene šole Logatec. S priložnostno slovesnostjo v Domu Marije in Marte v Logatcu so obeležili tudi 200-letnico javnega glasbenega šolstva.
Županovo petico so prejeli tisti učenci, ki so v celotnem programu šolanja dosegli povprečno oceno najmanj 4,5, to so Katarina Ko-kalj, Nastja Rudolf, Brigita Nagode in Žiga Lukančič. Posebna priznanja je prejelo tudi enajst učenk in učencev, ki so se v glas-
benem šolanju posebej izkazali ali pa so napredovali v glasbeno gimnazijo. Z logaške glasbene šole prihajajo mnogi evropsko ali celo svetovno uveljavljeni glasbeniki, ki so po županovih besedah ambasadorji naše glasbene šole.
Ravnatelj Glasbene šole Logatec Primož Malavašič je letošnjo generacijo mladih glasbenikov označil kot zelo uspešno, prav tako pa se je izkazal tudi učiteljski kader. Naslednje šolsko leto bodo z dodatnimi delavnicami za individualni pouk poskušali še bolj spodbuditi nadarjene učence, v spodbude pa se bodo usmerili tudi s strokovnimi izleti in koncerti za vse orkestre.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
NASA SOLA SREDI GOZDA ...
V šolskem letu, ki se je zaključilo v petek, 24. junija, je bil na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev le en kombinirani oddelek 1., 3. in 4. razreda. Trinajst razigranih otrok je prihajalo v šolo.
To je manj, kot jih je običajno v enem oddelku katere druge logaške šole. A številka za naš kraj ni zanemarljiva. Nasprotno. Pomeni, da je kraj živ, da je v njem središče, da so prireditve, da je življenje. Naš vsakdan je bil podoben vsakdanu drugih šolarjev v občini ali državi. Enaki predmeti, enake šolske obveznosti, naloge. A so bile tudi razlike. Prvi šolski dan smo sprejeli štiri prvošolčke in s torto pogostili učence, vsak dan smo dobili sveže pripravljeno malico v šolski kuhinji, šport je bil največkrat kar na igrišču pred šolo in le v deževnih dneh v telovadnici... Dvakrat smo se srečali s prijatelji iz sosednjih podružničnih šol; športno druženje je bilo oktobra v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, gledališko pa aprila, ko smo na naši šoli gostili državno srečanje gledaliških skupin podružničnih šol. Sodelovali smo na prireditvi V nedeljo popoldne bo luštno pri nas, pripravili prireditev za starše v marcu in v juniju zaključno prireditev. Srečali smo se z gornikom ob svetovnem dnevu gora, spoznavali osnove prve pomoči, pekli piškote, se sankali na bregu za šolo, ustvarjali smo s kiparjem v njegovem ateljeju, osvojili nekaj gorskih vrhov, plavali v bazenih v Čatežu. Seveda pa redno hodili v šolo in se učili, spoznavali nove reči, pisali, brali, peli, plesali, računali, igrali. Še pred koncem
pouka smo izdali tudi novo številko glasila Vrhovčkove prigode. Leto se je hitro obrnilo in sedaj je čas za počitnice, da bomo jeseni spet spočiti prestopili prag naše šole. Pred šolsko stavbo pa počitnic ne bo, saj bodo naši odrasli gledališčniki ob štiridesetletnici društva pripravili igro na prostem. Še en dokaz, da naš kraj živi.
Besedilo in foto: MK
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
11
KTUALNO O KRESI SE DAN OBESI
23. KRESNA NEDELJA V HOTEDRŠICI
Kresna noč ima čarobno moč in posebno mesto v slovenski mitologiji, njeno praznovanje se je obdržalo še iz predkrščanske tradicije. Gre za praznovanje, slavljenje sonca in njegove moči oz. boga Kresnika, v krščanski tradiciji pa so se ti kresovi obdržali kot Ivanovi, Janezovi in Šentjanževi. Včasih je bil to tudi čas pričetka košnje. Ker je hotenjski zavetnik sv. Janez Krstnik, ima posebno tradicijo to praznovanje tudi v Hotedršici. Kulturno-turistično društvo že 23 let v tem času - na kresno nedeljo - organizira prireditve, na katerih obujajo stare običaje, ki v sodobnem načinu življenja že tonejo v pozabo.
Obujanje tradicije oglarstva
Letošnja tematika je bila oglarstvo - to je bilo v preteklosti osnova za pridobivanje kovin, sicer pa je predstavljalo dober zaslužek lastnikom gozdov. Priprave na kresno nedeljo so se začele že dan prej, v soboto, 25. junija, s prikazom priprave oglarske kope pred Lovskim domom v Hotedršici. Najprej so pripravili prostor (kopi-šče) in potreben material - les listavcev ali iglavcev, dolžine od 1 do 1,5 m - nato pa začeli z zlaganjem kope.
Sestavljena je iz stržena, skladov in glave, pokrita z mahom in listjem in na koncu prekrita še z zemljo (črnenje). Ob kopi so postavili tudi leseno kolibo, pokrito s svežim lubjem za oglarje, ki so morali »vahtat« (nadzirati) kopo. Premer kope, ki so jo postavili tokrat, je bil približno dva metra, največjo kopo, ki jo pomnijo vaščani, pa je leta 1970 pripravil Peter Rudolf (Bscov Peter) iz Žibrš. Imela je kar osem metrov premera, kurili pa so jo 19 dni in noči. Na območju Hotedršice je bila nasploh tradicija kurjenja kop predvsem v Novem Svetu in Žibršah. Letos so kopo na kresno nedeljo zakurili po 20-tih letih - na kresno nedeljo so jo prižgali tudi že 23. junija 1996.
Bogat kulturni program
Prireditev, ki jo sicer sofinancira Občina Logatec, pa se ni vrtela le okrog kope, pač pa so v društvu pripravili živahen program.
Le-tega je povezoval Matjaž Petrovčič, ki je povedal mnogo zanimivega o praznovanju kresa in o tradiciji oglarjenja. Prireditev je z glasbenim nastopom na harmoniki odprl Klemen Oblak. Več o sami postavitvi in kurjenju kope sta povedala Tomaž in Boštjan
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	12
DOGODKU
Rupnik iz Novega Sveta, ki sta kopo pripravila in jo pred občinstvom tudi prižgala. Ob tem je v kotlu nad ogljem Štefan Lukan pripravil polento, ki so jo lahko obiskovalci prireditve pozneje tudi poskusili. V režiji Francke Čuk, ki v društvu že leta skrbi za dramske uprizoritve, je nastal skeč, ki sta ga zaigrala Andraž Kranjc in Žiga Peklaj.
Fanta sta pristno in zabavno predstavila prigodo, kako je nekoč zgorela kopa, ker je možje niso dobro varovali. Prireditev so z recitacijami popestrili tudi otroci POŠ Hotedršica, med pesmimi, ki jih je prepeval ženski pevski zbor Hotedršica (pod vodstvom Stanislava Nagodeta), pa je potekal tudi recital literarnih del in drugih prispevkov na temo kresne noči, ki ga je pripravila Nežka Klavžar.
Po tem pestrem, bogatem in zabavnem programu pa sta sledila zabava in ples z ansamblom Smeh.
Čeprav stari rek pravi, da je »o kresi dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne,« je čas v prijetnem vzdušju, okolici in družbi, kaj hitro minil. In čeprav je še daleč, z veseljem čakamo naslednjo kresno nedeljo.
Urška Orešnik
www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com |
Velja do 5. 9. 2016.
ZDRAVO
izbrano iz kataloga ugodnosti
LA ROCHE-POSAY ANTHELIOS DERMO-PEDIATRICS MLEKO ZF 50+
Brezskrbno v poletje!
100 ml
redna cena: 17,45 €
cena s Kartico zvestobe
13,09 +
PISALO ZA NOHTE, LEKARNA LJUBLJANA
5 ml
redna cena: 18,29 €
cena s Kartico zvestobe
5,49 € +
redna cena: 14,24 €
cena s Kartico zvestobe
7,12
Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali pa nas pokličite na 080 71 17
Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 16. 6. do 5. 9. 2016 oziroma do prodaje zalog.
BABIATORS OTROŠKA SONČNA OČALA
Original Classic. Od 3 do 7 let. redna cena: 28,90 €
cena s Kartico zvestobe
18,79 € +
ALOEPHARMA ALOE KREMA
150 ml
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
13
KTUALNO
BLAGOSLOV KRIŽA, SPOMINSKE PLOŠČE IN ZASTAVE NA CESARSKEM VRHU
Vojaški vikar Matej Jakopič blagoslavlja spominsko ploščo padlima teritorialcema Zvonetu Žaklju in Miroslavu Moljku.
P
oklicana sta bila v bran domovini, odzvala sta se in nista se vrnila. Zvone Žakelj in Miroslav Moljk.
Ob 25. obletnici tragičnega dogodka, ko sta ob premiku s položajev na Cesarskem vrhu izgubila življenje mlada teritorialca, je občinsko združenje VSO Logatec v sodelovanju z ljudmi dobre volje postavilo obeležje in organiziralo blagoslov kraja spomina na Cesarskem vrhu. Po dolgoletnem trudu, ko je odpovedala vsa državna birokracija, je združenju končno uspelo urediti prostor za postavitev spominske plošče, zastave in križa v spomin na umrla fanta. Veliko prostovoljnega dela in domoljub-
ne srčnosti je odločilno prispevalo k uspešni izvedbi projekta. Blagoslov križa, spominske plošče in zastave je vodil vojaški vikar Matej Jakopič. Sodelovala je častna straža Slovenske vojske, trobilni kvintet orkestra SV in praporščaki združenja VSO in ZVVS Logatec. Spominski prostor, ki ga je zasnoval arhitekt Milan Božič, predstavlja trikotnik, povezan s črtami v celoto. Križ kot vera v Boga, plošča kot Narod in zastava kot Domovina. Simboli, ki že 1.500 let zaznamujejo slovenski narod. Še posebej je lepa simbolika križa. Cvet na dnu, iz katerega raste življenje prek preizkušenj (križ) do nenadnega odsekanega konca, ki to življenje kruto pretrga ... Na kraj slovesnosti so iz smeri
Vrhnike, Rovt in Logatca prišli tudi pohodniki že 3. Spominskega pohoda. Pridružili so se jim celo pohodniki iz Maribora in izseljenski par iz Amerike. Blagoslovu je sledila maša, darovana v spomin na umrla fanta in vse žrtve osamosvojitvene vojne. Petje pri bogoslužju je zopet obogatil Obrtniški pevski zbor pod vodstvom Janeza Gostiše. V kulturnem programu po maši so sodelovali veliki slovenski domoljub in pesnik Tone Kuntner, tenorist Jože Oblak, vse prisotne pa sta nagovorila predsednik VSO Logatec Jože Leskovec in predsednik VSO Slovenije Aleš Hojs. Oba sta poudarila veliko pomembnost tega dne, ko je po številnih pe-ripetijah postavljeno obeležje in vsaj nekoliko deljena bolečina s svojci. Velika hvala velja vsem domoljubom, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi spominske slovesnosti.
Pri fari zvonovi že milo pojo, od fantov, dekličev jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, da Bog ve kako, nazaj me nikol'več ne bo.
Očka in mamca pa jokata se, ko vidita poubče preoblečene vse. Preoblečeni so, na vojsko gredo, nazaj jih pa n'kol' več ne bo.
Bratec in sestra pa jokata se,
od bratca preljub'ga ločujeta se.
Oj, bratec, ti moj, nikar ne žaluj,
saj prideš tud' ti za menoj
(iz pesmi »Sem pobič star komaj 18 let«)
Besedilo in foto: Robert Albreht
GASILCI, REŠEVALCI IN POLICISTI NA LOMU V SKUPNI AKCIJI REŠI ŽIVLJENJE!
Drugo julijsko soboto so gasilci, reševalci in policisti ter delavci Darsa na počivališču Lom na primorski avtocesti v smeri Kopra delili plastenke vode z etiketo Reši življenje! in ozaveščali voznike o pravilnem razvrščanju v primežu zastojev. Pred tremi leti se je namreč na primorski avtocesti v smeri Unca zgodila prometna nesreča, ko je tovornjak prebil ograjo, se prevrnil na bok in poškodoval še šest osebnih vozil ter zaprl oba vozna pasova, zaradi česar je nastal daljši zastoj. Tedaj sta dva gasilca pri temperaturi več kot 25 stopinj Celzija, v polni gasilski opremi pretežni del poti do kraja nesreče pretekla pred intervencijskimi vozili, ki so se prebijala med nepravilno razvrščenimi in stoječimi vozili, ter pozivala voznike, naj se umaknejo. Prav z željo ozavestiti ljudi o ustreznem ravnanju ob zastojih na avtocesti so gasilci PGD Dolnji Logatec, reševalci Zdravstvenega doma Logatec, motorist reševalec ljubljanske reševalne postaje in policisti specializirane enote za nadzor prometa odločili za akcijo, v
kateri so voznikom in potnikom razdeljevali plastenke vode z etiketo Reši življenje! In širili zavedanje, kako se pravilno razvrščati v primeru zastojev na avtocesti in zakaj je pravilno razvrščanje življenjskega pomena.
Blanka Markovič Kocen
14
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
DOGODKU
ZASTRTA VARNOST V ROVTAH
iv- ■
Ceste so letos izjemno krvave. Hitrost, neprevidnost, alkoholna omamljenost so glavni krivci. Kmalu za temi pa je prav gotovo stanje naših voznih površin, na katere skoraj nimamo vpliva. Na vsaj kakšno pa bi lahko imeli.
Tu imam v mislih nepreglednost, predvsem križišč in nekaterih ovinkov. V vaškem okolju je za to še nekoliko manj poskrbljeno kot v bolj urbanih naseljih, a nesreče se tudi tu dogajajo, in to zelo tragične. Obcestne površine so pogosto neurejene in visoka trava ter grmovje zastirajo pogled tako voznikom kot tudi motoristom in kolesarjem, saj vejevje in trava pogosto segata celo do polovice ceste. Zelo nevaren odsek v Rovtah je križišče pri Kunčevi kapelici. Klanec od cerkve navzdol je precej strm, spodnja cesta pa ravna in zato voznik kljub omejitvi hitrosti hitro preseže dovoljeno. Če je cesta še mokra, je nevarnost zaradi dolge zavorne poti toliko večja. Vidljivost tako tistega, ki pripelje po klancu, kot onega, ki vozi po ravnem delu, je zaradi nepokošene površine tik ob križišču mini-
itlgpj
S ®
I
Bo ali ne bo - počilo?
malna. Če pelješ po klancu ob pokopališču, je treba je zapeljati skoraj do polovice ceste, da lahko vidiš vozilo, ki prihaja z leve strani. Malce večja hitrost in nepreglednost križišča sta lani že skoraj terjala mlado življenje. Zakaj bi še tvegali? Ali ne bi bilo treba ukrepati? Postavitev ogledala, ureditev leve brežine ali pa vsaj redna in pravočasna košnja kritičnega dela bi morda malce zmanjšala možnost nesreče ali celo tragedije.
Metka Bogataj
ZA 85-LETNICO PGD VRH SVETIH TREH KRALJEV NOVO GASILSKO VOZILO
Prvo julijsko soboto so praznovali gasilci z Vrha Svetih Treh Kraljev. Z gasilsko parado so namreč obeležili 85 let delovanja svojega prostovoljnega gasilskega društva in ob tej priložnosti opravili slovesen prevzem in blagoslov novega vozila AC-24/60. Kot nam je povedal tajnik društva Marko Žust, je na gasilski paradi poleg 200 domačih in gostujočih gasilcev sodelovalo tudi 20 gasilskih vozil in 25 praporov, ob zvokih Pihalne godbe Alpine Žiri pa smo občudovali tudi 20 narodnih noš.
Blanka Markovič Kocen
VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA!
PROSLAVA DNEVA DRŽAVNOSTI V ROVTAH
Nekatere obletnice ljudje še posebej radi praznujemo. To so tiste »okrogle«, kot jih imenujemo. A ne praznujemo samo posamezniki, praznuje lahko tudi država. In letos je to Slovenija. Da, že kar četrt stoletja ji je. Ravno v tistih najlepših letih je. Vsa lepa, mlada, živahna in sem ter tja tudi nepremišljena, predrzna, neubogljiva. A vseeno je naša in radi bi jo morali imeti.
Tega se še posebej zavedajo tisti, ki imajo vsak dan opraviti z mladimi, ki so naša PRIHODNOST. Zato jim želimo v srce vsaditi seme ljubezni do tega, kar imamo, to so svoboda, mir in medsebojno spoštovanje. Čeprav radi vsak dan malce potarnamo nad stanjem, v katerem živimo, moramo vseeno biti ponosni na našo malo, komaj dvomilijonsko Slovenijo. Njen rojstni dan smo počastili tudi v Rovtah in ga združili s koncem šolskega leta. Radoživa, prisrčna in spontana prireditev je bila to in lahko smo veseli, da so naši otroci naredili svoji domovini tako slovesnost. Malo plesa, pesmi, besede in igre je bilo združenih v poldrugo uro trajajoči prireditvi, ki so jo v lepem sončnem popoldnevu obiskali številni krajani. Uvod je bil namenjen sla-vospevu lepotam Slovenije, ki jih je v verze stkal devetošolec Alen in
katerega pesem se je dotaknila celo širše Slovenije. Če mladina pleše, pomeni, da je vesela, če pa pleše ljudske plese, pa pomeni, da se zaveda svojih korenin in ljudske zapuščine. Mar ni to lepo? Kopico Pavčkovih verzov so natresli malo večji učenci in lepo nam je bilo jih slišati, kako jim besede gladko tečejo. Ko spontano zaplešejo tisti najmlajši, pa ni roke, ki jim ne bi zaploskala. Tako kot je Pepe iz navadnega kosa lesa izoblikoval Ostržka, smo Slovenci iz malega kosa zemlje naredili močno in samostojno Slovenijo. Tako kot je Ostržek včasih naredi napako, jo naredi tudi naša Slovenija. A na napakah se učimo in ob najglobljih padcih se počutimo najmočnejši, ko vstanemo. Tam nekje pod stropom je pa visel zvonček, ki zazvoni le, če nanj udarimo. A do tja je treba priti. Tudi naši plezalci so morali vložiti veliko truda, da je zvonček zazvonil. Ni šlo ne v prvem ne v drugem poskusu, čeprav le oprijem oddaljen od zvončka. Šele tretji poskus je bil uspešen, zvonček je zazvonil, naznanil počitnice in naznanil tudi, da Slovenija stopa v drugo četrtstoletje. Bo uspešna, ji bo šlo? Seveda, le če bomo » vkup« držali, se veliko smejali in nič prepirali ter se predvsem radi imeli. Torej, srečno, Slovenija, srečno učencem na počitnicah. Pa pazimo nase in na našo domovino, vredna je tega.
Metka Bogataj
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	15
KTUALNO
SLOVO OD SOLSKEGA LETA S PRAZNIČNO TORTO ZA DOMOVINO
Minilo je še eno šolsko leto. Vrvež šolskega življenja okoli nas je zamrl. Napočil je čas za analize, ocene ... Kdo je izpolnil pričakovanja in kdo ne, kdo je dobro opravljal svoje delo in kdo ne itd.
Za nekatere je bilo bolj, za druge manj srečno, bolj ali manj veselo. Tako je pač življenje, različno darežljivo, včasih radodarno, včasih nepravično. Nam pa ostanejo le še želje, ki si jih ob teh dneh izmenjamo med seboj. Tudi letošnja zaključna šolska prireditev v četrtek, 23. junija, je bila vesela, pestra, prisrčna in praznična. Mali učenjaki so v minulem šolskem letu uspešno premagali še eno stopnico na poti do končnega cilja in se marsičesa naučili. Nekaj od tega so na zaključni prireditvi tudi pokazali, malo za šalo, malo zares. Morali bi videti, kako nadarjeni igralci so postali in kako gibčno so zaplesali ter navdušili vse prisotne! Tudi ravnateljica Miša Stržinar je otrokom čestitala ter jim podelila priznanja in pohvale. Šolarji in starši pa so se ji na svoj prisrčen način zahvalili za trud in delo, ki ga je vložila v obstoj naše šole. Prav tako pa so nas vedno in povsod podpirali tudi naši starši. Njim velja
nameniti posebno pohvalo in zahvalo. Po pohvalah in zahvalah so učenci vsem prisotnim pripravili posebno presenečenje. »Ker so odrasli Žibršani in Medvejci pozabili pripraviti prireditev v počastitev dneva državnosti, smo jo pripravili kar mi sami,« je dejal drugošo-lec Lovro in potem so učenci ponosno zapeli slovensko himno ter se spomnili dogodkov izpred 25 let, ko so potekali vojaški boji za osamosvojitev Slovenije. Svoji domovini Sloveniji so za rojstni dan pripravili prav posebno torto z zemljevidom na vrhu in ji ob prižganih svečkah izrekali prisrčne želje. Besede o
tovarištvu, svobodi, hrepenenju, pogumu in prijateljstvu so odmevale v naših srcih še dolgo v večer, ko se je praznično poletno vzdušje iz učilnice preselilo na igrišče, kjer se je vsa družba še dolgo zadržala v prisrčnem klepetu. Počitnice so torej tu, pred nami je poletje, lepo in čarobno. Kjerkoli že boste, učenci in učiteljica POŠ Rovtarske Žibrše vam želimo, da bodo počitnice najlepše, najbolj zabavne, najbolj zanimive, polne presenečenj in pustolovščin.
Besedilo in foto: Ana Žakelj
TEŽKO PRIČAKOVANA NOČ V ŠOLI NA POŠ HOTEDRŠICA
p
a smo jo le izpeljali. Noč v šoli je bila letos ustvarjalno obarvana. Glede na neugodno vremensko situacijo smo učiteljice iskale možnosti zaposlitve učencev v vsakem vremenu.
Zbrali smo se v četrtek, 16. junija, ob 17. 00 v avli šole. Najprej smo si pripravili ležišča. V razredih smo učiteljice pripravile tri ustvarjalne delavnice. Učenci so se preizkusili v slikanju na platno, poslikavi majic in izdelavi ročnih lutk. Po delavnicah smo učilnice pospravili, sledila je večerja, zatem pa sprehod po Hotedrši-ci. Bili smo polni energije in dobre volje. Na poti mimo peskokopa smo poslušali tudi pravi žabji koncert. Tiho smo se umaknili s ceste in opazovali paglavce ter male žabice, medtem ko so starejše glasno koncertirale. Seveda so nas ves čas naše poti spremljali tudi polžki. Prava atrakcija je bilo opazovanje tal s svetilkami, saj smo jih zagotovo zmotili pri njihovem nočnem pohodu.
Okrog pol desete zvečer smo se vrnili v šolo, kjer so nas čakale palačinke. Zanje sta večinoma poskrbeli učiteljica Saša in naša Sonja. Vsa šola je dišala po palačinkah, ki so pred večernim kinom šle vsem v slast. Risanka za lahko noč pa naših učencev ni uspavala. Kljub vsemu smo se pred polnočjo odpravili na ležišča in ob mirni glasbi naposled zaspali. Le nekaj bistrih očk je nemirno čakalo na trenutek, ko bodo vsi utonili v sen. Seveda so bili to naši petošolci, ki se že tradicionalno poslavljajo tako, da kakšno zagodejo ponoči, ko drugi učenci zaspijo. Uspelo jim je nekaj nagajivih dejanj, ki pa niso nikogar prestrašila. Ura se je prevesila v
jutro, proti tretji, ko sva z učiteljico malček zatisnili oči. Vse, kar se je dogajalo, smo dokumentirali in si v petek po zajtrku ogledali na projekciji. Pošteno smo se nasmejali dogodivščinam »petar-jev« in seveda sva na koncu za nekaj nagajivosti poskrbeli tudi z učiteljico Simono, ko sva najstarejšim učencem naše podružnice pripravili nočno presenečenje.
Vse izdelke, ki so nastali na ta poseben dan, smo v petek razstavili in učenci so med njimi iskali po njihovem mnenju najzanimivejšega. Prejeli so tudi pisna priznanja. Na tem mestu se zahvaljujem vsem učiteljicam POŠ Hotedršica in ge. Sonji, da ste mi pomagale pri ustvarjanju in izvedbi tega posebnega dne.
Besedilo in foto: Anita Čretnik
16
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
DOGODKU
DRUŠTVO UTZO LOGATEC USPESNO ZAKLJUČILO ČETRTO STUDIJSKO LETO
Studijsko leto 2015/2016 so zaključili zadovoljstvom - tako v vodstvu kot med udeleženci predavanj, ki so svoje navdušenje izrazili v anketi ob koncu študijske sezone in s tem upravičili svoj slogan Širimo obzorje, združujemo ljudi.
Uspešna čerta sezona
V preteklem študijskem letu je na UTŽO Logatec potekalo kar sedemnajst različnih predmetov, nekateri tudi v več skupinah -od tujih jezikov do ustvarjalnih predmetov, kot so keramika, mozaik, servietna tehnika, kvačkanja, kleklanja; računalništva, športnih predmetov itn. Dosedanjemu naboru predmetov so se v preteklem letu pridružili tudi štirje novi - angleščina za začetnike, kaligrafska pisava in izdelovanje priložnostnih voščilnic, varna vožnja in francoščina. V posamezni študijski tečaj je bilo vključenih povprečno 12 udeležencev.
Izven urnika posameznih predmetov pa so za člane UTŽO organizirali tudi predavanja na temo paliativne oskrbe, o demenci, o tremi pred nastopanjem in o pravopisu. Vsa so bila odlično obiskana. Pripravili so tudi več nastopov v Domu starejših za njihove oskrbovance, enega tudi v Domu Marije in Marte. Na slovenski kulturni praznik, 8. februar, pa so člani Literarne Kavarne v sodelovanju z JSKD Logatec v Galeriji Hiša sonca pripravili proslavo.
Svoje delo so člani UTŽO na ogled postavili na dveh razstavah. Novembra so udeleženci študijskih skupin Keramika, Klekljanje, Kvačkanje in Servietna tehnika svoje izdelke predstavili v Stekleni galeriji
na razstavi z naslovom Prepletanja. Spomladi pa so udeleženci študijske skupine Svet keramike in mozaika pod mentorstvom Vesne Stražišar pripravili z letnim časom navdahnjeno tematsko razstavo Ko-košnjak.
V	letu pa ni umanjkal niti izlet, na katerem so se podali v Belo krajino, kjer so odkrivali mnogotere znamenitosti, ki jih ponuja ta čudovita pokrajina - podali so se v krajinski pak Lahnija do vasi Veliki Nerajec, pa na Metliški grad ter do Treh far v Rosanicah in se poučili o proizvodnji in tkanju lanu v Adlešičih. Izlet pa so zaključili v Drašičih v Sosedski zidanici, edini vinski banki v Sloveniji.
Novo študijsko leto pred vrati
Z novim študijskim letom bodo začeli 1. oktobra, vpis pa bo potekal od 5. septembra 2016 dalje, in sicer vsak ponedeljek od 16h do 18h (natančen razpored bo objavljen na blogu društva). K vpisu vabijo vse nove upokojence in seveda vse, ki v naštetih študijskih programih vidijo svoj interes in veselje. Bistvo pa je tudi v druženju, saj se preko skupin tkejo nova znanstva in prijateljstva. Pri vpisu je treba poravnati samo članarino, šolnino zainteresirani poravnajo pozneje, v tem času pa lahko pridete tudi samo po informacije o študijskih programih. Naj poudarimo še, da je prva ura vsakega programa odprta, da lahko interesenti ugotovijo, če je vsebina zanje primerna in zanimiva.
V	petem študijskem letu boste tako lahko izbirali med naslednjimi programi:
- Angleščina od začetne do nadaljevalnih stopenj
-	Italijanščina nadaljevalne skupine
-	Nemščina v začetni skupini
-	Francoščina v nadaljevalni skupini
-	Računalništvo - tri različne skupine (začetna, nadaljevalna samostojna)
-	Keramika
-	Mozaik
-	Umetnostna zgodovina od začetne do nadaljevalnih skupin
-	Klekljanje
-	Kvačkanje
-	Kaligrafija - začetna in nadaljevalna
-	Servietna tehnika - začetna in nadaljevalna
-	Literarna kavarna
-	Vaje za boljšo hrbtenico
-	Gibanje ob glasbi
-	Zdravilna zelišča
-	Varna vožnja s prvo pomočjo
-	Fotografija
-	Pohodništvo
-	Obdelava lesa
V razgibanem programu se tako za vsako radovedno dušo najde kaj zanimivega ali kot si lahko preberemo na blogu društva (utzo.blogspot.si), so predavanja namenjena za vse, ki se tudi v zrelih letih radi naučijo kaj novega. Poleg klasičnih predavanj pa tudi novo študijsko leto napoveduje zanimiva predavanja, proslave, razstave, ekskurzijo - v UTŽO tako tudi v letu 2016/2017 ne bo nikoli dolgčas. Iz leta v leto naraščajoče število članov in dobro obiskan in vsako leto pestrejši in razširjen program kažeta na veliko potrebo po takšnih izobraževanjih v logaški občini, hkrati pa potrjujeta odlično delo društva, katerega poslanstvo je ne le izobraževanje, temveč tudi povezovanje ljudi.
Urška Orešnik
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
17
V SREDISCUI
DOBRI POGOJI ZA TURIZEM NA OBMOČJU OBCINE LOGATEC
Logaško gospodarstvo med največjimi 30. v Sloveniji. Panoga gostinstva, kmetijstva, turizma in živilstva v samem vrhu po zastopanosti. Občina Logatec ima za pogoj turizma dobra izhodišča.
Po uradnih evidencah Statističnega urada Republike Slovenije je Občina Logatec tako po površini (173,1 km2) kakor po številu registriranih poslovnih subjektov med 30 največjimi slovenskimi občinami. V letu 2015 je bilo registriranih 1.280 poslovnih subjektov: 647 samostojnih podjetnikov posameznikov, 393 gospodarskih družb, 126 društev, 59 drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti, 36 nepridobitnih organizacij - pravnih oseb zasebnega prava, 20 pravnih oseb javnega prava in ena zadruga.
Izrazita geostrateška lega, glavne prometne povezave, dobro razvita osrednjeslovenska regija ter kar dve industrijski coni skupaj pripomorejo k realizaciji 348 milijonov evrov skupnih prihodkov vseh gospodarskih družb s sedežem v občini, kar le-to uvršča v zgornjo petino gospodarsko najmočnejših občin. Znotraj logaškega gospodarstva je po številu izvajalcev različnih oblik te panoge najbolj zastopano lesarstvo, sledi gradbeništvo, za tem pa skupaj panoge gostinstvo, kmetijstvo, turizem in živilstvo. Subjektov s tega področja je 90.
S TURIZMOM SO NAJBOLJ POVEZAN PONUDNIKI NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI IN GOSTINCI.
PREHRAMBENE KAPACITETE
Na območju občine se lahko okrepčate. Štiri kmetije odprtih vrat so dobro poznane, a včasih ne tako obiskane, kot si zaslužijo. Na območju mesta Logatec je ena restavracija in pet gostiln, ena je še v Hotedršici, ena v Rovtah. Na območju občine imamo štiri picerije ter nekaj okrepčevalnic in pubov, barov ter peščico slaščičarn. Težko bi rekli, da katera gostinska kapaciteta po neki posebnosti ali trendu (npr. jedi, pripravljeni z avtohtonih sestavin) precej izstopa, so pa nekateri razvili določene jedi, po katerih so prepoznavni v javnosti. Zaradi povpraševanja po malicah so slednje pri marsikaterem ponudniku prioriteta. Bolje so obiskani tisti gostinci, kjer so s postrežbo hitri in imajo večje porcije.
NASTANITVENE KAPACITETE
Ponudnikov postelj je na območju Občine Logatec deset. Skupaj ponujajo 228 postelj, ki jih je možno rezervirati na več načinov: osebno, prek telefona, elektronsko, prek večjih rezervacijskih sistemov, kot je booking.com, pa si je možno rezervirati sobo pri šestih.
Gostje so pozorni na vse. Cenijo čiste in udobne postelje. Če lastnik lastnoročno izdela kakšen kos pohištva in vanj vdahne svojo dušo, pa je navdušenje še toliko večje, kar povedo tudi ocene.
Počitniška hiša Razglednik ima na voljo osem postelj v štirih sobah, odjemalci pa so ji na booking.com pripisali oceno 9,8 od 10. Villa Tollazzi razpolaga z 12 posteljami v šestih sobah in ima oceno 8,9. Gostinsko-rekreacijski center Zapolje je dobil oceno 8,8 za 44 postelj, Gostišče Jeršin ima 26 postelj in oceno 8,2, Hotel Grajman, ki je tudi lociran v Zapolju, pa ima oceno 7,3 ter 18 postelj. Preko booking. com lahko rezervirate tudi 18 postelj v Bed & Breakfast Žigon v Gr-čarevcu. Drugi ponudniki (še) ne oddajajo svojih sob preko tega, v zadnjem času najbolj priljubljenega rezervacijskega sistema. A to ne pomeni, da so zato slabši. Ravno obratno, saj imajo dovolj stalnih gostov ali pa slednji k njim pridejo zaradi narave njihovega dela oz. ponudbe. Tako so polno zaposleni pri oddaji desetih postelj Sutterjevi v Gorenjem Logatcu, Gostilna Turk v Hotedršici jih oddaja šest, v Speleološkem kampu Laze je na voljo 22 postelj, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved, na krasni razgledni točki na Medvedjem Brdu, pa imajo 64 postelj.
Predvidoma v letu 2017 se bo tem desetim ponudnikom pridružil še Kamp Vitez v Grajskem parku, ki bo nudil prostor tudi kamp prikolicam.
Logaške nastanitvene zmogljivosti so poznane po čistih, urejenih in udobnih posteljah, njihovi ponudniki pa po svoji prijaznosti. O tem pričajo odlične ocene gostov, ki jih je dobilo šest naših ponudnikov, zato se za njihovo zasedenost v pomladno - poletno - jesenskem času ni bati.
18
LOGASKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
V SREDISCUI
ZASEDENOST POSTELJ V OBDOBJU ZADNJIH PETIH LET
Občina Logatec skladno z določbami zakona, ki ureja spodbujanje razvoja turizma, vodi evidenco prihodov gostov, nočitev in pobrane turistične takse. Po tem krovnem turističnem zakonu je turistična taksa namensko sredstvo, ki se ga namenja neposredno financiranju spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja. Ni pa to edini vir, ki je strogo namensko usmerjen v domači turizem. Enako velja tudi za koncesijske dajatve po zakonu o igrah na srečo. Po domače: ves davek, ki ga občine prejmejo s strani države iz naslova dobitkov od iger na srečo, morajo občine nameniti za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Nikamor drugam. Občina Logatec sicer uspešno pridobi vso turistično takso, ni pa znesek v taki višini, kot bi pričakovali, saj je med našimi gosti opravljenih povprečno 58 odstotkov takih nočitev, kjer so gostje po zakonu plačila takse oproščeni.
V Logatcu je bilo največ opravljenih nočitev v letu 2008, in sicer kar 17.739. Po začetku gospodarske krize se je slednja najprej pokazala v storitveni dejavnosti, ki se ji lahko najprej odrečemo - turizmu. Trend upadanja je bil viden v obdobju 2013 in 2014, slednji tudi na račun neobratovanja določenih namestitvenih zmogljivosti. Medtem ko je bilo leto 2015 izredno uspešno, pa se zaenkrat leto 2016 napoveduje še kot uspešnejše. V enakem obdobju kot leta 2015, smo zabeležili skupaj več prihodov (2015: 2931, 2016: 3002), tuji turisti so opravili več nočitev (2015: 2023, 2016: 2044), zabeležene pa je bilo tudi več turistične takse (2015: 2.344,70 eur, 2016: 2.581,18 eur).
Tabela 1: Evidenca prihodov, nočitev in pobrane turistične takse 2011-2015
Leto	Prihod domačih gostov	Prihod tujih gostov	Prihodov skupaj	Nočitve domačih gostov	Nočitve tujih gostov	Nočitve skupaj	Pobrana turistična taksa v eur
2011	3.452	2.337	5.789	8.098	5.230	13.328	4.782,03
2012	3.615	3.585	7.200	8.925	5.490	14.436	5.557,56
2013	3.485	2.486	5.971	8.852	3.964	12.709	4.118,47
2014	3.338	2.294	5.632	7.973	4.623	12.442	4.355,09
2015	4.019	2.709	6.728	9.880	6.423	16.303	7.934,18
Vir: Arhiv Občine Logatec, Oddelek za družbene dejavnosti
Koliko je bilo pobrane turistične takse, je razvidno iz tabele, davek iz naslova iger na srečo pa je bil v zadnjih letih naslednji: Tabela 2: Dohodki iz naslova davka od iger na srečo 2011-2015
Leto	2011	2012	2013	2014	2015
Višina sredstev v eur	28.285,31	5.070,98	4.065,25	3.904,91	1.896,01
Vir: Arhiv Občine Logatec, Oddelek za splošne zadeve, Služba za finance in računovodstvo
V letu 2016 je bilo do 6. julija v občinski proračun prejetega že 4.014,74 eur davka s področja iger na srečo.
Kot zanimivost: največ davka od iger na srečo je v občinski proračun priteklo leta 2007: 168.895,17 eur, sledi leto 2009: 116.676,15 eur, nato 2011: 28.285,31 eur. Najmanj gaje bilo leta 2003: 1.548,08 eur. V ostalih neimenovanih 13 letih v obdobju 1999 - 2015 pa je bilo te sreče v višini 54.675,80 eur oz. povprečno dobrih 4.200 eur na leto.
KAM GRE TURISTIČNI DENAR?
Občina Logatec je za namen turizma v zadnjem petletnem obdobju v proračun prejela le okoli 15 odstotkov sredstev, kot jih dejansko nameni turizmu.
V proračunu za leto 2016 je bilo za namen turizma rezerviranih 115.000 eur, in sicer za promocijo občine 43.000 eur, za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva pa 72.000 eur. V tem drugem sklopu je vštetih tudi 16.000 eur za razpis, preko katerega Občina sofinancira turistične projekte, na razpis pa se lahko prijavijo vsi, ki so registrirani za opravljanje turističnih oz. gostinskih dejavnosti.
Tabela 3: Proračunska sredstva, namenjena turizmu 2011-2015
Leto	2011	2012	2013	2014	2015
Višina sredstev v eur	74.000	157.005,31	117.000	53.000	68.000
KAKO V BODOČE S TURIZMOM V OBČINI LOGATEC?
Zakon o spodbujanju razvoja turizma določa, da je v pristojnosti občin načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja. Ker pa imajo občine kot pravne osebe javnega prava omejen obseg dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo oz jih tržijo, za namen razvoja turizma ustanavljajo javne zavode. Večina občin ima za ta namen tudi sprejete strategije razvoja za določeno časovno obdobje, ki so podlaga za ustanovitev zavodov in so v svojem bistvu managerski načrti upravljanja destinacije. Načrt je narejen na podlagi podrobne kvantitativne in kvalitativne makro in mikro analize stanja.
Občina Logatec takega dokumenta še nima, ga bo pa morala pridobiti, če si želi pravilno načrtovati razvoj turizma, medtem ko bo morala ustanoviti tudi organizacijo, ki bo po zakonu lahko izvajala razvoj, kot bo določen v strategiji.
TIC VS TURISTIČNA PISARNA
TIC - turistično informacijski center je v samem bistvu prodajalna turističnih paketov, ki so namenjeni turistom oz. obiskovalcem dotičnega kraja. V TlC-u se dobi informacije o turističnem območju, katerega je turist obiskal, lahko se v njem tudi rezervira nastanitev. Poleg te redne ponudbe pa lahko TIC prodaja turistične spominke, artikle, ki jih turisti potrebujejo na potovanju (zemljevide, turistične vodiče, brošure, baterije, svetilke,...). TIC je lahko tudi wi-fi točka, predvsem pa je pomembno njegovo bistvo: namenjen je obiskovalcem in turistom, ki v to mesto pridejo od drugod.
Turistična pisarna v Logatcu ima drugačen namen. Je v zasebni lasti in njen osnovni namen je prodaja potovalnih aranžmajev občanom Logatca. Po domače: domačinom prodaja počitnice drugje po Sloveniji in tujini. Gre za potovalno agencijo, ne turistično informacijski center, zato nanje prelagati breme za neizvajanje dejavnosti TlC-a ni upravičeno.
TIC bo v Logatcu smiseln takrat, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za njegov obstoj: ko bo sprejeta strategija razvoja, na podlagi katere bo ustanovljena pravna oseba javnega prava, ki bo smela tržiti turizem in izvajati aktivnosti za njegov razvoj ter ga privedla tako daleč, da bodo njeni produkti možni za nakup.
19	LOGASKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
V SREDISCUI
A tudi kljub temu je obstoj TlC-a vprašljiv, saj je trend povpraševanja po turističnih podatkih in rezervacijah najmočnejši na spletu, ne več v katalogih in ob osebnih obiskih. Informiranje gostov ob osebnem stiku pa zagotavljajo že ponudniki turističnih storitev sami, sploh tisti, ki si želijo, da jim gostje podajo dobro oceno, se vračajo in hkrati privabljajo nove goste.
Turizem v Logatcu obstaja in je celo zelo dobro zastopan. Ustvarjajo pa ga tisti, ki so si izbrali ta poklic in se jim za ta doprinos lahko vsi zahvalimo. Občina jim je do sedaj tudi z evropskimi sredstvi pomagala pri skupni promociji, še več pa bo treba storiti na področju osnovne in turistične infrastrukture. Osnova so urejene prometne površine in počivališča, usmerjevalne table ter urejeno okolje.
Obstoječim ponudnikom trenutno manjka samo medsebojno povezovanje in skupno nastopanje na trgu ter več samopromo-cije. Dobra in konstantna promocija je v turizmu pot do uspeha. Tisti, ki jim manjka gostov, se bodo morali otresti strahov in se vpisati v svetovne spletne rezervacijske sisteme in tudi ob cestah poskrbeti za svojo promocijo. Po meritvah iz 2014, je šlo skozi Logatec po stari cesti v obe smeri 3.566.050 vozil. V marsikaterem so bili tudi turisti, ki bi se radi na poti do obale spočili. Če ne bodo opozorjeni na to možnost, se bodo peljali naprej do kraja, kjer so jim informacije veliko bolj dostopne in bodo tam pustili svoj denar.
DOBRODOŠLI V LOGATCU
K
aj je dobro vedeti o občini Logatec, četudi se ne ukvarjate s turizmom?
KJE SMO?
Občina Logatec leži v osrčju Notranjske, na stiku alpskega in dinarskega sveta, kar ji daje poseben pečat, ki se odraža v naravnih vrednotah, večinoma v obliki kraških pojavov v južni polovici občine vse od Planinskega polja do Logatca, Kalc in Hotedršice. Občina Logatec ima za razvoj turizma zavidljivo lego in naravne ter dediščinske atribute, s katerimi bi lahko resno konkurirali drugim destinacijam.
Če boste za svoje izhodišče raziskovanja Slovenije izbrali kraje Občine Logatec, ste se zelo dobro odločili. Razdalje so kratke, narava in zanimivosti ob poti so dobro ohranjene. Vseeno pa bodite pozorni na ceste, saj je vožnja po njih tudi posebno doživetje.
-	Do prestolnice je vsega skupaj 30 km, skoraj toliko do Postojnske jame.
-	Do Parka vojaške zgodovine se boste z avtomobilom vozili pol ure, do Pirana uro.
-	Zaledje Soške fronte na Logaškem in njegove podrobnosti vam bomo razkrili v bližnji prihodnosti, ostaline Soške fronte
pa lahko spoznate v Kobaridu, ki je oddaljen uro in 40 minut, če se boste peljali po avtocesti in hitri cesti skozi Vipavsko dolino; če se boste peljali po stari cesti skozi Idrijo, vam bo vzelo samo pet minut več.
-	Če vas mikajo čipke, zgodovina izkopavanja srebra, geopark, žlikrofi... Idrija je na dosegu roke, slabe tri četrt ure in že ste tam.
-	Do Notranjskega regijskega parka na Cerkniškem boste potrebovali še pet minut manj. Tam vas bodo očarale geomorfo-loške, hidrološke in geološke posebnosti Cerkniškega jezera, Rakovega Škocjana, Zelških jam, sotesk Iške in Zale, Križne gore s Križno jamo, Slivnica, gozdovi Javornika in Menišije. Lahko pa se vam zgodi, da vas tudi kdo začara.
-	Če bi šli nekam samo na kavo in klepet s prijatelji, potem pa vabljeni na pičlih 10 km oddaljeno Vrhniko, kjer vas čaka Cankarjeva kava.. In na Vrhniki varjeno pivo Human fish, pa..
A NAJPREJ POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM
Pred raziskovanjem drugih turističnih draguljev Slovenije, najprej na kratko spoznajmo posebne atribute Občine Logatec.
DRUGI NAS NAJBOLJ PREPOZNAJO PO NAPOLEONOVEM DREVOREDU
Ob stari Tržaški cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Logatcu, stoji lipov drevored, eden najdaljših in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji. 290 lip in lipovcev na 1,9 km s svojo dominantno lego ob vstopu v naselje predstavlja svojevrstno značilnost Logatca. Po ustnem izročilu naj bi jih okoli leta 1810 zasadili v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II, zato je drevored svojčas nosil Luizino ime, kasneje pa se je uveljavilo ime Napoleonov drevored.
Zmagovalna fotografija na občinskem natečaju, v kateri je avtor ujel Napoleonov drevored ob sončnem zahodu
20
LOGASKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
■V SREDIŠČU
STRATESKA LEGA IN NJENA VOJAŠKA DEDIŠČINA
Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo, zaradi česar so vojske tu vseskozi postavljale velike zgodovinske strateške »meje« vse od rimskega obrambnega sistema z mrežo utrdb in zapornih zidov, imenovanih Claustra Alpium Iu-liarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije. Ostanki omenjenih meja so še vedno vidni, najlepši primer pa je rimska utrdba na Lanišču. Ta obrambni stolp je bil v začetku sedemdesetih let 20. stoletja obnovljen in kot tak predstavlja edini primer rekonstruirane arhitekture tega poznoantičnega obrambnega sistema v Sloveniji.
IZSTOPAJOČA KULTURNA DEDIŠČINA
Logatec ima poleg naravnega tudi precejšnje bogastvo v kulturni dediščini. Izstopajoča primera sta tudi Grad Logatec in Tomaži-nov mlin v Hotedršici, ki je še vedno delujoč in se ponaša s posebnostjo, da je postavljen nad naravnim požiralnikom. Mlin si lahko ogledate v okviru krožne poti po Hotedršici.
"Časovni stroj" v Logatcu predstavlja Vojni muzej z mnogimi ar-tefakti vojaške zgodovine Slovencev in slovenskega ozemlja od prazgodovine, antičnega obdobja, srednjega veka, 1. in 2. svetovne vojne, do vojne za samostojno Slovenijo in razvoja nove Slovenske vojske. Posebnost muzeja je zbirka preko 2800 različnih odlikovanj z vsega sveta.
Planinsko polje bo v projektu sodelovanja več občinskih in državnih institucij do leta 2020 postalo veliko bolj prepoznavno po svojem naravnem bogastvu in vrednoti ohranjanja slednjega
BISER NARAVE
Planinsko polje je eno najbolj tipičnih kraških polj, ki se razteza na 11 km2 površine in povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica. Približno dvakrat letno ga poplavi reka Unica, ki priteče na dan iz Planinske jame in izginja v podzemlje skozi okoli 150 ponorov na drugi strani polja. Unica s postrvmi, lipani, ščukami in krapi predstavlja pravi raj za ribiče z vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj čisto reko daleč naokoli. Planinsko polje je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice, znano pa je tudi po kar 78. vrstah metuljev. Zaradi ptice kosec, ki je ogrožena že po vsem svetu, sodi v območje Natura 2000. Poleg kosca pa svoj dom tu najdejo še številne druge živalske vrste.
Tomažinov mlin je edini spomenik državnega pomena na območju občine in je po svoji posebnosti edinstven na širokem evropskem teritoriju.
ZA AKTIVNE - EDINSTVENA TOČKA V SLOVENIJI
Logatec ponuja veliko možnosti za užitke na svežem zraku in aktivno preživljanje časa. Najnovejša pridobitev je vetrovnik Aerodium, kjer lahko tudi na močnem toku zraka tudi sami poletite. Za letenje v vetrovniku ni potrebno, da ste izkušen športnik, pomembno je, da si to želite. Kolesarski navdušenci lahko
Hrib Sekirica ponuja idealne pogoje za učenje padalstva ali kajtanja, vetrovnik pa prinaša čisto drugačno izkušnjo in samo upati gre, dajo bo to okolje z veseljem preizkusilo in se z njo identificiralo.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
21
■V SREDIŠČU
BISERE LOGATCA Z OKOLICO LAHKO ODKRIVATE TUDI S TURISTIČNIM VODNIKOM
lepote občine najbolje spoznate, če jo prekolesarite. Mnoge pešpoti, kot so Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze - Pokojišče ali pa tudi krožna Logaška planinska pot, vas bodo sprostile. Adrenalina željni že poznate hrib Ženček, ki je poleg Sekirice znan kot najboljši (šolski) teren v Sloveniji za jadranje na vetru, primeren za začetnike in za izkušene pilote. Na ribolov vas vabimo v raj za ribiče z vsega sveta, na reko Unico, tiste, ki se s tem šele spoznavate, pa na Erikov ribnik - logaško Blejsko jezero. Ena izmed najbolj znanih rekreacijskih točk je nedvomno hrib Sekirica (545m), okoli katerega potekajo pešpoti, ob snežnih zimah tudi do 15 km in več prog za tek na smučeh, na severni strani pa tri smučarske skakalnice. Tisti, ki ste radi v vodi, ste vabljeni na rekreacijo ali pa lahkotno plavanje v pokriti bazen Logatec, katerega del sta še center savn in masažni salon. Bazen Logatec deluje v vseh dneh, razen med poletnimi počitnicami.
LAČNI IN ŽEJNI?
Tudi lačnih vas ne bomo spustili iz naših krajev. Čakajo vas kmetije odprtih vrat: Kisovec, Urbanovc, Tumle, Šinkovc, gostilne: Turk, Pod Kostanji, Marché, Jeršin, Pri Kramarju, Baron, pizzeri-je: Zvonček, Pr' Krištof', Bolero in Tavžentroža ter nekaj okrepčevalnic in pestra bera pubov in barov.
ČISTE, UDOBNE, UREJENE POSTELJE, PRIJAZNI PONUDNIKI SLEDNJIH
Odpočijete se lahko na čistih, udobnih in urejenih posteljah pri prijaznih ponudnikih: Villa Tollazzi, Sobe Ivanka Sutter, Bed & breakfast Žigon, Gostišče Jeršin, Gostilna Turk, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Dom Medved, Hotel Grajman, Gostinsko rekreacijski center Zapolje in Jamarski kamp Laze. Tisti, ki si želite sprostitve v neokrnjeni naravi, stran od stresnih mestnih središč pa lahko zase, za svojo družino ali krog prijateljev najamete hišo Razglednik v Žibršah, kjer boste lahko čisto na samem spoznavali, kako je živeti v hiši, kako je imeti zelenjavni vrtiček in uživali ob čudovitem razgledu vse do Ljubljane, Triglava, Javornikov in Hrušice ... medtem ko vas ne bo videl nihče.
KJE DOBITI ŠE VEČ INFORMACIJ?
Spletišče Logatec.si in vodniška služba na območju občine Logatec.
Vabljeni na obisk in preverbo ponudbe. Povežite se z vodniško službo, ki bo prisluhnila vašim željam, kaj bi želeli videti in spoznati. Pripravili bomo program vodenja po vaših željah in pričakovanjih.
Renata Gutnik, Višja svetovalka za turizem, kulturno dediščino in kulturo
Občina Logatec
V minulih dveh letih si je Logatec z okolico s turističnim vodnikom ogledalo 20 skupin, med njimi je bilo največ upokojencev, Univerz za tretje življenjsko obdobje, glasbenih društev in šolskih skupin, od tega je bilo tujih gostov približno desetina. Vodenje se vedno prilagodi željam posameznih skupin, njihovim zanimanjem, naročniki pa se največkrat odločijo za ogled mestnega jedra Logatca in vasi Hotedršica.
Kot nam je povedala Renata Gutnik, višja svetovalka za turizem, dediščino in kulturo na Občini Logatec, se najdejo tudi takšni, ki zelo odstopajo od povprečnega turista: „Imeli smo primer srednješolske skupine iz francoske Bretanije, ki je prišla v sklopu pouka na ogled dobrih praks kmetij in kmetijskih inštitutov v Sloveniji. Skoraj ves teden so bili nastanjeni v Logatcu, kjer smo jim pomagali krojiti tudi njihov vsakdanjik. Ni jih zanimala naša kulturna dediščina, ampak kaj se dela na travnikih, njivah, v hlevih ... to so pa požirali z očmi." Gutnikova pojasnjuje, da se ob takih primerih vodniki pa tudi lokalna skupnost lahko marsičesa naučijo: „V omenjenem primeru to, da imamo vrhunske strokovnjake in vrhunske primere dobrih praks na Logaškem, ki so v evropskem in svetovnem merilu precej pred drugimi, a domačini o tem nič ne vedo."
VODENJE JE ODGOVORNA NALOGA
Vodenje lahko izvajajo samo strokovno usposobljeni vodniki, ki so svoje znanje in veščine nadgradili in pridobili na izobraževanjih za državne ali lokalne turistične vodnike. „Turističnih vodenj tako ne smejo opravljati planinci, jamarji, športna društva, kulturna društva, ampak samo registrirani turistični vodniki," poudarja Gutnikova in dodaja, da je za področja, kjer so z zakonom določena posebna znanja - vodenje v muzejih, galerijah, spomenikih, gorsko vodenje, jamarsko vodenje in podobno, treba imeti posebne izpite in tečaje. Prav tako tudi turistični vodniki ne smejo izvajati vodenj, za katera nimajo potrebnih znanj in dokazil. „Vodenje je zelo odgovorna naloga. Lokalni turistični vodnik domačim in tujim obiskovalcem občine Logatec razkazuje in strokovno pojasnjuje naravne vrednote, enote kulturne dediščine, zgodovino, umetniška dela, etnografske in druge znamenitosti skladno z ustreznim programom, in te storitve zaračunava po sprejetem ceniku. Turistični vodnik je obraz območja in če je nestrokoven, se slaba izkušnja njegovih odjemalcev prenese na celotno območje." Tako Gutnikova.
V NAČRTU TEČAJI ZA DODATNE LOKALNE VODNIKE
Občina Logatec načrtuje naslednje izobraževanje za vodnike, ko bo potrjena dokumentacija za črpanje sredstev s področja izvajanja lokalnega razvoja za programsko obdobje 2014-2020. V tem sklopu naj bi bila izvedena osnovni tečaj kakor tudi nadgradnja s
22
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8	22
V SREDISCUI
poudarkom na vsebini, ki sodi pod projekt Pot miru - Soška fronta in njeno zaledje.
Če vaše društvo ali podjetje v prihodnjih mesecih pričakuje domače ali pa tuje goste, jih lahko presenetite tudi z ogledom logaških znamenitosti z lokalnim turističnim vodnikom. Vodenje lahko naročite prek obrazca na spletni strani Občine Logatec, kjer boste pod zavihkom 'turizem' našli vse potrebne informacije, vključno s cenikom.
Saša Musec Čuk
Fotografije vodnikov so iz njihovih osebnih arhivov.
TURISTIČNI SPOMINKI OBCINE LOGATEC
Občina Logatec je v aprilskih Logaških novicah objavila natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov občine Logatec. Natečaj je bil odprt do 25. maja 2016, nanj pa se je prijavilo sedem različnih kandidatov, ki so kandidirali s skupaj 25. izdelki. Strokovna komisija s predsednikom dr. Antonom Gosarjem na čelu je 6. junija zasedala in izbrala tri izdelke, ki bodo dobili ime Najboljši turistični spominek Občine Logatec.
Dr. Anton Gosar je o izdelkih povedal:
Vaše mnenje o vseh prijavljenih izdelkih na splošno?
»Prijetno presenečen sem bil nad številom prijavljenih izdelkov in nad tem, da se je komisija hitro poenotila glede vrednotenja le--teh. Malo me je zaskrbelo le ob dejstvu, da je (vsebinska) širina ponudbe izostala. Večina izdelkov je temeljila na dediščini lipovega drevoreda, izostali pa so spominki, ki bi gradili zgodbo okrog mnogih drugih naravnih in predvsem kulturnih danostih občine.«
Vaše mnenje o izbranih treh izdelkih?
»Trije nagrajeni spominki odražajo ponos občanov Logatca - lipova drevesa Napoleonovega drevoreda. Veseli me, da so vsi nagrajeni izdelki lični, primerni za darilo oziroma so spominek na naše kraje in so obenem nadvse uporabni in, z izjemo enega, ne bodo predmet tečne preverbe ročne prtljage na letaliških varnostnih pregledih. V primeru slednjega velja polizati dobroto pred poletom (ali jo spraviti v kovček).«
Ste eden izmed največjih poznavalcev turizma, do pred kratkim - do odhoda v zasluženi pokoj - ste bili dekan Turistice, mnogokrat nagrajeni avtor knjižnih del in »strah in trepet« študentov na Turistici. Ter Logatčan. S kakšnim izdelkom bi sami kandidirali na tem natečaju, če bi imeli možnost? "Lipe, lipov les, lipovi listi, lipov cvet in med in s tem povezani spominki, so ne le slovensko nacionalno blago, ampak so priljubljeni »souvenir« tudi v Latviji ... in (so bili) najbrž še kje. Ni nujno, da gradi spominek zgodbo na naravni vrednoti, lahko izhaja iz zgodovine, kulturne dediščine ter posebnosti in prepoznavnosti območja in domačinov. Meni osebno pa je vseeno ljub vsak spominek, ki temelji na naravnih danostih. Na Kalifornijo me spo-
minja sekvoja, ki je bila v obliki zrnc kupljena kot spominek v majhnem papirnem tulčku s humoristično zastavljenimi napotki (v risbi in besedi) kako vzgajati in vzgojiti drevo. Navodilo se ustrezno zaključi s stavkom "lahko, da vam bo uspelo ali pa tudi ne". Kako že pravijo za učitelja: "lahko se upokojiš, če si poprej posadil drevo."
Strokovna komisija z enim izmed največjih poznavalcev turističnega področja na čelu, je izdelke izbrala na podlagi največ zbranih točk.
MILNIK LIPOVO KOLO
Največ točk je prejel milnik Lipovo kolo avtorja Dušana Šporar-ja. Gre za ročno izdelan podstavek za milo, narejen iz odpadnega lesa po žledolomu. Avtor je uspel z izdelkom izkazati več za Logatec pomembnih oz. prepoznavnih elementov. Na prvo mesto je postavil simboliko žleda, naravne katastrofe, ki je 2014 močno prizadela Logatec, a njegove posledice je znal obrniti v pozitivno smer in iz drevesa, ki je bilo močno poškodovano v žledu, ustvaril mojstrovino. Ta v naslednjem elementu poudarja lipo, ki predstavlja Napolenov drevored, lipove liste pa je postavil v kolo, ki je
23	LOGASKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8

■V SREDIŠČU
prav tako element logaškega grba in predstavlja za Logatec izredno pomembno cestno strateško točko ter povezanost s zgodovino transporta, ki je tako značilen za to občino. Za ročno izdelavo milnika, ki ga je impregniral z tungovim oljem, je potreboval 15 ur. Milnik ni samo turistični okrasni spominek, ampak ima tudi svojo uporabno vrednost, saj se ga dejansko lahko uporablja za podstavek za milo.
KOLOMED
KoLOmed je sestavljen izdelek avtorice Albine Kržič. KoLOmed sestavljajo ličen valj iz lepenke, v katerem je na dnu stiliziran kozarec medu s posebej izdelanim lesenim tesnilom. Na kozarec medu pa sodi še vrečka lipovega čaja. KoLOmed ni samo tipičen turistični spominek, ampak je lahko tudi simbolično protokolarno darilo, s katerim bodisi župan svojim gostom bodisi občani ali turisti tistim, ki jim poklonijo ta domiselni izdelek, zaželijo veliko zdravja ter hkrati poklonijo nekaj, kar je značilno tako za Občino Logatec kakor celotno Slovenijo.
I
OBESEK LOGATEC
Avtorica obeska Logatec, Tjaša Šporar, je opisala izdelek: Občina ujeta v kos nakita. Ena izmed večjih značilnosti Občine Logatec je nedvomno precejšnja pokritost z gozdovi Po lipovem drevoredu smo prepoznavni po vsej Sloveniji, izvor pa v obesku pripoveduje tudi kovinsko kolo, potopljeno v smolo, ki zapolnjuje ročno izrezljane oblike obeska. Obesek je narejen iz lesa oreha, ki ga je 2014 poškodoval žled, ima večplastno sporočilno vrednost, po njem pa bodo predvidoma posegale mlajše generacije.
Vsi prejeti izdelki bodo predstavljeni na priložnostni razstavi v prostorih Upravnega centra Logatec, predvidoma v septembru 2016, ko Občina Logatec praznuje občinski praznik, 27. septembra pa celotni svet praznuje Dan svetovnega turizma.
Obesek Logatec
O predsedniku komisije:
Prof. dr. Anton Gosar je doktor geografskih znanosti in je bil do 1. 1. 2016 dekan Fakultete za turistične študije - Turistica, znotraj Univerze na Primorskem. V zadnjem obdobju je bil učitelj (redni profesor) in raziskovalec (znanstveni svetnik) na Univerzi na Primorskem v Kopru. Poprej je bil tri desetletja zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prve delovne izkušnje je pridobil v turistični agenciji Kompas Jugoslavija. Skoraj desetletje dolgo je poučeval in raziskovalno deloval na tujih univerzah: v Nemčiji; Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Bil je štipendist ameriškega Fulbrightovega sklada (dvakrat), nemške akademske izmenjave (DAAD) in novozelandske Erskinove fundacije. V laični javnosti je znan po so-avtorstvu knjige »Slovenija-turi-stični vodnik«, ki je leta 1995 prejela nagrado mednarodnega združenja založnikov za najboljši turistični vodnik. Krajši življenjepis je na voljo: http://www.turistica.si/gosar/
Renata Gutnik, Višja svetovalka za turizem, kulturno dediščino in kulturo Občina Logatec
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8	24
■V SREDIŠČU
NA OGLED NAJGLOBLJE JAME NA NOTRANJSKEM
V pripeki poletnih dni lahko zavetje poiščemo v hladu gozdov, čuvajih številnih zgodb in skrivnosti. Ena takšnih je tudi jama Gradišnica z mogočnim vhodnim breznom, ki je stoletja razvnemala domišljijo naših prednikov, danes pa je zaradi še neraziskanih voda, povezanih z podzemno Ljubljanico, predmet strokovnega raziskovanja. Tokratni namig za izlet ji posvečamo tudi zaradi pomembnih jamarskih obletnic - 160 let rojstva Viljema Putika, ki je pred 130 leti prvi dosegel dno Gradi-šnice, z 201 metrom najglobljo jamo na Notranjskem.
Leži na nadmorski višini 557 m, njeno drugo ime je Vražja jama, ob njenem obisku pa si z malo domišljije ne moremo čuditi temu poimenovanju, pred tem so jo imenovali tudi Kališeva jama. Zanimivo je ljudsko izročilo o izvoru imena Gradišnica, ki pravi, da ima ime od tega, ker je tam tako grdo, skalnato, po vsej verjetnosti pa je ime dobila po bližnji vzpetini, Gradišču. Loga-tčani so vedeli povedati tudi to, da je bil na mestu jame nekoč grad, graščak pa se je tako razsrdil, da se je vse skupaj močno streslo in udrlo. In tako naj bi nastala Gradišnica.
Pot do jame nas pelje čez naselje Martinj hrib, v smeri proti Rakeku. Na koncu naselja se usmerimo desno na makadamsko pot, ki ji sledimo do prvega križišča, kjer nadaljujemo levo. Po kilometru hoje v zmeren klanec bomo prišli na manjši preval, kjer bomo našli oznako za Gradišnico. Ta nas usmeri desno v strmo vlako. Kmalu bomo opazili možica in manjšo oznako na drevesu, ki nas usmeri v desno. Po nekaj metrih se bomo znašli v neposredni bližini vhoda, ki meri 25 x 35 m. Ta del pristopa je zavarovan z jeklenicami in kot tak najprimernejši za ogled.
Ob pogledu v globočino s prepadnimi stenami bomo opazili naravni most, pod katerim se nahaja dno vhodnega brezna, ki se strmo nadaljuje v Krausov hodnik, približno 120 m dolg rov. Ta se razširi v Haueijevo dvorano, iz katere vodi brezno v Putikovo dvorano. Ob močnem deževju se slednja napolni z vodami podzemne Ljubljanice, v sifonih pa živijo tudi človeške ribice.
„Čaroben razgled v divjo naravo brezdna"
Putikovo raziskovanje Gradišnice zagotovo velja za pionirsko delo na področju raziskovanja globokih jam pri nas. O njem je poročal večkrat, vendar le v nemškem jeziku, kasneje paje poročila strnil in jih v letih 1923 in 1924 v slovenščini objavil v Šumarskem listu. V njem najdemo podroben opis prvega spusta v Gradišnico oziroma bolje rečeno na dno jame, saj se je pred njim neuspešno v jamo spustil že idrijski rudar, vendar le do globine 50 metrov, ker je imel prekratko vrv. V jamo ga je usmeril speleolog, dr. A. Schmidla, ki se je želel prepričati, ali je na dnu jame voda. Po Putikovem mnenju je bilo to dejanje precej nepremišljeno in nevarno: „Brezdvomno pa je, da si je ta jamski delavec neprevidno
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
izbral kraj ob robu tega prepada, kjer se je vrv v tesni razpoklini hudo poškodovala. In o tej nevarnosti rudarja se je med ljudstvom v Logatcu pred našo ekspedicijo v Gradišnico mnogo govorilo. Radi tega mi je kazalo vse naprave za tozadevno delo temeljito preštudirati in prav solidno izvršiti." In resnično so se na nevarno ekspedicijo temeljito pripravili, saj so v ta namen ves teden izdelovali potrebne naprave in v steno brezna vgradili „utrjen mostiček nad skoraj vertikalnim stenjem Gradišnice", ki je jamarjem omogočil „čaroben razgled v divjo naravo tega brez-dna." Glas o Putikovi nameri se je hitro razširil med prebivalci. „Ves čas tega dela, prvi in posebno drugi dan, je bilo okoli Gradišni-ce stotero radovednežev. Vedno so prebivalci bližnjih krajev in posamezni tujci dohajali, da
25
■V SREDIŠČU
Gradišnico so nazadnje temeljiteje raziskovali prav logaški jamarji v 90-ih letih prejšnjega stoletja in potrdili povezanost podzemnih voda z Ljubljanico, o kateri so strokovnjaki, med njimi tudi Putik, pred tem le domnevali. Vendar pa do danes celotna povezava ni raziskana, zato si želijo v Jamarskem društvu Logatec z raziskavami nadaljevati. Potrebno bi se bilo spustiti v odtočni sifon jame, Cooler, ki se spušča navzdol v smeri severa, vendar je trenutno v Sloveniji le malo usposobljenih jamarskih potapljačev, ki bi bili kos zahtevni nalogi. Ljudi pogosto zanima tudi to, zakaj so jamarji prenehali s spustom za javnost v Gradišnico. Zadnji tovrstni spust so namreč izvedli leta 1986, ob 100-letnici prvega spusta. Po besedah Draga Korenča, predsednika Jamarskega društva Logatec, so tovrstni podvigi precej tvegani in odgovorni, najprej z vidika varnosti, čemur se pridružujejo tudi zapleti pri pridobivanju številnih soglasij, kaj hitro pa lahko nesreča v jami, čeprav majhna, pripelje do tožbe s strani ponesrečenca. Korenč dodaja, da kljub nevarnemu breznu s prepadnimi stenami, v jamo do sedaj ni padel nihče, čeprav je vhod zavarovan le na mestu, kjer se v globino spuščajo jamarji. Kljub temu naj bodo obiskovalci jame pri ogledu previdni in spoštljivi do narave. Nadzora nad tem, koliko jamarjev iz drugih društev in iz tujine opravi spust v Gradišnico, nimajo, ker jim tega ne javijo, pa čeprav bi morali. Ravno zaradi nenadzorovanih obiskov Logaške jame so vhod vanjo zaprli, kljub temu pa skušajo imeti pri ogledih jam na Logaškem čim večji nadzor nad dogajanjem. Ravno v času izida Logaških novic, 22.7. pričakujejo logaški jamarji obisk skupine iz Argentine, rokometašev, ki so potomci slovenskih izseljencev. V Logatcu bodo imeli športni turnir, naši jamarji pa jih bodo odpeljali na ogled jame Mačkovice. Potencial na področju jamarskega turizma v občini Logatec vsekakor obstaja, vendar je z njim, po besedah Korenča, povezano pridobivanje številnih dovoljenj, poleg tega bi si morali jamarji, ki so prostovoljci, vzeti dodaten čas za vodenje skupin, večina je namreč zaposlenih, časa pa primanjkuje že za redno delovanje v društvu. Obletnic, povezani s Putikovim rojstvom in prvim spustom, v društvu ne bodo posebej obeležili, ker jim primanjkuje časa, so pa letos uspešno zaključili jamarsko šolo in tako usposobili 4 nove kandidate. Ponosno in veseli so, da je med novimi kandidati tudi zdravnica Špela Albreht, saj sta v vsej Sloveniji samo dva „jamarska" zdravnika.
SMČ
bi si ogledali jamsko prometilo, oziroma so nekateri obiskovalci prosili za dovoljenje, da smejo stopiti na most radi razgleda v brez-dno."
Logatčani so ob spustu priredili veselico
„Prebivalstvo Logaške doline je priredilo ljudsko veselico pri Gradišnici za določeni dan ekspedicije v jamo in povsod se je v Logatcu govorilo ves čas le o Gradišnici. Domačinom sicer znana pot na Gradišji vrh je bila meseca avgusta 1886 tako frekven-tirana, da ni bilo potreba nobenega kažipota za obiskovalce iz drugih krajev." Seveda pa je bil ves Logatec pokonci 16. avgusta, ko je nastopil dan D. „Že pred odhodom iz Dolenjega Logatca ob 6. uri se je nam pridružilo mnogo spremljevalcev te jamske ekspedicije. Čim bližje do Gradišnice, tem več ljudstva je šlo z nami, tako da je bilo končno okoli brezdna več kot 300 ljudi, ki so došli in ostali cel dan v bližini jame." Spust je bil zelo uspešen, vsi trije jamarji, med katerimi je bil tudi Logatčan Ivan Go-stiša, pa so iz globočin jame prišli šele naslednjega dne proti večeru. „Končno sem stal zopet na mostu in izstopil iz jamskega prometila. Vladala je popolna tišina poleg Gradišnice vzlic temu, da so bili na licu mesta zbrani moji prijatelji iz Logatca in veliko število prebivalcev iz okoliških krajev. Ko sem bil v imenu vseh navzočih po gospodu nadučitelju Ribnikarju prisrčno
26
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8	26
pozdravljen, zaorilo je stotero naudušeno „Živio" poleg Gradišnice.
Jarm volov in dekle izginili v jami
Ni čudno, da je prvo raziskovanje jame pritegnilo tako veliko število domačinov, saj je njena mogočnost že od nekdaj razvnemala domišljijo ljudi. O tem piše v Šumarskem listu tudi Putik: „Tako napr. se govori, da se je pred več sto leti v gozdu poleg tega brezdna vsled večerne megle ponesrečilo mlado dekle, ki je gnalo v jarmu vprežene vole domov. Temni gozd in megla sta povzročila grozno nesrečo. Jarm volov in dekle so izginili na pogrešeni poti skozi goščavo v brezdnu. Po dolgi dobi pa je, kakor pripovedujejo, leseni jarm in ruto dekleta prinesla voda ob izviru Ljubljanice pri Vrhniki zopet na dan."
Saša Musec Čuk
V SREDISCUI
MED TURISTI V LOGATCU
k
i s
O il
V višku turistične sezone tudi Logatec obiščejo ljudje z vsega sveta. Z nekaterimi od njih smo poklepetali, da bi izvedeli, kaj jih je pripeljalo v naš kraj in kako se v njem kot turisti počutijo. Zanimalo nas je tudi, kje so za Logatec izvedeli in kaj so si v času svojega obiska v Sloveniji že ogledali.
Družina Neumann iz Tel Aviva, Izrael
Za Logatec smo izvedeli na portalu booking.com, saj smo iskali namestitev, ki bi bila blizu znamenitosti. Pred tem smo se prek face-booka pozanimali o Sloveniji, ki je tudi pri Izraelcih v zadnjih letih zelo priljubljena. Pri vas smo preživeli šest dni, vsega skupaj pa 12, ker smo bili pred tem že v Cerknem, obiskali smo tudi Triglavski narodni park. Nad namestitvijo, hišo Razglednik, smo navdušeni, saj je zelo udobna, predvsem pa na res posebnem mestu. Do sedaj še nismo počitnikovali na lokaciji, kjer bi bili v tako pristnem stiku z naravo, razgledi so čudoviti. Sprva smo bili kar malo šokirani, saj nismo pričakovali takšne divjine, kmalu pa nam je postalo zelo všeč, takšnega miru ne doživiš prav pogosto. Čeprav smo oddaljeni od glavnega mesta, je dostop do avtoceste zelo blizu, tako smo bili hitro v Ljubljani, ki smo jo že večkrat obiskali, ogledali pa smo si tudi Postojnsko in Križno jamo. Otroke v povezavi z Logatcem zanima predvsem Aerodium, ki ga bomo verjetno tudi obiskali.
Erika in Walter Widmer, Diessenhofen, Švica
V Logatcu sva letos že desetič, saj prihajava vsako leto na obisk k najinima prijateljema, Ivanki in Rudiju Sutter, kjer sva tudi odlično nastanjena. V teh letih sva si že veliko ogledala, v Logatcu in okolici
pa poskusila predvsem kulinarične dobrote na bližnji turistični kmetiji Šinkovc na Medvedjem Brdu in v gostilnah, med njimi Turk v Hotedršici. Hrana se nama zdi zelo okusna. Sam sem tudi že lovil ribe v Erikovem ribniku v Gornjem Logatcu, v zahvalo in kot darilo pa sem Ivanki in Rudiju ob prihodu pripravil ribe iz Bodenskega jezera. Sicer pa sva bila že na Nanosu, v Tehničnem muzeju v Bistri, ki se nama zdi zelo dober, v času najinega devetdnevnega bivanja pa bova obiskala še kakšne znamenitosti, čeprav se tudi v Logatcu pri prijateljih zelo dobro počutiva. Slovenija je lepa dežela s prijaznimi ljudmi, tako pravijo tudi drugi Švicarji in škoda, da se jih več ne zapelje iz avtoceste. Pohvalil bi tudi to, da se je mogoče s Slovenci dobro sporazumevati v nemškem jeziku, kar ni zanemarljivo, saj govori nemščino kar velik del Evropejcev. V Logatec se bova seveda še vrnila.
Pripravila Saša Musec Čuk
27	LOGASKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8

■V SREDIŠČU
CVETJE V JESENI NA MEDVEDJEM BRDU
Avgusta se nam na Medvedjem Brdu, v prijetnem naravnem okolju pod zvezdnatim nebom, obeta uprizoritev slovenske klasike Cvetje v jeseni. Edinstvena predstava na prostem bo poleg Kmečkega praznika pomemben del turistične ponudbe kraja. V ta namen sem se pogovarjala z Bogdanom Žerjalom, idejnim vodjem gledališke predstave.
Koliko časa že nastaja projekt Cvetje v jeseni in zakaj ste si izbrali ravno to slovensko literarno in filmsko klasiko?
Sam v amaterskem gledališču delujem že deset let. Do sedaj sem vedno sam pisal scenarije za naše dramske uprizoritve, letos pa sem se odločil, da bom prvič delal po literarni predlogi. Ideja za to predstavo je v moji glavi zorela že nekaj let. Cvetje v jeseni sem si izbral prav zato, ker je slovenska literarna klasika, ki je skozi filmsko uprizoritev segla v srce Slovencev. Sama zgodba se dogaja v kmečkem okolju, zato se že prizorišče predstave samo zlije z njo. Zgodba je preprosta, romatična in hkrati dovolj zahtevna, da je v meni prebudila zanimanje.
Kdo vse sodeluje pri nastajanju igre?
Gre za precej kompleksen projekt, pri katerem sodeluje veliko ljudi. Sama igralska zasedba šteje 13 članov. Za tehniko skrbi domačin Matej Kržišnik, promocijo in prodajo kart pa je prevzelo podjetje Go Partner. Precej sreče smo imeli tudi s kostumi. Navezali smo stik z Narodnim gledališčem v Gorici, kjer so nam poleg izposoje tudi svetovali pri izbiri kostumov. Za postavitev samih kulis in prizorišča pa sta zaslužna predvsem moja brata. Pomaga nam tudi sosednja kmetija, ki nam je prijazno odstopila zemljišče, za kar sem jim še posebno hvaležen.
Kako je potekal izbor igralcev in kdo sta glavna igralca, ki bosta prevzela vlogi Mete in Janeza?
Najprej bi rad poudaril, da je igralstvo umetnost in tako tudi igralce izbiram po nekem notranjem umetniškem občutku. Pri vsakem liku že v naprej določiš njegove lastnosti, nato pa poskušaš najti igralca, ki bo temu liku najbolj ustrezal. Že v samem kraju imamo velik nabor dobrih amaterskih igralcev, kar dokazujejo tudi nekatere nagrade, ki smo jih prejeli. Vendar sem se
28
tokrat odločil za malce širšo igralsko zasedbo in k sodelovanju povabil tudi nekaj oseb z igralskimi izkušnjami iz Rovt in Logatca. Imeli smo tudi manjšo avdicijo, vlogo Mete in Janeza pa sta dobila Maja Nagode in Jože Gladek. Na splošno sem se odločal po notranjem občutku in sem z izborom zelo zadovoljen.
Katero vlogo igrate vi in zakaj ste si jo izbrali?
Prevzel sem vlogo hlapca Danijela. Ne vem, nekako sem čutil, da mi bo ta vloga najbolj ustrezala.
Sami sodelujete kot režiser, igralec in producent. Kaj od tega vam je najljubše?
Težko bi rekel, kaj od tega mi je najljubše, saj vse skupaj jemljem kot nekakšno celoto. Mogoče bi kdo rekel, da sem posestniški, ampak težko bi se odrekel katerikoli izmed teh treh vlog. Sam sem tudi začel z našo dramsko skupino in zaenkrat mi še nihče ničesar ne očita. A vendar je igralstvo tisto, kar najbolj čutim v srcu in čemur se res ne bi mogel odpovedati.
Kdaj in kje se bo odvijala predstava? Kje lahko kupimo vstopnice?
Premiera bo 12. avgusta ob 20.30, sledilo pa bo še šest ponovitev. Prizorišče je na Medvedjem Brdu, malce pred turistično kmetijo Šinkovec. Za gledalce bodo postavljena lesena sedišča, za varnost pa bodo skrbeli krajevni gasilci. Kmečki praznik bomo izkoristili še za zadnjo promocijo in prodajo kart. Čeprav še nismo točno dogovorjeni, bo vstopnice po vsej verjetnosti možno kupiti v predprodaji v knjigarni Logatec, drugače pa uro pred predstavo. V primeru slabega vremena se predstava preloži na drug datum, prenesejo pa se tudi vse vstopnice, prodane v predprodaji. Več informacij o predstavi sami pa lahko dobite tudi na spletni strani www.cvetjevjeseni.si/.
Po besedah Bogdana Žerjala se nam na Medvedjem Brdu to poletje obeta zanimiva gledališka predstava, ki se je veselimo tudi na Logaških novicah. Vas, ljubitelje gledališča, pa vabimo, da si jo ogledate v čim večjem številu.
Besedilo in foto: Nina Jerina
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8	28
IKULTURA
ZAIGRALI SO OB LETU IN TUDI ZA PREIZKUŠNJO
PREIZKUŠNJA PA JE ODZVENELA V PRIČAKOVANJE ODLIČNOSTI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU GODB.
Logaški Pihalni orkester, od svoje stoletnice dalje z novim dirigentom, je skorajda prikrival svoje tehtnejše namere, kamor prav gotovo sodijo tudi tekmovalni spopadi s pihalnimi orkestri, med katerimi so se bili logaški muzikantje v preteklosti že dodobra uprvenstvili - če se spomnimo le »zlate Prage« 2011 v absolutni koncertni kategoriji. A je orkester vzbudil po Logatcu svojsko radovednost z vabilom na svoj »predtekmovalni koncert... «, na katerem so »godbeniki predstavili zahteven, poslušljiv tekmovalni program.« Žal smo se tudi 15. majnika nagneteno posedli v že zdavnaj preživeli in preu-tesnjeni dvorani Narodnega doma. Le doklej še bo tako?
Domači orkester je na koncertnem večeru 15. maja gostil Pihalni orkester Alpina Žiri z dirigentom Brankom Mrakom. Ta je hvaležnemu poslušalstvu ponudil pester ameriško-evropski repertoar, z dodatno koračnico pa so Žirovci sklenili svoje dodobra razgibano koncertno muziciranje. Gostitelji v svoji stoletni mladosti so z dirigentom Vidom Pupisom prav gotovo želeli domače
poslušalstvo prepričati, da so se na tekmovanje resno in tehtno pripravljali. Bravuro-zna izvedba obvezne tekmovalne skladbe je prevzela poslušalstvo s silo, ki bi ji težko rekli kaj drugega kot fascinantnost.
Z obiljem notranje napetosti, prek tankočutne impresivnosti do silovitih zvočnih efektov je izzvenelo iskanje iz teme v svetlobo Golobove šeststavčne skladbe Godba gre v vesolje. Huronski aplavzi so pritrjevali glasbeni moči orkestra.
Samo predstavljamo si lahko, kako bi ta bogati glasbeni večer izzvenel v koncertni dvorani, v kateri portali ne zamegljujejo dobršnega dela inštrumentarija.
Zlato - vstopnica v koncertno kategorijo
Odmevi po končanem tekmovanju v Bu-kovici 21. majnika pa so odzvanjali za logaške glasbene barve žlahtno zveneče odličje: Pihalni orkester Logatec je med osmimi orkestri iz Slovenije za 94,35% točk prejel na državnem tekmovanju v prvi kategoriji zlato plaketo s posebno pohvalo. Obenem si je bil orkester priigral še priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja Roka Goloba -Godba gre v vesolje. S temi dosežki so se logaški godbeniki vnovič uvrstili v koncertno kategorijo pihalnih orkestrov. Čestitamo!!!
Marcel Štefančič
Laskavo imeniten dosežek je ponudil tudi priložnost za krajši pogovor z dirigentom orkestra Vidom Pupisom.
Spoštovani dirigent Vid Pupis, iskrene čestitke za zlato plaketo s posebno pohvalo, za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja in za vrnitev v koncertno kategorijo med pihalnimi orkestri, skratka, za dosežke, na katere je Logatec prav gotovo ponosen.
Hvala, hvala!
Povejte mi, ste šli na tekmovanje s pričakovanjem tolikšnega, večjega ali manjšega dosežka? Česa ste ta hip najbolj veseli?
Prav gotovo nisem pričakoval, deniva, 95% točk, se je pa moja misel vrtela okoli 90% morda kaj malega čez. Razglasitev rezultatov je vsekakor presegla moja pričakovanja. Moram pa priznati, da me je orkester s svojo silovito zlitostjo v izvedbah kar presenetil. In tega sem v resnici najbolj vesel. Gre za spodbudne obete.
Pa vendar, od kod ta silovitost, ta vera v spodbudne obete?
V naš orkester stopajo mladi glasbeniki, ki si svoje inštrumental-no in tudi orkestralno znanje pridobivajo v logaški Glasbeni šoli. Sodelovanje orkestra z glasbeno šolo je tako rekoč zgledno. Izkušnje, ki jih doživljam z mladimi ob vodenju šolskega orkestra, so mi v dragoceno pomoč, da obetavne muzikante usmerjam v zahtevnejše orkestralno delo. In vodstvo Glasbene šole Logatec
tovrstna prizadevanja podpira s polnim razumevanjem. Tako si pihalni orkester nabira svežih glasbenikov. Od tod tudi obeti in vera v nadaljnjo krepitev glasbene podobe orkestra.
Bo kar res, da imate dober vrelec svežih moči med najmlajšimi, saj med njimi so redkeje posejani starejši godbeniki, brez katerih pa orkestra tako in tako ne bi bilo, kajne?
Vsekakor. Velja tudi to, da je potrebno resno prizadevanje slehernika v orkestru: vadba je na prvem mestu, temu sledi želja po druženju v muziciranju, po dosežkih, tudi vrhunskih. Neobhodna je vsestranska pripadnost orkestru. Tako mlajši vnašajo v orkester novih zagonov, starejši pa so mlajšim za zgled in spodbudo.
In pogled proti novim obzorjem?
Preroštva niso nikoli hvalevredno opravilo, zato ostajam pri svoji filozofiji, ki naj ustvarja vzdušje za pripadnost orkestru. Pomembne bodo tudi spodbude za nepopustljivo, naporno, vendar kakovostno delo z namero, da bi dosegali kar najbolj še dosežke. Tu posebej naglašam potrebo po reorganizaciji in pomlajanju orkestra ob izkušnjah, ki jih osmišlja zaledje izkušenih godbenikov.
Tedaj najboljše želje za obetavno prihodnost.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
29
IKULTURA
CANTABILE: SIMFONIČNI USPEH V FRANCIJI
Logatec, Croix Valmer - Člani Simfoničnega orkestra Cantabile iz Logatca so se konec junija vrnili z uspešne koncertne turneje na jugu Francije, natančneje iz slikovitega mesteca La Croix-Valmer na Azurni obali, le streljaj oddaljenega od mnogo zname-nitejšega St. Tropeza, kjer je moč vsako poletje opaziti razne svetovne zvezde iz sveta filma in popularne glasbe.
Na povabilo organizatorja so simfoniki Cantabile na glasbenem festivalu Des anches d'Azur po dveh letih nastopili že drugič, kar se je zgodilo prvič v 20-letni zgodovini festivala. Odigrali so gala koncert drugega večera festivala in tudi tokrat do stoječih ovacij navdušili napolnjeni amfi-teater Forum Constantin, ki sprejme 1.500 poslušalcev. V dveh dneh po koncertu se
je naposled našel tudi čas za morski oddih na dolgih peščenih plažah zahodne Azurne obale ter na pokušini odličnih francoskih vin v eni od neštetih vinskih kleti vinorodne pokrajine okrog St. Tropeza.
Tudi Las Vegas odpira vrata simfonikom Cantabile
Orkestraši so prisluhnili tudi sklepnemu koncertu festivala, ki ga je vrhunsko odigral odlični ameriški UNLV Las Vegas Wind Orchestra (Univerzitetni pihalni orkester iz Las Vegasa, Nevada, ZDA). S tem orkestrom je nastopil tudi eden najvidnejših jazzovskih saksofonistov našega časa, virtuozni umetnik Eric Marienthal, glasbenikom pa je poleg rednega dirigenta dirigiral tudi John R. Bourgeois, ki sodi med najznamenitejše ameriške skladatelje,
aranžerje in dirigente pihalne glasbe. Oba ameriška dirigenta sta bila izjemno navdušena tudi nad koncertom slovenskih glasbenikov in omenjena je bila celo možnost gostovanja v Las Ve-gasu. Ustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Simfoničnega orkestra Cantabile Marjan Grda-dolnik je bil po omenjenih uspehih upravičeno navdušen: »Vesel in hvaležen sem, da se je Simfonični orkester Cantabile lahko ponovno predstavil na festivalu Des anches d'Azur. V program smo vključili tudi solistične točke in tako šestim mladim solistom omogočili, da so se predstavili pred navdušenim francoskim občinstvom.« Direktor festivala Jean-Luc Va-stable pa je poudaril, da sta Simfonični orkester Cantabile in pihalni orkester iz Las Vegasa v vsej 20-letni zgodovini festivala najboljša orkestra, ki sta nastopila na festivalu.
Tine Vučko
OPRAVIČILO
V junijskih Logaških novicah se nam je izmuznil podpis prispevka o zgodovini OŠ Gornji Logatec (4. del). Avtorici, mag. Zarji Trček, se zato opravičujemo.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	30
IKULTURA
Z GOSPEL IN POPULARNO GLASBO V NEPOZABEN VEČER
i?
»Si
a
čj
Za mešanim pevskim zborom Ado-ramus, ki ga vodi dirigent Marjan Grdadolnik, je zelo uspešen koncert gospel in popularne glasbe. Nedelja, 22. maja, bo mnogim, ki so se koncerta udeležili (ocenjujejo, da jih je bilo okrog tisoč), dolgo ostala v res lepem spominu.
Koncert je trajal slabi dve uri in v tem času so nam pevci ponudili veliko energične, pa tudi legendarne glasbe. Poleg mešanega pevskega zbora sta nastopila še otroški in mladinski zbor, ki prav tako delujeta v sklopu kulturno-umetniškega društva Adora-mus. Sicer bolj klasičen zbor je od statičnih odrskih nastopov s tem koncertom prešel na raven veliko večje sproščenosti na odru in zborovskih koreografij. Poleg tega je zbor dokazal, da dobro zveni kot celota, obenem pa skriva tudi veliko odličnih solistov. Od veselja pa do solz so se vrstila čustva, ki so jih tako poslušalci kot nastopajoči čutili ob odlični glasbi in izvedbi, pri vsaki skladbi pa so nam pevci pričarali malo drugačno atmosfero in presenetili z zanimivo točko, koreografijo oziroma postavitvijo.
Od umirjenega Cohena do energičnih ritmov z Matejem Virtičem
Koncert se je začel s pesmijo, ki smo jo lahko slišali tudi na prejšnjem gospel koncertu Adoramusa pred šestimi leti. To je Hallelujah Leonarna Cohena, ki jo poznamo v različnih verzijah, tokrat s slovenskim besedilom. Tej umirjeni skladbi je sledil sklop gospel pesmi. V prvi, Everytime I Feel The Spirit, se
je zboru na odru pridružil tudi dober poznavalec gospel in zabavne zborovske glasbe, Matej Virtič, ki ga poznamo kot vodjo več zasedb, najbolj znani sta vokalna skupina A--Kamela in zbor Bee Geesus. Pevcem se je na odru pridružil kot beatboxer in z ritmom prispeval še dodatno energijo. Sicer pa so pevci Adoramusa z Matejem Virtičem in njegovo kolegico Barbaro Grabar v aprilu preživeli uspešno intenzivno vajo, ki je zboru dala predvsem večji občutek za ritem v popularni in gospel glasbi.
Tudi mladi radi pojejo v zborih
Otroški in mladinski zbor sta se predstavila s po dvema pesmima, oba pa je vodila Lucija Treven, ki sicer vodi samo mladinski zbor, tokrat pa je nadomeščala še zborovodjo otroškega zbora Nežo Novak. Oba zbora, kot je bilo tudi pričakovati, sta dokazala, da se za prihodnost zborovskega petja v Logatcu ni bati.
Z rock glasbo med spomine
Zbore je skozi celoten koncert spremljal band. Na klavirju je bil to Aleš Ogrin, Rok Škrlj na basu, Gašper Peršl na bobnih in kitarist Simon Brand. Najbolj so do izraza prišli predvsem v bolj rockovsko obarvanih pesmih, kot na primer v pesmi Proud Mary ter venčku Tribute to Queen, z najboljšimi odlomki pesmi tega banda, ki je navdušil predvsem tiste, ki so takšne pesmi poslušali v mladosti. Med odzivi je bilo slišati tudi take, ki bi z veseljem stekli na oder in se pridružili
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	31
zboru. Ob legendarni pop glasbi prejšnjega stoletja ni šlo brez Michaela Jacksona in njegove čutne Heal The World, ki poziva k miru in strpnosti, ter Abbe in njihove pesmi Mamma Mia, kjer so pevci pokazali res veliko sproščenost in podobno se je čutila tudi pri pesmi Raya Charlesa, Hit The Road Jack. Zbor pa se ni predstavil le kot celota, ampak tudi po sekcijah. Tako je ženski del zbora presenetil s pesmijo It's Raining Man, saj je pred tem kar na odru kljub jasnemu vremenu z rokami ustvaril učinek dežja. Moški del zbora je bil bolj šaljiv. Oblečeni v naramnice in kravate so zapeli šaljivo Lollipop.
Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji slovenske glasbe
Na koncertu se je proti koncu našlo tudi nekaj za ljubitelje slovenskih pesmi. V prvi v tem sklopu, popevki Med iskrenimi ljudmi, se je odlično odrezala solistka Terezija Mezeg. Po še eni umirjeni, Nad mestom se dani, je sledilo popolno nasprotje, poskočna pesem Letečih potepuhov, Bicikl. Celoten program sta spretno in tempu koncerta primerno povezovala člana zbora Neža Knapič in Miha Rus, ki se je po odru vozil kar s kolesom, saj je prišel od daleč, z Brezovice. Na koncu sta nas povabila, da vsi skupaj zapojemo že skoraj ponarodelo, Dan ljubezni, saj je ta pesem prav naslednji dan ob 18. uri zazvenela sočasno tudi po vsej Sloveniji. S tem smo se torej priključili vseslovenski akciji, ki poziva k ljubezni in prijateljstvu, ter sklenili res lep koncert, ki bo po Logatcu in okolici odmeval še mesece.
Pestra bo tudi jesen
MePZ Adoramus jeseni čakajo novi izzivi. 17. septembra, se bo zbor udeležil otvoritvenega koncerta Kogojevih dnevov na Sveti Gori pri Novi Gorici, kjer bo ob produkciji RTV Slovenija, njihovih simfonikov, recitatorjev in drugih umetnikov sodeloval pri krstni izvedbi skladbe Barve zelenega smaragda skladatelja Avgusta Ipavca. Koncert bo vodil dirigent Marjan Grdadolnik in ga bodo predvajali v živo prek radijskih valov, posnela pa ga bo tudi TV Slovenija. Konec septembra pa se zbor odpravlja na mednarodni festival Epida-urus v Cavtat, kjer bo izvedel koncerte s programom Marijinih pesmi.
E. G.
IKULTURA
KO PESEM VRE IZ POLNEGA SRCA
IZPELA SE JE 34. REVIJA OBRTNIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE
Kar dolgo prej in slej je bilo vreme žalostno sivo, mokrotno in hladno, kakor da bi nam ne privoščilo pomladi, ki je želela dihati polnost življenjskega razkošja. Izjemen pa je bil 28. maj-nik, ki ga je ožarjalo sonce, kakor smo si ga samo želeli. Ta čudoviti sončni pozdrav je veljal stvarstvu daleč naokoli, in kakopak, tudi pevcem, ki so vabili tega dne v Jože-fovo dvorano na revijo obrtniških zborov, naslovljeno »Zapojmo pesem iz polnega srca!« Obrtniške zbore od tod in tam je gostila »Notranjska« - obrtniški pevski zbor.
Pesem povezuje
Povezovalec revijskega sporeda Marko Škrlj je uvodoma pozdravil vse prepevajoče zbore, zbrano in radovedno občinstvo, še posebej pa visoke goste: logaškega župana Berta Menarda, predsednika Obrtne zbornice Slovenije Branka Meha, direktorja JSKD RS Igorja Teršarja ter predsednika Območne obrtne zbornice Bogdana Oblaka. Vsa četverica je tudi nagovorila zbore in poslušalce. Temeljno sporočilo govorcev je še posebej naglašalo povezovalno moč pesmi, ki osmi-šlja človekovo žitje in bitje.
Revijski spored je načel Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi; z zborovodjo Urško Magdaleno Luzar so
pevci odpeli rezijansko v Vrabčevi priredbi Oj božime, Benjamina Ipavca Ej, tedaj in ljudsko v Lo Nigrovi priredbi Dekle je pralo srajčki dve. Nato se je zvrstila sedmerica moških pevskih zborov. Najprej je Obrtnik iz Maribora pod vodstvom Štefke Jašovnik Kajnih zapel Slavka Mihelčiča Tam v dolu, ljudsko v Zlobkovi priredbi Moja kosa ter Pregljevo Če prideš v gorco k nam. Sledila je »Pavza« iz Selnice ob Dravi, ki je z zborovodjem Gregorjem Zavcem odpela Adamičevo Ljubica vstani, vpihni luč, Foersterjev Večerni ave in Vulčeve Repno župo za štiri osebe. Kranjčanom pa je Marko Završnik oddirigiral Volaričevo Na ples, ljudsko v Simonitijevi priredbi Barka zaplavala in Venturinijevo Lovsko. Zatem sta prepevala še dva Obrtnika, prvi iz Sl. Bistrice-Polskave je z zborovodjo Nevenko Gril Hameršak predstavil ljudsko v priredbi Ignacija Ota Je pa davi, Verbi-čevega Vasovalca in Jurmannovo Veroniko, drugi iz Lenarta ob vodenju Vesne Breznik pa ljudsko v Zlobkovi priredbi Vinček nas razveseli, Avsenikovo Z mano se ozri in Adamičevo Nič o politiki. Radomeljča-ni pa so z zbrovodjem Karlom Leskovcem prepevali Gerbičevo Pod oknom, ljudsko v Zlobkovi priredbi Ena kupica ter Slakovo v Ferleževi priredbi Srečno, mlada Slovenija. Predzadnji so pod vodstvom Francija Plohla nastopili pevci iz Šmarja pri Jelšah
z Jerebovo O kresu, Ipavčevo Planinsko rožo in Kernjakovo Mi smo mi.
Sklepni del revije je pripadal gostiteljske-mu zboru »Notranjska«, ki ga od vsega začetka s prijetno odmevnimi uspehi vodi Janez Gostiša. Ob tej priložnosti je predsednik OZS Branko Meh zborovodju podelil Zlati ključ za izjemne življenjske dosežke pri utrjevanju pevske kulture med obrtniki. »Notranjska« je z Gobčevo skladbo Mrak, Maklakiewiczevo Uspavanko in Avseni-kovim Viharnikom izzvenela nedvomno najbolj kakovostno.
Namesto dodatka je zborovodja »Notranjske« za posebno presenečenje povabil še ostale zborovodje, da so »zborovodsko« odpeli ljudsko v Žirovnikovi priredbi Temna noč - pa kar ubrano! Nadvse mogočno pa je zazvenel ob dirigentu Janezu Gostiši in klavirski spremljavi Lare Klun združeni zbor z Zborom sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco.
Revijam obrtniških zborov kaže pevska pot naprej in na tej poti ji želimo polnosti petja, sploh pa naj jim pesem vre iz žlahtnega srca. Čez čas pa spet obrtniško pevsko srečanje - tudi na Logaškem.
Marcel Štefančič
32
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	32
KULTURAH
POJ IN PRAZNUJ
Otroškemu-mladinskemu pevskemu zboru župnije Vrh Sv. Treh Kraljev se je pred tremi leti ponudila priložnost posneti nekaj pesmi. K sodelovanju sta zborovodkinji Andreja Kranjc in Mihaela Kavčič povabili spremljevalno instrumentalno skupino in na NTR Radiu 94 so posneli šest pesmi. In glej, bilo je kar dobro. Pa je vzniknila želja, da bi morda izdali zgoščen-
ko. Z drugo instrumentalno skupino so torej posneli še sedem skladb. In glej, bilo je že prav dobro. NTR Radio 94 je soglašal z zamislijo in pripravil posnetke, zbor in zborovodji pa vse drugo, da je zgoščenka Poj in praznuj ugledala luč sveta. Luč je zasvetila na mrzel in vetroven pomladanski dan, 27. maja. Zbor je zapel pri maši, po njej pa predstavil zapis svojega dela. Zahvalil se je župniku Jožetu
Čuku, ki je pred leti kot žirovski kaplan začel ob kitari k petju zbirati mlade. Današnji pevci zbora so že otroci tedanjih navdušencev nad lepo zborovsko glasbo.Izdajo zgoščenke so podprli župnija, Športno-kulturno društvo Vrh in Občina Logatec. Pri pevcih je na voljo vsem, ki bi ji radi prisluhnili.
J. Gostiša
LIKOVNA KOLONIJA LOGATEC 2016
Kot že tradicionalno v zadnjih nekaj letih je Društvo likovnikov Logatec tudi letos organiziralo Likovno kolonijo »Logatec 2016«, ki jo bodo poslej po različnih likovno zanimivih krajih logaške občine prirejali vsako leto.
Letos so tako za izhodišče likovnega raziskovanja, ustvarjanja in druženja izbrali prelepo okolje Medvedjega Brda. Zbrali smo se v nedeljo, 3. julija, že zgodaj zjutraj na zajtrku na Turistični kmetiji pr' Šinkovc. Kljub slabi vremenski napovedi in dežju se je srečanja udeležilo veliko likovnih ustvarjalcev z Logaškega pa tudi širše. Glede na vremenske pogoje so nas tako gostili v pokritih prostorih prijazne kmetije pr' Šinkovc, kjer je nastalo prek dvajset likovnih del. Vabimo vas, da pridete na Medvedje Brdo in si ogledate prilo-
žnostno razstavo, ki bo v prostorih stare hiše prej omenjene kmetije odprta do konca septembra 2016. Na tem mestu bi se likovniki želeli posebej zahvaliti županu Občine Logatec Bertu Menardu
za pokroviteljstvo in Turistični kmetiji pr'Šinkovc za gostoljubje.
Besedilo in foto: Janez Ovsec, predsednik Društva likovnikov Logatec
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
33
IKULTURA
USTVARJALNO DO SLADKIH GRIŽLJAJEV
POGOVOR Z AVTORICO KUHARSKE KNJIGE SLADKI GRIŽLJAJI BRIGITO VEHAR
Spomladi je izšla kuharska knjiga, v kateri najdete mnogo slastnih receptov ter napotkov oblikovanja za zelo priljubljene tortice na palčkah oz. ca-kepopse. Knjiga je avtorsko delo Hotenj-ke Brigite Vehar, ki je svoj poklic začinila z domišljijo in svoje zamisli izoblikovala v knjižno obliko. V pogovoru nam je zaupala, kako dolga je pot od ideje do izdaje knjige.
Kako te je tvoja poklicna pot pripeljala do založništva in potem tudi do tega, da si sama izdala knjigo?
Do založništva me je v bistvu pripeljala moja prva knjiga, za to, da sem začela pisati, pa je bila kriva predvsem moja babica, ki je vedno rada prebirala spise in pisma, ki sem jih ji pisala. Začetki moje poklicne poti nimajo prav veliko z založništvom, saj sem začela delati kot grafična oblikovalka v tekstilnem podjetju. Z leti so se mi začele zopet porajati zgodbe, ki so hotele na plan. Tako sem zbrala pogum in eno napisala ter se odločila da jo izdam v samozaložbi. Med iskanjem založbe, ki bi mi pomagala pri izdajanju knjige, sem naletela na založbo Morfem, ki je s svojimi knjigami pri meni vzbudila pozornost, saj je tržila zelo lepo oblikovane knjige, ki so imele zelo poučno in zanimivo vsebino. Tako sem poklicala gospo Heleno Kraljič, ji poslala besedilo in vsa stvar se je začela. V sodelovanju z akademsko slikarko Špelo Brenčič - mojo so-krajanko - je nastala Prav posebna majčka.
Kakšni so bili odzivi na tvojo prvo knjigo?
Prav posebna Majčka je otroška slikanica, ki je v meni prebudila željo po pisanju in ustvarjanju za otroke. Z njo sem zbrala pogum in stopila na pot ustvarjanja. Njeno
sporočilo je, da je treba ohraniti otroško radovednost, si postaviti cilje in se za dosego le-teh potruditi. Za otroke je pomembno, da so radovedni, da raziskujejo in se gibljejo. Tako si ustvarijo lastno predstavo o stvareh in ugotovijo, kaj jih veseli. Glede na to, da je bila to moja prva knjiga in je izšla v samozaložbi, bi rekla, da je odziv nanjo boljši, kot sem pričakovala.
Tvoja druga knjiga je sicer s srcem še vedno posvečena otrokom, a stopa v kulinarične vode - je knjiga ustvarjalnih receptov za zadnje čase zelo priljubljene tortice na palčkah oz. cakepopse. Kako je začela nastajati - tokrat je knjiga v celoti tvoje avtorsko delo, v katerem si združila vse svoje ustvarjalne talente?
Vedno rada ustvarjam kaj novega, zanimivega in igrivega. Tako sem med iskanjem
ideje za popestritev hčerkinega rojstnega dne naletela na cakepopse. Prvi cakepopsi so nastali za Larin šesti rojstni dan in so bili pravi hit. Tako sem jih naredila večkrat in otroci so jih oboževali.
Na prigovarjanje gospe Helene Kraljič sem se odločila, da iz svojega navdušenja nad cakepopsi naredim knjigo. Knjiga je skoraj v celoti avtorsko delo, le ilustracije je narisala prijateljica Anita Divjak Soldo, s katero sva se spoznali v moji bivši službi.
Ustvarjanje knjige je bil pravi izziv, saj sem vse izdelala sama. Moram pa se zahvaliti vsem pridnim degustatoijem, ki so redno pomagali pri popravljanju receptov in nato cakepopse tudi z veseljem pojedli. Še dobro, da je soseska polna otrok.
Sta ti pri receptih pomagali tudi tvoji hčerki?
Hčerki sta na začetku z veseljem ustvarjali skupaj z mano, posebno dobro jima je šlo pospravljanje ponesrečenih poizkusov. Sodelovali sta pri idejah in s pridom odgovarjali na vprašanje - kaj pa naj sedaj naredim? Tako so nastale princeske, pirati, piratske ladje, zmaji, pingvini ...
Imaš v delu tudi že nove avtorske knjižne projekte?
V delu imam trenutno eno slikanico, v pripravi pa še dve, vendar o njiju zaenkrat ne smem preveč izdati. Govorile pa bodo o slovenskih šegah.
Brigiti želimo še obilo ustvarjalnih projektov!
Urška Orešnik
(POČITNIŠKA) ZGODBA S KAMRE
Tokrat se odmikamo od domoznanskega raziskovanja portala Kamra in vam predstavljamo fotografijo iz nabora Albuma Slovenije, kamor svoje fotografske spomine prispevajo posamezniki iz vse Slovenije. Fotografija prikazuje izlet na Soriško planino, posneta pa je bila junija 1966 (iz albuma g. Milana Čelika). Je del tematske zbirke Izleti in dopustovanja v slovenskih krajih, v kateri si lahko ogledate še množico zanimivih fotografskih zgodb s potepanj po širni Sloveniji. Vabljeni tudi vi, da v album prispevate svoje spomine - počitniške ali kakšne druge izjemne in malo manj izjemne zgodbe iz vaših družinskih arhivov. (Vir: http://www.kamra.si/sl/album--slovenije)
Urška Orešnik
34
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	34
W	KULTURAH
GOSTOVANJE FESTIVALA MIGRANTSKEGA FILMA V LOGATCU
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2000 sprejela sklep, ki je 20. junij določil za svetovni dan beguncev.
Že sedmič zapored ga je pri nas s Festivalom migrantskega filma, tokrat z geslom »Pogled skozi njihove oči«, obeležila Slovenska fi-lantropija. Namen festivala je s pronicljivi-mi in nazornimi filmi ljudem približati temo migracij, begunstva in azila ter pozvati k strpnosti in sprejemanju. Z begunsko problematiko se pobliže srečujemo tudi v Logatcu, in sicer od marca, ko je v starih vojašnicah začela obratovati izpostava azilnega doma. Tam so nastanjene družine z otroki, trenutno 36 oseb iz Sirije, Iraka in Afganistana. Ker z njimi čas med drugim preživljajo zaposleni in prostovoljci Slovenske filantropije, je letošnji Festival migrantskega filma gostoval tudi v našem kraju.
V prijetnem ambientu Grajskega parka Vitez si je bilo na predvečer svetovnega dneva beguncev moč ogledati brezplačno projekcijo filma Nevidni (Die Unsichtbaren, 2014) nemškega režiserja Benjamina Kahlmeyer-ja, ki skozi oči štirih migrantov iz različnih okolij, ki končajo v odročnem začasnem namestitvenem centru sredi Nemčije, ponazori dolge, zapletene in celo absurdne birokratske
postopke, s katerimi se soočajo migranti. Film, ki razkriva monotonosti, negotovosti in čakanja polno bivanje v prehodnih domovih, s tem pa temno plat njihovih sanj o boljšem življenju, so si ogledali tako domačini kot nekaj begunskih družin. Program je po projekciji popestrila glasbena točka iranskega para, šolanega glasbenika in producenta Omida Shirmohammadija, in Siran Shokri, izvajalcev tradicionalne iranske in kurdske glasbe ter ustvarjalcev lastnega spevnega, melanholič-no-akustičnega popa. Na bobnu in beduinski piščali ju je spremljal Egipčan Mostafa Mohamed, sicer prevajalec za arabščino v ekipi Slovenske filantropije, ki v Logatcu dela z be-
gunskimi otroki. Občinstvo, ki je glasbi z zanimanjem prisluhnilo, je še posebej razvnela skupna točka Omida na bobnih in Mostafe na piščali, ki je z izjemno ritmičnostjo in nenavadnimi zvoki pri marsikom vzpodbudila plesne gibe in požela navdušen aplavz. Dogajanje se je nato premaknilo v sosednji prostor, kjer je obiskovalce čakala lično pripravljena pokuši-na afganistansko-sirskih jedi, ki so jih posebej zanje pripravile v Logatcu nastanjene prosilke za azil. Sproščeni in zadovoljni obrazi obiskovalcev so dokaz, da smo tudi v Logatcu do prišlekov vedno manj zadržani.
Nina Gostiša
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
35
IKULTURA
NEKOČ ORIGINAL, DANES KOPIJA VALENTINA METZINGERJA (2. DEL)
Hotedršica, ž. c. sv. Janeza Krstnika, Slika Škapulirske Matere božje s sv. Simonom Stockom in dušami v vicah
Po kompoziciji in merah je hotenj-ska slika natančna kopija istoimenske slike Valentina Metzin-gerja (trdota izdelave detajlov kaže na precejšen delež delavnice) v Narodni galeriji v Ljubljani (inv. št. NG S 270).
Ta je datirana okoli leta 1740 in se vršča v drugo fazo umetnikovega ustvarjanja, ko se v upodobljenih obrazih kaže večji naturalizem, svetel kolorit postane nekoliko temnejši, svetlo-temni učinki (t. i. chiaroscuro) so manj kontrastni, nevtralno pooblačeno ozadje pa se sedaj razpira v romantične fantazijske vedute.
V galerijski inventar je vpisana z naslovom Ecce Signum Salutis, ki se navezuje na latinski napis, ki teče med Marijinimi in svetnikovimi usti in se v slovenščini glasi "Glejte, znamenje zdravja"; na kopiji je opuščen.
Metzinger je eden od štirih vodilnih baročnih slikarjev 18. stoletja na Slovenskem (poleg Fortunata Berganta, Franca Jelovška in Antona Cebeja). Rojen je bil
leta 1699 v Lorraini (Loreni, Lotaringiji) na severovzhodu Francije, umrl je 1759. v Ljubljani.
Šolal se je v Italiji in njegov stil združuje elemente rimskega baroka 17. stoletja in mednarodnega manierizma.
Bil je zelo plodovit slikar. Večinoma je delal za cerkvene naročnike (po številu slik prednjačijo frančiškani - za brežiške je nekaj let prej, ok. 1733, naslikal isti motiv, ki je sedaj pri frančiškanih v Ljubljani), zato v njegovih delih prevladuje nabožna vsebina, ohranjenih pa je tudi nekaj portretov (npr. Grof Leopold Lamberg v Narodni galeriji v Ljubljani) in krajin ter eno tihožitje.
Original in kopija
Razmerje med originalom in kopijo je bilo razjasnjeno že v umetnostno-topograf-skem popisu upravne enote Logatec iz leta 2014, tu naj sledi še malo daljša razlaga.
Originalna slika je prvotno visela v hotenj-ski župnijski cerkvi, vendar so jo zaradi
slabega stanja Hotenjci odstopili Društvu za krščansko umetnost v Ljubljani.
To je bilo ustanovljeno leta 1894 in ukinjeno 1931., v njegovi lasti je bila poleg arhiva in knjižnice tudi škofijska muzej -ska zbirka, namen društva pa je bil med drugim ozaveščati o pomenu varstva stare umetnosti, privzgajati okus za novo, svetovanje in nadzor nad cerkvenimi gradbenimi projekti, sistematično zbiranje dokumentacije o cerkvenih spomenikih in načrtovanje izdaje umetnostne topografije (za društvo gl. razpravo Gašperja Cerkovnika v Zborniku za umetnostno zgodovino, n. v. 43, 2007, str. 288-305).
V Hotedršici je odstopljeno sliko nadomestila že poprej naročena kopija.
Preko Narodnega muzeja (inv. št. 14447) je nato original leta 1947 prišel v Narodno galerijo, njegovo stanje pa je do danes ostalo slabo ("slika je močno prizadeta, barvna površina je odrgnjena in opraskana"; gl. katalog razstave Valentin Metzinger 1699-1759: življenje in delo baročnega slikarja, Ljubljana 2000, str. 365).
Na poti k enotni nacionalni umetnostni zbirki
Omenjeno društvo se je - seveda poleg samega Društva Narodna galerija, ki je bilo ustanovljeno leta 1918 - močno zavzemalo za ustanovitev osrednje nacionalne galerije v Ljubljani.
Ta je bila tudi sicer deziderat Slovencev, s prevzemom palače Narodnega doma (sezidana 1894-1896) leta 1927 pa se je želja tudi uresničila.
Vzporedno so tekla pogajanja o prenosu umetniških del iz Narodnega muzeja v nove prostore, ker je Narodna galerija iz tedaj obstoječih zbirk (Narodni in Škofijski muzej, Narodna galerija) želela ustanoviti enotno nacionalno umetnostno zbirko.
Simona Kermavnar
36
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	36
IKULTURA
32. VEČER PRI VODNJAKU NA CEVICI
Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec je na kresni večer, 24. rožnika, organiziral že tradicionalni 32.Večer pri vodnjaku na Čevici.
Kot vsako leto do sedaj je pevski zbor tudi letos pripeljal zanimive goste. Tokrat so se jim pridružili Poljanski orgličarji in Vokalna skupina Brike. Kot običajno so večer začeli pevci gostiteljskega zbora pod vodstvom zborovodje Lovra Groma. V svojem dolgoletnem delovanju so pevci mešanega pevskega zbora prekrižarili domovino po dolgem in počez, predstavili so se tudi v tujini. Najrajši pa zapojejo doma v Logatcu. Letošnjo jesen se odpravljajo v goste k Slovencem v Argentini.
Na tokratnem večeru ob praznovanju 25-letnice osamosvojitve so nam za uvod ubrano zapeli nekaj lepih slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi Oj, Triglav, moj dom Jakoba Aljaža, Slovenec sem na besedilo Jakoba Gomilšaka, uglasbil Gustav Ipavec in Slovenska dežela - besedilo Jakoba Razlaga, glasba Benjamina Ipavca. V nadaljevanju so se z izbranim sestavom pesmi in napevov predstavili Poljanski or-gličarji, ki jih vodi Anton Krek. Med drugim so zaigrali Venček narodnih, nato pa še skladbo Poljanska dolina Jožeta Terana. Za konec smo slišali še Igral sem na orglice Slavka Avsenika in vsem zelo dobro znano in priljubljeno Cvetje v jeseni Urbana Kodra. Orgličarji so na mah osvojili logaško poslušalstvo, ki jih je za to nagradilo z močnim aplavzom.
Kot zadnji gost se nam je predstavila Ženska vokalna skupina Brike iz Goriških Brd z zborovodkinjo Barbaro Šinigoj. Z milo-zvočnimi in ubranimi glasovi so se predstavile s skladbami Briška pesem Mira Rebolja, Naš kraj Radovana Kokošarja, Vsako leto je pomlad Radovana Kokošarja, Mati pokliče in Slišala sem ptičko pet. S strani občinstva so bile deležne velikega navdušenja, tako da so za dodatek zapele še eno pesem ob priložnostnem muzicira-nju dveh gostujočih orgličarjev.
32. Večer pri vodnjaku je v duhu domovinskih pesmi zaključil Mešani pevski zbor Logatec s pesmimi Lepa si, moja Koroška, za katero je besedilo napisal Janez Pernat,
uglasbil pa Radovan Gobec, ter Ni je lepše noči - besedilo Valentin Polanšek, glasba Anton Nagele.
In kot je dejala povezovalka večera, je Mešani pevski zbor Logatec skupaj z drugimi pred 25 leti zapel pred logaško knjižnico oz. Narodnim domom v Logatcu. »Na takratni slovesnosti, ki je bila 26. junija, sta bili zasajeni tudi dve lipi, ki spominjata na zgodovinsko dejanje, razglasitev samostojnosti Slovenije. Pesem bo tudi tokrat v čast naši domovini in njenemu 25. rojstnemu dnevu zadonela v izvedbi dveh zborov, le da se bodo tokrat zlili glasovi pevk iz Goriških Brd in pevk ter pevcev Mešanega zbora Pevskega društva Logatec.«
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
Tako so se ob zaključku logaškim pevcem in pevkam pridružile še pevke iz Brd. Združeni v en zbor so mogočno zapeli še dve pesmi, in sicer Rož, Podjuna, Zila in Lipa - besedilo Miroslav Vilhar, glasba Davorin Jenko.
Celotno prireditev je spretno in besedilno bogato povezovala voditeljica Marinka Dodič, ki se je v imenu gostiteljskega zbora zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k prireditvi. Še posebna zahvala je šla čevčanskim ženam za spečeno in razdeljeno pecivo ter pokroviteljici Občini Logatec.
Janez Ovsec
37
IPOSLOVNE STRANI
40 LET POVEZOVANJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA
Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec je sredi junija obeležila 40-letnico delovanja. Za stanovsko organizacijo, ki združuje obrtnike in podjetnike na Logaškem, je to lep in častitljiv jubilej. Cilj njenega delovanja ostaja vseskozi enak, tudi v prihodnje: pomagati obrtnikom, da bi lažje in bolje delali, poslovali ter živeli.
Jubilej so primerno obeležili in pripravili Teden obrti in podjetništva s ciljem promocije logaške obrti, podjetništva in gospodarstva, pa tudi gostinstva, turizma in kmetijstva. Promovirali so lokalno - proizvedeno in pridelano na Logaškem. Na dogodkih, ki so se zvrstili od 15. do 17. junija 2016 v Logatcu, pod velikim šotorom pred Narodnim domom, so praznovali skupaj s člani in prebivalci Logatca ter širše Notranjske regije. Prvi dan je na stežaj svoja vrata odprla zbornica in s tem tudi logaška VEM točka, kjer lahko (bodoči) podjetniki in podjetja urejajo postopke za registracijo in spremembe ter prijave v registre in evidence. To je pomemben javni servis za podjetništvo, s katerim se Logatec lahko pohvali. Promocija podjetništva in obrti med mladimi je zelo pomembna, zato so naslednji dan prostore zbornice zasedli naši najmlajši. Učenci logaških šol so v tematskem sklopu Ko bom velik, bom podjetnik izdelali lastno knjigo. Od zgodbe, ilustracije, oblikovanja, izdelave knjižnega bloka, tiska, oplatniče-nja ... Vse to spoznali skozi kreativno delavnico, ki jo je vodila članica zbornice, podjetnica
38
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	38
POSLOVNE STRANII
Brigita Vehar iz Mimetik design. Popoldne je središče Logatca obarvala Ulica obrti in podjetništva. 500 dogajanja željnih ljudi je privabila velika sejemska predstavitev logaških obrtnikov in podjetnikov, na kateri je sodelovalo 25 razstavljavcev iz različnih branž. Obsejemsko dogajanje so popestrila podjetniška svetovanja, ponudniki z Lokalne tržnice Logatec, degusta-cije vin vinarjev z Vipavskega in s Krasa ter veliko obrtniško tekmovanje v kuhanju golaža. V slednjem so se pomerili člani zbornice, razporejeni v skupine po krajevnih skupnostih. Stroga komisija, ki ji je predsedoval Obrtnik leta 2013 in priznani gostinec Franc Jezeršek iz Jezeršek gostinstva, ni imela lahkega dela. Zmagovalni golaž so skuhali člani iz krajevne skupnosti Laze-Jakovica pod vodstvom Aleksandra Frančeškina, sledile pa so krajevne skupnosti Naklo, Tabor, Rovte in Hotedršica. V središče Logatca je na povabilo zbornice prišla oziroma se je pripeljala tudi sodobna kulinarična kultura, ki spreminja tradicionalne slovenske recepte v fine urbane grižljaje - kulinarični projekt FerFud. Ljubiteljem uličnih grižljajev so približali kakovostno kulinariko po fer ceni, vse donacije obiskovalcev pa so bile namenjene projekt Botrstvo. Četrtkov večer sta v glasbeno nit in prijetno druženje spletala domačina Sabina Veber - Binna in Miha Plantarič - oba finalista šova Slovenija ima talent 2015 ter tako zaključila pestro dogajanje. Petek so obrtniki in podjetniki začeli družbeno odgovorno in z eno najplemenitejših oblik pomoči sočloveku - s krvodajalsko akcijo. Ko se je dan prevesil v večer, pa je bil čas za vrhunec praznovanja: slavnostno prireditev ob 40. obletnici OOZ Logatec. Praznovanja se je udeležilo več kot 250 udeležencev - prijateljev zbornice. Tisti, ki so prispevali pomemben delež k vzpostavljanju dobrega podpornega okolja razvoju obrti in podjetništva, pa so prejeli še prestižna zbornična priznanja. Večer se je nadaljeval z veliko veselico, ki jo je zbornica pripravila v sodelovanju s PGD Dolnji Logatec. In kjer je za plesno glasbo poskrbela skupina Malibu. Manjkalo ni presenečenje večera - torta velikanka, ki so jo pripravili trije logaški slaščičarji in s katero so se lahko posladkali vsi navzoči. Sponzorji Tedna obrti in podjetništva so bili NLB in Adriatic Slovenica (srebrna sponzorja) ter Komunalno podjetje Logatec, Občina Logatec, Pivk electric in voda Mattoni, medijski sponzor pa Notranjski radio - Radio 94. Omogočili so ga še števlilni drugi zbornični poslovni partnerji in posamezniki.
Dejan Šraml
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
39
IPOSLOVNE STRANI IMATE (USTREZNO) OBRTNO DOVOLJENJE?
Tržni inšpektorji v zadnjem času intenzivneje in dosledneje preverjajo, če imate pridobljeno obrtno dovoljenje za dejavnosti, za katere ga potrebujete. Bodite pozorni, opravljanje dejavnosti ali dela, za katerega nimate urejenih z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, se namreč šteje za delo na črno, za tak prekršek pa je predpisana globa v znesku do 26.000 evrov za podjetje in do 2.600 evrov za odgovorno osebo.
Imeti obrtno dovoljenje le za eno izmed dejavnosti še ne pomeni, da so s tem pokrite tudi druge, morebiti celo sorodne dejavnosti, ki jih morda tudi opravljate. Tržna inšpekcija zato pregleduje, če ima poslovni subjekt pridobljeno obrtno dovoljenje dejansko za vse svoje dejavnosti, ki jih izvaja.
40
OZS ugotavlja, da precejšen del poslovnih subjektov meni, da ima z obrtnim dovoljenjem za določeno dejavnost pridobljeno tudi dovoljenje za ostale obrtne dejavnosti, ki jih izvaja. Pa temu še zdaleč ni tako. Če na primer opravljate avtomehanična, poleg pa tudi vulkanizerska dela, morate imeti obrtni dovoljenji za obe dejavnosti.
Zelo pogosta napaka je tudi ta, da niste pozorni na dejstvo, da se obrtno dovoljenje glasi le na določeno dejavnost. Če ste morda dejavnost zamenjali ali dodali novo, morate urediti tudi obrtna dovoljenja. Očitno je na to postala pozorna tudi inšpekcija, ki zdaj podrobneje pregleduje tudi ta del dokumentacije poslovnih subjektov.
Tržni inšpektor vam ne bo izrekel samo globe, temveč bo izdal tudi odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, za katero obrtnega dovoljenja nimate, zato čim prej
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	40
uredite in se tako izognite nepotrebnim težavam in visokim globam.
Kako pridobiti obrtno dovoljenje?
Vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja lahko vložite po pošti ali osebno na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec. K vlogi priložite dokazilo o registrirani dejavnosti (lahko ga pridobi tudi OOZ po uradni dolžnosti), dokazilo za nosilca dejavnosti, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje (nosilec dejavnosti, ki ima ustrezno izobrazbo, je lahko samostojni podjetnik posameznik, samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d.), če gre za zaposlenega nosilca dejavnosti, priložite pogodbo o zaposlitvi ali potrjen obrazec M1.
Dejan Šraml
POSLOVNE STRANII
NOVO IME TRGOVINE V ROVTAH
S par je v Sloveniji že zelo uveljavljena trgovska znamka. Tako je po uvedbi trgovine v Žireh, kjer je sedež M Sore, svoje mesto dobila tudi v Rovtah. Kako je do te uvedbe prišlo in kaj to pomeni, je povedal direktor M Sore Aleš Dolenc.
Špar v Rovtah in Žireh. Kako je prišlo do zamenjave trgovske znamke?
To je posledica celega sklopa dejavnosti. Odločitev je zorela počasi. Skupno sodelovanje je bilo dolgo in tudi uspešno, žal pa se je stanje slabšalo. V poslovanju z Mercatorjem je bilo kar nekaj težav. Njihove fTanšizne prodajalne žal v akcijah za svoje kupce nimajo enakega statusa kot lastne prodajalne, obstajajo akcije, ki v fran-šizah niso možne. To je bilo še posebej očitno v Žireh, kjer je tudi lastna prodajalna Mercatoija. Problem je bil tudi padanje zaslužka, marže so postajale vse bolj mizerne, prodajalne so bile v minusu. So si pa tudi kupci v Žireh želeli več konkurence, več različnih ponudnikov.
Je to s seboj prineslo veliko sprememb, novosti?
Vsaka sprememba zahteva prilagajanje, drugačen način dela, drugačno razmišljanje. Ampak tega smo vajeni, vemo, da brez sprememb ni napredka.
Vsi bralci verjetno ne vedo, kaj pomeni M--Sora Partner. Lahko na kratko razložite, kaj to pomeni?
Spar je fTanšizne prodajalne poimenoval kot Partner prodajalne. Franšiza preprosto povedano pomeni, da Spar daje na voljo svoje znanje v nabavi, izboru blaga, postavitvi prodajalne, vključitve v svoj marketinški sistem ... Prispevajo tudi celotno računalniško opremo in programe. Mi moramo vse njihove zahteve in standarde spoštovati, vse je točno določeno in predpisano, nosimo pa tudi večino stroškov prenove. Blago naročamo samostojno, seveda v Sparu, vse naročeno je treba plačati po dogovorjenih pogojih, maloprodajne cene so predpisane, mi živimo le od marže, iz katere moramo pokriti vse stroške prodajalne, vključno s plačami naših zaposlenih.
Sedaj je Spar že nekaj časa v naših krajih. Kako so kupci sprejeli novost? Imate že odzive, bodisi pozitivne, kakor tudi morda negativne?
Prvi odzivi so pozitivni, ponudba je za tak obseg prodajalne solidna, nekaj opreme je prenovljene, prodajalna je osvežena. Ni pa vse v opremi in ponudbi, ključni za zadovoljstvo strank so tudi zaposleni. Za konkretno oceno pa bo potrebno več časa in analiza podatkov. Na koncu so le številke na daljši rok tiste, ki merijo in določajo zadovoljstvo.
Ljudje so navajeni na Mercatorjevo znamko. Verjetno bodo še vedno povpraševali po teh izdelkih. Je Sparova ponudba podobna, morda še pestrejša?
Nekaj razlik gotovo je, vsak daje prednost svojim blagovnim znamkam. Vendar sem prepričan, da je celostna ponudba bolj kvalitetna. Tako vsaj govorijo vse primerjave in konec koncev tudi poslovni rezultati v Sloveniji v zadnjih letih. Tržni delež Spara raste, Mercatorja pa pada. Ni razloga, da splošni trendi v Žireh in Rovtah ne bi veljali.
Kaj pa zaposleni menijo o novih prodajalnah? Je morda kaj sprememb tudi na tem področju?
Seveda upajo na boljše čase, tako kot vodstvo upa in verjame, da bodo te spremembe prinesle tudi boljše rezultate. V tem trenutku pa je ogromno dela zaradi konkretnih sprememb, privajanja na drugačen način dela in začetnih težav. Ob tej priliki bi rad vse zaposlene pohvalil za izredno prizadevnost ob prenovi in uvajanju sprememb. Narejeno je bilo ogromno dela in opravljeno veliko število nadur.
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
V Rovtah je Spar šele kratek čas. Mislite, da se bo »prijel«? Kaj pa druga ponudba, ki je bila v našem kraju aktualna? S tem mislim na gradbeni material, gnojila, razne izdelke, ki so pomembni za kmete, gradnjo ... ? Bo to še vedno možno kupiti v Rovtah? Druga ponudba ostaja in naša želja je da bi bila čim širša in prinesla čim več prometa. Je pa to odvisno tudi od odnosa in razumevanja krajanov do edine prodajalne v kraju. Ponudba, ki jo imamo, se mora tudi prodajati, imeti pravi obrat blaga. Če nekaj ne bo šlo ali se bo prodajalo prepočasi, bomo to pač prisiljeni ukiniti. Problem Rovt je, da velika večina prebivalcev dela izven Rovt v večjih krajih. Tam je ponudba prodajaln različnih ponudnikov velika. Tudi prodajalne so večje, bolje založene, izbira je večja. Tako domačini večino nakupov pač opravijo v teh prodajalnah, ko se vračajo iz službe. Živimo v časih, ko je ekonomska logika neizprosna. Toda če bi v M Sori gledali samo na to, bi bila odločitev drugačna. Zgodilo bi se enako, kot se je z bankomatom in s pošto. Zaradi prizadevanja osebja v prodajalni in zaradi naših zadružnikov smo se odločili drugače. Investirali smo precej sredstev, ki bi na drugem mestu dali boljše rezultate, vložili dodaten napor, da omogočimo izboljšanje pogojev poslovanja in s tem rezultatov. Prepričan sem, da se bodo v isti smeri trudile tudi zaposlene v prodajalni. Vendar brez vas, spoštovani kupci, ne bo šlo. Potrebujemo vas in vaše nakupe v domačem kraju. Vemo, da vsega nimamo, vendar vsaj to, kar je, in tega ni malo, poskušate kupiti v svoji prodajalni. Prodajalna je skupna, naša in vaša, ne iščemo posebnih dobičkov, stroške pa moramo pokrivati.
Metka Bogataj
41
IPOSLOVNE STRANI
KAKOVOST IN ZANESLJIVOST STA KLJUČ DO USPEHA
UROŠ JARC, PANPLAST
Panplast daje delo 45 zaposlenim. Med tednom delajo v treh izmenah.
Pred 26 leti se je simbolično začela gradnja industrijsko-obrtne cone za Klijem, leta 2000 pa je bil položen temeljni kamen za industrijsko obrtno cono IOC v Zapolju. Obe coni, ki se še zdaj širita, sta v Logatec privabili mnoge investitorje, ki so tod našli svoj prostor za gradnjo poslovnih objektov. Med njimi je bil tudi Panplast, d.o.o., proizvodnja in trgovina. Pogovarjali smo se z direktorjem, Urošem Jarcem.
G. Jarc, podjetje ima za seboj že lepo število let poslovanja. Kako se je začelo?
Preprosto, po obrtniško. Mama Frančiška in oče Mirko sta začela z delom v priročnem prostoru leta 1971 na Ježici. Čez čas se je nadaljevalo v Črnučah, zatem v Grosupljem. Na prelomu tisočletja se je obrt preoblikovala v podjetje, v družbo z omejeno odgovornostjo.
Od Grosupljega do Logatca je kar nekaj razdalje. Kaj je botrovalo odločitvi za gradnjo v logaški IOC?
Grosuplje se je odločilo razvijati kot priljubljansko spalno naselje. Obratovanje naše proizvodnje pa kljub vsem prilagoditvam ne sodi v takšno urbano sosesko. V Logatcu so nam ponudili dovolj prostora v okolju, namenjenem proizvodni dejavnosti. Čeprav je bilo takrat, ko smo si prostor prvič ogledali, vse skupaj videti precej ne-
dorečeno, celo rahlo tvegano, smo se odločili sprejeti ponujeno. Moram reči, da je bilo kasneje vse, kar je bilo dogovorjeno z vodjem projektov in občine, tudi udejanjeno. Imamo svoj prostor in svoj mir, da nismo v nadlego in ne v spotiko.
Po imenu podjetja sodeč proizvajate plastične izdelke?
Izdelujemo vsakovrstno plastično embalažo, predvsem za živilsko industrijo. Veliko večino proizvodnje, skoraj 85 odstotkov, izvozimo. Doma imamo le nekaj večjih kupcev. Veliko izvažamo v države t.i. Vi-šegrajske skupine, sicer pa v države, do koder je še mogoče obvladovati transportne stroške.
Omenjate države, ki so se izvijale iz komunističnih okvirov približno takrat kot naša: Madžarska, Češka, Poljska. Lahko primerjate naš razvoj z njihovim?
Ko smo začeli poslovati na teh trgih, je bilo težko, saj ni bilo mogoče dobiti skoraj nikakršnih jamstev za poslovanje. Danes so stvari precej drugačne. Zdi se, da so nas te države daleč prehitele v korektnosti in zanesljivosti poslovanja.
Na plastiko z okoljskega gledišča gledamo precej zadržano, čeprav jo vsevprek uporabljamo. Kam z odpadki iz vaše proizvodnje?
Odpadkov skoraj nimamo. Plastično folijo za svoje izdelke proizvajamo sami, da jo lahko optimalno dimenzioniramo in ustrezno obarvamo. Ostanek folije po iz-sekovanju recikliramo in vračamo v proizvodnjo. Pridobili smo standarde poslovanja in okoljskega ravnanja 9001 in 14001. Nenehno razvijamo take proizvode, da so z njimi zadovoljni kupci in hkrati zadovoljuje zahteve racionalne proizvodnje in varovanja okolja.
Zaposlujete lepo število delavcev. Zaposleni ste tudi sami?
V Logatcu poslujemo od leta 2008. Podjetje daje delo 45 zaposlenim. Med tednom delamo v treh izmenah. Proizvodni delavci so domačini, taki, ki želijo in znajo dobro delati. Za lene ni prostora. V lastni orodjarni v Ljubljani imamo zaposlene pre-skušene strokovnjake. Tako tudi v nujno potrebni administraciji. Med vodstvenimi delavci smo člani družine Jarc, občasno pa sodelujejo tudi že naši otroci. Podjetje ima značaj družinskega podjetja. Z vsemi prednostmi in tveganji, ki jih takšna povezanost prinaša.
Kje je ključ do trdnega položaja tako velikega podjetja, kot je vaše?
Kakovost in zanesljivost sta temeljna dejavnika. Razvoj in ino-vativnost naslednja. Vsa vrata odpira korektnost v vseh pogledih. Pomembni so pristni osebni stiki.
G Jarc, hvala za pogovor.
Janez Gostiša
42
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8	42
ŠPOR1
LJUBLJANSKI MARATON ZA VSAKOGAR
p
riprave na Ljubljanski maraton so v polnem zamahu, tradicionalno se ga udeležujejo tudi številni Logatčani. V svetovalni rubriki ponujamo koristne nasvete za učinkovit trening.
TEHNIKA TEKA
Je veliko pomembnejša veščina, kot verjame večina rekreativnih tekačev. Tekač postane ekonomičen le z ustrezno tehniko teka in specifično močjo, kar mu prinese večjo tekmovalno učinkovitost. Vadba tehnike ne prinese samo izboljšanja učinkovitosti tekalnega koraka, temveč pomeni tudi izboljšanje hitrosti, moči in vzdržljivosti tekača. Dobra tehnika teka in ustrezna vadba moči sta ključna elementa obrambe pred poškodbami, ki si jih sicer nakopljemo z enolično tekaško vadbo. Največ truda morate vložiti v vadbo moči trupa. Tudi tu je pomembno, da gradite od lažjih k zahtevnejšim in težjim vajam za stabilizacijo trupa.
ZNAČILNOSTI DOBRE TEHNIKE TEKA
Korak je prilagojen hitrosti teka, a ključni položaji so vedno isti. Stopala postavljajte v smeri teka in čim bolj vzporedno. Dotik tal naj bo čim bolj prožen, elastičen in čim krajši. Stremite k postavljanju stopala na srednji zunanji del, težo pa nato prenesete na celotni sprednji del stopala. Nikoli ne pristajate na pete - niti pri počasnem teku! Pomembno je, da je pristanek samo malo pred težiščem, sicer vam to predstavlja zavoro. Pri teku naj bo telo vzravnano, položaj glave in trupa naj bo čim bolj miren, brez gibanja naprej-nazaj, levo-desno ali rotiranja. Boki naj bodo visoko in potisnjeni naprej, saj tako preprečimo sedeči položaj tekača. Roke naj se sproščeno gibajo ob telesu, v komolcih so pokrčene pod kotom približno 90 stopinj, tudi prsti naj bodo rahlo pokrčeni, a sproščeni. Roke se gibajo skladno s smerjo teka naprej-nazaj, amplituda gibanja v ramenih je sorazmerna s hitrostjo teka.
TRENING ZA LJUBLJANSKI MARATON
Neposreden trening za rekreativne tekače naj traja od 12-15 tednov, razdeljenih v cikle, kjer ima vsak svoje cilje vadbe. Seveda je bilo treba teči že prej. S smiselno kombinacijo različnih enot in intenzivnosti dosežete prilagoditve vseh funkcionalnih sistemov telesa. Trudite se vadbo izvajati v valovih. Smiselni so tritedenski cikli, pri čemer sta dva tedna obremenitve v porastu, tretji teden pa močno zmanjšane. Ne bojte se, da boste s tem kaj izgubili, ker boste pretekli manj kilometrov - nasprotno, veliko boste pridobili. S treningom morate vedno začeti dovolj lahkotno in z
različnimi sredstvi, da bo napredek konstanten in dolg. To je logika, ki z optimalnim (minimalnim) vložkom daje optimalen rezultat - drugače povedano, z minimalno treninga maksimalna korist.
AEROBNA VADBA
Začeti je treba že spomladi in je osnova tekaške priprave. Hitrost teka naj bo pogovorna, najprej osvojite zadostno količino teka. Lahko začnete hoditi v hribe - to je odlična splošna priprava. Drugo so kombinacije hitrega teka in hoje. Potem se spet vrnete na enakomeren počasen tek in to je gonilo razvoja. Izmenjevati se morajo lahke in zelo naporne enote treninga. Dolžino tekov merite v času teka, ne v številu kilometrov. Isto velja za hitre kratke intervalne teke, ki jih delate. Fiziološko je namreč pomemben čas, ne dolžina! Za 21km je dovolj 2 uri teka 1 - 2-krat tedensko.
DRUGA SREDSTVA VADBE
Vadba moči naj vas spremlja ves čas, saj je ravno tako pomembna kot tek. To so kratki teki v hrib, tekaške vaje in stabilizacija. Hitro boste napredovali tudi s hitrimi teki (npr. 8 - 10-krat 30''). V svoj trening morate umestiti tudi daljše ponavljalne teke na cesti. Pišite si dnevnik treninga z opisom pogojev treninga in svojimi občutki - koristilo vam bo, ker si pomembnih malenkosti ne zapomnite.
PREVENTIVNE DEJAVNOSTI IN POMOČ FIZIOTERAPEVTA
Ne ignorirajte nenavadnih bolečin, zatrdlin v mišicah in nikoli ne tecite, če imate vročino ali kakšno vnetje dihalnih poti. Ne samo da ne boste nič natre-nirali, zelo lahko vam pusti resne posledice na srcu ali dihalih. Redno delajte raztezne vaje po dolgih tekih in pozdravite tudi manjše poškodbe, preden ponovno začnete trenirati s polno močjo. Zelo koristna je masaža in nujne vaje za stabilizacijo trupa. Sami si lahko pomagate z masažnim valjem in masažno žogico. Je najhitreje in najceneje, le redni morate biti. Kadar si ne morete pomagati sami, poiščite strokovnjaka, ki ima izkušnje pri delu s športniki.
Le tisti, ki tvegajo, da bodo šli predaleč, lahko izvedo, kako daleč lahko gredo!
Vodja treningov: ŠD Tek je lek
Nadaljevanje prihodnjič
Miro Petrovec
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
43
ISPORT
POPRAVEK
V junijski številki Logaških novic se nam je na strani 37, pri prispevku Spoznajmo lepote naših krajev nehote izmuznila slika zemljevida pohoda, ki ga je pripravilo KTD Hotedršica. Bralcem in organizatorjem v opravičilo in ljubiteljem pohodništva v pomoč ga objavljamo v tej številki.
Uredništvo
fl	KrJin.i,
K^V, & HoledrSica
V ,, ^ Črna Kuhinja i,«
L>- -
POLETNI POTEP PO MENISIJI
Vodnik Planinskega društva Logatec, Janez Slabe, je v nedeljo, 5. junija, organiziral pohod po tri kilometre dolgi Naravoslovni učni poti Menišija.
Zbrani smo se z avtomobili peljali do Cerknice, skozi vas Bezuljak in do vasi Dobec, kjer je izhodišče menišijske naravoslovne poti. Menišija je dobila ime po menihih iz kartuzije v Bistri. Pot poteka po blagem gričevnatem terenu, kjer so označene znamenitosti z devetimi poučnimi tablami. Od vseh znamenitosti je pomirjajoč sprehod po meniških gozdovih, ptičje petje. Pot je sicer označena z markacijami, ki pa so na ključnih mestih že dotrajane ali jih pa ni. Naravoslovna učna pot Menišija se začne dobrih sto metrov za vasjo Dobec, izpred slikovitega vodnjaka s kapelico, obraslo z bršlja-nom. V stari Avstriji, na začetku prejšnjega stoletja, je bilo pod Dobcem in Bezuljakom na Pretržju avstrijsko vojaško strelišče. Strelske vaje so takrat večkrat vznemirjale vaščane pri poljskem delu in paši živine. Za povzročeno škodo je oblast vaščanom plačevala odškodnino. S tem in tudi s svojim denarjem so leta 1904 zgradili prepotrebno zajetje vodnega izvira pod cerkvijo sv. Lenarta, rezervoar in napajalno korito za živino ter kapelico Lurške matere božje.
Ob poti nas poučne table seznanjajo:
1. Dobška lokev
Voda iz lokve se je včasih uporabljala predvsem za napajanje živine. Naredili so jo okoli leta 1840 vaščani Dobca za zadrževanje vode, ki je pritekala iz manjših izvirov nad lokvijo. Domačini so si želeli, da bi se ta lokev obnovila, ker v poletnih večerih še vedno pogrešajo prijetno reglja-
44
nje žab. Trpeli so tudi z lastovkami, ki so zaman iskale blato za svoja gnezda. Lokev so obnovili v novembru 2006.
2.	Gabrovškova oz. Fežnarjeva jama
Vhod v jamo je zaprt z železno rešetko. Ključ hrani domačin. Jama je bila za turistični obisk urejena že leta 1934. Slika na tabli kaže, da je jama bogata s kapniki.
3.	Narcise
Na travniku narcise cvetijo od aprila do maja. Od leta 1949 je zavarovan z odredbo o varovanju redke flore. Rastlino pa bolj kot trganje ogroža zaraščanje travnikov, kar je posledica opuščanja košnje.
4.	Debela jelka
Tabla kaže debelo jelko, ki prekaša okoliška drevesa, vendar je razmeroma mlada. Jelke v pragozdu dosežejo večje dimenzije in starost do 500 let, ta pa je na tretjini svojega naravnega življenja. Tukaj so gozdovi obsežni in se raztezajo med Pokojiško planoto in cesto Logatec-Rakek. Predstavljajo kraško planoto z vsemi značilnostmi kraškega sveta: vrtače, brezna, udorne doline. Vodja Janez je pojasnil, da so debelo jelko posekali, kar kaže velik parobek v bližini.
5.	Rimska pot
Prihod rimskih vojakov v naše kraje pred dva tisoč leti je povzročil načrtno izgradnjo cestne mreže. Glavno pozornost so namenili gradnji magistrale Aquileia--Emona-Poetovio. Toda nič manj pozornosti niso bile deležne stranske poti, bližnjice in odcepi od glavne ceste. Iz rimskega pristanišča Nauportus /Vrhnika/ je ena od cest vodila do današnje Borovnice, se povzpela do Pokojišča in čez planoto Menišija
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
peljala proti Cerknici, Ložu, Prezidu in še naprej vse do Reke.
6.	Stoječa mrtva drevesa
Poleg mogočnih, zdravih dreves, imajo v gozdu ravno tako pomembno vlogo tudi stoječa, mrtva debla z dupli »sušice«. Ta razpadajoča drevesa so večinoma še živa, seveda z raznimi rastlinskimi in živalskimi bitji, ki si v njih najdejo nov dom in hrano. Pomislimo samo na ptice pevke duplarice, kot so na primer velika sinica, menišček in brglez, ki gnezdijo v takih duplinah in jih uvrščamo med naravne regulatorje števila lubadarjev. Zaradi sanitarnih sečenj takih suhih dreves marsikje celo primanjkuje.
7.	Brejnice - zdravilni izvir
Ta del kraškega sveta je brez nadzemnih vodotokov z izjemo izvira Brejnice in je glede na lego velika posebnost. Ljudsko izročilo pripoveduje, da je voda tega izvira zdravilna. Neštetokrat je bila voda iz Brejnic tudi zadnje upanje in želja umirajočih. Imenovali so jo tudi »lačna« voda, saj so kosci, ki so v preteklosti kosili travnike okrog izvira, vedno postali lačni, če so se napili te vode. Na več krajih v Menišiji še vedno najdemo ostanke nekdanje Rupnikove obrambne linije. Zaradi imperialističnih teženj fašistične Italije po ozemlju kraljevine SHS je ta zgradila proti Italiji močno obrambno linijo utrdb, bunkerjev in vzporednih oskrbovalnih objektov. Ostanki tega vodnega rezervoarja so bili prav tako del te linije. Po prehojeni poti smo ugotovili, da se je pametno držati nasveta na panoju, ki vabi, da prehodimo učno pot in si pri tem pomagamo s priročnim zemljevidom ter sledimo smerokazom in markacijam ob poti. Vse, kar potrebujemo s seboj, je dobra volja.
Marinka Petkovšek
ZAHVALA / NAPOVEDNIKH
ZAHVALA
Odšel si tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomin na naša srečna leta. Le srce in duše ve, kako boli, ko te več ni.
VIKTOR ARHAR 1936 - 2016
Iskreno se zahvaljujemo sestrama Tončki in Jani, vsem sorodnikom, Zlati in Francu Turku, še posebej sosedom Lukanom, prijateljem in znancem.
Hvala njegovi zdravnici dr. Andreji Turk-Šverko, medicinskemu osebju, g. Marku Petkovšku iz patronažne službe. Iskrena hvala g. župniku Janezu Komparetu, pevcem in trobentaču. Zahvala velja tudi pogrebnemu zavodu in g. Gorazdu Bošnjaku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili sveče in darove za mašo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, oče, dedek, tast ANDREJ LOŠTREK (1927-2016)
Svojci pokojnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena zahvala tudi: g. župniku Janezu Petriču za darovano sveto mašo in duhovno oskrbo pokojnega v času njegove bolezni; osebju Zdravstvenega doma Logatec; ge. Nevenki Petrovčič iz socialne službe Logatec za pomoč pri dnevni oskrbi pokojnega v zadnjem obdobju njegovega življenja; g. Jožetu Grdadolniku in g. Borisu Trčku za poslovilna nagovora; PGD Rovte za častni pogreb; trobilnemu kvintetu za občuteno odigrane skladbe; cerkvenemu pevskemu zboru za petje pri sveti maši; cvetličarni Pečkaj za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
NAPOVEDNIK DOGODKOV
PRIREDITVE
Petek, 22. julija 2016,
Obisk odbojkarjev iz Argentine v Logatcu.
Ob 8.00 zbor udeležencev na Notranjski c. 14 v Logatcu, ob 9.00 ogled jame Mačkovica, ob 15.00 turnir v Grajskem parku Vitez.
Org. in info: Jamarsko društvo Logatec, Občina Logatec in Grajski park Vitez
Sreda, 7. septembra 2016, ob 16.30, Začetek Male likovne šole/Logatec.
Zajemala bo 25 srečanj po 45 minut, ob sredah med 16.30 in 17.15. Program je namenjen mlajšim otrokom (štiri do sedem let), ki se izražajo spontano, podzavestno in močno čustveno doživljajsko. Poudarek je na preizkušanju najrazličnejših materialov in tehnik, razvijanju motoričnih spretnosti, radovednosti in domišljije. Mentorica: Polona Pivk Mihevc. Rok prijave do 25. avgusta 2016.
Org. in info: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si
Sreda, 7. septembra 2016, ob 17.30, Začetek otroške likovne šole/Logatec.
Zajemala bo 25 srečanj po dve šolski uri, ob sredah, med 17.30 in 19.00.
Zahtevnejši program je namenjen malo starejšim otrokom (od 8 do 14 let). Poleg sproščenega ustvarjanja, preizkušanja materialov
in tehnik na različnih likovnih področjih, zajema tudi učenje skozi praktično delo ter spoznavanje in poglabljanje uporabe likovnih načel. Mentorica: Polona Pivk Mihevc. Rok prijave do 25. avgusta 2016.
Org. in info: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si
Torek, 4. oktobra 2016, ob 17.00,
začetek Slikarskega tečaja za odrasle/Logatec.
Zajemal bo deset srečanj po štiri pedagoške ure, ob torkih med 17.00 in 20.00. Namenjen je odraslim ustvarjalcem z različnim slikarskim ali likovnim znanjem ali predznanjem. Delo je prilagojeno predznanju udeležencev in poteka v manjših podskupinah. Začenja se s 15-minutnim, hitrim skiciranjem figure in vsakič konča z izdelkom postavitve, ki jo pripravi mentorica Ana Sluga, mag. umetnosti. Rok prijave do 29. avgusta 2016.
Org. in info: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
45
IKRIZANKA

sv
• ¿mM

LOGAŠKE NOVICE
\
\
i i v Ju ■

v . -K?
"S .'l . \ /
v - V* - /


ZNAK ZA ZAČETEK DIRKE
IGRAS KARTAMI

I NEKDANJA ŠPANSKA KNEGINJA (ANA)
VOLTAMPER
POLOTOK IV JADRANUl

KRVNO SORODSTVO
PRVA POMOČ: FERRERI, NELSON, EBOLI
MERCE-DESOV MALČEK
SKRBNOST, NATANČNOST,
NAS MOTO-KROSIST (MATEVŽ)
NASA BALETNA PLESALKA (BREDA)
OBMETAVANJE S KEPAMI
OTROŠKO GRLO
HRVAŠKA REKA
KDOR SE UKVARJA S ŠTEVILKAMI
MEHIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
NEKDANJI TERENEC IZ DACIE
ELDA VILER
SEKIRA Z DOLGIM LISTOM
ČEVELJ S ŠTIRIMI KOLESCI V VRSTI
PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA
SKUPKI ENAKIH CELIC V TELESU
MANJŠA PTICA PEVKA S ČRNO GLAVO
SLOV. JEZIKOVNI SPOMENIK
IZLETA OKR. 1428
RAZKUHA-NO, ZGOŠČENO SLADKANO SADJE
NEKD. IGRALEC RANER
OBLEKA (REDKO)
CISTO NASPROTJE
ZBIRKA LISTIN V STARI AVSTRIJI
LESK
ROMAN KONČAR
AMER. IGRALKA (BETTE)
PRISTANIŠČE
DARKO (LJUBKOVALNO)
VRENJE VINA
ARTILERIJSKO OROŽJE
HR. MESTO V SLAVONIJI
ERIC CLAPTON
NAVADE (STAR.)
HRVAŠKI OTOK
AVTOR: MARKO DREŠČEK
HLAPI SNOVI
MAJHNA NJIVA
DELAVEC V FUŽINI, ŽELEZAR
NAVIGACIJSKA NAPRAVA
IT AL. FILMSKI REŽISER (MARCO)
KONJSKI TEK
VERDIJEVA OPERA
PREBIVALEC KRKA ALI HVARA
NAŠ PESNIK (JANEZ)
ODPRTINA POD NOSOM
PESNIK MERMOLJA
NAŠ FILM SNEMALEC (RUDI)
NIKAL-NICA
IGRALEC CRUISE
NAJVIŠJE EVROP. GORSTVO
ZARO TUŠAR
OBRAT ZA OSKRBO Z VODO
THOMAS ELIOT
ČLOVEKOVO ZASEBNO ŽIVUE-NJE
GRŠKI KMETJE
JUNAKINJA RA-MAJANE
BRIT AN. ADMIRAL (HORATIO)
ČRNO BEL ROPARSKI KIT
STRESNI NAPUŠČ
PRAOČE
ČLOVEŠTVA
PTIČJA KRMA
ANTON NANUT
KARLO HMELJAK
RADIOAKTIVNI KEMIJSKI ELEMENT
ZBIRALEC PODATKOV ZA DOLE-ČEN NAMEN
VISOK GORSKI HRBET
RAHEL PREMIK ZRAKA, VETRC
STAR SLOVAN
46
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ŠT. 7-8
POMEMBNO VLOGO PRI RAZVOJU TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V LOGATCU NAJ BI IMEL TUDI VLAK
udeležencev. Prva javna razprava je bila namenjena predstavitvi projekta priprave Celostnih prometnih strategij (CPS), katerega osrednji namen je reševanje prometnih izzivov z uvajanjem dolgoročnih, strateških in trajnostnih rešitev, ki bodo pripomogle k še višji kakovosti življenja v občini, druga pa analizi prometnega stanja v občini, ki bo osnova
za definiranje ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev.
Strokovnjaki Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ) ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) so tako v začetku predstavili nov pristop pri oblikovanju CPS, pri čemer bodo imeli pomembno vlogo občanke in občani Logatca, saj se kot pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa ali vozniki pogosto soočajo z različnimi prometnimi izzivi, s svojim znanjem in izkušnjami pa lahko bistveno pripomorejo k iskanju ustreznih rešitev.
Ob tem je treba poudariti, da sta tako proces spreminjanja načina dela kot drugačen pristop k reševanju prometnih izzivov bistvena za spremembe. Evropski trendi reševanja prometnih izzivov se namreč kažejo predvsem v ukrepih, ki omogočajo lažje in varnejše pogoje za pešce in kolesarje ter spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa.
Prav zato se bodo v času priprav CPS, ki bodo potekale pod geslom »Logatec potuje zeleno«, iskale rešitve, ki bodo prispevale k izboljšanju okolja, pri tem pa bodo imeli izredno pomembno vlogo tudi prebivalci Logatca, ki bodo tudi s spreminjanjem svojih potovalnih navad lahko prispevali k izboljšanju kakovosti okolja, v katerem bivajo.
Udeleženci so na razpravi izpostavili kar nekaj perečih izzivov - za pešce je najbolj neugodno območje Sekirice, kjer pešpoti niso primerno urejene niti označene, prav tako ni prehoda za pešce, ki bi omogočil varno pot do Sekirice, nujno potreben
pa bi bil tudi pločnik v Hotedršici (cesta Logatec-Idrija).
Da bi spodbudili uporabo kolesa kot prevoznega sredstva za vsakodnevne opravke, bi bilo treba urediti kolesarsko stezo ob Tržaški cesti (skozi Lipov drevored) v Gorenjem Logatcu, vzpostaviti in obnoviti nekaj kolesarskih povezav, urediti bi bilo treba kolesarske površine med krožišči ter površine za parkiranje koles v središču Logatca.
Priložnosti za večjo uporabo javnega potniškega prometa udeleženci vidijo v primerni ureditvi postajališč ter uvedbi enotne vozovnice za avtobus in vlak, izpostavili pa so tudi možnost transporta koles. Še vedno pa je najbolj aktualna tema obvoznica,
ki bi povezala obe obrtni coni.
Javne razprave se je udeležil tudi župan Berto Menard, ki je prisluhnil predlogom občanov in se v debato aktivno vključil. Kot je poudaril, je cilj občine doseči, da bodo občanke in občani Logatca v prihodnje dejansko potovali trajnostno, pri tem pa velik potencial vidi v razvoju in nadgradnji železniškega prometa.
Ob tem je izpostavil, da mnoge probleme že poznajo in jih na občini tudi že rešujejo, si pa želi, da bi prek razprav, delavnic in anket, ki bodo v prihodnjih mesecih potekale v Logatcu, prišli tudi do novih, čim bolj ustreznih in izvedljivih rešitev.
Na podlagi predstavljenih izzivov, natančne analize prometa v Logatcu ter podanih pobud bodo strokovnjaki Ljubljanskega urbanističnega zavoda začeli pripravljati konkretne ukrepe za trajnostne prometne rešitve v občini Logatec.
okviru priprav Celostnih prometnih strategij so se aktivnosti intenzivno pričele tudi v Logatcu. V sredo, 6. julija 2016, sta v veliki sejni sobi Občine Logatec potekali dve javni razpravi, na katerih je prisostvovalo prek 25
LOGAŠKE NOVICE - JULIJ - AVGUST 2016 - ST. 7-8
47
OBVESTILO-VEGETACIJA NA OBMOČJU JAVNIH CEST
Občinska inšpekcija Občine Logatec obvešča vse občane, lastnike oziroma uporabnike parcel ob javnih prometnih površinah, da so dolžni poskrbeti, da žive meje in druga vegetacija na njihovih zemljiščih ne ovira preglednosti, ne sega na javno prometno površino (pločnik, cesta, parkirišče....) in da ne ovira prometa oziroma vzdrževanja javnih površin. Da bi zagotovili varnost vseh udeležencev v prometu, vas pozivamo, da v najkrajšem možnem času ustrezno uredite žive meje oziroma drugo vegetacijo na vaših zemljiščih ob javnih prometnih površinah. Za kršitev navedene opustitve je v skladu s 5. členom Zakona o cestah za posameznika predpisana globa v višini tisoč evrov.
Občinska inšpekcija Občine Logatec
L i»
I
I
■

PES JE TUDI ODGOVORNOST
V	poletnem času veliko težavo zlasti za kmete povzročajo tudi pasji iztrebki, ki jih nevestni lastniki štirinožnih domačih ljubljencev za slednjimi ne počistijo.
V	zadnjem desetletju je sicer opaziti pozitivne premike v zavedanju o škodljivosti pasjih iztrebkov za zdravje ljudi in živali in posledično večji odgovornosti lastnikov, problem pa je še vedno pereč na manj obljudenih območjih, kot so travniki, njive in gozdovi.
Dolžnost lastnikov psov, da z javnih površin odstranijo iztrebke, izhaja iz odlokov o vzdrževanju in čiščenju javnih površin, ki jih imajo skoraj vse slovenske občine. V Logatcu je omenjena kršitev za fizično osebo sankcionirana s 400 evri globe.
V občini zato redno izvajamo predvsem preventivne akcije, med drugim so na izpostavljenih površinah nameščene opozorilne table in večje število košev za pasje iztrebke. Le-te je namreč nujno čistiti tudi na zasebnih površinah.