Tedenske sisvlce. Pozor pred radikalnimi slcparji! Dne 3. juiija je izšla v Mariboru prva številka »Narodnega Gospodarja«, ki je glasilo slovenskih radikalov za mariborsko blast. List nosi isto glavo kakor »Slov. Gospodar«. Radikali so glavo »Slov. Gospodarja« fotografirali in napraviti za svoj list čisto isto v namenu, da bi na ta način slepiH nevedne čitatclje. Ako kupiš naš list, potem moraš odločno zahtevati »Slov. Gospodarja«, ker list pod naslovom »Narodni Gospodar« je glasilo Pašičevih slovenskih radikalov. Radikalno glasilo stane celoletno 52 D, izhaja enkrat na teden, »Slov. Gospodar« pa stane letno samo 32 D. Radikalno slepiio je torej za 20 D dražje in za cele štiri slrani manjše, nego »Slov. Gospodar«. Čitatelji »Slov. Gaspodarja« in somišljeniki, ako vam bodo poslali >Narodnega Gospodarja«, vrnite ga takoj, da ne boste imeli neprilik radi plačila. Kaj in koliko zna radikalni »Naroani Gospodar«. — Koj v prvi številki je pokazal radikalni »Narodni Gospodar« kaj in koliko zna. List je namreč poleg glave malodane dobesedno prepisal iz »Slov. Gospodarja« št. 24. od 12. junija 1924 navodila za otčinske volitve in jih objavil kot svoj duševni proizvod brez navedbe vira, iz katerega je ukradel duševno blago. Pred dnevi smo pribili v »Straži« ,kako je demokratsko glasilo »Tabor« dobesedno prepisalo iz »Slov. Gospodarja« ravno ista navodila in jih objavilo kot ukradeno robov sedaj pa je isti tatinski greh zakrivil radikalni list »Narodni Gospodar. Sc pač poziia, da druži slovenske radikale in demokrate ista skupna vez — nepoštenost in duševna omejenost. »Narodni Gospodar« zna torej krasti, ta greh je dokazal že koj v svoji prvi številki. Kandidatne liste, ki jih glavarstvo po^ije zastopniku stranke nazaj v popravo, vrnite najpozneje v petih dneh dobro popravljene politični oblasti. Ako v petih dneh to ne storite, je cela lista neveljavna. Pazite! Prošnje v vojaških zadevah in informacije na podlagi obstoječih predpisov in zakonov v slovenščini in srbohrvaščini ,kakor vse pismene vloge na vojno ministrstvo bo delal proti mali odskodnini gospod pri uredništvu »Slov. Gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5. Navice iz Kaple. V ncdeljo, dne 2. t. m. se je vršil pri nas sliod SLS, kateri je bil prav dobro obiskan. Poročal je poslanec Pušenjak o političnem pcložaju in o delovanju narodne skupščine, osobito nam je osvetlil davčno politiko, katero vodi naša vlada. Isti dan nas je obiskal tudi davčni referent iz Slov. Gradca, po kapelsko imenovan »štajeršravba«; upamo, da so ga izvajanja naših mož, osobito g. župana prepričala, da nas je prehudo »šraufal« z dohodnino in da bo v bodoče malo bolj mil. Dobili sino r.ovega nadučitelja, v kratkem dobimo župnika — več let imamo samo provizorje Veselimo se prihoda novega župnika, ki bo gotovo vse moči zaslavil v naš prid in povzročil rešitev mnogih zadev. Najbolj potrebujemo cest, ki bi nas zvezale z Dravsko dolino, ker smo vsled državne meje izgubili vsa prejšnja gospodarska središča. Čas bi bil, da se zgane i okrajni zastop r Marenbergu, kateri dosedaj m kazal dosti razumevanja za ceste ob meji. Nori zvonori t Šmartnu na Pohorju. Končno smo dočakali tudi pri nas dolgo zaželjeni dan! Dne 29. junija smo blagoslovili naša dva velika zvona, >cisc » 2105 kg in »ais« s 415 kg. »Fis« smo že imeli in tako j« sedaj naše novo zvonenje dobro ubrani in jasno doneči trizvok »cis-fis-ais«. 'Ni bila lahka reč, spraviti tako iežo gori na Pohorje! Osem parov volov je vleklo vob s težkim velikanom, štirje pari pa manjši zvon, jarme in bate. Pa smo tudi veseli in ponosni! Dvanajst slavolokov so poslavili fantje novim prijateljem, dekLeta so vso vas odele v cvetje in vence. Da so ves dan pokali lopiči in da je neumorno igrala naša šmartinska godba, to se razume. Ogromno ljudstva se je nabralo iz domače in sosednih župnij k cerkveni slovesnosti. Videli smo celo daljne Slivničane in Mariborčane. Blagoslovil je zvonove mil. g. kanonik in dekan slovenjebistriški, g. Jožef Cerjak, pridigoval pa je zvonom naš najboljši pridigar, monsignor dr. Medved. Domači gospod župnik je služil ob obilni asistenci slovesno sv. mašo. V pondeljek opoldne se ,je prvikrat oglasil veliki zvon, in ko je njegov jasni, polni, mogočni glas zaplul preko naših hribov in dolin — tedaj je zaostalo vsako delo, vse je prisluškovalo. Videl sem ljudi, ki so se solzili od veselja —. In odslej bodo šmartinski zvonovi zvonili ia oznanjali, Božjo čast, pa tudi slavo tistih, ki so zanje darovali, eni več, drugi manj. Naš priljubljcni gospod župnik Sinko pa si je s svojo požrtvovalnostjo in neutrudljivo skrbjo za zvonove postavil ne samo bronast spomenik v stolpu, ampak trajen večen spomenik v srcih svojih hvaležnih župljanov. Potrebna ceslna zveza. Poročilo iz Hrastovca pri Sv. Lenartu. Stara naša želja je, da se zveže Hrastovec čez Zgor. Vonciiio na Sv. Rupert z okrajno cesto. Z novo zvezo bi se nam pot v Maribor skrajšal za več kilomelrov. Naš vrli župan Fr. Vogrin je skupno z drugimi možmi začel na lastno roko graditi novo cesto. Pomaga mu okrajni zastop, oskrbništvo Hrastovca in občinarji. Smrt našega pristaša. Iz Vurberga nam poročajo žalostno vest, da je umrl posestnik na Višici, Mihael Tement. Rajni je bil veren katoličan, zvest pristaš SLS in že nad trideset let naročnik »Slov. Gospodarja«. Njegovo priljubljenost pri sosedih je pokazal pogreb, katerega se je poleg treh diihovnikov udeležila velika množica ljudstva. Dcmokratski priganjač' pri Sv. Ani v SIov. goricaK. žerjavov agent, advokat dr. Gorišek bi nas*po vsej sili rad zasužnjil demokratom. Pri nas ima najetcga posebnega hlapčeka, nekega Seyfrieda. Ta junak skače okoli in hvali liberalno advokatsko Žerjavovo robo, kakor tisti ljudje, ki so nekdaj v starih zlatih časih po sejmib vpili: »Vse za šesi! Samo 6 krajcarjev! Vse dobite za šest!« Ljudje se mu posmehujejo. Ob lanskih volitvab. je hodil Seyfried z »kangljico« okoli in na vsako drevo, plot in zid je pripopal list: »Volite demokrate«. —> Revček se je toliko trudil, da mu je zmanjkalo čevljev. Polbos je nato cingljal okoli. A mi Anovčani smo se mu rogali. Tudi sedaj je dobri striček Sevfried na GoriŠekovo koroando začel dirjati okoli, a zopet gai ljudje nočejo ubogati. Sraili se nam ta advokatski agent. Vsaj za podplate mu dajmo, da ne bo podoben desetemu bratu ali pa »večnemu čevljaiju«. Pogreb malonedeljskega gospoda župnika. Od Male Nedelje iporočajo: Kdo bi si mislil, da je naš goreči g. žiipnik na trojičko nedeljo zadnjič mašeral. Kako navdlušeno je pel, katko piobožno daroval swjo zadnjo daritev. Ko je bilo konec iiedelje, je biilo tudi konec nje-i gavega veselega razpolioženja tega dne, fconec njegovega zdraivja. Opolnoči ga je zadel na desni miožgans^ki strani mrtvoud. Izgubil je zavest, ohromela je desna roka in noga, zatisnil je oči. Začelo se je njegovo trpljeejc. Tuintam se je ma'lo zavedel ter ispregoVoril par besed. Po silruo faiudem &mrtinem blojiu je izdahnil 20. jnmija ab 7. uri zjutraj. Pogreb se je vršil v pondeljek, 23. t. m. ob jako številni udeležbi vernikov. Letpo je bilo gledati, ko se jc vila dolga vrsla žaLujočih proli pdkopališču. — Vkljuib zelo slabemu vremenu je korakalo v sprevodu 9 gasilcev, okoli 100 treljerednic in članic Dekiiške zveze ter belo dblečenih daklet s šoipki, ki so deževali na krslo, da je bila "vsa v cvetj^ti. Pred krsto je miolilo 18 duhovnih sobratov, 2 bogoslovca in 2 usmiljena brata. V cerkvi se je poslovil od rajnega mmogoč. g. dekan Weixl, pri odprteni grobu pa veleč. g. Magdič, župnik v Zgor. Sv. Kungoti, ki je delil s ipokojnim isto usodo pregnanstva iz Istre. Pri njegovem ganljivem slovesiu je ostalo suho malokatero oko. Gospod čemažar se je narodil na Gorenjsikein. v Železniikih 15. julija 1874. Za mesec dni b\i zagledal Abrahama, zato pa ga je že videl, ker je prišel, kakor smo preiprirani, v njegovo naročje. Župnikoval je skoro 20 let v Košlabani in Šmarju ipri Kopru. Le 8 mesecev je deloval pri Mali Nedelji, ipa si je, kakor je pokazal pogreb, osvojil v teku teh mesecev radi svoje Ijiubeznivosti, preporstosti in ¦vneme za čast božjo in zveličanje njemu izročenih duš srca večine župljanov. Bog mu bodi plačnik za trud, ki ga je irnel z namil Iz MoraTC pri Mali Nedelji. Naša samostojna tojska se pripravlja za občinske volitve v dveh armadah,  to se pravi, vložili so dve kandidatni listi. Pa ne znabiti zaradi kakih osebnih nasprotstev, marveč oni zasledujejo pri tem vse višje ideale, ki jih ni težko uganiti tistim, ki razmere poznajo. Prva armada je uniformirana z obleko Slovenske ljudske stranke, odnosno Kmečke zveze, ker je naša stranka svojo listo prej vloaila in je torej morala zadnja svojo firmo spremeniti. Druga armada si je pa nadela ime neke gospodarske stranke. Gotovo je, da se bodeta obe listi vezali. Pričakujemo trdno od našib volilcev, da bodo to s tujim perjem maskirano Kmečko zvezo vedeli ločiti od naše Slovenske ljudske stranke in bodo enim kakor drugim dali pri volitvah tak odgovor, kot ga za svoje zvito strankarsko delo v resnici zaslužijo. Opozarjamo, da bode naša" volilna škrinjica na prvem mestu. Obisk bele žene pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Prijazno Gibino obiskuje letos kaj pogosto bleda žena — ismrt. Še ni dolgo, ko je zamahtuila s svojo neusmiljeno fcoso po nedolžni glavici 9 letne Pavline Strajnšakove, je pa sedaj segla po sivi glavi starčeka Antona Cvetko. Pokojni je bil vrli mož, ki je z veliko potnpežljivostjo prenašal butaro svoje starosti in nekdaj svoje otroike vzgojil v krščanskem diihu. Edini sin je na domačiji posestnik, zvest naš pristaš, ena hči je usmiljenka, dru- ga <pa gospodinja rpri Sv. Ani na Krembergu. Počivaj t miru nedolžna Pavlina, rpočivaj v miru dobri starček! Poroka. Dne 23. junija je bila pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah poročena mladenka Lenka Horvat in vrle narodne hiše Horvatove z Antonom Simonič, kmetskim posestnikom v Trnovski vasi. Pri veseli svatbi so se gostje spomnili tudi revnih dijakov in zanje darovali znesek 130 D. Bog plati! Novemu paru dal Bog obilo rožič na pot! »Čitalnica« v Leskovca pri Ptuju je dne 22. t. m. prfcredila veselico s predistavo igre »Duh v krkonoškib gorah«, katera je dobro uspela. Kljub slabemu vremenu je bil obisik povoljen. Gostje so !bili nad okusno izdelanim odrom ptresenečeni. Ob sviranjiu ciganske godbe na lok iz Trakoštjana se je vršil ostali program z prosto zabavo <ob živahnem razpoloženju gostov. Vsa čast in hvala gre požrtvovalnemtu in agjilnemu predsednikii V. StoMasu ml., ikateri je labko za vzgled, kako se naj orje celina na društvenem polju. Pohvalno pa moramo omeniti tudi g. Goričana kot režišerja, vrle domače fante-igralce, nadalje gospoda Emerana Stoklas, kot desno roko predsednika, kateri se niso ustrašili nobenega truda, samo da pripomorejlo k dpbremu uspehu predstave. Le tako naprej. Več gastov. Kakršno življenje, takšno zasluženje .... Naš sta- ri znanec in prijatelj lista bivši učitelj Troha goji vro- eo željo, vstopiti v učiteljski stan. Po najnovejši odred- bi ministrstva prosvete je to mogoče le pri izvrstni oceni. Mi Haložani smo mu res napravili prvovrstno oceno, katero so obč. odbori poslali ne samo v belo LjubIjano, temveč tudi ministrstvu prosvete. Ocena, po kateri naj bi se Trohi vstop v prelepi učiteljski stan zabranil enkrat za vselej v smislu pregovora: ljudski glas, iožji glas! Izvedel je o tem, ter zagrozil, da bode spravil vse prizadete haloške odbornike v luknjo, kar se pa seveda nikdar zgodilo ne bo, ker ne živimo več v Hanibalovih časih. Ne samo haloško ljudstvo katero pridno vlači pred sodnijo, tudi učiteljstvo samo ne mara Trobe. Pred nedavnim časom je šel učiteljstvo, seveda brezuspešno, tožarit k šolski oblasti. Kcr ni imel dejster, se je posluževal izmišljotin. Hotel je pokazati že v naprej, kako strogi šolski vodja bo on, ako ga nastavijo. Istina je, da se po učiteljskih hrbtih da splezati precej visoko, ko bi ne bilo te preklicane — smole. Ni se še klju- ka, na katero je on pritiskal, do dobra ohladila, že je pritisnila na njo njegova zapuščena, žalostna in objokana ljubica z dvema otročičema, da si poišče svojo pravico, kakor Cankarjev hlapec Jernej. Reva je namreč zvedela, da se je g. T. poročil z učiteljico pri Sv. Andražu v Halozah, njo pa je pustil prav neusmiljeno in nekrščansko na cedilu. Danes se kesata obe in točita bridke solze; pa kaj je to njemu mar, ker Troha bil, je in ostane Troha. Sam se je pri baloškem ljudstru najhujše osovražil s tem, ker se vedno tožari. So stranke, s katerimi ima kar po več tožb za stvari, ki niso omenka vredne. Na prinier: za jerebičko, katera je bila pojedena pred 2 leti, so plačale kar štiri. osebe občutne globe razven sodnijskih stroškov. Haložani imamo dovolj dela in skrbi; tlačijo nas davki in razne uime in končno pa se naj še lasamo in preklinjamo za same otročarije in malenkosti s Troho, s. to haloško moro, katerega prav gotovo luna trka. Vsi vemo, da njenm vse te neštevilne tožbe ne prinašajo zaželjenega blagosl.ova, ker najeti si je moral veliko svoto denarja, da potolaži najnujnejše terjatve. Mislite, da se bo možicelj vendar že enkrat cpametoval? Konečno izjavljamo: do danes smo imenovali samo majhne odlomke iz njegovega življenja. Imamo pa zbran in pripravljen ves materijal in njegovega pustolovskega življenja. Če torej le še ne bo miroval in nas nehal vlačiti pred sodišče, bodemo prisiljeni zaropotati. Troha je prišel vendarle enkrat v pravo past; če bo torej še treba, ga bodemo prali, pa brez mila »Zlatorog« in likali tako dolgo, dokler ne postane »fejst« fant, a učitelj — pa nikdar več. Ako bode T. miroval, ga bodemo tudi mi pustili pri miru! Samostojna zahrbtnost pri volitri župana v Petrovčah. Volitev župana se je vršila 29. junija v Petrovčah. Bil je zopet izvoljen naš dosedanji zaslužni župan gosp. Anton Koren, posestnik t Petrovčah. Ker je Samostojna stranka dobila pri volitvah samo 6 odbornikor vkljub temu, da so prignali na volišče še oslepelega siromaka iz Drešinjevasi, a socijalistična delaTska stranka sedem odbomikov, pogruntali so jo samostojni generali, da se bo treba zvezati s socijalisti, d« na tak način dobijo ve- čino proti našim dranajstim odbornikom pri županski Tolitvi. Ker pa so socijalislični volilci zvedeli, kakšen pakt je skovan, so poskrbeli na merodajnen mestu, da se socijalistična stranka, oziroma njeni izvoljeni odborniki ne smejo vezati s stranko, katera je nekaka podružnica orjune. Res, prišla je od vodstva delavske organizdcije prepoved za kortipromis. Sedaj, kaj so napravili samostojni odborniki- na dan volitev? Glasovali so za soc. demokrata Ivana Zupanc, tov. delavca v Libojah, to je tisti Zupanc, ki se je vedno na prsa trkal, da še ima toliko »karakterja«, da se s Samostojno stranko rjikoli ne zveže, no pa ker živimo v dobi »bakšišev« je tudi Zupanc pozabil na svoj »karakter«. Samostojni pa si lahko v svoj album zapišejo besede: da kdor zabrbtne načrte svoje je koval, ta sam sebi grob je izkopal. ' Norice iz Št. Jošta na Kozjaku. Dne 25. junija je bila imenitna poroka. Aleš Borovnik, pd. Pušnik iz Kozjaka, čeprav šestdesetletnik, je poročil Frančiško Felicijan, pd. Kapucinarjevo ravno tam. Ker je bil imenovani ženin rojen na »Papeževem« gruntu in rodovine »Cesarjev« in je vzel za ženo »Kapucinarjevo«, je bilo umestno, da se je visokim naslovom primerno vršila poroka v opatijski cerkvi v Celju. Ker pa še ni opata, je poroko izvršil domači, »najvišji duhovnik lavantinski«. Gostija se je vršila pri pd. Pavlincu v Selu. Ker pa nevljudni vlak vkljub imenitnosti gostov ni hotel čakati, so se gostje razen župnika odpeljali iz Celja z avtomobilom in so bili tako »zadnji prvi in prvi zadnji«. Dobro smo se zabavali in pevci so marsikatero lepo pesmico zakrožili. Naj rosi neba blagoslov nad novoporočenim parom in solnce sreče na potu življenja. Na še mnoga leta! — Ponovnim in utemeljenim prošnjam je poštno ravnateljstvo vendarle dovolilo dvakratno poštno zvezo- na teden, z poštnim uradom Dobrna, ter tudi primaknilo pri nagradi, za kar smo zelo hvaležni. Mogoče bo kdaj ustreženo -c drugi želji, da bi bila tukajšnja pomožna pošta podrejena bližnjemu in lažje dostopnemu poštnemu uradu Mislinje?! Nekaj odgovora »Domovini«. Iz Bočne poročajo. V zadnji številki »Domovine« se je nekdo na prav neotesan način zaletel v našega g. župana odnosno občinski odbor in v č. g. župnika v Bočni. Ne bomo se spuščali v podrobnosti teh dopisov, ker bazirajo na popolnoma neutemeljenih in lažnjivih podatkih. Povemo samo to, da takšni dopisi nikakor ne morejo omajati pri nas zaupanja niti v prvega, še manj pa v drugega, kamor so bile namenjene pušice, ampak ravno nasprotno, ogromna večina naših občanov je s tem še bolj uverjena, da je bilo njeno dosedanje zaupanje opravičeno. Kako bi pač izgledalo, če bi ljubi čitatelji »Domovine« gornje osebnosti hvalili? — Ne, tega pa vendar nista zaslužila ne g. župan in ne g. župnik. — Spomnite se domovinovci, kakšen rezultat ste doživeli pri zadnjih rolitvah v nar. skupščino, kako malo je vas in če se pomnožite, kar se vam zna posrečiti, da ulovite kaj kalinov iz raztresenih čred socijev, Novačanovcev i. dr. vam to itak privoščimo, saj »gliha vkup štriha«. Uverjeni pa bodite, da s takimi neslanimi dopisi, lažmi in oraduštvom in bodete rešili svoje potopljene ladje. Za zadevo se bo moralo zanimati slovenjgraško okrajno glavarstvo. Iz Mislinja poročajo: Pri nas je v smislu postave komisija cenila škodo po toči, postopala je vestno, a kljub temu hodi sedaj finančni stražnik od posestnika do posestnika in samovoljno, brez zaslišanja merodajnih oseb, zastopnikov občin ugotarlja škodo. Mesto teh šikan, naj bi se oblasti zganile in čimprej neko podporo nakazale težko oškodovanim. — Sedaj niso samo radikali na krmilu, temveč tudi demokrati, zato pričakujemo od gospoda velikega župana, katerega so poslanci že opozorili na težke razmere obmejnega prebivalstva, da izposluje revnemu ljudstvu vsaj koruzo za znižano ceno. Dobro vemo- da se za liberalna sokolska društva izdajajo milijoni, zato upravičeno zahtevamo, da se nudi pomoč oškodovancem po toči. G. Čepina v Slov. Gradcu pa vprašamo, ali je on odredil finančne stražnike za ponovno cenitev škode, kaka navodila jim je dal, zakaj ni o tem obvestil občine. Pričakujemo, da bo okr. glavarstvo celo zadevo preiskalo in vse storilo, da se spoštujejo zakoni. Kak ugled uživajo javni organi, ako komisija drugače ceni ko finančni stražniki, ki razmer ne poznajo, naj pomislijo oni, ki so poverili ponovno cenitev škode finanč. stražnikom. Javna vprašanja županu trga Mozirje: 1. Kedaj mislite predložiti občinske račune iz leta 1923 izvoljenim pregledovalcem? 2. Kaj ste že ukrenili, da se od tukajšnjega nadučitelja Pušenjaka, na šolskem vrtu, ki je namenjen v razvedrilo otrokom, samolastno postavljeni svinjaki odpravijo? 3. Kedaj bodete odpravili zdravstveni nedoslatek, da se preceja gnojnica po tržki ulici? , V rogaškem okraju bodo volitve dne 21. septembra. Reklamacije se lahko vlagajo do 14. julija. Kako se reklamacije izvršijo, glejte »Slov. Gospodarja« z dne 13. marca št. 11; kako je treba kandidatno listo sestaviti in vložiti glejte »Slov. Gospodarja« z dne 15. maja. Urek na delu za občinske volitve. Iz Globokega pri Brežicah nam poročajo: Tudi pri nas bomo imeli občinske volitve, ki delajo največ preglavice sla"bostojnemu eksposlancu g. Ureku. Ta rogovilež je sestavil kar več list in sicer: vinogradniško, obrtno, delavsko in kmetijsko, i?a kateri je sam. Mi Ureku svetujemo ravno pred občinskimi volitvami, naj bo miren, sicer bomo t »Gospodarju« objavili bombo, katero je pognal ranj »Naprej«. Ta bomba bo dokazala, koliko časti in poštenosti je tičalo y tem zgagarskem človeku, ko je še bil poslanec in žalibog in na sramoto podpredsednik narodne skupščine. Kot samostojnemu poslancu sta mu bila laž in preTara popolnoma prešla y kri in meso in to dejstvo najbolj jasno osvctljuje od njega pisani napad, katerega je hotel vtibotapiti v »Gospodarja«, kar se mu ni posrečilo, a je ta dopis še do danes dobro shranjen in dokazuje Urekovo brezznačajnost in lopovstvo. Kak je Urek v moralnem oziru, bomo dokazali na žalostnem slučaju, ki bi bil skoro povzročil družinsko žaloigro na Malem Vrhu. Priče za dokaz ravnokar omenjenega Urekovega moralnega ogledala so vedno »a razpolago. — Urek, Urek, te bomo zopet zlopali, da boš molčal nekaj mescev! Prihodnjič več in natančneje. Smrtna kosa. V Kostrivnici pri Rogaški Slatini je umrl po pol letni mučni bolezni cerkovnik Ivan Brenko. Pokojni je bil vnet bralec naših časopisov in navdušen pristaš Kmetske zveze. Pogreb se je vršil dne 28. junija. Naj v miru počiva. Prvo sv. obhajilo in zahvala dobrotnikom. V nedeljo dne 22. junija smo imeli pri Sv. Križu pri Rogaški  Slatini veseli dan. Nad 60 otrok je bilo pri prvem sv. obbajilu, katerim so pripravili dober zajtrk. Darovali so za to potrebne stvari, kakor kruh, kavo, mleko in druge reči gospa Ogrizek (Colska), gospod Ivan Narat, trgovec in g. Berner, katerim se tem potom izreka najsrčnejša zahvala in Bog plati posebno blagi gospej Ogrizek, ki je sama vodila postrežbo našim otrokom. Staršem, kateri bi želeli oddati svoje sinove v dober zavod, se priporoča Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Ima petrazredno osnovno šolo in obrtne šole z oddelki za krojače,, čevljarje in mizarje s pravico javnosti. Dečki so pod rednim, ljubeznivim nadzorstvom. Uspebi so zelo dobri. Mesečna oskrbovalnina znaša 400 D; za rokodelce povprečno le 250 D. Učna dotoa traja 3—4 leta). Šolsko leto prične 1. septembra. Točnejše podatke pošilja vodstvo na zahtevo. ZahvaJjujero se Vzajemni zavarovalnici v LjubIjani, ker mi je zavarovalnino za pogor°lo hišo v celem izplačala, kakor je bilo zavarovano, ker sme prepričan, da bi druga banka tega ne bila storila in vsakemu priporočam, da svoje stvari pri tej domači zavarovalnici zavaruje. Blatni vrh pri Planini, dne 15. jnnija 1924. Mibael Doberšek. Najden denar na cesti med Sv. Marjeto in Sv. Lenartom je sbranjen pri Materi Milosti y Mariboru. Izgubljen denar. Dne 24. junija t. 1. je izgubila Ana Cizelj, Bojsino št. 61 denar v znesku 3890 D od bolnice Brežice do Gabrnice, to je na glavni cesti proti Bizeljskemu. Pošteni najditelj se prosi, da vrne denar naslovnici ali pa na obč. urad Brežice. Dobi primerno nagrado. Najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem in bradavicam je že 35 let v prometu se nahajajoča mast pod imenom »Claven«. Dobiva se v lekarnah in drogerijab. V Mariboru skladisee: Lekarna Sirak. Gentrala: Mr. M. Hrnjak, Sisak (Hrvatsko). 845