Glasilo Občine Ormož
Leto VI, številka 22, september 2013
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Stran 5:
Vstop Hrvaške v EU
Stran 3:
Modernizacija cest
	
21. MARTINOVANJE	
V ORMOŽU o n i ■	
8. in 9. novembra	
www.martinovanje.siOV	u,,
Stran 16:
Martinovanje 2013
Še več takšnih prireditev v Ormožu!
Laura Mohorko
Sončni in vroči poletni dnevi so se prevesili v jesenske in poletje 2013 bo kmalu postalo le še spomin. Ta članek je zato odlična priložnost, da oživimo spomine letošnjega poletja v Ormožu. Govorimo seveda o festivalu, ki se v poletnih mesecih že tradicionalno odvija v Ormožu — Ormoškem poletju. Letos je festival trajal od 20. junija pa vse do 24. avgusta in, kot vedno, privabil na grajsko dvorišče nemalo ljudi, ki so si zaželeli popestriti poletne večere ali pa le za nekaj uric odklopiti misli od vsakdanjika. Prireditve so se torej začele odvijati v četrtek, 20. junija. Takrat je svoja vrata odprla Grajska pristava v Ormožu, kjer so na ogled postavili razstavo z naslovom Zakladi Gorenjske. V razstavi so prikazali muzealije, torej najpomembnejše predmete muzejskih zbirk iz šestih gorenjskih muzejev. Razstava, ki ste si jo lahko ogledali do konca meseca avgusta, je vsebovala tudi delčke etnološke dediščine ormoškega območja. Dva dni pozneje, v soboto, 22. 6., je na »sosednjem« Humu potekala maša za domovino, ki ji je sledilo kresovanje (letos je bilo vreme naklonjeno vžigu kresa), dogodka pa se je udeležilo okrog 200 ljudi. Prvi počitniški dan, tj. v ponedeljek, 24. junija ob 19.00 uri, je potekala prva, otvoritvena prireditev v okviru festivala, ki je bila hkrati tudi proslava ob dnevu državnosti; sprva zamišljena na grajskem dvorišču, a ker jo je zagodlo slabo vreme, je bila prestavljena v ormoški kulturni dom. Osrednjo proslavo ob dnevu državnosti je odprl operni pevec Juan Vasle, program pa sta vodila že stara znanca te proslave, igralca domačih korenin, Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč. Letos sta se Barbara in Gregor na odrskih deskah za trenutek prelevila v vodnika po mestu Ormož in preverjala, kaj zanimivega je moč najti v našem mestecu, ter tako s humornimi vložki popestrila proslavo, ki je štela 115 obiskovalcev. Ob 20.30 tega večera pa ste lahko bili na ormoških ulicah priča vztrajnim uličnim tekačem ormoškega nočnega uličnega teka, pri katerem ne smemo pozabiti, da so letos udeleženci le--tega »odtekli« svoj prvi jubilej; ulični tek se je namreč odvijal že deseto leto. Po petdnevnem oddihu nas je v petek, 28. 6., med grajskimi zidovi zabaval znani
slovenski komik Lado Bizovičar, ki je pod okriljem Špas teatra nastopil v komediji Slovenska muska od A do Ž. Lado je z igralsko zasedbo kar 383 obiskovalcev popeljal skozi abecedo od Avsenika do Žagarjeve in poskrbel za dveurni smeh na grajskem dvorišču. Naslednjega dne je večer minil v glasbenih ritmih, ki so odmevali na dvorišču ormoškega gradu. S koncertom je postregla glasbena skupina Partibrejkers s predskupino Jam Ritual, prišlo pa je kar 241 obiskovalcev od blizu in daleč.
Klapa Kampanel iz sosednje Hrvaške
Prireditev, ki se je odvijala v sredo, 3. julija, je privabila naše najmlajše, ki so tudi letos prišli na svoj račun. Otroško domišljijo je spodbudila glasbeno-animacijska lutkovna predstava Čopkometer, v kateri je bil osrednji lik »slavni« Kaličop-ko. Otroški smeh se je veselo razlegal po dvorišču in kljub oblakom, ki so se tistega večera zbirali na nebu, smo našteli 75 obiskovalcev. Prvo polovico prireditev pa končujem z vrhuncem, ki se je zgodil v petek, 5. julija. Ob 21. uri je nastopila dalmatinska klapa Kampanel, katere večina članov živi v Zagrebu. Kot zanimivost naj povem, da je nastala iz primoštenske klape Kumpari. Člani klape so nas s čudovitimi pesmimi in z zvokom mandolin vsaj za trenutek popeljali na dalmatinsko obalo in odlična akustika med grajskimi zidovi je k temu zagotovo veliko prispevala. Zakaj torej govorim o vrhuncu? Treba je namreč povedati, da je bila to prireditev, ki bi
jo lahko označili kar z »rekorderjem« po obiskanosti, saj je bila v celoti razprodana. Klapam so prisluhnili kar 403-je ljudje, veliko pa jih je prišlo še naknadno, sredi prireditve. Odziv ljudi je bil torej neverjeten in vsakdo, ki si ga vprašal po mnenju, je dejal: »Še več takšnih prireditev v Ormožu!«
Polovica prireditev je za nami in nadaljujem z naslednjo poslastico za otroke. V okviru Pravljičarne se je v sredo, 10. julija, odvijala otroška gledališka predstava z naslovom Janko in Metka sta packona, na katero je prišlo 150 obiskovalcev. Predstava je bila zelo poučno naravnana in otroci so lahko slišali nekaj o vrednotah in veščinah čiščenja in pospravljanja. Naslednji dogodek se je odvijal na grajskih odrskih deskah, in sicer seksualno-aktual-na-politična komedija Špas teatra z naslovom Trojček! Uro in pol nas je zabavala igralska zasedba v sestavi Nataša Tič Ralijan, Vojko Be-lšak in Andrej Murenc, komedijo pa si je ogledalo 235 ljudi. Prihajamo h koncu, zato se bomo spomnili še zadnjih prireditev, ki so se odvijale v okviru festivala Ormoško poletje. Na grajskem dvorišču so v nedeljo, 14. julija, odmevali glasbeni ritmi slovenske glasbene legende Ota Pestnerja. Pevec je postregel s svojimi čudovitimi pesmimi in v topli julijski noči (kot poje tudi Pestner), je lahko 150 obiskovalcev uživalo v njegovih znanih hitih. Po treh tednih premora pa smo prišli na račun tudi mladi in mladi po srcu. V Ormožu se je v okviru O.F.A.K.-a (ormoškega festivala aktivnih klubov), ki je potekal v začetku meseca avgusta, vrstilo veliko dogodkov in raznih aktivnosti. Zaključni koncert O.F.A.K. je bil tako na grajskem dvorišču, in sicer v soboto 10. avgusta, ko sta pod okriljem Kluba ormoških študentov nastopila pevca Edo Maajka in Klemen Klemen. To je bil tudi zadnji dogodek, ki se je v okviru letošnjega Ormoškega poletja odvijal na grajskem dvorišču
v gradu Ormož. Zadnja prireditev v okviru festivala je potekala 24. avgusta pri Veliki Nedelji, kjer se je odvijal tamburaški koncert KD Simon Gregorčič Velika Nedelja z gosti koncerta (to je bila skupina Fajrund). Ker jo je zopet zagodlo slabo vreme, se dogodek ni odvijal pred gradom pri Veliki Nedelji, temveč v tamkajšnji športni dvorani. To pa zagotovo ni pokvarilo vzdušja, saj se je dogodka udeležilo kar 231 obiskovalcev. In smo že čisto na koncu spominov na vroče poletne dni, s tem pa tudi pri koncu festivala Ormoško poletje 2013. Statistično gledano, se je vseh prireditev v okviru Ormoškega poletja udeležilo dobrih 2000 obiskovalcev, kar je skoraj tristo več kot lansko leto, pa tudi več kot leta poprej. Kaj torej botruje tako lepi številki? V prvi vrsti je to zagotovo cenovna dostopnost. Predstave in prireditve so bile dostopne skoraj vsem, kar je tudi cilj, in organizatorji festivala se bodo tudi v prihodnje trudili, da bo temu tako. Tako imajo obiskovalci, ki se odločijo za obisk festivala, občutek, da so za svoj denar dobili res nekaj kakovostnega. Kaj pa splohje tisto, kar pričakujejo ljudje od tega festivala? Festival Ormoško poletje ni samo tradicija Ormoža, ni samo plakat, ki ga uzremo sredi Ormoža, ko se v poletnih dneh peljemo skozenj, in ni samo letak, ki ga vsako leto prejmemo na dom... Ormoško poletje mora biti prireditev, ki poleg tradicije ponuja še veliko novega, aktualnega. Lepo je videti, da ga obiščejo tudi obiskovalci iz bližnjih ali celo oddaljenih občin, letos pa je bilo veliko obiskovalcev tudi s sosednje Hrvaške. Torej - nekako smo znani. Po festivalu, po prireditvah. V poletnih mesecih nam torej Ormožanom in ostalim ne sme biti dolgčas. Vprašanja, kot so: kaj pa je danes na Ormoškem poletju, ali se danes dogaja kaj na gradu ipd., so odlično sredstvo za oporekanje temu, kar zadnja leta domačini in prišleki pravijo o Ormožu, da je namreč mesto duhov. Vsi občani, pa tudi obiskovalci, si torej želimo eno: da bi se vsaj v čudovitih poletnih mesecih »mesto duhov« spremenilo v živahno in aktivno mesto, v katerem ob raznih prireditvah, aktivnostih in koncertih zlahka odklopimo misli od vsakdanjika, v glasbi in kulturi uživamo med grajskimi zidovi, srečamo stare prijatelje in ob tem s ponosom rečemo: »Še več takšnih prireditev v Ormožu!« <

■Jati L«K1
Ill'l'ilHtJ
ZGODILO SE JE
Obnovljena šola Stanka Vraza in vrtca Podgorci
Občinska uprava
V avgustu, torej v času počitnic, je bila obnovljena fasada OŠ Stanka Vraza in vrtca Podgorci. Na stavbah je bila opravljena energetska sanacija, zamenjalo se je stavbno pohištvo. OŠ Stanka Vraza so obnovile vse tri občine ormoškega območja, katerih učenci to šolo tudi obiskujejo. Po že lani zamenjani strehi
Vrtec Podgorci
in delni prenovi notranjosti bo treba v prihodnje urediti še nekaj učilnic in hodnike.
Dobršen del sredstev za energetsko sanacijo obeh stavb je zagotovilo podjetje Petrol, d.d. Skupna investicija za OŠ Stanka Vraza je znašala 107.928,86 EUR, za vrtec Podgorci pa znaša investicija 57.590,70 EUR. a
OŠ Stanka Vraza
Druge otroške Kolpingove delavnice
Mt
j.
Kosi
Župnij s k a Kolpingova družina Velika Nedelja ne počiva in je v letošnjem avgustu drugo leto zapored priredila delavnice za otroke z naslovom »Jezus, moj prijatelj«. Otroci in animatorji so se družili štiri popoldneve, v katerih so doživeli najrazličnejše čudovite trenutke. Od pohoda na bližnji Strmec, do obiska etnološke zbirke v gradu Velika Nedelja, od ustvarjalnih delavnic - izdelovanja vetrnic, do učenja novih pesmic s pevko Jernejo Bezjak. Seveda je vse potekalo v duhu medsebojnega
prijateljstva. Po končani otroški sveti maši je sledilo še druženje s starši, ki so si lahko ogledali vse izdelke, narejene na delavnicah. V štirih dneh se je zbralo nekaj več kot 20 otrok. a
V Miklavžu pri Ormožu se veselijo sodobno urejenega športnega parka
KajrQlína Putarek
Športni navdušenci iz Miklavža pri Ormožu se s to pomladjo veselijo tudi sodobno urejenega športnega parka, kjer bo možnost za vse vrste športnih dejavnosti.
do osnovne šole. Po neuspešnem izidu na razpis pri fundaciji za šport so uspeli pridobiti sredstva v višini 200.000 evrov iz občinskega proračuna. Dela do končanja celostne podobe športnega parka v Miklavžu pri Ormožu so
Nova atletska steza v športnem parku Miklavž pri Ormožu
Odprtje, ki so ga organizirali KS, domača OŠ in Športno društvo Mladost, je potekalo že od jutra. Mladi športniki so se na novem igrišču v vseh možnih športnih disciplinah preizkušali že od 9. ure naprej. Uradni del odprtja se je začel ob pol enih in poleg domačinov je uradnemu delu prisostvovala vrsta gostov, tudi posebna gostja, slovenska atletinja Alenka Bikar. Športni park v Miklavžu pri Ormožu se danes razteza na več kot 3000 kvadratnih metrih. Obsega rokometno igrišče, igrišče za mali nogomet, novo atletsko stezo, stezo za skok v daljino, igrišče za odbojko na mivki in igrišče za tenis. Za ureditev športnega parka so si v KS Miklavž pri Ormožu prizadevali skoraj štiri leta. Vključile so se vse institucije v kraju, od krajevne skupnosti, Športnega društva MLADOST
potekala dobrih šest mesecev. Izvajalec je bilo Komunalno podjetje Ormož. Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je povedal, da so po koncu del sami investirali sredstva za ograjo okoli teniškega igrišča. Sicer pa jim idej in ciljev ne bo zmanjkalo, v prihodnosti bi radi uredili še okolico, dovoz do igrišča in vodovod, seveda pa si želijo tudi garderobe in prhe. Sicer pa je Emil Trstenjak poudaril, da trud, ki so ga vložili v ureditev športnega parka, ni bil zaman; odkar je športni park urejen, se v njem vedno kaj dogaja, tudi ob večerih ne sameva. Župan Alojz Sok je požel veliko zahval za posluh, ki ga izkazuje Občina za potrebe kraja. Povedal je še, da se sredstva občinam vedno bolj krčijo, da pa bo Občina Ormož tudi v prihodnje prvenstveno vlagala v cestno
infrastrukturo. Pri Miklavžu pa se bodo letos lotili še gradnje kanalizacije s čistilno napravo v centru kraja, v načrtu je tudi temeljita prenova zunanjosti osnovne šole, s čimer bo poskrbljeno tudi za energetsko sanacijo objekta. Ob šoli bodo zgradili tudi parkirišče, ki ga načrtujejo že več let, a ga zaradi nesprejetega prostorskega načrta občine niso mogli uresničiti. Odkar je načrt sprejet, pa je v izdelavi že tudi projektna dokumentacija. Ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu Vlado Hebar je povedal, da se učenci pridobitve zelo veselijo, saj so vsi tudi člani šolskega športnega društva in bodo športni park redno uporabljali. Z ureditvijo športnega parka so namreč ustvarjene razmere, da se bodo mladi Mi-klavževčani lahko v športu enakovredno kosali z drugimi. Še najbolj vesel pa je bil pridobitve športni pedagog Bojan Cunk, ki bo tako imel boljše možnosti za športno udejstvovanje s šolarji. Tudi predsednik ŠD MLADOST Dani Vrbnjak ni skrival veselja. Spomnil je na zgodovino športa v kraju in na aktivnosti ŠD MLADOST,
ki letos praznuje 18 let delovanja. Zagotovil je, da bodo športne objekte dobro izkoristili in še naprej organizirali turnirje in različna športna tekmovanja. S pridobitvijo teniškega igrišča pa bo društvo gotovo tudi prav kmalu imelo novo sekcijo za tenis. Vsem gostom, ki so bili kakor koli zaslužni za novo pridobitev pri Miklavžu je ŠD MLADOST podarilo darila, tudi posebni gostji Alenki Bikar, seveda, ki je v nadaljevanju slovesnosti v intervjuju, ki ga je vodil domačin Darko Sklepič, predstavila svojo uspešno športno pot od začetkov do danes. Danes 39-letna atletinja je v športnih krogih še vedno zelo aktivna, predvsem pri vzgoji mladih atletov. Organizatorji slovesnosti pa niso pozabili tudi dveh domačih atletinj v vzponu, Mateje Pokrivač in Laure Pajtler, na njiju so zelo ponosni, tako kot na Alenko Bikar, katere družina izhaja iz Gomile pri Kogu. Slovesnost se je sklenila s teki po novi atletski stezi in z ostalimi športnimi aktivnostmi, pa seveda z velikim družabnim srečanjem. a
Darjo Sklepič (ŠD Mladost) v pogovoru s posebno gostjo na otvoritvi Alenko Bikar
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
IZ OBČINSKE UPRAVE
Ormoške novice
Zupan predstavil polletno realizacijo občinskega proračuna
Karolina Putarek
V začetku avgusta je župan Občine Ormož Alojz Sok predstavil polletno realizacijo občinskega proračuna, ki je letos »težak« 23,4 milijona evrov. V tem znesku je vštet tudi dober milijon evrov in pol iz minulega proračunskega leta.
Skupni prihodki so bili v prvih sedmih mesecih tega leta glede na predvideni plan realizirani 37-odstotno, kar pomeni 8,8 milijona evrov. Davčni, nedavčni in kapitalski dohodki so bili realizirani v okviru načrtovanega, transferni prihodki pa so bili realizirani le v višini 17,2 odstotka in še to gre za nakazilo za plačilo druge in tretje faze namakalnega sistema, ki so ga gradili v lanskem letu. Za vse ostale investicije, ki so v teku in so skupaj vredne več kot 15 milijonov evrov, pa pričakujemo finančne transferje v drugi polovici leta. Občina Ormož seveda pri tem ni izjema, je povedal župan Alojz Sok, in dodal, da so v podobnem položaju vse slovenske občine. To pomeni, da so občine izpostavljene velikemu tveganju, če seveda do konca leta za izvedene investicije od države ne bodo prejele nakazil. V tem primeru bi se morale kratkoročno zadolževati. »Naš cilj in želja sta, da prejmemo od države in Evropske skupnosti odobrena sredstva, v nasprotnem primeru pa imamo lahko vsi skupaj velike težave«, je opozoril župan Alojz Sok.
O polletnih odhodkih pa je župan povedal, da je občina do tega trenutka realizirala 4,8 milijonov evrov odhodkov, kar znaša samo dobrih 20 odstotkov predvidene letne realizacije. Pri tekočih odhodkih je realiziranih okrog 45 odstotkov, investicijski odhodki pa so realizirani samo v višini 7 odstotkov. To je seveda tudi razumljivo, saj so se investicije v letošnjem letu tudi
zaradi slabega vremena začele šele maja, prve možnosti za izplačilo pa so bile šele v juniju.
Čeprav je Občina Ormož trenutno v zelo bogatem investicijskem obdobju, pa župan Alojz Sok pove, da smo v občini tako visok proračun v preteklosti že imeli, in to v času, ko smo gradili širokopasovno omrežje. V tem trenutku ima Občina Ormož za okrog dva milijona evrov dolgov, vendar zadolžitev ne predstavlja bistvenega tveganja za tekoče poslovanje. Anuiteta skupaj z obrestmi znaša letno okrog 500 tisoč evrov.
Poleg predstavitve polletne realizacije občinskega proračuna pa je župan pokazal tudi 3400 listov dokumentov, ki jih je občinska uprava pripravila na zahtevo opozicije v občinskem svetu. Povedal je, da so to dokumenti, zbrani iz različnih spisov, ter dodal: »V preteklosti smo podobne pakete opoziciji že posredovali, čeprav je to nerazumljivo, saj 3400 strani ne more nihče kar tako pregledati. Kup tega papirja, skupaj s poštnimi stroški, je vreden 263 evrov. Toliko bi lahko vlagateljem zahtevka za izdajo tega gradiva tudi zaračunali. Vendar so v vlogi zapisali, naj se stroški pokrijejo iz sredstev za delovanje kluba, v imenu katerega je zahtevek predložil vodja kluba in občinski svetnik Stanko Podgorelec. Če občina tega gradiva ne bi pripravila in izročila, bi izročitev tako ali tako dosegli preko informacijske pooblaščenke, kar se je v preteklosti že zgodilo. Opozicija ima pravico sodelovati pri odločanju o javnih zadevah, da pa zahteva takšne kupe dokumentacije, pa je nerazumljivo in zato to razumem kot zafrkavanje občinske uprave,« je povedal župan Alojz Sok, ki je pokomen-tiral tudi dogajanja v občinskem svetu: »Ne bi mogel reči, da je občinski svet v Ormožu kaj drugačen od drugih občinskih svetov v drugih občinah. V našem občinskem svetu so razprave dokaj živahne. Odločitve niso sprejete, tako kot morda v nekaterih drugih občinah, z dvigom rok. Menim, da gre za čisto demokratično normo, čeprav se to vidi tudi drugače. Sam sem zagovornik parlamentarne demokracije, to pomeni soočanja različnih pogledov in argumentov. Naš občinski svet sprejema odločitve
Uvodnik
Dragi bralci in bralke
čas poletja se počasi bliža koncu, in tako so pred vami Ormoške novice, tokrat že 22. po vrsti. Prepričana sem, da ste poletje doživeli v polni meri, se naužili sončnih žarkov in se v vročini skrivali v debeli senci. Predvsem pa, da ste se družili s svojimi najdražjimi, uživali in si nabrali novih moči za nove uspehe.
V naslednjem letu bom za Ormoške novice skrbela jaz, saj ima Petra zelo prijetno nalogo, biti mama svojemu drugorojencu.
Klopotci že naznanjajo jesen, tu je že veseli čas trgatve. Naši šolarji so zakorakali v novo šolsko leto in počasi bomo začeli pospravljati sadove svojih pridnih, delovnih rok.
Kaj pa prinašajo Novice? Pridobili smo kar nekaj na novo asfaltiranih cest, spremljali dogajanja in prireditve na Ormoškem poletju, bili
smo na slovesnosti ob dnevu državnosti in ob vstopu naše sosede Hrvaške v EU, tradicionalno so se srečali
tudi naši upokojenci. Ribiška družina Ormož je praznovala 60 let obstoja, na Kogu so odprli prvo pogodbeno pošto v prostorih trgovine Milana Pevca,in kot se za ta letni čas spodobi, so na Lešnici postavili klopotec. Vse to in še kar nekaj novic boste našli v tej številki. Želim vam prijetno listanje in prebiranje.
Kot odgovorna urednica se bom po svojih najboljših močeh trudila, da bodo novice zanimive in polne prijetnih člankov. Želim vam prijetno jesen, pred novim letom pa se spet oglasim.
Na koncu pa še pozitivna misel: »Bodite zadovoljni, da živite, ker vam življenje ponuja priložnost, da ljubite in delate, se igrate in gledate zvezde.« Henry Van Dyke
Alenka Lah, odgovorna urednica
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2013.
Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 20.11. 2013. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah
Uredniški odbor: Alenka Lah, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov
Tisk: Grafis, d.o.o., Puhova 18, Maribor, www.grafis.si
Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož.
z zadostno večino. V preteklosti smo imeli na občini številne inšpekcije različnih ministrstev in moram reči, da glede dela Občinske uprave do tega trenutka niso
bile ugotovljene nobene nepravilnosti«. Zato se mu zahtevki po takšnih kupih dokumentacije zdijo iracionalni, je še dodal župan Alojz Sok. <
Modernizacija cest v letu 2013 v Občini Ormož
Občinska uprava
V letu 2013 smo do sedaj v Občini Ormož končali modernizacijo 12 odsekov cest, v skupni dolžini nekaj več kot 8 km in v vrednosti okrog 900 000 EUR. Nekaj cestnih odsekov pa je še v gradnji, tako da bo skupna dolžina cest ob koncu leta okrog 10 km. Med končanimi odseki so naslednje ceste: Dobrava (za obvoznico), dolžina 510 m; Strmec - Šardinje 810 m; Šardinje (Dovečar) 180 m; Drakšl 185 m, Bresnica
Strmec-Šardinje, 810 m
(Golob) 370 m; Frankovci (Črni ribič) 825 m ter 360 m; Lačaves 1060 m, Vuz-metinci (Kutnjak) 320 m; Hermanci (Stara gora) 860 m; Hermanci (Rajh) 420 m; Mali Brebrovnik (Kosi-Kosec) 1880 m; Mali Brebrovnik (Kosec) 610 m. Na vseh omenjenih odsekih smo poskrbeli tudi za ureditev odvodnjava-nja. Dela je opravilo podjetje Asfalti Ptuj s številnimi podizvajalci; nadzor pa nadzorni inženir Branko Kelemina, iz Stanovna. <
Foto: Marjan Munda
unda^
Dobrava za obvoznico, 510 m
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
4		IZ OBČINSKE UPRAVE
		
KLJUB KRIZI POTEKAJO V TEM TRENUTKU ŠTEVILNE INVESTICIJE V OBČINI ORMOŽ

03/09/2013 UP: 1J !
Železnica Ivanjkovci
■ :: *
m
m
" ■ i m s - ■ mr
■ • -
Foto: Roman Rozman
Izgradnja kanalizacije s čistilno napravo za naselja Trgovišče, Mi-hovci in Velika Nedelja
Lokalna cesta Podgorci-Cvetkovci
Foto: Roman Rozman
Oskrba s pitno vodo v porečju Drave — 2. sklop (cevovod Kamenjak-Jeruzalem)
r X -
iáS^ilL J ■ « • ■■
Foto: Roman Rozman
Javna pot Mali Brebrovnik-Svetinje
S proslave ob dnevu Državnosti
Karolina Putarek
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti je v Ormožu potekala na predvečer praznika, 24. junija. Proslava je tudi letos tradicionalno služila odprtju prireditev v okviru Ormoškega poletja 2013. Slavnostni govornik je bil župan Alojz Sok, ki je govor začel z latinskim rekom »Če bi molčal, bi ostal modrec,« ter se v nadaljevanju vprašal. »Toda kako nič reči in ostati moder ob tem, ko vsak dan gledamo in poslušamo, kaj se dogaja v naši ljubi domovini. Ob razpadu Jugoslavije je bilo slovensko gospodarstvo eno najrazvitejših in najperspektivnejših. Govorili so, da gre za zgodbo o uspehu. Za danes pa lahko rečemo, da imamo gospodarstvo povsem na tleh. V 22 letih je veliko podjetij propadlo, številni delavci so postali brezposelni, v bankah imamo ogromen dolg. Zaradi razhajanj okrog načina in modela lastninjenja je razpadla tudi prva slovenska demokratična stranka Demos. Po letu 1992, z eno kratko prekinitvijo v letu 2000, je Slovenijo vodila levosredinska vlada pod vodstvom LDS. V tem času je bila sprejeta
ključna zakonodaja na vseh področjih. V letih 2004 - 2008 je prišla na oblast de-snosredinska vlada pod vodstvom stranke SDS. To je bilo obdobje velike gospodarske rasti, nekateri pa so dejali, da je bilo to obdobje pregrevanja slovenskega gospodarstva. Ob zakonodaji, sprejeti v času
Slavnostni govornik na proslavi župan Alojz Sok
vladavine LDS-a, in veliki gospodarski rasti se je potem zgodilo to, da so menedžer-ji, podjetniki in nekateri direktorji velikih slovenskih podjetij preko bank izvedli lastninjenje. To jim je uspelo z bančnimi krediti, banke pa pri tem niso imele trdnih jamstev, da bodo krediti kdaj povrnjeni.
Seveda je treba ob tem povedati, da so si denar izposojali le nekateri. Ker je velika produkcija povzročila povečanje zalog, je po letu 2008 v svetu prišlo do padca gospodarske rasti. Zaustavljena gospodarska rast je upočasnila kopičenje dobičkov. Kreditov ni bilo več možno odplačevati, podjetja pa so začela postopoma propadati. Uničile so nas špekulacije in želja po hitrem bogatenju, ki so jih banke omogočale nekaterim posameznikom. Le-vosredinska vlada v obdobju 2008 - 2011 je v času krize socialni mir vzdrževala z dodatnim zadolževanjem. In
kje smo danes? Vlada nam pod vodstvom največje koalicijske stranke Pozitivne Slovenije namesto obljubljenih velikih investicij nalaga nove davke in nas pelje v novo zadolževanje. Smo tik pred uvedbo povišanja davka na dodano vrednost, obeta se nov davek na nepremičnine, ki bi mu lahko rekli tudi davek na pridnost«, je med drugim v svojem govoru povedal župan ter kljub vsemu temu vsem zaželel veliko optimizma z upanjem, da bo Slovenija čim prej izšla iz krize. Po županovem slavnostnem govoru je v kulturnem delu slovesnosti zapel operni pevec Juan Vasle, sledil pa je nastop gledaliških igralcev Barbare Krajnc Avdič in Grega Geča, ki sta se znova predstavila kot Natalija in Božo, letos z zamislijo, da ustanovita v Ormožu novo turistično agencijo, ki se bo imenovala „Tunken-flajš". V predstavi sta obdelala številne situacije in ukrepe, na katere je treba biti pripravljen ob obisku turistov v Ormožu. Na koncu pa sta poleg ugotovitve, kako zelo potrebna je takšna turistična agencija v Ormožu, naznanila še odprtje prireditev v okviru Ormoškega poletja 2013. <
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
ZGODILO SE JE

5
Ob vstopu Hrvaške v EU slovesno tudi v Ormožu
Karolina Putarek
Ob vstopu Hrvaške v EU je bilo slovesno tudi ob mejnem prehodu Ormož/Virje Otok. Slovesnost, ki sta jo skupaj pripravili Občini Ormož in Cestica, se je 30. junija začela ob 18.00 uri na dravskem mostu, kjer sta se pozdravila ormoški župan Alojz Sok in načelnik Občine Cestica Mirko Korotaj v spremstvu nekaterih politikov. Na slovenski strani je sosede pozdravila ormoška godba na pihala, Hrvatje pa so Slovencem v pozdrav zapeli Dobro mi došel prijatelj, nato pa zaigrali še Na Golici. Slavnostno so se potem zbrani ob zvokih ormoške godbe odpravili z mostu proti šotoru ob vinski kleti, kjer je potekala osrednja slovesnost. Množici pa so se pridružili tudi zastavonoše in praporščaki.
Po himnah (slovenski, hrvaški in evropski), ki jih je zaigral Pihalni orkester GŠ Ormož pod vodstvo Slavka Petka, in pozdravih dveh voditeljic v slovenskem in hrvaškem jeziku je najprej spregovoril župan Občine Ormož Alojz Sok, nato so govorili še načelnik občine Cestica Mirko Korotaj, predstavnica hrvaškega parlamenta Natalija Martinčevič in predsednik Državnega sveta Slovenije Mitja Bervar. Ormoški župan Alojz Sok je odnose med prebivalci z ene in druge strani meje opisal kot dobre in med drugim dejal: »Ljudje na našem obmejnem območju so vedno dobro sodelovali in se med seboj tudi poročali. Administrativna meja, ki nas je ločevala 22 let, je sicer sodelovanje poslabšala, mnogi tokovi so se upočasnili in tudi ugasnili. Od 1. julija ne bo več tako. Carina se ukinja,
Proslave se je udeležilo več kot 1500 ljudi
ob prehodu meje nas nihče več ne bo spraševal, ali imamo kaj cariniti. Čeprav se po eni strani veselimo odprtja državne in evropske meje, pa moramo vedeti, da nadzor policije na meji ostane še naprej. Ko bo tudi ta kontrola ukinjena, bomo zares lahko govorili o svobodnem prehajanju meje, kot je to bilo pred letom 1991. Hrvate štejem za dobre sosede, na našem območju ni bilo nobenih nerešenih vprašanj in naše sodelovanje z občinami čez mejo je bilo vedno dobro. Z vstopom Hrvaške v EU lahko pričakujemo nadgradnjo v sodelovanju tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za projekte čezmejnega sodelovanja.«
Načelnik Občine Cestica Mirko Korotaj pa je v svojem govoru dejal, da bodo duh odprte meje lahko popolnoma občutili šele čez približno dve leti, ko se bo z mejnih prehodov umaknila še policija, in poudaril: »Vstop Hrvaške v EU nam veliko pomeni, predvsem vidimo v tem prednost za naše ljudi, ki se bodo med drugim lažje zaposlovali čez mejo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi. «Dodal je še, da so v minulem obdobju kljub državni meji z obmejnimi občinami dobro sodelovali.
Natalija Martinčevic, poslanka v hrvaškem parlamentu in
predsednica sveta za evropske integracije varaždinske župani-je, je v svojem nagovoru vstop Hrvaške v EU ocenila kot velik
Predstavniki občin so se srečali na sredini mosta preko Drave
in pomemben zgodovinski trenutek, priložnost, a tudi kot veliko obveznost. Mitja Bervar, predsednik državnega sveta, pa je o pomenu odpiranja meje med Slovenijo in Hrvaško povedal: »Vesel sem, da Hrvaška pristopa k družini evropskih narodov. Meja, ki nas je ločevala 22 let, je bila umetna. Odprtje mej bo narodoma znova prineslo več pristnega in neposrednega sodelovanja.«
Sicer pa so bili na slovesnosti prisotni tudi: podžupana Občine Ormož Branko Šume-njak in Zlatan Fafulič, namestnika župana varaždinske županije Alan Kosič in Alen Kišič; sekretar Državnega sveta Slovenije Marjan Maučec in Mirko Cvetko, župan Občine Sveti Tomaž in drugi, množica Slovencev in Hrvatov, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta zgodovinski dogodek. V kulturnem programu so nastopili člani KUD-a Cestica, Moški pevski zbor Dobrava in Folklorna skupina PODKEV Miklavž pri Ormožu. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev za vse in nato zabava ob zvokih ansambla FIŠKALI. a
60 let Ribiške družine Ormož
Karolina Putarek
Z veliko slovesnostjo so člani Ribiške družine Ormož konec maja počastili 60 let delovanja. Ribiška družina Ormož danes šteje 235 članov in upravlja z okolišem, ki se razprostira v Občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Tako skrbijo za 9 potokov, reko Dravo, reko Pesnico in tri ribnike.
Zmagovalci ribiškega tekmovanja, ki je potekalo na dan slovesnosti: 1.mesto je osvojil Valter Šmid, 2.mesto Ferdinand Škvorc, 3.mesto Franc Ožek
Zgodovino Ribiške družine Ormož je na slovesnosti predstavil Rado Antolič, današnji predsednik. Povedal je, da je Ribiško družino Ormož pred 60 leti (1953) ustanovilo 17 ribičev in da je bil prvi predsednik Ljubo Lešničar. Za uspešen razvoj Ribiške
družine se je treba zahvaliti več generacijam ribičev, sploh pa trudu, ki so ga ribiči vložili v to dejavnost, ki je v prvi vrsti varovanje narave, varovanje voda in življenja v vodi, je še dodal Antolič. V nadaljevanju je razkril, da je imel v stari Jugoslaviji reko Dravo od Borla do hrvaške meje v zakupu ormoški grof Georgevits, ki je bil strasten ribič in je v reki Dravi v eni sezoni ulovil od 85 do 120 sulcev, težjih od 5 kilogramov. Dovolilnice so takrat ribiči lahko kupili pri grofu in so mu morali vsako leto prinesti sulca, težjega od 5 kilogramov če ga ribič ni ujel, prihodnje leto ni mogel dobiti dovolilnice za ribolov. Med obema vojnama je bilo v Ormožu 30 ribičev. Po Dravi so v tistem obdobju spravljali les, voda pa je bila zelo bistra. V njej je bil največ podusti, ščuk, sulcev in drugih vrst, ki so se v manjših količinah ohranile do danes. Vsako leto so ribiči v strugi Pesnice nalovili toliko rib, da so jih odvažali kar s kmečkimi vozovi. Ribič Matjašek Kovačič je pri enem samem dvigu mreže ulovil 150 podusti. Po 2.sve-tovni vojni je bila na Ptuju ustanovljena Ri-barska zadruga, v katero je bilo včlanjenih
okoli 200 dravskih in 300 pesniških ribičev z ormoškega konca. Le štirje med njimi so bili športni ribiči, vsi ostali so lovili na mreže. Ker pa Ribarska zadruga ni izpolnila pričakovanj, so se iz nje oblikovale ribiške družine širšega ptujskega območja. Kmalu po ustanovitvi Ribiške družine Ormož so postavili barako ob ribniku, leta 1984 pa so začeli z gradnjo ribiškega doma. Kot je povedal Rado Antolič, so ga ribiči zgradili sami s pomočjo ormoških podjetij. Po letu 1990 so uredili prostore še ob savskem ribniku. Leta 2009 in 2010 pa so obnovili še oba objekta, v katerih so društveni prostori in gostinski del, ki je danes v najemu in zagotavlja šest delovnih mest. Ob ribniku v Ormožu je nastal tudi lepo urejen prostor za športno rekreacijo, nočitve in parkiranje avtodomov.
V nadaljevanju je predsednik Rado Antolič povedal še: »Bolj bi se morali zavedati, da je vse življenje na zemlji odvisno od vode in življenja v njej, saj so vodotoki ožilje tega planeta. Voda mora ostati javna dobrina in ne tržno blago. Zaradi zajezitve Drave so se začeli spreminjati tako temperatura vode, vsebnost kisika, količina kot vrste mikroorganizmov in vodnih žuželk. Nihanja pretokov niso več odvisna od narave, ampak so poravnana umetno, glede na potrebo po energiji. Ta so tako sunkovita, da jim ribe niso prilagojene in imajo za ribji fond katastrofalne posledice."
Slovesnosti ob obletnici se je udeležil tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, ki je v svojem nagovoru
jubilantom dejal, da so dokazali, da je mogoče z delom in vlaganjem ohraniti ribolovne vode na zavidljivi ravni ter da imajo ormoški ribiči v slovenskem merilu dve posebnosti: prvo, da so ena redkih ribiških družin, kjer že nekaj let raste število članov, in drugo, da so ena zelo redkih ribiških družin, kjer imajo zavidljivo število mladih ribičev. Dr.Miroslav Žaberl je ormoški ribiški družini izročil tudi jubilejno listino RZ Slovenije.
Jubilante sta pozdravila tudi podžupan Občine Ormož Zlatan Fafulič, ki je ribičem čestital za požrtvovalno delo pri skrbi za naravo in izrazil zahvalo za njihov dolgoletni trud, in župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, ki je poudaril, da si v domači občini razvoja turizma ne predstavljajo brez dobrega sodelovanja z ribiči in možnosti ponudbe športnega ribolova. V kulturnem programu so nastopili Prleška godba DU Ljutomer, »Macleki« iz Ormoža in Klapa Braciera z Brača. 15 članom so podelili tudi jubilejne listine za 30 let neprekinjenega članstva in 6 članom za 40 let. Rihard Vau-potič in Stanko Lesjak pa sta prejela jubilejni listini za 50 let članstva. Za požrtvovalno delo in redno udeležbo na vseh ribiških akcijah so podelili tudi 11 znakov za ribiške zasluge in red za ribiške zasluge II. stopnje, ki sta ga prejela Anton Vuzem in Rado An-tolič. Na dan slovesnosti je potekalo tudi ribiško tekmovanje. Med udeleženci tekmovanja so bili najuspešnejši Valter Šmid, ki je osvojil prvo mesto, drugo mesto je zasedel Ferdinand Škvorc in tretje Franc Ožek. a
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
I_Ormoške novice
ZGODILO SE JE
Končan je projekt Medgeneracijsko sodelovanje v želji po zmanjšanju funkcionalne nepismenosti
Boštjan Najžar
Medgeneracijsko sodelovanje v želji po zmanjšanju funkcionalne nepismenosti je mednarodni projekt v sklopu Comenius regio partnerstva, ki se je končal julija letos. Projekt, ki je stekel leta 2011, je sofinancirala Evropska unija. V njem sta sodelovali norveška Občina Kvinnherad in Občina Ormož s partnerji Malmanger skule, Rosendal ung-domsskule, Frivillighetssentralen Kvinn-herad, Center starejših občanov Rosendal-stunet in Kvinnherad bibliotek na norveški ter Osnovna šola Ormož, Center starejših občanov Ormož in Knjižnica Franca Ksa-vra Meška Ormož na slovenski strani.
Namen projekta je bil raziskati kulturno dediščino Slovenije in Norveške, preveriti bralno pismenost in vzpodbuditi podjetništvo med mladimi. Projekt je povezal tri generacije, starejše, odrasle in otroke. S projektnimi aktivnostmi so želeli preprečiti, da bi bogata kulturna dediščina odšla skupaj s starostniki in se ne bi prenesla na mlade. Pri mladih so želeli spodbuditi podjetnost v povezavi z ohranjanjem kulturne dediščine in s tem preprečiti beg možganov. Bralna, pisna in računalniška funkcionalna pismenost so zelo pomembne za posameznikovo vseživljenjsko znanje, ne glede na njegovo starost, zato se je skozi projektne aktivnosti skrbelo za izboljševanje funkcionalne pismenost mladih, srednje generacije in starejših. V sklopu projekta so izvedli številne aktivnosti. Kot osnovo bi lahko vzeli raziskavo Smo funkcionalno pismeni?, ki sta jo na Osnovni šoli Ormož naredili Zala Ledin-šek in Janja Zadravec. Ena izmed prvih skupnih projektnih aktivnosti je bila izbira projektnega logotipa, ki je odražal med-generacijsko sodelovanje in združil značilnosti obeh lokalnih skupnosti. Najboljši predlog je pripravila Staša Trstenjak, učenka OŠ Ormož.
Sodelovanje v projektu se je odražalo v različnih aktivnostih in šestih mednarodnih srečanjih, izmenično v Sloveniji in na Norveškem. »Vsi se strinjamo, da je bil projekt uspešen tako pri sodelovanju med institucijami in s partnerji v Ormožu in drugje v naši občini. Institucije v Kvin-nheradu so se bolje spoznale in videle, da
lahko sodelujemo, kar je za nas pomembno. Veliko smo se naučili tudi iz naših obiskov v Ormožu, ker delate stvari nekoliko drugače, hkrati pa smo dobili vpogled, kaj in kako delamo mi«, je delo v projektu povzela Marit Tarleb0 iz Občine Kvin-nherad. Mojca Zorčič, ki je skrbela za projekt na Občini Ormož, je dodala: »Ta projekt smo pripeljali do konca. Iz njega lahko potegnem same pozitivne stvari, od
predstavljene so tudi v brošuri, ki je izšla na koncu projekta in spletni strani https:// sites.google.com/site/ regioilliteracy/, so počeli ustvarjalne stvari, ki drugače ne segajo neposredno na področje dejavnosti. Učenci so pridobili več znanja o načinu življenja starejših. S tem se jim porajajo novi inova-tivni podjetniški pristopi pri iskanju načinov za izboljšanje kakovosti življenja, tako za starejše kot tudi za njih same. Starostniki pa so prispevali svoje bogato znanje o kulturni dediščini in razvili občutek, da so še vedno pomembni in da lahko pomagajo lokalni skupnosti. Projekt Intergenerational approach to reduce functional illiteracy ali Medgeneracijsko sodelovanje v želji po zmanjšanju funkcionalne nepismenosti je uspešno
sklenjen. Vsi, ki so sodelovali v njem, so pridobili veliko znanj, bogatih izkušenj in navezali pomembna, tudi mednarodna,
strokovna znanja, zato želijo s tem načinom dela nadaljevali. Na zadnje mednarodno srečanje so privabili strokovnjake z državne ravni, tako z Norveške kot iz Slovenije, ki so spregovorili o možnostih nadaljnjega sodelovanja. To je bila tudi priložnost, da so skupaj izoblikovali stališča, ki bodo vodilo za nadaljnje sodelovanje, kar bo imelo za posledico nadaljnji razvoj vseh vključenih ustanov in lokalne skupnosti. a
mednarodnih izkušenj do navezave stikov, odpiranja novih poti in sklenitve prijatelj -stev. To je zelo dobra izkušnja, spoznali smo, kako se ti projekti delajo, kako pridobiti evropska sredstva tudi za manjše projekte, in upamo, da bomo uspeli sodelovati še na kakšnem projektu«. Vsi partnerji so v projekt veliko prinesli, kar se odraža v sodelovanju med različnimi institucijami in v medgeneracijskem sodelovanju. Projektne aktivnosti so med sabo povezale ustanove, ki se drugače niso srečale za isto mizo. Tako so spoznavali delovna področja drugih ustanov, postali so strpnejši drug do drugega, bolj so začeli ceniti delo drug drugega v lokalni skupnosti. Podobno je znotraj posameznih ustanov, saj so sodelavci, ki so delali na projektu, tesneje povezani. Učili so se timskega dela, povezovanja generacij v želji za pridobivanje novih znanj, biti del lokalne skupnosti in spodbujali so traj-nostni razvoj v lokalni skupnosti. Nova znanja in izkušnje, kot so sodelovanje z več sektorji, spoznavanje poteka dela v posamezni instituciji in sodelovanja med seboj v drugih državah pa so pridobili tudi organi lokalne skupnosti. V okviru projektnih aktivnosti,
v	■ ■ v ■ ■ v
Drugo srečanje kocijazev
Karolina Putarek
Društvo KOČIJAZ Loperšice je sredi julija že drugič organiziralo srečanje kočijažev. Srečanje je letos potekalo ob glavni cesti Ormož -Središče ob Dravi, kar pomeni, da so ga s Huma, kjer je potekalo minulo leto, preselili pod Hum.
Počitek v hladni senci: Kočija »Maratonka«
Ker je bila lokacija ob gozdu oziroma v gozdu, je bilo odlično poskrbljeno za senco konjem in njihovim lastnikom ter številnim spremljevalcem in seveda tudi gostom, ki so si od blizu in daleč prišli ogledat kočije in konje. Uvodoma so se kočije v promenadi popeljale pred gledalci, v teku popoldneva pa so potekale še igre s kočijami. Srečanja se je udeležilo 13 kočij, dve sta se na srečanje pripeljali tudi s Hrvaške, pa iz Zavrča, tudi iz Svetega Jurija ob Ščavnici, dve iz Podvincev, ena iz Sodincev, ena iz Dor-nave in dve iz Središča ob Dravi.
Na srečanju pa ni manjkalo tudi jahačev - posameznikov, sicer članov društva Kočijaž in članov Prleškega konjeniškega društva. a
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO
Ormoške novice_7
Požar na deponiji odpadkov v Ormožu
Mirko Fekonja
Ob hudi pripeki je 2. avgusta, nekaj pred 19. uro zagorelo na deponiji odpadkov Ormožu. Dim, ki se je valil nad okolico, je opazila posadka policijskega helikopterja, ki je krožila nad Ormožem in opazovala državno mejo.Po
prvih ugotovitvah je ob visokih temperaturah zagorelo zaradi samovžiga smeti. Center za obveščanje je ob 18.43h aktiviral društvi Hardek in Ormož, ki sta takoj po prejeti informaciji izvozili na požari-šče. Po prihodu na požarišče je bil požar že močno razvit in je obsegal cca 500 m2. Vodja se je takoj odločil za dodatno pomoč in ob 19.00 aktiviral enoti Miklavž pri Ormožu in Velika Nedelja. Gasilske enote so takoj razvile sedem napadov in začele gasiti ter omejevati ogenj. Ker je bila poraba vode velika, sta poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak in vodja intervencije Mirko Kosi aktivirala dodatne enote za dovažanje vode iz potoka Lešnica in izvedbo verige. Tu so sodelovala društva Ivanjkovci, Loperšice in Ključarovci. Zaradi slabosti, dehidracije, velikega smradu in pikov os je bila aktivirana nujna
medicinska pomoč. Vse poškodovane so oskrbeli na kraju intervencije. Gašenje, polivanje deponije in hlajenje velike količine odpadkov je potekalo do 21. ure. Med temko so gasilci počivali, so vodje enot opazovali in prehodili celotno požarišče, da bi ugotovili, kaj se dogaja v notranjosti, saj zunaj ni bilo več odprtega ognja. Po poteku pol ure je začelo znova tleti na površini in v notranjosti. Vodja intervencije je zahteval gradbene stroje, ki so razkopavali smeti. Gasilci pa so naredili tri napadalne skupine in z globinskimi ročniki dovajali vodo v notranjost in tako hladili gorljivo gmoto odpadkov. Intervencija se je končala ob 01.35, takrat je vodja razpustil enote. Požarna straža in popolna sanacija se je izvajala še dva dni. Na deponijo je bil pripeljan tudi težki gradbeni stroj z večjo kapaciteto izkopa in hlajenja odpadkov. Ob prekopu odpadkov je večkrat prišlo do manjšega vžiga, ki pa so ga dežurni gasilci in delavci na deponiji pogasili. m
Na Ribiškem domu v Ormožu spominska plošča braniteljem Slovenije
Kargl^a Putarek
Člani OZVVS Ormož so 1. junija v sodelovanju z Ribiško družino Ormož na pročelju ribiškega doma odkrili spominsko ploščo v spomin na čas, ko so leta 1990 in 1991 pripadniki TO Občine Ormož uporabljali ribiški dom kot svoje domovanje. Predsednik OZVVS Ormož Miran Fišer se je ob tej priložnosti zahvalil domačinom oziroma članom Ribiške družine in poudaril, da je treba ohraniti spomin na čas, ko so ribiči sprejeli pripadnike TO v svoj dom kot svoje goste, saj so jim zaupali kot ljudem, svojim sosedom in borcem za pravično prihodnost domovine Slovenije.
10 dni menjala in opravljala svoje vojaške dolžnosti, nadzorovala območje odgovornosti in imela bojno strelivo. Ribiči so nam brez pomisleka dovolili, da smo pripadnike TO nastanili v njihov dom in ga uporabljali kot minivojašnico. K temu je veliko pripomogel tudi naš sodelavec Marjan Špacapan, zaprisežen ribič.«
Spominsko ploščo na pročelju ribiškega doma so odkrili poveljniki enot TO Vinko Štefančič iz Ormoža, Stanko Zamuda iz Velike Nedelje in Jože Črček iz Središča ob Dravi ter Darko Kosi iz diverzantskega voda, Tonček Murad pa iz voda PDD.
Povedal je, da so bili pripadniki TO Ormož, Velika Nedelja in Središče ob Dravi na pragu osamosvojitve na dolžnosti vsakih 10 dni ter dodal: »Večina ljudi je takrat mislila, da nam nihče ne streže po osamosvojitvi, zato smo dobili v Občinskem štabu Ormož nalogo, vzpostaviti dežurno enoto. Tako se je enota vsakih
Nato so zložili slovensko zastavo in jo predali podžupanu Občine Ormož Zlata-nu Fafolicu z zahvalo in s prošnjo, da bi Občina še naprej skrbela za dobro veteranov vojne za Slovenijo. Slovesnost ob odkritju spominske plošče je potekala v okviru proslave 60-letnice Ribiške družine Ormož. m
Ljudska univerza Ormož v dobrih rokah tudi v prihodnje
Karolina Putarek
Ljudska univerza Ormož, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo (ustanovljena je bila leta 1959), ima novo direktorico. Z osmim julijem letošnjega leta je dolgoletnega direktorja Ernesta Vodopivca zamenjala Viki Iva-nuša, ki pravi, da so bili že prvi dnevi na novem delovnem mestu zelo vzpodbudni, saj so ravno v začetku julija na Ljudski univerzi kar 14 udeležencem, ki so opravili poklicno maturo, podelili spričevala; od teh sta dva poklicno maturo opravila celo z odličnim uspehom. 6 udeležencev je opravilo zaključni izpit, med temi je bila tudi ena odličnjakinja. Na Ljudski univerzi Ormož namreč poleg mnogih formalnih in neformalnih vsebin, ki so na najrazličnejše načine povezane s potrebami prebivalcev našega področja, ponujajo tudi sedem verificiranih srednješolskih izobraževalnih programov in poklicni tečaj za ekonomskega tehnika. V okviru tega pa, glede na različna predznanja in dokončane šole udeležencev, individualno obravnavo in pristop do novega
udeleženca. Še posebej pa so ponosni na ponudbo spletnega učenja, ki je sicer zaposlenim udeležencem v veliko pomoč. Spletna učilnica namreč udeležencem v veliki meri omogoča učenje doma. Nova direktorica Viki Ivanuša pravi, da sicer poslanstvo ljudske univerze ostaja enako, trudili pa se bodo kar se da razširiti že tako pestro ponudbo izobraževalnih programov. Tako si na Ljudski univerzi Ormož v tem času že prizadevajo verificirati dva dodatna srednješolska programa in še enega poklicnega, po daljšem času pa zopet ponujajo brezplačno možnost dokončanja osnovne šole. Sicer pa imajo v ponudbi še vedno pestro ponudbo možnosti pridobitve nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), ki so priznane v celotni Evropski uniji in služijo predvsem tistim, ki neko delo že opravljajo oziroma ga praktično zmorejo opravljati, zanj pa nimajo formalne izobrazbe, ali pa tistim, ki se želijo prekvalificirati. Gre za poklice, kot so polagalec keramike, operater CNC stroja, dietni kuhar, pomočnik kuharja, varnostnik in drugo.
Ljudska univerza Ormož se je pri državnem izpitnem centru v začetku avgusta uspela registrirati tudi za ugotavljanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije teletržnik. Na ta način bo celoten postopek NPK mogoče opraviti pri njih. Ljudska univerza Ormož pa ima ta čas v procesu registracije še NPK socialni oskrbovalec na domu, za kar prav tako v kratkem pričakujejo pozitivno odločbo državnega izpitnega centra. Ljudska univerza Ormož bo jeseni ob zadostnem številu zainteresiranih začela izvajati tudi višješolske programe, in sicer za inženirja strojništva in inženirja lesarstva.
Ponujajo pa tudi možnost e-študija, in sicer je preko izobraževalnega centra ERUDIO možen študij logističnega inže-nirstva, ekonomije, gradbeništva ter organizacije socialne mreže. Na Ljudski univerzi Ormož pa ponujajo tudi številna usposabljanja od voznika viličarja, skladiščnika do računalniškega opismenjevanja za odrasle in drugo ter tečaje tujih jezikov tako za odrasle kot
otroke v vrtcih.
V mesecu avgustu so izvedli 30-urni brezplačni tečaj računalništva za odrasle. Udeleženci so se srečali 5-krat po 6 ur ter se naučili osnov brskanja po spletu in uporabe interneta. In kot je povedala direktorica Viki Ivanuša, tečaj je bil zabavno druženje in za vsakogar od udeležencev poštena porcija samozavesti pri uporabi računalnika. <
Foto: Karolina Putarek
Nova direktorica Viki Ivanuša
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
Î_Ormoške novice
ZGODILO SE JE
Poletje v vrtcu Ormož
Petra Trstenjak, dipLvzg.
Počitnice v vrtcu imajo poseben čar, saj so dejavnosti in vsebine prilagojene temu času. Letos smo z otroki »potovali« z domišljijo po različnih krajih sveta. Vzgojiteljice in otroci so izdelovali šotore, jih poslikali, v njih bivali in se igrali. Ugotovili smo, da so šotore uporabljali že nekoč za različne namene. Prav tako so še danes veliko v uporabi. Z njimi lahko potujemo na morje, v gore. Spoznavali so različne vrste ladij, gusarje, iskali zaklad. Zgodilo se jim je, da je bil zaklad ukraden, ampak otroci niso bili preveč razočarani, saj so se odločili, da bodo poiskali tatove. Vse poletje so se otroci imeli možnost igrati s peskom in z vodo, zaradi toplega poletja pa smo zahajali tudi na bazen v Ormožu, kjer so se navajali na vodo in
igrali s pripomočki. Vsi otroci, posebej najmlajši, ki niso obiskovali mestnega kopališča, so se kopali in igrali z vodo v bazenih, ki smo jih postavili v atriju vrtca in na terasah.
Otroci so se družili s svojimi prijatelji iz drugih skupin, z njimi izmenjali znanja in mnenja, ponekod pa so se stkala tudi nova prijateljstva.
V novo šolsko leto bomo stopili z gledališko predstavo Pika nogavička v čarovni-škem vrtcu, s katero bomo otrokom popestrili začetek nekega novega obdobja. a
Srečanje gasilk GZ Ormož
Natalija Fajfar, vodja gasilk GZ Ormož ter predsednica PGD Ivanjkovci
V soboto, 17.8.2013, je PGD Ivanjkovci organiziralo srečanje gasilk GZ Ormož. Zbralo se nas je okrog 50 članic, seveda pa smo tudi tokrat povabile medse članice GZ Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Pri gasilskem domu v Ivanjkovcih je vse prisotne pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Ivanjkovci Slavica Rajh. Prav tako sta jih pozdravila tudi vodja članic PGD Ivanjkovci Jožica Plavec ter povelj -nik društva Jože Plavec. Po uvodnih besedah je članice pospremil na pot Matjaž Plavec z zvoki harmonike. Po nekaj kilometrih so se ustavile najprej pri Lovski družini Ivanjkovci, kjer je o delovanju družine nekaj besed povedal lovec Igor Fergola. Po ogledu lovskega doma so članice nadaljevale pot do »tete« Marte.
Marta Gregorc, naj prostovoljka leta 2012, je povedala zanimivosti o pridelovanju, pobiranju in uporabi lana, nato so si gasilke ogledale njene izdelke. Po predstavitvi je sledila pogostitev, ki so jo pripravili člani in članice PGD Ivanjkovci. Tako so »laže« tekmovale v igranju na instrumente, ki jih je izdelala Marta Gregorc. Komisija je ocenila vse nastope in prišla do sklepa, da so se vse ekipe odrezale zelo dobro in si vse prislužile skromne nagrade.
Srečanje je v prijetnem vzdušju potekalo do poznih večernih ur. Zahvaljujem se vsem članom in članicam PGD Ivanjkovci za dobro pripravljeno srečanje, posebej še vodji članic Jožici Plavec ter poveljniku Jožetu Plavcu. Marti Gregorc, Igorju Fergoli ter Matjažu Plavcu za popestritev srečanja. Vsem sponzorjem in GZ Ormož hvala za podporo pri srečanju. <
Nov klobuk na prostorih Medobčinske zveze društva upokojencev
Mirko Novak
V medobčinski zvezi smo letos uspeli na našem domu v Ormožu zamenjati dotrajano kritino. To je bil zalogaj, ki je zahteval poseben napor. Ob novi kritini smo zamenjali tudi žlebove, odtoke ter strelovod. Za kritino je zagotovila sredstva Občina Ormož v proračunu; ostala manjkajoča sredstva smo zagotovili v MZDU ob pomoči sponzorjev.
Takoj moramo izreči zahvalo g. županu Alojzu Soku za vso pomoč. V preteklosti na Občini Ormož do športnih in prostorskih problemov upokojencev takega razumevanja ni bilo.
Delo na obnovi doma je kvalitetno izvedel g. Franc Škorjanec, ki je bil najcenejši
med ponudniki.
V zadnjih letih smo v MZDU Ormož v naš dom vložili veliko sredstev. Obnovljen je bilo ogrevanje, zračenje, električna napeljava, sanitarije in stavbno pohištvo. Asfaltirano je bilo tudi parkirišče ob domu. Sedaj nam ostaja še obnova fasade in dela terase. Trudili se bomo, da to uredimo v letu 2014.
Nove strehe se v MZDU izredno veselimo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali in prispevali finančna sredstva. Ob koncu pa še to. Dom je last MZDU Ormož in vpisan v zemljiško knjigo. Ni nobenega privatnega lastništva, kot je bilo to natolcevano na seji OS občine. <
Štirje Ormožani zlati na 12. olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM)
Karolina Putarek
Rokometna reprezentanca mlajših kadetov Slovenije (letniki 1996 in mlajši) je od 13. do 20. julija sodelovala na 12. olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) , ki je potekal v Utrechtu na Nizozemskem. Olimpijski festival evropske mladine velja za neke vrste male olimpijske igre, na katerih se merijo športniki iz 49 evropskih olimpijskih komitejev, in velja za največje tekmovanje za mlade športnike, stare od 15. do 18. let pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja. Prvi olimpijski festival je bil leta 1991 v Bruslju (Slovenija tega leta ni nastopila), obetavni športniki pa se srečujejo vsaki dve leti na zimskih in poletnih tekmovanjih. Poleg Belgije so olimpijski festival evropske mladine, ki se ga je Slovenija letos udeležila enajstič zapored, gostili še nizozemski Valkenswaard (1993), Bath (1995), Lizbona (1997), Esbjerg (1999), Murcia (2001), Pariz (2003), Lignano (2005), Beograd (2007), Tampere (2009) in Trabzon (2011). Letošnja delegacija je bila v primerjavi z zadnjim OFEM-om, ko je v Trabzonu nastopilo 51 slovenskih tekmovalcev, precej številčnejša. Na Nizozemskem je tekmovalo 73 mladih slovenskih športnikov, celotna slovenska delegacija je štela 104 člane. V Utrechtu se je Slovenija predstavila v atletiki, cestnem kolesarstvu, športni gimnastiki, judu, odbojki, rokometu, plavanju in tenisu. Na 12. OFEM-uje slovenska reprezentanca
osvojila rekordnih 11 kolajn. Zlate so bile odbojkarice, Aneja Simončič v teku na 400 m z ovirami in rokometaši. Srebrna Leda Krošelj v skoku s palico; z bronom okrog vratu pa se ponašajo judoisti Andreja Leški, Luka Harpf in Rok Polajžer, skakalka v višino Lara Omerzu, Tina Božič je bila tretja v troskoku in v skoku v daljino ter plavalka Neža Kocijan. Barve rokometne reprezentance so branili tudi štirje Ormožani: Saša Prapotnik in Uroš Krstič kot trenerja in Rok Cvetko ter Miha Kolmančič kot igralca. Z zlato kolajno so si fantje priigrali nastop na Kitaj -skem leta 2014 in štipendije olimpijskega komiteja Slovenije. Osvojeno 1. mesto v rokometnem turnirju na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu pomeni namreč neposredno uvrstitev na mladinske olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto od 16 - 28. avgusta 2014 v Na-njingu na Kitajskem. <
oto: Karolina Putarek
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
Celostna skrb za naše starejše
ZDRAVJE
L« J JiiM-HK

Preventivni programi za odraslo populacijo v ZD Ormož
V d. direktor CSO Ormož, do.o., dr. Bojan Burgar s sodelavci
Po dežju vedno zasije sonce in v CSO Ormož, Centru za starejše občane, d.o.o., ponovno sije sonce življenja, sonce zdravja. Center resnično postaja dom naših starejših občanov, saj jim nudimo celovito oporo in skrbimo za njihovo dobro počutje, še posebej, ko starejši spremenijo svoje življenjsko okolje. Prijaznost in strokovnost zaposlenih sta vodili dela centra in vsi skupaj smo starostnikom pripravljeni dati toplino doma, saj je to največ, kar jim lahko damo in kar si zaslužijo za naše so-bivanje v domu. Center za starejše občane Ormož si prizadeva, da bi v prihodnosti povezal vse generacije v medsebojni soodgovornosti za vsa življenjska obdobja v duhu iskanja drug drugega v osnovnih potrebah, v potrebah bogatega ustvarjalnega življenja, družabništva in prostovoljne pomoči ter pomoči na domu. Zavedamo se, da to, kar sadimo, dobimo in prav zato bi želeli, od mladih generacij naprej, dajati vrednotno in vrednostno popotnico v vseh obdobjih življenja, predvsem pa zavedanje, da je življenje eno, edino in neponovljivo in da smo odgovorni za življenje drug drugega. To poudarjamo mogoče zato, ker imamo občutek, da se v določenih obdobjih življenja premalo zavedamo, da bo prišel čas, ko bomo nekoga potrebovali.
Vsi v Centru za starejše občane Ormož se trudimo, da bi bili čim dalj časa koristni in prav skozi koristnost v delu in dejavnosti videti smisel življenja tudi v tretjem življenjskem obdobju. Poudarjamo, da je vsa dejavnost doma usmerjena k človeku, človeku, ki ga je že izbrusilo življenje in ki ve spoštovati svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Zato je hvaležen za vsako najmanjšo pozornost, ki mu jo lahko da drug človek. Celoten program CSO Ormož, Centra za starejše občane, d.o.o., je tako usmerjen, kar lahko spoznate iz zapisov dela po posameznih področjih: zdravstvenonego-valna služba poteka 24 ur na dan, vse dni v letu. Stanovalcem se le tako lahko zagotavljajo njihovi starosti in zdravstvenemu stanju primerna oskrba, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija. Cilj zdravstvene nege in oskrbe je celostna obravnava stanovalca. Pomaga mu uresničiti svoj psihični, fizični in socialni potencial v okolju, v katerem živi. Zdravstveno nego lahko opredelimo kot pomoč stanovalcu pri izvajanju telesnih aktivnost, ki pripomorejo k zdravju, ozdravljenju, pomoč pri doseganju neodvisnosti in samostojnosti pri opravilih, ki bi jih stanovalec opravil sam, če bi za to imel ustrezno moč, voljo ali znanje. Zato je zelo pomembno med-disciplinarno delo tima zdravstvenonegovalne službe s fizio-terapijo in z delovno terapijo. Osnovna naloga fizioterapevtke je skrb za ohranjanje, izboljšanje in obnavljanje zdravja. Pri vsakem stanovalcu, ki je napoten na fiziotera-pijo, se najprej naredi fizioterapevtska ocena stanja. Na podlagi ocene se izpostavijo
problemi in zastavijo realni cilji, ki jih z uporabo primernih metod in tehnik lahko dosežemo. Fizioterapija se v domu izvaja po sobah ter v primerno opremljenem kabinetu fizioterapije. Izvaja se individualno ali v manjših skupinah. Poudarek je predvsem na rehabilitaciji po bolezni ali poškodbi. Delovna terapija v domu pokriva področje zdravstvene in socialne dejavnosti. V domu si prizadevamo izvajati delovno terapijo na treh področjih človekovega delovanja, ki zajemajo skrb za sebe, prostočasne aktivnosti in produktivnost. Glavni namen in smoter pa je pomagati starostniku ohraniti najvišjo možno mero delovanja in dostojanstva, ohranjat čim daljšo samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, poskrbeti za aktivno preživljanje dneva v domu ter doseči čim višjo stopnjo kvalitete bivanja. Socialna služba pomeni prvi stik svojcev, stanovalcev ali uporabnikov naših storitev z institucionalnim varstvom starejših. Pri socialni delavki je moč dobiti vse informacije in pomoč v zvezi s pravicami in z možnostmi, ki jih nudimo v centru ali ki izhajajo iz zakonskih predpisov. Socialna služba je tudi most stanovalcev z njihovim zunanjim okoljem in njihovo socialno mrežo. V CSO Ormož, Centru za starejše občane, d.o.o., se dobro zavedamo, da živimo v okolju, kjer nam toplina domače hiše pomeni največjo dobrino tega sveta. Zato se trudimo zraven domskega varstva razvijati tudi storitve, kot sta dnevno varstvo (nekajurno dnevno bivanje v domu) in pomoč na domu. Že iz imena »pomoč družini na domu« lahko razberemo, da gre za storitev, ki jo nudimo na domovih naših uporabnikov. Oskrbovalke, ki so usposobljene za delo na terenu, vam pomagajo pri različnih delih. Predvsem nudimo: gospodinjsko pomoč, kar zajema čiščenje bivalnih prostorov ter pripravo ali prinos obroka hrane iz naše kuhinje; pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih zajema pomoč pri umivanju, oblačenju in hranjenju; nudimo pa tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Dobra, okusna in privlačna hrana je eden pomembnejših pogojev, ki vplivajo na zadovoljstvo in dobro počutje naših uporabnikov. Celotna ekipa domske kuhinje, ki skrbi za pripravo in ponudbo hrane, se tega dobro zaveda in skrbi, da vnašamo v naš proces dela sodobne smernice priprave dietne in zdrave prehrane. Vsak dan pripravljamo cca 260 kosil, od tega 45 za uporabnike starejših oseb na domu. Obroke razvažamo v posebnih termoposodah, ki omogočajo, da hrana ostane topla dalj časa. Varovalna in dietna kosila razvažamo vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Kuhinja je vsak dan odprta še za zunanje goste, poskrbimo pa tudi za razne pogostitve ob slavjih in obletnicah naših stanovalcev ter ob domskih prireditvah. Eden izmed načinov medgeneracijskih povezovanj v CSO Ormož, Centru za starejše občane, d.o.o., je tudi piknik stanovalcev s svojci, prijatelji in z znanci - »Vesela jesen«, na katero vas že sedaj vljudno vabimo, in sicer se nam pridružite 11. oktobra 2013 ob 13.00 uri v Domu starejših občanov Ormož. Za čim kvalitetnejšo izvedbo naših programov pa so zelo pomembni tudi svojci naših stanovalcev in uporabnikov naših storitev, zato že jeseni pripravljamo Klube svojcev, na katerih bomo obravnavali tematiko glede na različne potrebe oskrbe in nege, pripravili pa bomo tudi ostale zanimive programe. a
Valerija Rotar
Nacionalni program primarne preventive srčno- žilnih bolezni je organiziran državni program, ki poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje in CINDI Slovenija. Program je univerzalno dostopen, sistematičen, v celoti financiran od ZZZS, timski in nemedikamentozno orientiran. Temelji na zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja in preprečevanju kroničnih bolezni. Vključuje klinični pregled, analizo načina življenja, oceno zdravstvenega stanja in zdravstveno vzgojo s Cindi programi. Zato posameznik vsakih pet let pri osebnem zdravniku opravi preventivni pregled, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju dejavnikov tveganja in ugotavljanju njegove ogroženosti za nastanek kroničnih bolezni. Tiste, ki so bolj ogroženi ali imajo izražene dejavnike tveganja, zdravnik motivira k spremembi življenjskega sloga, jim po potrebi predpiše terapijo in jih usmeri v zdravstvenovzgojni center, kjer se izvaja svetovanje po programih Cindi. V program je zajeta populacija moških od 35 do 65 let in žensk od 45 do 70 let. Nezdrav življenjski slog, kot so nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenje, tvegano pitje alkohola in stres, pomembno pospešujejo pojav bioloških dejavnikov tveganja: zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola in sladkorja v krvi ter čezmerna telesna teža in debelost.
Med pregledanimi so izvajalci odkrili skrb vzbujajoče podatke, ki kažejo, da je v Sloveniji približno 46,4% telesno nedejavnih ljudi, čezmerno telesno maso in debelost (indeks telesne mase nad 25 kg/m2) se ugotavlja pri 73,5% ljudeh, od tega je 30% pregledanih predebelih.
Zelo zaskrbljujoče je stanje na področju čezmerne ravni holesterola v krvi, saj ima povišane vrednosti kar 69,2 odstotka pregledanih, in zviša-nega krvnega tlaka, ki je bil izmerjen pri 34,6 odstotka pregledanih. Moteno presnovo glukoze ima več kot četrtina pregledanih.
Predstavljeni podatki kažejo na veliko razširjenost dejavnikov tveganja za kronične bolezni in veliko ogroženost za srčno-žilne bolezni pri slovenski populaciji.
Tudi čedalje več otrok se sooča s preveliko telesno maso in z drugimi dejavniki tveganja.
Ker so najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji bolezni srca in ožilja, na drugem mestu so različne vrste raka, sledijo obolenja dihal in prebavil, so se začeli izvajati preventivni programi, katerih poslanstvo je prispevati k ohranitvi in krepitvi zdravja ter kakovosti življenja slovenskega prebivalstva. Programi, ki se izvajajo na državni ravni, so: Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, Program Dora, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na dojkah, Program Zora, namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakastih sprememb na materničnem vratu, ter Program SVIT,
ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakastih sprememb na debelem črevesu in danki.
V	ZD Ormož izvajamo več preventivnih programov, vključujemo se s svetovanjem in z ozaveščanjem v zvezi z zdravim načinom življenja preko raznih društev , ki delujejo na našem področju, vrtcev, šol, medijev in prireditev, ki se odvijajo v naših treh občinah.
V	prvem polletju smo si zadali mnoge naloge, nekaj smo jih uspešno izvedli: uspešno smo izvedli delavnico Zdravo hujšanje z izjemnimi rezultati naših udeležencev. Svoje vtise smo podelili tudi preko kabelske televizije s povabilom, da se nam v prihodnje pridružijo vsi, ki imajo težave s telesno težo. Februarja smo v Ključarovcih izvedli delavnico Zdrava prehrana v prijetnem druženju članic aktiva kmečkih žena, marca pa smo zavihali rokave, opravili občinski test hoje, v vrtcu pri Sv. Tomažu v snežnem vzdušju kramljali o prehrani naših otrok; v Ivanjkovcih smo na pobudo RK govorili o dejavnikih tveganja in o tem, kako dobro se je vključiti v Program Svit, obiskali smo tudi GD Hardek in Vinski Vrh in vse povedali o Programu Svit.
Še vedno smo bili polni volje in delovne vneme z željo govoriti o tem, kako pomembno je zdravje; šli smo v Rakov-ce na RK predstavit Svit, nadaljevali v Miklavžu pri Ormožu v Društvu upokojencev in se pogovarjali o zgodnjem odkrivanju raka na debelem črevesju in danki; tudi na naše malčke nismo pozabili. V Vrtcu Ormož smo razpravljali o pasteh sodobne prehrane naših otrok; v Središču ob Dravi pa smo v občinskih prostorih uspešno izvedli delavnico o zdravi prehrani. 20.4.2013 smo proslavili dan odprtih vrat v ZD Ormož. Tudi maja se nismo vdali, saj smo izvedli dva testa hoja; na sobotnem smo udeležencem izmerili tudi sladkor in holesterol v krvi, junija pa smo zaključili predavanja na šolah OŠ Središče ob Dravi, kjer smo se pogovarjali o prehrani mladostnikov, in v OŠ Ormož, kjer so nas učenci presenetili s češnjami kot zdravim vmesnim obrokom. Otroci so začeli zaslužene počitnice, mi pa smo se odpravili k Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, proslavili pogum veteranov in predstavili maketo črevesa ter navzoče opogumili, da se sprehodijo med polipi in se odločijo odzvati povabilu, ki ga dobijo na dom. Našteli smo le nekaj aktivnosti z željo, da naša preventiva zaživi - od materinske šole naprej, vrtcev, šol, podjetij, društev, vseh nas, katerih želja je enaka - zdravje je prvo.
Zaživelo bo, ko premagamo ovire, poiščemo poti, ki nas vodijo naprej. Naša preventivna skupina je velika, srčna in pripravljena delati. Naš cilj pa je en sam, kljubovati izzivom današnjega časa z zdravim življenjskim slogom, govoriti o vseh programih, opogumljati, premagovati ovire, se soočati s težavami in iti naprej. Naše aktivnosti in izvajanje delavnic lahko spremljate na spletni strani ZD Ormož. Veselimo se vašega pozitivnega odziva. a
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
Mail L«K1
Ill'l'ilHtJ
ZGODILO SE JE
Najboljši rezultat ormoških gimnazijcev
z dijaki je povedala, da so skoraj vsi zadovoljni in jih večina misli, da se bo uspešno vpisala na izbrane univerzitetne programe. Popoldne je dijake, njihove starše in učitelje slavnostno nagovoril podžupan Občine Ormož g. Branko Šumenjak in skupaj z ravnateljico v prostorih ormoškega gradu svečano podelil maturitetna spričevala. Vsi skupaj so z bučnim aplavzom nagradili skupni najboljši rezultat.
Aleksandra Štih, prof. slovenščine in geografije
12. generacija maturantov Gimnazije Ormož je šoli prislužila najvišji rezultat v zgodovini mlade gimnazije. V 16 letih obstoja Gimnazija Ormož je letos dosegla najboljši rezultat, saj so ormoški maturanti na maturi dosegli 97,44 % uspešnost. Rezultat je seveda višji od povprečnega slovenskega, ki znaša 93,50 %. K splošni maturi je pristopilo 39 dijakov, od tega jo je uspešno opravilo 38. Dijakinja, ki je bila v spomladanskem roku neuspešna, ima samo en popravni izpit v jesenskem roku. Pri predmetih so dosegali povprečno oceno nad 3, najuspešnejši pa so bili na višjih ravneh obveznih predmetov in področju fizike, biologije, geografije. Ravnateljica Gimnazije Ormož mag. Blanka Erhartič je v ponedeljek, 15. julija 2013, vsem dijakom in učiteljem ob velikem uspehu iskreno čestitala. Po pogovoru
Maturanti, njihovi straši in učitelji so na dan razglasitve rezultatov bili izjemno ponosni, srečni in zadovoljni, saj so z voljo, delom in znanjem našli pravo pot Gimnaziji Ormož. Kljub temu da so majhni, se z maturitetnimi rezultati lahko pohvalijo, saj podirajo slovenske povprečne vrednosti in dokazujejo, da zmorejo biti boljši in izjemno uspešni. <
Letošnji maturanti
Uspeh ormoških violinistk na 4. Festivalu mladih violinistov
Prof. Eleonora Bruk
Vi
Soboti.
soboto, 13. 04. 2013, je potekal 4. Festival mladih violinistov,«Jaz imam pa goslice«, v Murski
Festivala so se udeležile učenke Glasbene šole Ormož v prvi in tretji kategoriji in pridobile naslednje nagrade:
Anemari Horvat, 1. r. violine -SREBRNO priznanje, Asja Kumer, 1. r. violine -BRONASTO priznanje, Alina Planine, 1. r. violine -BRONASTO priznanje in Pia Šek, 3. r. violine -BRONASTO priznanje.
Prekmurski festival mladih violinistov je v naši regiji zelo pomemben, saj ponuja priložnost mladim violinistom da pokažejo in izmenjajo svoje muzikalne in tehnične veščine na instrumentu.
Učitelji pa ob vsem tem seveda doživi-mo tudi ponos, ko učenec osvoji nagrado in ko se poplačajo meseci trdega dela, garanja in pridnega vadenja.
Čestitam Anemari, Asji, Alini in Pii in jim želim, da še naprej uživajo z glasbo. ^
Foto: Eleonora Bruk
Anemari Horvat, I. kategorija - SREBRNO priznanje
90 let PGD Cvetkovci
Alenka KORPAR in Branko HERGULA_
Kjer je volja, tam je pot. Rek, ki ponazarja 90-letno delo PGD Cvet-kovci, v katero se od njegovega začetka včlanjuje že peta generacija.
tako smo za lažje ustvarjanje ponudili tri teme, in sicer: GASILCI - NAŠI PRIJATELJI, V NESREČI NISI SAM ter MED OGNJEM IN VODO. Likovna dela smo razdelili v 4 skupine: predšolski otroci,
V soboto, 22. 6. 2013, je PGD Cvetkovci slavnostno počastilo 90 let svojega delovanja. Praznovanja so se udeležili številni visoki gostje, gasilci in vaščani vasi Cvetkovci in Osluševci. V čast 90-letnice društva je bila formirana parada gasilcev, v kateri je sodelovalo 18 praporjev društev in 130 gasilk in gasilcev iz sosednjih in prijateljskih gasilskih društev. Vse prisotne je pozdravil predsednik PGD Cvetkovci tov. Slavko Venta, iz Občine Ormož je prisotne nagovoril župan Občine Ormož g. Alojz Sok, slavnostni govornik je bil predsednik nadzornega odbora GZS tov. Matjaž Markovšek. V bogatem kulturnem programu so nastopali moški, ženski in otroški pevski zbor iz vasi Cvet-kovci in Osluševci, kroniko društva pa so skozi dramsko igro v treh dejanjih prikazali člani PGD Cvetkovci.
Likovna razstava
Veličino jubileja smo pokazali tudi s postavitvijo izvirne likovne razstave, s katero smo želeli pritegniti k razmišljanju o pomenu gasilstva tudi predšolske in šoloobvezne otroke.
K sodelovanju smo z likovnim razpisom povabili vrtce in šole z območja Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Na razpis se je odzvalo 7 zavodov, in tako smo razstavili več kot 70 likovnih del. V razpisu smo zapisali, da lahko likovne izdelke izdelajo v vseh likovnih tehnikah, oblikovanih na ploskvi. Prav
učenci prvega triletja, učenci drugega tri-letja in učenci tretjega triletja. Med vsemi prispelimi likovnimi deli je štiričlanska komisija izbrala tri najboljše izdelke iz vsake skupine.
Nagrajence smo na svečanem odprtju, ki se je odvijalo v veliki dvorani gasilskega doma, nagradili s priznanji, ob koncu leta pa jih bomo nagradili še z jubilejnim koledarjem, v katerem bodo predstavljena nagrajena likovna dela.
Zgodovina društva
PGD Cvetkovci je bilo ustanovljeno 18. 11. 1923, ko se je na ustanovnem občnem zboru zbralo 26 mož iz vasi Cvetkovci. Prvi predsednik društva je bil Franc Petek. Do sedaj je funkcijo predsednika opravljalo 13 mož, funkcijo poveljnika pa 6 mož. Gasilsko društvo se skozi desetletja ni razvijalo le na organizacijskem področju, pač pa je bilo s svojimi prostori središče kulturnega ustvarjanja Cvetkovčarjev, še posebej po 2. svetovni vojni, ko se je k orodišču pri Tomažičevih dogradila dvorana z odrom.
Največji napredek, ki temelji na predhodnem 60-letnem delovanju, je doseglo društvo v zadnjih 30 letih. Ker je bil prvi gasilski dom na neprimerni lokaciji, ob zelo prometni cesti, se je porodila zamisel o gradnji novega gasilskega doma. Zemljišče na novi lokaciji sta podarila Franc Munda in Andrej Muhič. V tem času je PGD Cvetkovci vodil Anton Dominko. Gradnja nove stavbe je trajala 15 let, saj v tistih časih ni bilo nobenih pomoči od strani GZ ali občine. Vse smo morali ustvariti vaščani sami. V času osamosvojitvene vojne smo dobili novo orodno gasilsko vozilo TAM. V letih od 2000 do 2010 je društvo nabavilo dve novi gasilski vozili, večje, z vodo GVV-2, in gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1. Veliko se je vlagalo tudi v opremo operativne enote in v gasilski dom. Tako smo danes zelo dobro opremljeni na operativnem področju, posodobili in funkcionalno opremili pa smo tudi gasilski dom. V društvu imamo zelo dobre tekmovalne enote, izstopa tekmovalna enota člani A. Društvo trenutno šteje 140 članov in pokriva požarni rajon vasi Cvetkovci in Osluševci južno od železniške proge.
Svečanost ob 90-letnici se je sklenila z druženjem in s plesom ob zvokih ansambla Spev. ^
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
OBVEŠČAMO
Ormoške novice_1
Občina Ormož na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) - v nadaljevanju pravilnik, objavlja naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ
listo A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine:
Ime in Priimek	Naslov
Muharemovij Senada	Lešnica 14/a, 2270 Ormož
Černezel Darko	Lačaves 20,2276 Kog
Zobovič Katja	Dravska ulica 7, 2270 Ormož
Nipič Maja	Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja
Part Jani	Sp. Ključarovci 17, 2274 Velika Nedelja
Lipnik Jože	Žvab 17, 2259 Ivanjkovci
Horvat Ivanka	Kerenčičev trg 12, 2270 Ormož
Zidarič Petra	Pušenci 12/a, 2270 Ormož
Munda Boštjan	Kajžar 69, 2275 Miklavž pri Ormožu
Šnajder Romana	Kolodvorska cesta 1, 2270 Ormož
Lupinšek Mirko	Skolibrova ulica 6, 2270 Ormož
Moravec Franc	Cvetkovci 91, 2273 Podgorci
Vozlič Mira	Sodinci 80, 2274 Velika Nedelja
Lazar Josip	Mihalovci 21, 2259 Ivanjkovci
Špešič Ksenija	Ptujska cesta 2/a, 2270 Ormož
Putarek Karolina	Cvetlična Ulica 2, 2270 Ormož
Vojsk Avguština	Hum 14, 2270 Ormož
Belšak Emil	Runeč 26, 2259 Ivanjkovci
Krajnc Ivan	Velika Nedelja 9, 2274 Velika Nedelja
Fras Dušan	Kajžar 62, 2275 Miklavž pri Ormožu
Zelenko Jožef	Cerovec Stanka Vraza 15, 2259 Ivanjkovci
Novak Daniel	Runeč 27, 2259 Ivanjkovci
Škvorc Metka	Rakuševa 9, 2270 Ormož
Barin Turica Jože	Skolibrova ulica 8, 2270 Ormož
Pleh Irena	Sodinci 35, 2274 Velika Nedelja
Krasnic Viktor	Hardek 4, 2270 Ormož
Plavec Lidija	Loperšice 15, 2270 Ormož
Niedorfer Štefanija	Litmerk 4, 2270 Ormož
Banfič Simona	Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja
Vsi udeleženci javnega razpisa prejmejo na podlagi navedenega seznama ustrezno odločbo.
Ormož, dne 10.09.2013
Mladi o pomenu Drave
Projekt Kolesarska in sprehajalna pot v Krajinskem parku Jeruzalem zanesljivo napreduje
Karolina Putarek
V okviru projekta Kolesarske in sprehajalne poti v Krajinskem parku Jeruzalem, ki ga izvajajo Občini Ormož in Ljutomer, Prleška razvojna agencija ter Lokalna akcijska skupina Prlekija, je v avgustu na Svetinjah potekala prva delavnica na območju Občine Ormož. Projekt, vreden nekaj manj kot 26 tisoč evrov, namreč že od vsega začetka vključuje prebivalce območja, kjer bo umeščena trasa nove kolesarske in sprehajalne poti. Kot je že
bilo povedano ob podpisu pisma o nameri v marcu 2012, predstavlja projekt nov pristop iskanja trajnih rešitev in obenem motivira lokalno prebivalstvo. Udeleženci včerajšnjih delavnic v Vinoteki na Svetinjah so tako predlagali, da se v program vstavi ureditev kolesarske poti in ob tem ureditev hodnika za pešce ob približno 5 kilometrov dolgi cesti od Svetinj na Jeruzalem. Poleg tega pa so predlagali tudi podaljšanje trase čez Pavlovski Vrh do Lahoncev in preko Runča. Takšne delavnice so bile tudi pri
Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje // LIVERDRAVA in
Bia Rakar, projektna koordinatorica za izobraževanje in stike z javnostmi//SIMARINE-NATURA
Uspešno se je končal že 23. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga je organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Tabor, ki je letos potekal na OŠ BREG na Ptuju, se je izvajal v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega eko-sistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).
Mladi so se na taboru učili prepoznati ptice in načine za njihovo raziskovanje, seznanili so se z naravovarstveno tematiko ter izmenjevali ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo. Raziskovanje je potekalo od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur.
Tabora se je letos udeležilo triindvajset udeležencev iz vse Slovenije. Delo je potekalo v šestih skupinah, ki so jih vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Udeleženci orni-tološkega tabora so raziskovali na območju reke Drave. Vse skupine so si tudi ogledale Naravni rezervat v nastajanju, ormoške lagune in Ormoško jezero. V večernih urah smo skupaj popisovali pegaste sove, pod-hujke, čuke in velike ter male uharice.
Drugega julija so v prostorih OŠ Breg udeleženci širšo javnost seznanili s potekom dela, z novimi ugotovitvami in s poučnimi ter z zabavnimi izkušnjami. Predstavitve se je udeležilo več kot 80 poslušalcev.
Mladinski ornitološki raziskovalni tabor 2013, Ptuj
Pomen prisotnosti vodne in obrežne vegetacije stoječih voda za prehranjevanje, gnezdenje in vrstno pestrost ptic nam je predstavila skupina, ki se je posvetila proučevanju ptic stoječih voda. Med raziskovanjem breguljk, najmanjših evropskih lastovk, so udeleženci spoznali pomen stare struge reke Drave za gnezdenje te močno ogrožene vrste, uvrščene na rdeči seznam. Našteli so več kot 800 aktivnih rovov bre-guljk. Skupina, ki je raziskovala razlike med naravno in umetno strugo reke Drave, je ugotovila, da se na naravni strugi zadržuje veliko več vrst in več osebkov kot na umetni. Najštevilčnejše so bile breguljke, udeleženci so jih popisali preko 100. Popisovanju galebov sta se posvetili dve skupini, raziskovali sta prenočišča in območja
hranjenja. S Ptujskega jezera, glavnega prenočišča galebov, se je večina osebkov v zgodnjih jutranjih urah odpravila po toku navzgor, proti prodiščem naravne strugi reke Drave, kjer so se tudi hranili. Največ galebov se je hranilo ob rekah in na smetiščih, kjer je hrana lahko dostopna. Udeleženci so v času tabora popisali preko 900 rumenonogih in rečnih galebov. V Sloveniji je črna štorklja ogrožena, ranljiva vrsta in zelo redka gnezdilka, ki v času gnezdenja živi zelo skrito. O redkosti te vrste se je prepričala tudi skupina, ki jo je opazovala, saj so jo videli le trikrat. Rački ribniki in mrtvi rokav reke Drave so se izkazali kot pomembna prehranjevališča te ogrožene in izjemno skrivnostne ptice. Na kratko o projektu:
Projekt z naslovom »Obnova rečnega eko-sistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« z akronimom »LIVEDRAVA«, ki ga vodi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, smo začeli izvajati septembra letos in bo trajal do 31.12.2017. Projekt je financiran od finančnega mehanizma EU LIFE +, ki je eden glavnih instrumentov za izvajanje evropske okoljske politike, zakonodaje in okoljskega akcijskega programa ter bo močno okrepil pomen ohranjanja narave.
Glavni cilji projekta, ki ga bomo izvajali na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi, so: (1) z renatu-racijami, naravovarstvenim upravljanjem in vzpostavljanjem zavarovanih območij ohraniti in izboljšati stanje populacij kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000 Drava, posebej ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom. (2) Zagotoviti trajno-stno upravljanje nižinske Drave, tako da bo hkrati zagotovljena protipoplavna varnost in pozitiven vpliv na naravovarstvene cilje območja Natura 2000; (3) izboljšati sodelovanje med ključnimi deležniki vzdolž nižinske Drave in (4) ozavestiti širšo javnost o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije.
Podrobnejše informacije o projektu so objavljene na spletni strani projekta: http:// ptice.si/livedrava/. Dosegljivi pa smo tudi na naslednjih telefonskih številkah in mail naslovih: Eva Vukelič 031652152 ali mail: eva.vukelic@dopps.si in Dominik Bombek 051395514 ali mail: dominik.bom-bek@dopps.si. a
Opazovanje ptic na zadrževalniku Medvedce
Brenholcu na Jeruzalemu, pri Belečevih v Železnih Dverih in v nekaterih drugih krajih, kjer naj bi vodila načrtovana kolesarska in sprehajalna pot. Po zbranih predlogih zainteresirane javnosti bo sledila izdelava idejnega načrta in vseh ostalih načrtov, ki so potrebni za prijavo na razpise za finančna sredstva. Izvajalci projekta računajo, da bi lahko bil projekt končan v letu 2015. a
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
!_Ormožke novice
OBVEŠČAMO
Energetsko svetovanje ENSVET
Dominik Pongračič, inžstr., energetski svetovalec v mreži ENSVET_
Ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov
Izbor načina ogrevanja in vrste ener-genta (beri kuriva) je še vedno najtežja odločitev investitorjev tako pri novogradnjah kot pri investitorjih, ki želijo dotrajan in zastarel kotel zamenjati s sodobnim kotlom, načinom ogrevanja ali pa zgolj zmanjšati vedno večji strošek družinskega proračuna, namenjenega za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Na težko odločitev vplivajo tako številna ponudba enega sistema, ponudba številnih sistemov in agresivnost, prevečkrat zavajanje ponudnikov, ki hvalijo vsak svojega »konja«, na drugi strani pa neodločnost, neznanje in žal tudi prevečkrat naivnost investitorjev.
Izbor ogrevanja na osnovi kuriva
Najprej je treba izbirati glede na
dostopnost do energentov, ki so na voljo in smiselni za investitorja. Zraven dostopnosti je treba poznati prednosti in slabosti, posluževanje, servisiranje, življenjske dobe. kurilne naprave, ki je vezana na ta energent. Dobro je poznati višino investicije, ki čaka investitorja za posamezno kurilno napravo. Na osnovi teh podatkov sledi primerjava koristne končne cene energije in izračun vračilnih dob, analiza in končna odločitev.
V tabeli spodaj so izračuni koristne cene energije, dobljene iz posameznega ener-genta, ki bi jo dobili za posamezno kurilno napravo ob znanem letnem izkoristku le-te.
energije, kljub višanju cen kuriv, ostajale vedno enake. Tako je mogoče iz tabele razbrati, da so najcenejši ener-gent za ogrevanje sekanci. Sledi samostojno ogrevanje s toplotno črpalko in tudi kombinacija toplotne črpalke s kakšnim drugim energentom. Polena in peleti prav tako sodijo med cenejše energente. Pri tem se jasno vidi, da so obnovljivi viri energije (OVE), kamor
spadajo vsi cenejši energenti, najcenejši vir ogrevanja.
Na drugi strani spadajo fosilna kuriva in električna energija med dražje ener-gente. Pri tem se tako splošna ocena, kot jo kaže podana tabela, vseeno ne more dati, saj tudi kurilna naprava z najcenejšim kurivom ali energentom ni nujno najboljša rešitev za vsak stanovanjski objekt. a
Zadnje desetletje so razlike koristne
Energent	Prodajna cena [EURO/enoto]		Kurilna vrednost [k W h/enoto]		Končna energija [EURO/kWhJ	Izkoristek [%]	Koristna energija [EURO/kWh]
Kurilno olje (ELKO)	1,052	E URO/I	10	kWh/l	0,1052	80	0,132
						90	r 0,117
Zemeljski plin do 1.500 m3	0,822	EURO/m3	9,4	kWh/m3	0,087	80	0,109
						90	r 0,097
Utekočinjeni naftni plin	0,97	EURO/l	6,95	kWh/1	0,140	80	0,174
						90	r 0,155
Polena - starejši kotel	55,00	EURO/m3	1725	kWh/m3	0,032	55	0,058
Polena - sodoben kotel	55,00	EURO/m3	1725	kWh/m3	0,032	80	0,040
Peleti	0,23	EURO/kg	5	kWh/kg	0,045	80	0,056
Sekanci	16,00	EURO/m3	700	kWh/m3	0,023	80	0,029
Ogrevanje z električno energijo					0,133	100	0,133
TČ 80% in 20% ELKO						izračun	0,045
TC 100%	0,12137	I		0,032		grel,št. 3,5	0,032
□
Klub
ormoških
ŠTUDENTOV
za vas pripravljajo
GLEDALIŠKI ABONMA2013/14 vOrmožu
5 mescev, 5 predstav, o bilo smeha in zabave od novembra20 13 do m arca2014. Info: www.mco.si NOVO: Možnost nakupa v dveh obrokih!
Naj vas v zimskih večerih grejesme3 vdoužbi najboljših!
Pošta na Kogu odslej v trgovini Milana Pevca
Karolina Putarek
Na Kogu so s prvim julijem odprli prvo pogodbeno pošto v okviru Poslovne enote Pošte Slovenije Maribor.
Kot je na odprtju povedala Katarina Potočnik, direktorica PE Maribor, je sicer v Sloveniji 15 takšnih pošt. Pogodbena pošta pa pomeni, da se dejavnost pošte združi s samostojno dejavnostjo izbranega pogodbenika, ki praviloma, ali vsaj v večjem obsegu, ne izvaja pošti konkurenčnih dejavnosti. Na Kogu bo tako odslej pošta delovala v okviru trgovine Milana Pevca. Poštne storitve bo opravljala ena delavka, sicer pa sta se za delo na pošti usposobili še dve domačinki, ki bosta za delo pri poštnem okencu vskočili po potrebi. Pošta bo odprta v okviru delovnega časa trgovine in ponuja vse
storitve, kot jih ponujajo vse ostale pošte v Sloveniji.
Tribarvnico so prerezali Katarina Potočnik, direktorica PE Maribor, Alojz Sok, župan Občine Ormož, in Milan Pevec, podjetnik in poštni pogodbenik. V kulturnem programu so zaplesali člani folklorne skupine DU ZARJA Kog. a
oto: Karolina Putarek
Društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem
in
Javna razvojna agencija Občine Ormož VAS VABITA, DA Z VAŠIMI VINI SODELUJETE NA OCENJEVANJU ZA
»NAJ ŠPRICAR« in »TURNIRJU MLADEGA VINA«
Ocenjevanje se bo odvijalo 25. 10. 2013 v gostišču Vinski Hram Brenholc na Jeruzalemu. Dve najbolje uvrščeni špricar vini ljutomersko - ormoških goric bosta dobili priložnost za prodajo v prireditvenem šotoru Martinovanja Ormož 2013.
Vzorce vina bomo zbirali do 24. 10. 2013 v gostišču Vinski Hram Brenholc na Jeruzalemu in na TIC-u Ormož. Vinogradniki bodo povabilo prejeli naknadno po pošti.
VEČ INFORMACIJ NA: www.martinovanje.si in www.ormoz.net, in 051 636 156 (Zlatko Zadravec)
Občina Ormož,
sonce Prlekij e
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
KOLEDAR PRIREDITEV

Koledar prireditev v Ormožu in okolici
SEPTEMBER
petek, 13. 9. 2013
ob 7.00, izpred gradu v Ormožu
Po Slovenski transverzali, (ženske po vrhovih Slovenske planinske poti)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
ob 18.00, Zidanica Malek
Vanjin vinski mnogoboj, vinsko-kulinarične zgodbe (predprijave obvezne)
INFO: Vanja Mramor, 041 715 543, mmm.vanja.si
nedelja, 15. 9. 2013
ob 17.00 Mestna graba Ormož
Ptujska super liga (člani): CARRERA OPTYL ORMOŽ : STOJNCI INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net
torek, 17. 9. 2013
od 10.00 do 16.00, Ormoški grad, Grajska pristava, grad v Veliki Nedelji
120 - letnica Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Dan odprtih vrat za individualne obiskovalce INFO: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 02 741 72 90
sreda, 18. 9. 2013
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Pravljična urica
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84
četrtek, 19. 9. 2013
18.00, občinska avla
Odprtje razstave fotografij Milene Zorčič: južna Etiopija INFO: Mladinski center Ormož, Rdeči križ Ormož
sobota, 21. 9. 2013
9.00 - 16.00, izpred gradu v Ormožu
Kolesarjenje -na Pohorje (Ruše-Areh-Šumik-Ruše) 45km INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Ob 10.30 Cerovec Stanka Vraza
Odkritje spominske plošče na Vrazovi rojstni hiši v Cerovcu Stanka Vraza
INFO: Slovensko etnološko društvo in Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Ob 17.00, nogometno igrišče Središče ob Dravi
Ptujska super liga (člani): NK SREDIŠČE OB DRAVI : CARRERA OPTYL ORMOŽ INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net
nedelja, 22. 9. 2013
ob 9.00, več prizorišč po Ormožu
Gasilsko regijsko tekmovanje za pokal Matevža Haceta INFO: GZ Ormož, gzormoz@siol.net
petek, 27. 9. 2013
ob 19.00, prostori Mladinskega centra Ormož
Potopisno predavanje- Danica Job in Sandra Bolčevič INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
petek, 27. 9. 2013 - nedelja, 29. 9. 2013 od 9.00, pred OOPZ Ormož
Sejem KOVITO - Sejem obrti, turizma, vina in kletarske opreme
INFO: OOPZ ORMOŽ, 031 335 142 ali 041 707 920
nedelja, 29. 9. 2013
ob 16.00, Mestna graba Ormož
Ptujska super liga (člani): CARRERA OPTYL ORMOŽ : VIDEM
INFO: NK Ormož,www.nk-ormoz.net
OKTOBER
petek, 4. 10. 2013
ob 18.00, bela dvorana Grajske pristave Ormož
Proslava ob svetovnem dnevu učiteljev INFO: Glasbena šola Ormož, www.gsormoz.si
ponedeljek, 7. 10. 2013 ob 18.00,Vrazova ulica 9, I. nadstropje
Začetni tečaj nemškega jezika I/III 20 - urni tečaj z možnostjo nadaljevanja Prijave do 23.9.2013
INFO: FIMA ZNANJE, 02 62 00 788, 031 767 435
torek, 8. 10. 2013
ob 18.00, Grajska pristava Ormož
Razstava ob 10. obletnici likovnih kolonij na Turistični
kmetiji Hlebec na Kogu
INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
sreda, 9. 10. 2013
ob 18.00,Vrazova ulica 9, I. nadstropje
Nadaljevalni tečaj nemškega jezika I/III 20 - urni tečaj z možnostjo nadaljevanja Prijave do 23.9.2013
INFO: FIMA ZNANJE, 02 62 00 788, 031 767 435 četrtek,10. 10. 2013
ob 18.00, bela dvorana Grajske pristave Ormož
Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, www.gsormoz.si
ob 18.00,Vrazova ulica 9, I. nadstropje
Nadaljevalni tečaj angleškega jezika I/III 20 - urni tečaj z možnostjo nadaljevanja Prijave do 23.9.2013
INFO: FIMA ZNANJE, 02 62 00 788, 031 767 435 petek, 11.10.2013
ob 18.00,Vrazova ulica 9, I. nadstropje
Začetnitečaj angleškega jezika I/III 20 - urni tečaj z možnostjo nadaljevanja Prijave do 23.9.2013
INFO: FIMA ZNANJE, 02 62 00 788, 031 767 435
sobota, 12. 10. 2013
zjutraj,izpred gradu v Ormožu
Zelenica in izvir Završnice
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož,
www.pdrustvo-mmormoz.si
sobota, 26. 10. 2013
19.00 Kulturni dom Podgorci
Podgorci pojejo in plešejo INFO: KD Podgorci
nedelja, 27. 10. 2013
zjutraj, izpred gradu v Ormožu
Martuljške gore
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož www.pdrustvo-mmormoz.si
ob 15.00, Mestna graba Ormož
Ptujska super liga (člani):
CARRERA OPTYL ORMOŽ : GEREČJA VAS
INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net
nedelja, 27. 10. - četrtek, 31. 10. 2013 ob 7.00 izpred gradu v Ormožu
Paklenica (plezalni vikend - mladinski tabor) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
NOVEMBER
nedelja, 3. 11. 2013 15.00, Mestna graba Ormož
Ptujska super liga (člani): CARRERA OPTYL ORMOŽ : HAJDINA NK Ormož, www.nk-ormoz.net
petek, 8. 11. 2013
ob 13.00, pred gradom v Ormožu
MARTINOVANJE V ORMOŽU
Otvoritev razstave pridnih rok , slavnostna razglasitev naj
špricarja naj mladega vina in naj potice
od 21.00, Martinov šotor na Hardeku
MARTINOVANJE V ORMOŽU Zabava z REBEKO DREMELJ INFO: www.martinovanje.si
sobota, 9. 11. 2013
ob 9.00, izpred gradu v Ormožu
Martinov pohod med Ormoškimi goricami INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
9.00-16.00,pred gradom v Ormožu
MARTINOVANJE V ORMOŽU
Jaz pa v gorice grem - šaljivi prikaz vinogradniških
običajev
Martinova tržnica z bogatim spremljevalnim programom INFO: www.martinovanje.si
ob 11.00, Martinov šotor na Hardeku
MARTINOVANJE V ORMOŽU 18. Tekmovanje godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla INFO: Glasbena šola Ormož, JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, www.martinovanje.si
od 16.00, Martinov šotor na Hardeku
MARTINOVANJE V ORMOŽU Zabavni program v šotoru Zabava s skupino MAMBO KINGS INFO: www.martinovanje.si
nedelja, 10. 11. 2013 ob 15.00, Mestna graba Ormož
Ptujska super liga (člani):
CARRERA OPTYL ORMOŽ : PODVINCI
INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net
ponedeljek, 11. 11. 2013 ob 8.00, ulice Ormoža
Martinov kramarski sejem INFO: Komunalno podjetje Ormož
četrtek14. 11. 2013
ob 18.00, bela dvorana Grajske pristave Ormož
Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, www.gsormoz.si
sreda, 20. 11. 2013
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Pravljična urica
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84
nedelja, 24. 11. 2013
izpred gradu v Ormožu
Glinščica (Primorska)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
petek, 22. 11. 2013 ob 18.00, Zidanica Malek
Vanjin vinski mnogoboj, vinsko-kulinarične zgodbe Predprijave obvezne.
INFO: Vanja Mramor, 041 715 543, mmm.vanja.si četrtek, 28. 11. 2013
ob 18.00, bela dvorana Grajske pristave Ormož
Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, www.gsormoz.si
Več informacij o dogodkih najdete na spletni strani www.ormoz.net. Podatke o prireditvah, ki jih objavljamo v koledarju prireditev in na spletu nam posredujte na tic.ormoz.grad@siol.net.
Začelo se je novo šolsko leto
Karolina Putarek
V Občini Ormož se je na prvi šolski dan v štiri osnovne šole, dve podružnični in eno za šolarje s posebnimi potrebami odpravilo 990 šolarjev; od teh je šolski prag PRVIČ prestopilo 95 otrok; 133 pa jih bo z letošnjim šolskim letom osnovno šolo končalo. Na Osnovni šoli Ormož, kjer imajo od 01. septembra tudi novo ravnateljico - dolgoletnega ravnatelja Bojana Burgarja, ki se je upokojil, je zamenjala Majda Pod-platnik Kurpes - imajo letos 371 šolarjev, od tega 46 prvošolcev in 55 učencev, ki osnovnošolanje končujejo.. Na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu je v novem šolskem letu 136 otrok, 9 v prvem razredu in 27 v devetem; na njihovi podružnični šoli na Kogu pa je letos 30 šolarjev, od tega so 3 v prvem razredu. Na Osnovni šoli Ivanjkovci je letos 137 šolarjev - 10 v prvem in 12 v devetem, na Osnovni šoli Velika Nedelja jih je
221 - v prvem razredu 14, v devetem 39; v njihovi podružnici osnovni šoli v Podgorcih pa je letos 70 šolarjev, od teh jih je 12 šolski prag prestopilo prvič. Na osnovni šoli Stanka Vraza Ormož - na šoli za
otroke s posebnimi potrebami - pa je letos 25 otrok, od teh je v prvem razredu eden. Na ormoški gimnaziji imajo v šolskem letu 2013/2014 97 dijakov, 23 se jih je vpisalo v prvi letnik, 13 pa je maturantov. <
Občina Ormož, sonce Prlekije
:_Ormožke novice
KRIŽANKA - RAZVEDRILO

TRI LETA STARA ŽIVAL
REGULATOR
CAS BREZ VOJN
TRMOGLA-VEC
SLOVENSKI ALKIMIST
(JANEZ, FRIDERIK)
GRŠKA NIMFA, ORFEJEVA ŽENA
SOGLAS-NIKA V TONI
PRELEST, CAR
FRNIKOLA
SPELE-OLOG
SLOVENSKI NOVINAR ŽERDIN
SLOVENSKI GLASBENIK, ZBOROVODJA (IVAN)
BAKTERIJA V OBLIKI KROGLICE
ANGLEŠKI GLASBENIK IN PEVEC
BRITANSKI IGRALEC (ALAN, »GRK ZORBA«)
PLEŠAVOST
SLOV. LIT. ZGODOV. (ALOJZIJ)
HITROSTNA TEKMA
DENARNI ZAVOD
SLOVENSKI PREDSEDNIK DRŽAVE PAHOR
PLEMENSKO GOVEDO
OSEBNI DOHODEK
HRVASKI PUBLICIST KERŠOVANI
SLOVENSKI RADIJSKI REŽISER JAN
JAPONSKO MESTO NA HONŠUJU
SLOVENSKI FILOLOG ŠKERLJ
GRAFICNO PODJETJE
BRITANSKI PEVEC JONES
IGRALEC MOŠTVENIH ŠPORTOV
EDVARD GRIEG
JEZERO V TURCIJI
OBLACILO DOLOČENE SKUPNOSTI
NEVARNA SLABOST, NAPAKA
MESOJEDA RASTLINA
KULTURNE RASTLINE ISTE VRSTE
GOROVJE V MJANMARU
KORALNI OTOK
MUSLIMANSKO SVETO MESTO V NILOVI DELTI V EGIPTU
MODNA UMETNOST
AFRIŠKI PTIC, ZAPLJUNKAR
ELEMENT (OKRAJŠ.)
ROPARSKI DELFIN
OBDELOVALEC LESA ZA OSTREŠ.
SLOVENSKI GEOLOG (BORIS)
RADIOAKTIVEN ŽLAHTNI PLIN
KMECKO ORODJE, VLACA
ETIOPSKA DENARNA ENOTA
DIRKALNI AVTOMOBIL
TEPCEK, MEVŽA
SLOVENSKI NOGOMETAŠ (JANI)
ZALOŽNIK
NA AVSTRIJS. KOROŠKEM (MATIJA)
SADNI ŠKODLJIVEC
KACA VELIKANKA UDAV
NEKDANJA VALUTA V SLOVENIJI
LIRSKO EPSKA PESEM
IVO DANEU
GLAVNO MESTO KORZIKE
NAJBOLJ
ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ
GRŠKA MUZA PETJA
DENARNA VREDNOST
3
P & F JERUZALEM ORMOŽ d.o.o.
Kolodvorska cesta 11	Odpiralni čas:
2270 Ormož	Ponedeljek - petek: 8.00 - 16.00 h
www.pfwineries.com	Sobota: 8.00 - 12.00 h
Zidar Janez na zavodu za zaposlovanje. »Pet gradbišč sem vam že našel, kjer bi lahko delali, pa niste še nikjer začeli delati!«
»Saj nisem mogel! Pred vsakim gradbiščem je napis: »Vstop nezaposlenim prepovedan!«
»No, gospa,« reče akviziter, ki po domovih reklamira nov pralni prašek, » ali ni srajca postala angelsko bela po tem našem prašku?«
»Je, toda prej je bila karirasta!«
Učitelj: »Janezek, naštej mi tri živali iz Afrike!«
Janezek: »Lev in dva krokodila.«
»Očka, ali imajo davki res usta in zobe?« »Kje si pa slišal takšno neumnost?« »V trgovini je neki gospod rekel, da mu davki požrejo ves dobiček.«
Družba mladih Gorenjcev se po službi napoti v gostilno. Eden od njih pa reče: »Danes ne grem z vami!« »Zakaj ne?« ga vpraša eden od prijateljev. »Kaj nisi nič žejen?« »Sem, ampak sem brez denarja.« »Nič hudega. Vseeno lahko greš z nami. Saj ti ni treba nič naročiti.«
»Kaj boš delal v nedeljo zvečer?«
»To, kar vedno!«
»In kaj je to?«
»Trgal bom listke za loto!«
»Si že kdaj načrtoval dopust za eno leto vnaprej«?
»Zakaj pa? Kam, odloča moja žena, kdaj, pa šef!«
Policaj najde bankovec za sto evrov
in ga pokaže šefu. Šef si ga ogleduje...
Kmalu zatem ga vrže v ogenj. Policaj
začudeno vpraša:
»Zakaj je bilo pa to dobro«?
Šef: »Bankovec je bil ponarejen«.
Policaj: »Kako ponarejen«?
Šef: »Si že kdaj videl bankovec za 100
evrov s tremi ničlami«?
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka 11. 10. 2013, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V ponedeljek 14. 10.2013 bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je podjetje P & F Jeruzalem Ormož d.o.o. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož.
1.	nagrada: vino Muškatna penina 3 l,
2.	nagrada: dvojček vin Jeruzalem Terase in Trami-nec (2x0,75l)
3.	nagrada: knjiga iz Ormoža v Jeruzalem.
Rešitev križanke št. 21, JUNIJ 2013
Vodoravno: SPLAVAR, TROPINE, AV, TLAK, KRAP, IKA, SITKA, ČAR, SALUT, IŠTAR, KRIPTON, EREK, ALGE, AJDA, NA, LE, RISAR, ZID, ASAMA, ADANA, RASA, ŽITAR, PRERIS, BAR, LINK, TKALEC, AŽ, ELIA, EPIK, MARTULJEK, TA, ENA, KOSITRAR, NAT,ANAS, STO
Geslo iz osenčenih polj se glasi:
SUPERMARKET KRAP
Nagrajenci:
1.	nagrada: Jože Kosec, Dobrava 14, 2270 Ormož
2.	nagrada: Stanko Hodžar, Ptujska cesta 2 a, 2270 Ormož
3.	nagrada: Sayda Murshed, Sp. Selnica 11 c, 2352 Selnica ob Dravi
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
ZGODILO SE JE	5

Srečanje upokojencev MZDU Ormož
Mirko Novak
Medobčinska zveza DU Ormož je tudi letos organizirala tradicionalno srečanje članov. »Dekleta in fantje« so se 2. junija 2013 zbrali pri ribniku v Ormožu. Preko 600 udeležencev sta »pričakala« šotor Občine Ormož in takoj ob prihodu tudi udarna muzika godbenikov iz DU Ivanjkovci.
Po uradnih pozdravnih nagovorih župana Občine Ormož g. Alojza Soka, župana Občine Središče ob Dravi g. Jurija Borka, župana Občine Sv. Tomaž g. Mirka Cvetka in gospe Daše Ždrnja iz Delfina - Izola, je sledil bogat kulturni program. Najprej so prisotne ogreli člani pihalne skupine iz Ivanjkovcev. Ubrano so v nadaljevanju zapeli pevci skupine Vrtnica iz DU Zarja
Zbralo se je preko 600 udeležencev
Kog. In potem je nastopil še Tine Lesjak s svojimi pevci s Pohorja. Vsi nastopajoči so poželi bučen aplavz. MZDU je podelila tudi 8 priznanj najzaslužnejšim članom iz društev upokojencev. Sledilo je veselo druženje ob zvokih ansambla POLET.
Za telo pa so, kot že vrsto let, poskrbeli kuharji restavracije »GASTRO« Marjana Skoka s Ptuja.
Organizacija srečanja zahteva veliko priprav in tudi določenih finančnih sredstev. Največ so, kot že vrsto let, prispevali župani vseh treh Občin - največ pokrovitelj, župan Občine Ormož g. Alojz Sok. Nekaj
sredstev smo dobili tudi od sponzorjev: Delfin Izola, Carrera, Jeruzalem Ormož P&F, Zavarovalnice Maribor in Jeruzalem Ormož SAT. Vsem še enkrat velika hvala. Prireditveni prostor (šotor) smo pripravili skupaj z RD Ormož, saj so oni dan prej proslavljali 60-letnico družine. Prav tako so pri pripravi in izvedbi srečanja sodelovali tudi člani DU Ormož (šotor, mize, program, pomoč pri strežbi), saj so bili letos domačini. Tudi njim hvala. Ob koncu so si udeleženci zaželeli vse dobro in nasvidenje na 30. jubilejnem srečanju 2014. <
Praznično leto za KORK Vinski Vrh
Majda Vogrinec
V mesecu aprilu smo počastili 60. obletnico delovanja Krajevne organizacije RK Vinski Vrh in 60 let krvodajalstva v Sloveniji. Dogodek je potekal 27. aprila. Dokazujemo, da smo organizacija, ki se že 60 let trudi narediti nekaj dobrega za soljudi. Praznujemo skozi vse leto. Prvo soboto v juniju smo člane popeljali na enodnevni izlet na Pohorje , kjer smo si ogledali velik del prelepega hribovja, ki ga žal premalo poznamo, čeprav ga v daljavi gledamo vsak dan. Na Andrejevem domu »Pajk« so nas pričakali ob 9.00 uri in nas okrepčali z dobro pohorsko mineštro, nakar je sledila vožnja z avtobusom po prečudoviti pokrajini. Bili smo na Glažuti, pri Ruški koči, ogledali smo si Areh, cerkev svetega Bolfenka, podali smo se proti vzpenjači in imeli iz ptičje perspektive prelep pogled na Maribor. Spremljala nas je sreča, saj smo prav to soboto imeli možnost za brezplačno vožnjo z vzpenjačo. Nepozabno! Po ogledu vseh točk in znamenitosti smo se podali nazaj na dom Pajk, kjer smo praznovanje obogatili z velikim
samopostrežnim piknikom in živo glasbo. Za popestritev popoldneva smo igrali tudi različne igre, zaplesali in zapeli. Vse, kar se je dogajalo potem, pa bodo povedali člani, ki so se udeležili piknika. Dobre volje je bilo na pretek, prav za vsakega kaj. Teden dni po izletu pa je bilo tradicionalno
srečanje krvodajalcev in prostovoljcev v Veržeju, ki se ga člani naše Krajevne organizacije vsako leto udeležijo v zelo lepem številu. Skupaj preživijo lep dan, dan za razvedrilo, ples in pogovor. In če je slavnostno, naj bo slavnostno do konca. Gospoda Franca Plohla, najstarejšega aktivnega člana v naši organizaciji, smo predlagali za bronasto plaketo Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu. Plaketa mu je bila podeljena na proslavi ob krajevnem prazniku.
Gospod Plohl je eden od glavnih pobudnikov in ustanoviteljev omenjene organizacije, ki uspešno deluje od leta 1963. Opravljal je delo blagajnika društva od leta 1963 do 1985. Bil je med ustanovitelji in pobudniki krajanov Vinski Vrh in Veliki Brebrovnik, ki so se soglasno odločili, da bodo delovali na območju teh dveh vasi v KS Miklavž pri Ormožu. V lokalnem okolju so spremljali življenje ljudi in aktivno reagirali na pojave stisk in
nemoči, še posebej otrok in starejših. Bil je pobudnik krvodajalcev in sam daroval kri 24-krat. Ni bilo hiše, v kateri ne bi bilo člana Rdečega križa. Vsi družinski člani so se pridružili organizaciji in s članarino podprli delovanje. Vse do danes se je ohranila ta medgeneracijska vez s KORK Vinski Vrh, saj so danes člani že otroci, vnuki in pravnuki.
Gospod Plohl je član s srcem in hvaležni smo mu, da je toliko let skrbel za dobro finančno stanje društva. Trudili se bomo, da bomo vse to delo nadaljevali za dobro ljudi.
Če želite solidarno prispevati, se nam pridružite, zelo smo veseli novih članov. <
Postavitev klopotca pri vaškem domu na Lešnici
Ludvik Hriberšek
Kulturno rekreacijsko društvo Leska je v soboto, 10.08.2013, pri vaškem domu na Lešnici pripravilo postavitev klopotca. Uvodni nagovor je imel predsednik društva Franc Rajh, ki je poudaril pomen druženja in spregovoril o dejavnostih društva. Seveda je bilo za jedačo in pijačo poskrbljeno, prav tako za živo glasbo, Trio TROP. Melodije so bile imenitne za v uho, igrati na novi Brankovi prikolici pa tudi ni tako enostavno. Tudi botra klopotca Majda Lukner iz podjetja Fiposor iz Ormoža se je dobro izkazala z denarnim prispevkom, jaz pa sem v šali rekel: »Glede na vedno zahtevnejšo zakonodajo tudi na področju kmetijstva, bo vedno več kmetij potrebovalo računovodske storitve in»kumstvo« prav pride.«
Jožko je seveda klopotec dodelal tako, da ne bo nobenih pripomb, in ko je bil klo-potec postavljen, je tudi prav neverjetno, od kod, rahel veter pognal klopotec. Pomoč od zgoraj?
Člani društva so se veselili še pozno v noč in dokazali, da tudi v dolini tihi pesem klopotca naznanja bližajočo se trgatev. Ker postaja postavitev klopotca tradicionalna, smo člani društva Leska prepričani, da je že lanskoletna postavitev klopotca prispevala k boljšim pridelkom ne samo grozdja, ampak tudi ostalih poljščin, saj smo v preteklosti z obliko klopotca (šestperesni) nekoliko spremenili klimatske razmere v naši dolini. Ko se drugod srečujejo s sušo, naša koruza raste, kot da smo v sedmih nebesih, in ni ne duha in sluha o suši. <
Klopotec, ki dela čudeže, s člani društva Leska
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013
[•J J i i r«M :< --W i T« Vi [KJ
ZADNJA STRAN
21. MARTINOVANJE
V ORMOŽU
8. in 9. novembra
www.martinovanje.si
nje.si
PROGRAM:
Lokacija: Grad Ormož in Martinov zabavni šotor na Hardeku
Petek, 8. 11. 2013
GRAD IN GRAJSKA PRISTAVA:
10.00, 12.00, Vodeni ogledi gradu in Grajske pristave Ormož
14.00H 11	^hh
11.00, 13.00, Ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacija vin
15.00 (pričetek ogleda na vhodu pri grajskem parku)
11.30 Delavnica v okviru projekta Vino: Vino in kulinarika - uvod v sommelierstvo (v Gimnaziji Ormož)
13.00 Otvoritev razstave pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot
13.00 - 18.00 Razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot
13.00 - 20.00 Festival vina v Unterhundu - degustacija vin
15.30 - 17.00 Ustvarjalna delavnica za otroke
17.00 Slavnostna razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar, mladega vina in potic
MARTINOV ZABAVNI ŠOTOR:
od 21.00 Zabava za vse mlade in mlade po srcu z REBEKO DREMELJ
Sobota, 9. 11. 2013
GRAD IN GRAJSKA PRISTAVA:
9.00 10. Martinov pohod med Ormoškimi goricami 2013
9.00 - 12.00 Muzejski vikend z delavnico/prireditvijo za otroke
9.00, 11.00, Ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacija vin
13.00, 15.00 (pričetek ogleda na vhodu pri grajskem parku)
9.00 - 16.00 Martinova tržnica s kulturnim programom
9.00 - 17.00 Razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot
9.00 - 18.00 Festival vin v Unterhundu - degustacija vin
10.00 - 10.30 Skupne skladbe godb sodelujočih na 18. tekmovanju godb Slovenije (v primeru slabega vremena v Martinovem zabavnem šotoru)
10.30 Otvoritev razstave del iz likovne kolonije »Malek 2013«
12.00 Jaz pa v gorice grem - šaljivi prikaz vinogradniških običajev s KRSTOM MOŠTA
12.00, 14.00 Vodeni ogledi gradu in Grajske pristave Ormož
14.00 - 16.00 Ustvarjalna Martinova delavnica z glino za vse generacije
MARTINOV ZABAVNI ŠOTOR:
11.00 18. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla
od 16.00 Zabavni program v šotoru - šaljivi prikaz vinogradniških
običajev s KRSTOM MOŠTA, folklorne skupine, ljudski godci...
od 21.00 Zabava za vse generacije s skupino MAMBO KINGS
Vzporedne prireditve (sobota)
Vožnja s turističnim vlakcem po Ormožu
Srečanje z Martinom pred Sokolano v Središču ob Dravi
Brezplačni vodeni turistični ogledi po vinskih cestah Ormoža za organizirane skupine
Gasilski muzej iz Miklavža pripeljal v Ormož vozilo TAM Pionir
Mirko Fekonja,
vodja gasilskega muzeja V PGD Miklavž pri Ormožu
Dne 21.7. 2013 smo na GZ Ormož počastili 42. dan gasilcev GZ Ormož. Prireditev je potekala v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Miklavž pri Ormožu. Na dnevu gasilcev so bila prisotna vsa gasilska društva GZ Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Svečanost pa so s svojim obiskom polepšali tudi prisotni vabljeni gostje.
V paradi, ki je potekala po centru Miklavža, je sodelovalo 150 gasilcev, gasilk in gasilske mladine. Predstavljena so bila tudi vozila Gasilske zveze Ormož. Parado gasilskih vozil, ki je potekala od Vinskega Vrha proti Miklavžu, pa je presenetila tehnična intervencija in vozila PGD Ormož so morala takoj zapustiti dogajanje; ormoški gasilci so odhiteli na intervencijo. Gasilski muzej pri Miklavžu pa je pripravil prijetno presenečenje in iz Muzeja Oldteimer Šardi iz Selnice v Republiki Hrvaški pripeljal gasilsko vozilo TAM Pionir. TAM Pionir je namreč prvo novo kupljeno gasilsko vozilo v Gasilski zvezi Ormož po drugi svetovni vojni.
Čeprav društvo takrat ni imelo zagotovljenih sredstev, so dali avtomobil v nadgradnjo, ki ga je opravilo podjetje Avtoobnova Šempeter pri Gorici. Na novi orodni voz TAM Pionir je bila montirana tudi raztegljiva lestev.
Prevzem vozila leta 1960
Slovesnost ob prevzemu novega vozila TAM Pionir je potekala na Kerenčičevem trgu oktobra 1960. V letu 1976 se je PGD Ormož odločilo za prodajo gasilskega vozila TAM Pionir z lestvijo in motorne brizgalne »Sora«. Oboje
Franček Vrečar
so prodali Gasilskemu društvu Martinuševec v Republiko Hrvaško za skupno ceno 40.000,00 din.
V letu 2002 je Oldtaimer muzej Šardi odkupil gasilsko vozilo, ki je bilo takrat v zelo slabem stanju. Vozilo je danes v celoti restavrirano, vozno in je sedaj hranjeno v muzeju v Selnici. Ker je vozilo v izredno dobrem stanju, smo gasilci iz Miklavža vozilo pripeljali po 37 letih pred gasilski dom v Ormož, kjer je bilo njegovo prvo domovanje. Mimogrede pa smo obiskali še Frančeka Vrečarja, ki je novo vozilo pripeljal v Ormož leta 1958 in ga tudi vozil na skoraj vse intervencije po vsej občini Ormož.
Frančeku so se od ganjenosti prikazale solze. Nemudoma je skočil v hišo in si oblekel gasilsko uniformo iz tistih časov, ki jo še vedno ponosno hrani doma. Na uniformi ima pripeta tudi vsa visoka odlikovanja, ki jih je prejel kot gasilec.
Z velikim zanimanjem si je ogledoval vozilo in takoj povedal nekaj doživljajev in zgodb, ki so bili povezani s tem prekrasnim vozilom. Za vrhunec pa je Franček tudi sedel za volan in vozilo popeljal po ormoških ulicah. Kot je povedal, je bilo to zanj nekaj najlepšega, kar se mu je lahko zgodilo pri teh letih. Sedaj se mu je znova povrnil spomin na gasilstvo. <
Ormoške novice, Leto VI, številka 22, september 2013