NASLOV Šole v naravi in letovanja V teh dneh potekajo šole v naravi, in na otoku Krku, kjer je tudi letos letovalo veliko otrok, so poleg pomurskih iz vseh štirih občin bili tudi otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini ter mladi Madžari in Avstrijci. V mednarodni skupini, ki je letovala v počitniškem domu Daneta Šumenjaka v Baški od 28. julija do 8. avgusta je bilo poleg 180 otrok iz soboške občine tudi 36 mladih iz sosednje Madžarske, 32 iz Avstrije, 17 šolarjev naših zdomcev iz okolice Stuttgarta in 15 otrok iz In-golstadta. Vseh otrok iz soboške občine je bilo v Baški 250, od tega v prvi izmeni tudi 110 predšolskih malčkov in 30 varovancev osnovne šole Prekmurske brigade s prilagojenim učnim programom. bb Miha Marinko LETO XXXV. Št. 33 Murska Sobota 25.avgust 1983 CENA 13 DIN VESTNIK uspešnejši konvertibilni izvoz d \ Petek jo ^a(18°ni 0(]D av8usta so na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji ^Podarski r.,T mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Kljub težavni ^PomembniC"*1180'.^ se bikrat te, za novosadskim sejmom druge । Ordno števV iug°slovanske sejemske manifestacije udeležuje l"a ,udi leto?' " Kot ob lanskoletnem jubilejnem sejmu gesli; vj?' V skl°P“ zahtevnih nalog, ki so si jih zadali kmetijci, s>! Sejem • za večanje proizvodnje, vse za še uspešnejši konvertibilni °venije, 0llPrl Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice skem sejmu svoje najnovejše dosežke s področja kmetijske mehanizacije in agroživilske industrije ter okoli 80 razstavljalcev iz 13 tujih držav; med katerimi so še posebej močno prisotne sosednja Avstrija, Madžarska in Italija ter številnih gostov, je enaindvajsetič uvodoma obsijalo prizorišče sejma pravo poletno sonce. In tako se je vreme le enkrat izneverilo tradiciji, česar pa seveda ni obžaloval nihče. organizacij združenega dela, ki predstavljajo na letošnjem radgon- $ kot 800° ?rv^' obiskovalcev, W d°niačih kmetijskih bA ’eden d . spet se "ii8, >i z bo treba že N Pmlovnih zvUpLom dolskih S^bne' in pač SllZa Se T»"e- piv’’- Sic«’ so d°slej s Br'*daj S že *nJ'garnah v Po- - ot^ potrebščm. Eni so vedno vrvež pohiteli zato, da bi se pač čimprej rešili te skrbi in da ne bi kasneje kaj zmanjkalo; drugi so najbrž pričakovali, da se bodo dvignile cene. Nekatere potrebščine, ki jih dobivajo v knjigarne v teh dneh, so res precej dražje. Žal pa tedaj niso imeli vsega na zalogi. Primanjkovali so predvsem zvezki velikega formata, vodene barvice, » 1 %^4'^arni v Go - ^■G.) ^nini) ®ad8°ni je bil v minulih dneh pravi vrvež. m°rala odskočiti na pomoč celo dva študenta. voščenke, papir za zavijanje in nalivna peresa. Medtem so v glavnem vse dobili, le z nalivnimi peresi in črnilnimi vložki zanje so težave. Te dni pričakujejo, da jim bodo proizvajalci naposled (udi to poslali. Dokaj dobra je letos založenost z učbeniki in delovnimi zvezki za osnovne šole. V minulih dneh sicer še vedno ni bilo moč kupiti Mojega prvega atlasa za 3., 4. in 5. razred, Narave za 4. razred, kakor tudi knjige Zemljepis za 6. in 8. razred, ker so jo razprodali in je najbrž letos tudi ne bodo več dobili. Bolj problematična pa je oskrba učbenikov in delovnih zvezkov za učence srednjega usmerjenega izobraževanja, še posebej za 3. letnik. Za L razred manjkajo še Naloge iz fizike, za 2. letnik Slovenski jezik II in delovni zvezek, Kemija in Biologija, za tretješolce pa manjka še kar precej učbenikov in delovnih zvezkov. Podobno kot prejšnja leta so knjigarne v sodelovanju s šolami tudi letos organizirale knjižne sejme oziroma so na nekatere šole kar poslale pakete s potrebnimi šolskimi potrebščinami. Tako so vsaj delno razredčili vrste čakajo- zrasel v osrednji slovenski kmetijski sejem, po pomenu takoj za novosadskim s posebnim čarom obmejnega sodelovanja s sosedi, Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Dobro pripravljene gospodarske razstave sb, kot vemo, ogledalo dosežkov in izvor novih spodbud. Radgonska v kmetijstvu in živilski industriji to je. Lanskoletni sejem je imel dve gesli — čimveč hrane za izvoz, in pospešitev pridelovanja govejega mesa! Obe vzpodbudi sta, kot kaže, zalegli. Tudi za leto 1983 smo si v kmetijstvu zadali zahtevne naloge, tako v proizvodnji kot v izvozu. Zato so tudi letošnja gesla slična lanskim: vse za večanje proizvodnje, vse za še ■uspešnejši konvertibilni izvoz!” Tako je med drugim dejal, preden je odprl letošnji radgonski kmetijski sejem, Marko Bulc, predsednik - republiške gospodarske zbornice. Sicer pa je tudi v letošnjem letu na sejmu največ poudarka na živk noreji. Tako je prvič razstavljena plemenska živina treh držav — Avstrije, Madžarske in Jugoslavije (to zastopajo slovenski živinorej- ■ ci), na ogled pa je tudi plemenska ' živina namenjena za izvoz v Italijo in Češkoslovaško. Pa še razstave konj, plemskih svinj, perutnine, ovac, kuncev, pernatih živali in divjadi . . . Tudi tokrat sejemsko manifestacijo spremlja bogat strokovni program, nagrajeni bodo najuspešnejši kmetijski inovacijski dosežki, za nameček pa so organizatorji poskrbeli še za pestre kulturne in športne prireditve. Med številnimi uglednimi družbenopolitičnimi delavci so se slovesnosti ob otvoritvi sejma udeležili Andrej Marinc, predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije, Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, član predsedstva CK ZKS Geza Bačič in predstavniki sodelujočih sosednjih pokrajin. V Kliničnem centru v Ljubljani je v petek, 19. avgusta 1983, ob 9.57 v 83. letu starosti zaradi oslabelosti srca umrl tovariš Miha Marinko, narodni heroj, predvojni revolucionar, prvi komisar slovenske partizanske vojske, dolgoletni član CK KPJ in CK ZKJ, sekretar CK KP in CK ZK Slovenije, predsednik ljudske skupščine LRS in predsednik vlade LRS, predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije in član sveta federacije. Umrl je človek, čigar življenje in delo sta neposredno I vtkana v hude preizkušnje in zmagovite boje slovenskega ; delavskega gibanja. Več kot po! stoletja je bi! med najbolj dejavnimi in zvestimi borci za proletarsko stvar in za pravi- J čnejši svet za vse ljudi, in ti dve lastnosti sta ga ob osebni skromnosti še posebej odlikovali tudi kot člana ožjega slovenskega in jugoslovanskega političnega vodstva. V nepretrganem burnem in silovitem dogajanju, ki se je začelo na delavski fronti po prvi svetovni vojni, ki je kulmini-ralo v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji in ki se je nadaljevalo v nič manj lahki bitki za pravo podobo samoupravnega socializma. Miha Marinko nikoli ni bil opazovalec, nikoli se ni umikal, nikoli ni iskal zatišja in nikoli ni izgubljal kompasa. Njegova revolucionarna in humanistična delavska zavest te^ zvestoba slovenskemu ljudstvu ga je vedno znova vodila tja, kjer so se bile najtežje in odločilne bitke za ekonomske in politične interese delavskega razreda ter za svobodo in lepšo prihodnost slovenskega naroda. Te besede, ki smo jih povzeli po Edvardu Kardelju, izražajo bistvo tistega, kar so že doslej odkrivali vsi, ki so ob raznih priložnostih z resničnim poznavanjem in spoštovanjem opisovali osebnost Mihe Marinka. Cez tri tedne, 8. septembra, bi bil Miha Marinko dopolnil triinosemdeset let. Kot proletarski kmečki otrok je že s trinajstimi leti delal v tovarni, s petnajstimi pa v trboveljskem rudniku. Prav tako zgodaj se je formirala njegova delavska in revolucionarna zavest. Leta 1920 je posta/ član SKOJ, sodeloval je v stavkah in drugih delavskih nastopih. Ker je zgubil delo, je mora! v rudnike v Frahcijo, kjer je nadaljeval tudi svoje politično delo. Nato je preko Berlina odšel na šolanje v Moskvo, a že čez dve leti se je vrni! v domovino, ravno v času, ko so mladi komunisti zastavili vse sile za obnovo partije na Slovenskem. Izkušnje, ki jih je prinesel s seboj, so v tedanjem trenutku pomenile več kot dragocen prispevek. Toda spet so se začela policijska preganjanja, zasliševanja, aretacije in mučenja, v katerih pa Miha Marinko nikoli ni klonil. Leta 1934 je bil izvoljen v CK KPJ in član tega vrhovnega partijskega organa je bi! potem skoraj polnih petintrideset let. Ko je Tito leta 1939 oblikoval novo partijsko vodstvo na domačih tleh, je bi! Miha Marinko ob njem. Odveč je poudarjati, da je od prvega dne sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju in pripravah na oboroženo vstajo. Kratek čas je bil politični komisar v Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet, potem pa ga je klicala spet druga partijska dolžnost. Decembra 1941 je bil aretiran in pretrpel je vse muke, ki sta si jih lahko izmislili italijanska in nemška policija. Nato je bi! obsojen in poslan v italijansko ječo. Po kapitulaciji Italije se je prebil v partizane, kjer je nemudoma prevzel odgovorne in pomembne naloge. Partijsko delo je Miho Marinka v raznih obdobjih vodilo tudi v druge jugoslovanske kraje, na Hrvaško, v Bosno, v Makedonijo in v Beograd, njegovo življenjsko delo pa je vendarle zapisano predvsem v slovensko zgodovino. Dve desetletji je bi! sekretar slovenske partije, bil je predsednik slovenske vlade, predsednik slovenske skupščine in predsednik Socialistične zveze Slovenije. Precej let je bil tudi član izvršnega komiteja in nato predsedstva CK ZKJ. Nemogoče je našteti vse funkcije, ki jih je opravljal Miha Marinko z njemu lastno revolucionarno privrženostjo in odgovornostjo, in to v najbolj zahtevnih časih povojne obnove, spopada z informbirojem in uveljavljanja socialističnega samoupravljanja. Vsekakor pa bo njegov delež v teh prelomnih obdobjih našega razvoja vselej in trajno viden. Ko je odložil bremena aktivnega političnega dela, se je Miha Marinko posvetil pisanju spominov, izšle so pa tudi ' knjige njegovih govorov, poročil in razprav, ki predstavljajo avtentičen vir pričevanj in izkušenj iz usodnih desetletij naše preteklosti. Miha Marinko je v otroštvu izkusi! revščino in v mladosti krvavo delo in izkoriščanje v domačih revirjih in tujih rudnikih. Njegova revolucionarna zavest in moč sta rastli iz neposrednih doživetij in spoznanj. V njem vidimo prvobitni Uk proletarca, patriota in internacionaiista, ki na svoji strmo vzpeti poti ni nikoli pozabil, odkod prihaja in komu naj posveča vse svoje misli in dejanja. Prizadeto ugotavljamo, da z Miho Marinkom odhaja poslednji mož iz tiste generacije revolucionarnih borcev, ki je ustvarila prvo oprijemljivo vizijo socializma na naših tleh in ki ima največ zaslug za to, da smo doživeli tudi njeno uresničenje. Avto-moto društvo Gornja Radgona priredi v nedeljo, 28. avgusta 1983, ob 15. uri VELIKO TOmBOLO na Stadionu bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni aktualno doma in po svetu POSLEDNJE SLOVO — Ob zvokih siren in posmrtne koračnice so se svojci, delegacije in mnogi drugi poklonili spominu Mihe Marinka. Mihova leta Zagorski rudarski revirji so bili zibelka njegovega življenja. Tu je že zgodaj okusil grenkobo rudarske skoijice kruha, tu se je učil abecede delavskega boja. Tu je polnih petnajst let delal v rudnikih in navezal tesne in prijateljske stike s kopalci črnega zlata. Bil je rudar pri nas in v Franciji. To so bila čudovita leta, je večkrat dej al Miha Mannko, saj znajo rudarji vedno deliti dobro pa tudi zlo. Leto 1924 je bilo prelomnica v Mihovem življenju. Po velikih rudarskih nemirih je ostal brez dela. Raznašal je časopise ter razpečeval Leninove knjige in letake, še isto leto pa je prejel tudi rdečo partijsko knjižico. Toda brez dela ni mogel ostati, zato je odšel v Fran cijo, nato pa v Nemčijo in Sovjetsko zvezo. To so bila leta iskanja in dozorevanja, da bi se leta 1933 kot prekaljen borec za delavske pravice vmil v domovino. To je spoznala tudi policija, ki ga je zasledovala in preganjala. To so bila za mene težka leta, se je često spominjal Marinko. Delal sem na cesti, raztovarjal vagone, delal za nizko plačilo, često tudi za dva dinatja dnevno. To so bila leta lakote, krize in siromaštva. Toda Miha ni odnehal, organiziral je stavke in nove partijske organizacije, večkrat pa je bil tudi zaprt. Vendar je vzdržal! Navkljub vsemu je čvrsto rasel z delavskim gibanjem: od ustanovnega kongresa KP Slovenije (1937) na Čebinah, preko velike stavke trgoveljskih rudarjev (1939), Pete državne konference KPJ, potovanja z instruk-torsko nalogo CK po Bosni, Dalmaciji in Makedoniji,pa vse do urejanja Ljudske I pravice in prvih dni vstaje. I Med prvimi je v Sloveniji I organiziral čete in odrede. I sodeloval pri ustanovitvi | Osvobodilne fronte, opra- । vljal dolžnost komisarja glavnega štaba NOV in PO Slovenije. In tako vse do konca 1941, ko so ga skupaj s Tonetom Tomšičem ujeli m obsodili na 30 let zapora. Vendar ie že po treh letih pobegnit na svobodo, pra-vzaprav v borbo za osvoboditev dežele. Po osvoboditvi pa spet nove naloge, številne nove zadolžitve... j Milijon ton koruze Organizacije združenega dela v kmetijstvu so sklenile pogodbe za izvoz 1.006.000 ton koruze letošnjega pridelka. Doslej so kupcem v tujini poslali približno 822.000 ton, preostale količine pa bodo dobavili do konca septembra, kot predvidevajo pogodbe. za izvoz Največ »zlatega zrnja« so izvozile vojvodinske, slavonske,- mačvanske in pomorav-ske organizacije. Največ »zlatega zrnja« so izvozile vojvodinske, slavonske. mačvanske in pomorav-ske organizacije. V jugoslovanskem žitnem skladu, ki usklaja ta izvoz, menijo, daje medtem pričakovati sklenitev pogodb za prodajo novih količin koruze, ki jo bodo še obrali. S partnerji iz tujine se že pogovarjajo o tem. Na rekorden izvoz koruze ie naiveč vplival lanski pridelek, najbogatejši doslej. Poljedelci so lansko jesen pridelali okoli 11 J37.00O ton koruze v zrnju. Pri rednih dogovorih o vseh pomembnih možnostih za prodajo koruze so bili poleg predstavnikov organizacij združenega dela, ki so imele presežke, navzoči tudi izvozniki ter strokovnjaki od železnice, iz pristanišč in drugi sodelujoči, od katerih je od- visno, ali bodo izpolnili vse obveznosti do kupcev v tujini. Lansko koruzo večinoma izvažamo v evropske države in države v razvoju. Računajo, da bo izvoz približno milijon ton'koruze prinesel okoli 135 milijonov dolarjev oziroma malo več, kot so pričakovali spomladi. Opozarjajo, da bodo okoli 80 odstotkov od prodane ko- ruze porabili za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, kijih v kmetijstvu potrebujejo in kijih pri nas primanjkuje. Da bo izvoz letošnje koruze zares uspešen, obetajo tudi dobri posevki. Spomladi so s koruzo zasejali 2.283.340 hektarov, kar je 1,5 odstotka več kot lani. Ker je dobro obrodila, strokovnjaki na inštitutu za koruzo v Zemun Polju menijo, da bomo jeseni pridelali vsaj toliko kot lani, če bo vreme ob spravilu pridelka ugodno. Tudi cene na svetovnem trgu so dokaj spodbudne. Poslednje slovo od velikega revolucionar] a Potem ko so se od pokojnega Mihe Marinka intimno poslovili na Žalah že v soboto zvečer in se je v nedeljo popoldne dolga vrsta ljudi iz zasavskih revirjev poklonila njegovemu spominu v Delavskem domu, so v ponedeljek popoldne na Trgu revolucije ob 18.08 z vsemi častmi položili žaro z njegovim pepelom v grobnico narodnih herojev. Slovo delavcev Avtoradgone Od revolucionarja Mihe Marinka so se poslovili na žalni seji tudi delavci 1.200-članskega radgonskega delovnega kolektiva Avtoradgona. Miha Marinko je bil namreč od leta 1979 častni član pomurskega združenja šoferjev in avtomehanikov ter Avtoradgone, kateri naziv so mu podelili ob njegovem obisku te delovne organizacije ob dnevu šoferjev 8. julija pred štirimi leti. Tovariša Miho Marinka so delavci Avtoradgone tudi obiskali ob njegovi 80-letnici, saj so z njim negovali odprte, konkretne in neposredne stike. Zato so se poklonili spominu Mihe Marinka na žalni seji delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije, delegacija delavcev pa mu je še zadnjič vrnila obisk s častno stražo in udeležbo na njegovem pogrebu. Z žalne seje DS in DPO so poslali sožalne brzojavke družini Mihe Marinka, CK ZKS in svetu federacije. VP Privatni taksisti — da ali ne WKKtHeumi^ •Mit* H "fd POSLEDNJE SLOVO SODELAVCEV - Lidija Šentjurc, Vida J^&j, Zde° tina, Marijan Brecelj, Stane Dolanc, Ivan Maček-Matija, Pepc» n Kidrič, Mitja Ribičič in Stane Potočar-Lazar (od leve proti desni). V sovjetskem tisku je mogoče prebrati predlog, ki si ga tako rekoč še včeraj ne bi mogli niti predstavljati: državi ne bi škodovalo in lahko bi bilo celo na moč koristno, če bi uvedli zasebne taksije. Avtor najprej priznava, da bi bila njegova razmišljanja o tem vprašanju, »ki ni preprosto«, lahko sporna, kljub temu pase je odločil, da bo javnost seznanil s svojo zamislijo. Dejstvo, da grele za uvedbo zasebnega taksija, nas ne sme zaslepiti, saj gre za družbeno ureditev, ki ne dovoljuje zasebne dejavnosti v nobeni obliki. Avtor se sklicuje na podobne pobude in izkušnje v drugih socialističnih državah1 in poudarja, da bi jih lahko prilagodili sovjetskim razmeram. Taksije je v resnici izbral le kot predmet bodoče razprave, ker je na tem primeru mogoče precej enostavno brazložiti zamisel. . Čeprav je pobuda šele v povojih, lahko zbudi precejšen odmev. Domnevati je mogoče, da jo bodo bralci, predvsem tisti, ki so si prisiljeni kot vozniki ilegalnih taksijev zagotavljati dodatni zaslužek, vsestransko podprli. Ce upoštevamo, da v tukajšnjem sistemu, tako tudi v javnih razpavah o tako imenovanih spornih vprašanjih, ni naključij, in da mora vsaka zamisel in tema, preden prodre v javnost, dobiti dovoljenje oblasti, je mogoče domnevati, da je bila tudi zamisel o uzakonitvi ilegalnih taksijev že deležna takšne podpore. Sicer pa je to v skladu z novostmi, ki jih. terja nov odnos do sovjetske stvarnosti. Treba je uveljaviti ogromne možnosti, ki se skrivajo v množicah, kot bi rekli v političnem jeziku. Avtor navaja precej argumentov, med drugim tudi to, da ilegalni taksisti samo v Moskvi že prepeljejo tretjino vseh potnikov, ki se vozijo s taksiji. »Docela jasno je, da se ne moremo kar tako sprijazniti z zlorabami zasebnikov. Zato je bolje uveljaviti njihovo pobudo v skladu z državnimi interesi.« Če bp ta zamisel zmagala, utegne pomeniti prvi korak realnega socializma k uresničitvi Leninovega N EP. sistema, v katerem naj bi bile storitvene dejavnosti kooperant državnega V imenu mesta Ljubljane se je s toplimi besedami poslovil od velikega revolucionarja predsednik MK ZKS Ljubljana Jože Smole, ki je med drugim dejal: »Občani Ljubljane se svečano zaobljublja-mo, da bomo spoštovali moralna in etična načela, ki jih je tako predano. spoštoval pokojni Miha Marinko, saj samo tako lahko premagujemo težave in si odpiramo perspektivo razvoja.« V imenu jugoslovanskih komunistov je on žari govoril Dušan Dragosavac, član predsedstva CK ZKJ, ki je dejal, daje bila življenjska pot Mihe Marinka taka, kot pot njegovega naroda, ki jo je v svojih delih opisoval Ivan Cankar. Andrej Marinc seje od pokojnega tovariša poslovil v imenu slovenskih komunistov. »Vsem, ki smo tovariša Miho Marinka poznali, bo ostal v spominu kot preprost, izredno delaven komunist — eden najbolj doslednih oblikovalcev in izvajalcev politike zveze komunistov — m kot človeka, kije bil vedno odkrit in pošten in je to zahteval tudi od drugih. Mladim generacijam bo ostal vzor borca za pravice človeka, ki ga niso oti desni). je ustvarja1 lova® y s» J človek, revolucio in prijatelj- kaf si5 bjio Hvala za vst0 je sektorja, in ne njegov mono- V Dubrovniku je v petek ob pol enih zjutraj za posledicami infarkta umrl narodni heroj, nekdanji podpredsednik Jugoslavije in član politbiroja CK KPJ Aleksandar Rankovič. Pozivi Isabeli Peron Močno peronistično gibanje je uradno*pozvalo Isabelo Peron, naj se vrne v Argentino iz ,.prostovoljnega izgnanstva v Španiji”. S sporočilom, ki so ga poslali v Madrid, so Isabelo Peron povabili, naj se udeleži kongresa peronističnega gibanja, ki bo 2. in 3. septembra v Buenos Airesu, ko bodo imenovali kandidate za prihodnje predsedniške volitve v Argentini. Isabel Peron že dve leti živi v Madridu, kamor je prišla, potem ko so ji dovolili, da zapusti Argentino. Pet let je preživela v hišnem priporu, potem ko so jo leta 1976 strmoglavili z vojaškim prevratom. Isabela Peron je prišla na položaj argentinskega predsednika za svojim možem Juanom Peronom. Hkrati je postala voditeljica peronističnega gibanja, ki se zdaj znova poteguje za oblast v Argentini. Vse frakcije peronističnega gibanja so se navzlic nekaterim razlikam, kar zadeva strategijo gibanja, zdaj zedinile, da je treba razveljaviti sklep vojaške hunte o aretaciji in sodnem pregonu Isabele Peron zaradi „zlo-rabe oblasti” in ,,nezakonite uporabe javnih denarnih skladov”. Isabele Peron sodišče namreč še ni docela rehabilitiralo in peronistično gibanje to zdaj zahteva od vojaškega režima. Peronisti zahtevajo, naj jo vojaški režim takoj v celoti pomilosti. Grozijo celo, da se ne botfo udeležili volitev, napovedanih za oktober, če se to ne bo zgodilo. S tem bi sprožili nevarno krizo, saj sodijo, da bodo peronisti zmagali na predsedniških volitvah. Po sklepu provincjjskih skupščin peronističnega gibanja bo peroni-stični kandidat na predsedniških volitvah Italo Luder, prvak zmerne struje. Dokončni sklep bodo sprejeli na peronističnem kongresu. Isabela Peron se torej noče vrniti v domovino, da bi takoj kandidirala za predsednico. Sodijo, da se bo zatekla k taktiki, kakršno je uporabil Juan Peron, ko se je leta 1974 vmil iz pregnanstva v Španiji. Rodil se je 28. novembra 1909 v revni kmečki družini v vasi Draže-vac pri Obrenovcu. Zgodaj se ie vključil v napredno delavsko in sindikalno gibanje, že leta 1927 pa je postal član SKOJ in čez eno leto bil sprejet v KPJ. Zaradi naprednega delovanja je bil večkrat zaprt, po prestani kazni pa je v Beogradu nadaljeval revolucionarno delo. Leta 1937 je postal sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Srbijo in član novega politbiroja ČK KPJ, ki ga je v državi ustanovil Josip Broz Tito. Udeležil se je tudi pete državne konference, ki je bila leta 1940 v Zagrebu in tu so ga ponovno izvolili za člana politbiroja CK KPJ. Tudi med NOB je vseskozi aktivno deloval v organizaciji vstaje in v odporniškem gibanju, bil STRAN 2 zlomile policijske jeceu.- . nikoli okleval pred težavami-Ostal jim bo vzor revol^ onarja, ki seje vedno boril a svobodo, enakopravnost 1 napredek človeka. 7 anKiec]no zvestobo cilj^ Po osvob^je^U ■čine P :n pre23 j: jp ie skup^'b® Pa ik .kup^'« ^dpr^e, ninister, anik NP^e f^p" aodpred^ ?a je wd' / /a s^ih V sIovanja ter sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Na občinskem svetu zveze sindikatov menijo, da bodo te razprave končane sredi septembra, ko naj bi v sindikatih začeli z razpravo o uresničevanju stanovanjske politike in nalogah sindikatov pri tem. t t tralnega komiteja, ki bo septembra, obravnavali s sekretarji OO ZSMS in člani predsedstva OK ZSMS Ljutomer vlogo mlade generacije v sedanji družbi. Gostje so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj so dobili celovit pregled nad prvo republiško mladinsko delovno akcijo v Ljutomeru, seznanili pa so se tudi s problemi krajanov v KS Raz-križje. D. L. organizacij bodo seveda razpravljali tudi o problematiki cen, te namreč čedalje bolj burijo ljudi. Jesen bo torej za sindikalne organizacije lendavske občine dokaj zanimiva. Jani D. | K epidemiji meningitisa (vne letošnjem vročem poletju pridružil 1 1983 smo evidentirali 69 primer enakomerno razpršeni po vseh pogosto obolevajo otroci in ši obolelimi. V otroških kolektivih, ni pojavila | Je črevesna nalezljiva bolezen, ki je bila v preteklosti zelo razširjena tudi pri nas. Imenuje-Imo jo bolezen umazanih rok. V kolikor nismo dosledni pri vsakodnevnem izvajanju osebne in splošne higiene, nas današnji materialni nivo, ki ga pri nas I imamo, ne zavaruje pred I možnim zbolevanjem za grižo. Povzročitelj, je bacil griže. Naj-_ demo ga v iztrebkih bolnika ali ■ klicenosca. Od bolnega človeka I se prenaša na zdravega z doti-■ kom predvsem umazanih rok, (fekalno — oralna infekcija), z Ivodo, s hrano, z mrčesom in golaznijo. Vhodna vrata okužbe so usta. Za nastanek bolezni je poleg I okužbe potrebna tudi dovzetnost človeka ali organizma za razvoj bolezni. Ilnkubacija traja od 1 do 7 dni, najpogosteje samo 24 do 48 ur. Bolezenski znaki nastopijo nenadoma z zavijanjem v tre-, buhu in driskami. Blato je. v ■ začetku še tekoče rjavo, pozneje LETOS V POMURJU ■V Sest primerov zastrupitve rib V pomurskih vodotokih in gramoznicah je bilo v letošnjem letu zabeleženih šest primerov zastrupitve rib, od tega so bili štirje primeri na levem in dva na desnem bregu reke Mure. Do prve zastrupitve ribje prišlo meseca maja v potoku Črncu v Lendavi, kjer pa kljub preiskavam inšpekcijskih služb niso mogli ugotoviti povzročitelja. Na istem mestu je prišlo do ponovne zastrupitve rib v mesecu juniju, zastrupitev pa so povzročile gnojnične odplake farme bekonov KG Rakičan na Jezerah. V mesecu juniju je prišlo do zastrupitve rib tudi v potoku Krki od naselja Adri-janec do Hodoša. Pomor je povzročilo zaščitno sredstvo rumesan, ki gaje v potok izlil vaščan iz Adrijanec. V mesecu juliju je nastala zastrupitev rib ja možganskih ovojnic) se je v i še epidemija griže, bo 20. avgusta v griže. Oboleli so več ali manj irih pomurskih občinah. Najbolj larji, odraslih je le nekaj med ot so vrtci, se bolezen zaenkrat še pa sluzavo in krvavo, iztrebljanje je lahko zelo pogosto tudi 40 do 50-krat dnevno. Bolezenske spremembe se odvijajo v širokem črevesu. Lokalne spremembe na črevesju spremljajo bolj ali manj izraženi splošni bolezenski znaki: slabo počutje, zvišana telesna temperatura, glavobol in podob1 no. Pri otrocih se lahko pojavlja bruhanje. Lahko pa bolezen mine manj opazno s kratkotrajno, neznačilno drisko. Bolezen je resnejša pri otrocih v zgodnji otroški dobi, pri starih ljudeh in pri izčrpanih ljudeh zaradi predhodnih bolezni ali zaradi slabe hranjenosti in telesnih naporov. Bolnika z grižo je treba osamiti ali izolirati. To naredimo lahko doma pod nadzorstvom lečečega zdravnika ali pa ga izoliramo na oddelku za nalezljive bolezni, kjer je izolacija najpopolnejša. Pri zdravljenju posebno lažjih oblik bolezni je dovolj ustrezna črevesna dieta. Pri težjih oblikah bolezni pa so indicirani antibiotiki. v potoku Ledava, do katere je prišlo zaradi nizkega vodostaja in močno zgoščenih odplak, kijih spuščajo v Ledavo v mestu Murska Sobota in še nekaterih drugih odplak. Do manjše zastrupitve rib je prišlo v istem mesecu v potoku, ki se izliva v Negovsko jezero, nastala pa je zaradi pripravljanja škropiva diazinon ob potoku in odvržene embalaže. Sumijo, da so to storili delavci KG Gornja Radgona, ki ima v bližini posestvo. V mesecu avgustu: pa je prišlo do pogina rib v gramoznici v Križevcih pri Ljutomeru. Po ugotovitvah inšpekcijskih služb je do pogina prišlo za’ radi nizkega vodostaja, ker se je dvignil mulj, ki je povzročil močno porabo kisika in ribe so se zadušile. IN KAKO PREPREČUJEMO! ŠIRJENJE BOLEZNI? ■ V našem primeru moramo izločiti pota ali način nadaljnjega E širjenja griže med ljudmi. To bo- S mo dosegli z izolacijo bolnika in | prijavo bolezni. Nedopustno je obiskovati bolnika z driskami, n posebno otrokom, katerih orga- ■ nizem s svojim imuno-biološkim aparatom še ni sposoben preprečiti nastanka bolezni. Zelo ■ pomembna je osebna in splošna K higiena bolnika in svojcev, pred- g vsem osebe, ki neguje bolnika. Izredno pomembno je higiensko — odstranjevanje in shranjevanje ■ fizioloških in drugih odpadkov ■ ter tekoče razkuževanje vsega, ■ kar je nameščeno ali prinešeno v bolnikovo sobo (jedilni pribor, B posoda, igrače, knjige, predvsem I pa nočna posoda). Ker se bole- | zen lahko širi tudi z vodo, uživajmo zdravo pitno vodo, k Bazenska rekreativna voda mora I prav tako biti neoporečna. I Uživajmo vedno sveže priprav- " Ijena živila. Posebno je pomembno to’ načelo v teh vročih H poletnih dneh, ko je kvarjenje I okuženih živil hitro. Živila, ki jih | uživamo surova, moramo vedno predhodno temeljito umiti. Ne m pozabimo tudi uničevati mrčesa, ■ posebno muhe, ki lahko prena- I šajo povzročitelja bolezni. " Mag. dr. Štefan GRUŠKOV-NJ AK Omenjene zastrupitve rib v Pomutju, ki so povzročile veliko materialno škodo kažejo, da kljub številnim opozorilom še vedno premalo storimo za varstvo okolja tako v delovnih organizacijah, kakor tudi med posamezniki. Zato bi kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo, morali v prihodnje več storiti pri gradnji čistilnih naprav v večjih krajih in delovnih organizacijah, kakor tudi na preventivnem področju. To smo dolžni storiti za varstvo okolja, v katerem živimo. Dosedanja praksa kaže, da kljub uvedenim kazenskim postopkom proti povzročiteljem zastrupitve ali onesnaženja okolja, so ti dolgotrajni, kazni pa tudi premalo učin-‘ ko vi te. Feri Maučec Na^novi ®LUŽBA « s^ePa komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb lavljamo 1 in naloge <’N°- korespondenta " adrnini^> - ^hnik ali Hai., ^nješolsko izobrazbo druge ustrezne smeri alje 18Vi na naslov: Gornja Radgona, Partizanska 3 roka. . °do kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavneg M 2 - • en Prijave na obrazcu DZS N- '6r tirien- zadniega spričevala oz. potrdilo ( kandidata. som- 16 °° ZSMS o družbenopolitični ang Radaona Partizanska 3. ’‘“»“»na kadrovska služba GorSnja - Brad. Goram ’’»“gona Pintarija še živi uspešno Na razširjeni seji sveta delegatov Kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci so ugodno ocenili gospodarjenje v prvem polletju. Delegati so soglasno, po predhodnih pozitivnih stališčih vseh DPO in samoupravnih organov v zadrugi ponovno imenovali za direktorja zadruge Ljutomer—Križevci inženirja agronomije Toneta Slaviča. Imenovanje so utemeljili z dosedanjim uspehom zadruge, v katero so združeni dve temeljni zadružni enoti in TOZD. Sama zadruga združuje delo in sredstva čez 3.500 kmetov-članov in 250 zaposlenih in je tudi nosilec velikih melioracijskih del. STRU Tišina Prizadevni ribiči Ribiška družina Gornja Radgona, TE Tišina, je minulo soboto organizirala čiščenje gramoznice v Rankovcih. Dvajset ribičev je, poleg drugega, uredilo tudi okolico. Takih akcij se lotijo vsako Družinska tradicija je narekovala, da se Franc Novak iz Cezanjevec aktivno .ukvarja s pintarijo več kot deset let. Doma je bila delavnica sprva last njegovega očeta. Obrti se je učil pri njem in pozneje pri mojstru. Nekaj let je delal v ljutomerski delovni organizaciji Marles. V pogovoru se Franc spomni svojih mladostnih let, ko še ni bilo strojev. Vse ročno. Toda napredek je viden tudi tu. Tovrstnega obrtnika v ožjem krogu ni, zato ima dela vedno dovolj. Tekst in foto: STRU Mercator- Univerza! MERCATOR Univerzal Lendava, Partizanska 22 Razpisuje JAVNO LICITACIJO 1. za prodajo tovornega avtomobila TAM žbOO izklicna cena 155.573,34 din 2. Tovorna prikolica nosilnost 4.500 kg izklicna cena 100.170,00 din Licitacija bo v torek 30. 8. 1983 ob 12 uri v Centralnem skladišču v Lendavi, Kolodvorska ulica. Licitacijska varščina je 10 % od izklicne cene. STRAN 3 ^f^USTA 1983 mala anketa Program stabilizacijskih ukrepov Poročali smo že (Vestnik štev. 32 od 18. avgusta) o zagatnem položaju lendavskega tisoččlanskega Nafti-nega kolektiva, čigar usoda je naposled v rokah nedavno ustanovljene skupne sloven-sko-hrvaške komisije. Zgodovina te delovne organizacije, že vrsto let članice sozda Ina v Zagrebu, je eno samo iskanje ravnovesja med vzponi in padci, ki so jo — sprva ciklično, kasneje in zdaj pa čedalje bolj stihijsko — pehali v izgube in dolgove. Zdi se, da ni posredi nikakršno naključje, saj tudi svetovni naftni mogočneži, kakršne so korporacije Shell Oil, Standard Oil in podobni, preživljajo takšne in drugačne »naftne infarkte", da o domačih (re-ška rafinerija, Petrol in drugi) niti ne govorimo. Kaj lahko stori komisija (koliko jih je bilo doslej že ustanovljenih v ta namen?), ki ima »uradni blagoslov" iz najvišjih republiških vrhov v Ljubljani in Zagrebu? Kaj lahko dš program (kateri je že po vrsti?) o dolgoročnem sanacijskem programu lendavske Ina-Nafte? Glede delovanja komisije bi bilo vsakršno ugibanje preuranjeno, saj se še ni niti sestala, medtem ko glede njenega sestava zadošča spoznanje, da so v njej ob »prizadetih" tudi upniki (Pri-vredna banka Zagreb) in predstavniki obeh republiških izvršnih svetov, gospodarskih zbornic ter ustreznih splošnih združenj in skupnosti. Iz sanacijskega programa, ki je v bistvu posledica brezuspešnih razgovorov med predstavniki slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta 24. junija letos v Čateških toplicah, velja izluščiti troje usmeritev. Po prvi naj bi Lendavčani dobivali zemeljski plin iz plinskega polja Zebanec precej čez Muro na hrvaški strani. V ta namen bi morala Slovenija zagotoviti kar 19 milijonov dolarjev in 300 milijonov dinarjev, s temi sredstvi pa bi opremili zebanovsko plinsko polje in zgradili pet kilometrov plinovoda od plinskega polja do lendavske tovarne metanola. Tako bi si v Lendavi zagotovili letno kakih sto milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, hkrati pa bi slovenskemu plinovodu za druge potrošnike ostale enake količine plina iz Sovjetske zveze. Težak finančni položaj zdravstva v Sloveniji in tudi v Pomurju, saj so vse štiri občinske zdravstvene skupnosti sklenile polletno poslovanje s primanjkljajem, je narekoval ustrezno ukrepanje. Tudi skupina strokovnih delavcev MZS in PZC se je lotila dela in pripravila program stabilizacijskih ukrepov v zdravstvenem varstvu, ki je bil pretekli teden sprejet na razširjeni seji predsedstva skupščine MZS Pomurja, o njem pa je razpravljal tudi kolegij direktorjev PZC in strokovni kolegij MZS Pomurja. O njem pa bodo v kratkem na sejah skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti razpravljali tudi delegati in ga morebiti še dopolnili. Z uveljavitvijo programa stabilizacijskih ukrepov v zdravstvenem varstvu želimo v Pomurju z doslednim uresničevanjem samoupravnih sporazumov dati prednost področjem, ki predstavljajo smotrnejše koriščenje zdravstvenega varstva, doseči boljšo organizacijo dela v zdravstvenih organizacijah združenega dela, hkrati pa večjo odgovornost in skrb občanov za lastno zdravje. Tako se bo ob upoštevanju sporazuma o delitvi dela zmanjšalo število postelj v soboški bolnišnici od sedanjih 549 na 533 ali za 16 postelj. Z boljšo organizacijo dela pa je potrebno doseči nadaljnje skrajševanje ležalne dobe v bolnišnici, v oddelkih kjer je ta nad republiškim poprečjem pa znižati. V prihodnje bodo tudi preverjali krite- rije za sprejem v bolnišnično zdravljenje in zagotavljali uporabnikom večjo možnost zdravljenja v osnovni ambulantni dejavnosti v občinah, kjer je bolnišnično zdravljenje nad republiškim poprečjem. Oblikovali bodo tudi absolutne indikacije za obolenja, ki zahtevajo nujno zdravljenje na ustreznem oddelku v bolnišnici in relativne indikacije za obolenja, ki terjajo nadaljnjo diagnostično obdelavo. Prav tako bodo analizirali utemeljenost pošiljanja bolnikov na specialistične preglede tam, kjer ti odstopajo od republiškega poprečja kot na primer v TOZD Zdravstveni dom Ljutomer in Zdravstveni dom Gornja Radgona. V prihodnje naj bi tudi strokovno preverjali kvaliteto storitev v posameznih dejavnostih, poenotili zdravstveno dokumentacijo in dogovorili indikacije za dražje diagnostične storitve, da ne bi prihajalo do ponavljanja laboratorijskih in drugih zdravstvenih storitev. Pri prevozih z rešilnimi vozili bodo strogo upoštevali dogovorjeni standard, hkrati pa si prizadevali za združitev vseh rešilnih služb v Pomurju skupaj z organiziranjem nujne medicinske pomoči. V strokovnih svetih bodo tudi analizirali predpisovanje in porabo zdravil. V programu stabilizacijskih ukrepov v zdravstvenem varstvu je tudi poudarjeno, da je potrebno pri sklepanju samoupravnih sporazumov oziroma aneksov zagotoviti nagrajevanje zdravstvenih organizacij za izvajanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov in s tem odpraviti prakso, ki sili zdravstvene delavce k upravljanju čim večjega obsega zdravstvenih storitev. Predlagano je, da bi naj posteljne zmogljivosti uskladili do konca tega leta, ostale stabilizacijske ukrepe pa začeli uveljavljati s prvim novembrom letos. Izvajanje stabilizacijskih ukrepov zdravstvenega varstva bo spremljala skupina strokov- Med brigadirji MDA „Goričko 83” Brigadirsko naselje Republiške mladinske delovne akcije »Goričko 83” v Gornjih Petrovcih sta obiskala član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec iri izvršna sekretarka CK ZKS Katja Vadnal. S člani sekretariata akcije in izvršnega odbora skupščine sta se pogovarjala o rezultatih na delovišču in o interesnih dejavnostih, s čimer ju je uvodoma seznanil komandant letošnje akcije na Goričkem Milan Fujs. Izrazil je zadovoljstvo nad doseženimi rezultati na deloviščih, saj kljub nepopolnim brigadam mladi iz raznih krajev Slovenije presegajo norme v povprečju za 31 odstotkov. To je celo nekoliko boljše kot v prvi izmeni, ko so bile vse štiri brigade popolne. Trenutno delajo 3 mladinske delovne brigade na izgradnji ceste Šalovci—Dolenci, 2 brigadi pa kopata jarke za položitev telefonskega kabla na relaciji med Mursko Soboto ih Radenci — konkretno v POGOVOR Z VODSTVOM AKCIJE — Član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in izvršna sekretarka CK ZKS Katja Vadnal sta se zlasti zanimala za rezultate na delovišču in o interesnih dejavnostih. Foto: M. Jerše. naseljih Tišina in Petanjci. Nadvse ugodni rezultati na deloviščih vsekakor obetajo, da bodo mladi brigadirji, navzlic nepopolnim brigadam, saj manjka okrog 40 brigadirjev, kar je že ena cela brigada, do konca te izmene uresničili osnovni program del. Ugledna gosta iz Ljubljane Štefan Korošec in Katja Vadnal sta se ob tem zlasti zanimala za sodelovanje brigadirjev z domačini, ki je zgledno, kar lahko, trdimo tudi za stike med posameznimi brigadami. V pogovoru je tovariš Korošec med drugim dejal, da bo treba bogate izkušnje z letošnje akcije prenesti tudi na naslednje akcije. Posebej, ker se je pokazalo, da so imeli pionirji v drugi izmeni nekoliko pretežko delo, njim pa je bilo treba prilagoditi tudi izvajanje raznih interesnih dejavnosti. Omenil pa je, da bi morali v prihodnje znatno večje število aktivnih mladink in mladincev, ki so se izkazali na področju mladinskega prostovoljnega dela, predlagati za sprejem v zvezo komunistov. V spremstvu članov štaba akcije sta si Štefan Korošec in Katja Vadnal ogledala še brigadirsko naselje v Gornjih Petrovcih in pohvalila pogoje bivanja udeležencev letošnje republiške mladinske delovne akcije na Goričkem. Milan Jerše NA MEDNARODNEM TABORU MIRU IN PRIJATELJSTVA Kmetje dobro razmišljajo Letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je seveda privabil že v prvih dneh kopico obiskovalcev, ki jih rekordno število razstavljalcev prikazuje nai novejše dosežke v proizvodnji kmetijske mehanizacije m agroživilske industrije. Čeprav še je prezgodaj za celovi o oceno te druge največje kmetijske sejemske manifestacije, pa smo že prisluhnili prvim odmevom med razstavljale« in obiskovalci sejma. Kot interesi se tudi mnenja križajo, kyub temu pa kaže, da se tudi kmetje vse intenzivneje vključujejo s svojim deležom v prid boljšemu gospodarjenju. In v ta na men tudi konstruktivno in kritično razmišljajo. ANTON MLAKAR, kmetijski delavec v tozd Radgonske gorice, Kmetijski kombinat Gornja Radgona, iz Hercegov-ščaka: Tudi letos nisem izpustil priložnosti, da si ogledam radgonski kmetijski sejem. Pravzaprav pa bi bilo to tudi narobe, glede na to, da sem takorekoc prvem bežn»m u- , domačin. Tokrat sem že ob S področia °Pazd več novosti: in to predvsem všeč. O cenah1^^ mehanizacije. Razstava mi je zelo kupiti ničesar”^1 komentarja, saj ne nameravam vinogradnikov’ V^akor si največ obetam od dneva katerega nrM v P° P°khcu sem namreč trsničar, od rega pričakujem kopico dobrodošlih spoznanj. . Stefan BENKO, Agrotehnika — Gruda, predstavništvo Murska Sobota: Tudi tokrat razstavljamo celotni proizvodni program sozda, razen tega P3 še vseh ostalih, ki so izven republiških meja vključeni v naš proces dela. Kljub temu, da smo že pred leti zakupili naj' nam le-tega nnm n . večJ’delež rastavnega prostora-Precej razdrobiti £njkuJe, zato smo morah eksponate Prikažemo S}' NJmen naše sejemske udeležbe je, da proizvajalcev standardnega programa naših kmetijski J km Podstavljamo pa tudi nekaj novosti. Med h, še P°sebeJ pomembni in veijamem, brodošh, prikolica SK 10 F (silažna in krm«' ' kot tudi izpopolnjen uveljavil tudi temi so za da tudi dobrodošli, pril_______ najjn nakladalci za gnoj ter kopači _ program izkopačev za krompir. Vse to bo sejem. Ker temeljna organizacija Rafinerija ni finančno sposobna poravnati obveznosti, nastalih z nakupom opreme za novo rafinerijo — ta pa je že lani dokončno šla po vodi — komisija predlaga, naj bi ji v naslednjih petih letih zagotovili depozit dinarskih deviznih sredstev v višini 32 in pol milijonov dolarjev. Depozit bi lendavska Ina-Nafta začela vračati z letom 1989. Zadnji predlog skupne slo-vensko-hrvaške komisije je, da je treba lendavski rafineriji nujno zagotoviti surovo nafto za predelavo — ob dnevni predelavi 800 ton ima domače surove nafte iz Dejanovca na Hrvaškem dovolj le do konca tega meseca — saj bo v nasprotnem še naprej obratovala le s polovičnimi zmogljivostmi. Sicer pa bi lahko letno predelala tudi 650 in več tisoč ton surove nafte. V Ina-Nafti so dolgoročni sanacijski program sprejeli, čeprav je imel glavni direktor Jože Hajdinjak pomislek, da ne ponuja tudi sprotnih, kratkoročnih ukrepov. Pod težo polletnih izgub in zajetnih neplačanih dolgov, je pomisel umestna. Nekaj več optimizma med lendavskimi belimi rudarji pa vliva obljuba z obeh republiških vrhov v Ljubljani in Zagrebu, da bodo program najkasneje v začetku septembra proučili, po potrebi dopolnili in sprejeli, kakor tudi bdeli nad njegovim izvajanjem. Branko Žunec SRCA BILA KOT ENO Deset pionirk in pionirjev, ki je mesec dni zastopalo Jugoslavijo na mednarodnem taboru miru in prijateljstva na Madžarskem, se je pred dnevi vrnilo na svoje domove. Seveda z nepozabnimi spomini in vtisi, ki so jih bogatila spoznanja več kot tri tisoč pionirjev iz najrazličnejših koncev sveta. Naši pionirji, pod men- torskim vodstvom Srečka Pavličiča, so največ sodelovali s predstavniki Francije, Nemčije, Italije, Madžarske, kakor tudi s predstavniki sosednjih držav Jugoslavije. Povsod so bili lepo in prisrčno sprejeti. Sami pa so si prizadevali, da bi s folklornimi plesi, prepevanjem domačih pesmi, najrazličnejšimi igrami in z izdelovanjem »Vsepovsod je lepo, doma je najlepše,” so v domačem kraju — Murski Soboti zatrjevali pionirji, ki so obujali nepozabne spomine z mednarodnega tabora miru in prijateljstva na Madžarskem. Foto: M. S. ročnih izdelkov, ki so jih na sejmu solidarnosti razdelili med ostale pionirje sveta, kar najbolj primerno zastopali Jugoslavijo. Sicer pa so štirinajst dni preživeli v Csilebercu pri Budimpešti in ostalih petnajst dni v mestu Zanka ob Blatnem jezeru. Ena izmed naših pionirk, Darja Pintarič, ki je na tem taboru praznovala trinajsti rojstni dan, je menila, da se ji je med drugim v nepozaben spomin vtisnilo slovo v Sci-lebercu, ko so predstavniki pionirjev sveta v svojih jezikih izrekli: »Hočemo živeti v miru!«, prav tako prisrčno in simbolično pa se je več tisočglava množica pionirčkov poslavljala v mestu Zanka, kjer so s prižiganjem plamenov okrog velike bakle miru in prijateljstva zatrjevali, da kot velika družina sveta želijo živeti z medsebojno pomočjo v trajnem miru in prijateljstvu. M. SKLEDAR JANKO LAŠlC za Središča ob prav ■ oSpo; nas, ki resno in darimo z zemljo turn seIp sejem le za °|^d_a nakla^ recimo povprašal za .oval nik, ki bi ga nujno p )>štaI1-za delo na enem izm 0 t6m, tov«, pa mi niso z ejati kako priti d° takorekoč ničesar. Pravijo le, daje za dm 3 . kdo«1 porekla. Kako pa naj jaz kot kmet dobim ^eto let jih bo dal za moje tržne viške!, žalostno- -j kaj Pa prihajam na sejem in prej sem še lahko k j lahk letos? Kaže, da ne bom ničesar opravil. ^nizac1!: uejal marsikaj: kje so prospekti o kmetijsktrUjjjo, da oziroma če so, zakaj se razstavljale! ne p bili na razpolago ... ■ - - /T MILOVAN JE^Hh’sod«' Beograd: Po sedmi ' ;e sej^, lovanja menim, d J napredoval, saj se 3 tako po svojem anizacT prostoru kot tudi skem smislu. Letos ^kt, vili na sejmu svoj la saj je kar je bil že skrajnic znano, da je na a izVajal- organizacija med največjimi jugoslovanskim F . ci kmetijske mehanizacije. Zato smo seveda g]oVenil£ zainteresirani za prodajo v Pomurju, ki Je z ■kar je Vojvodina za Jugoslavijo. Pa tudi na J j-azv* nem stičišču treh dežel ne želimo zaostaja« ^lo*«' Evropo. Seveda pa tudi tokrat razstavljamo- Avto nju z našimi sodelavci v tem prostoru, ra^^hora-radgono in Ferromotom, Agrooskrbo iz Ma v BRIGITA igL nall^' ka izNasove.Rf zashižekjenasejm^ r^iem^ /H hostesa pn ^SuP^akJ Delam prekoj tu visa, prodajam P ne, predvsem prijaznost in dobro V°v\,ndarle.»rfuje v osvežilne pijače. Na videz lahko, pa v prit pra saj sem dnevno po 10 ur na nogah- Pa ka Se bi prišla. Kako tudi ne, saj pride. Registrirala bom avto in še za bo ostalo. vestnik. STRAN 4 Kulturna obzorja Se o spremenjenem odnosu Res je skrajni čas, da kultura v Pomurju naredivebk kmak’ Mislim, da so pogoji dani m daje treba s P°Pnjeti za delo; ne omagati po vsakem vetru, pa P J Jal°g. kresanje misli in stališč z nekaterimi »ki mislijo da ?avi 'Judje na pravih mestih« in da je kultura (misli J • »o) ‘aka kot je (in kot je bila) dobra tudi danes in bo se v Jodnosti. Zato je res prav, in tudi potrebno da se v Kulturn b^^kje pa naj se drugje?) razvije odkrit dialog m r ■ boiir ^^^eraltiro »odgovorni« in ki želijo pomurs i časov in razcveta. kar se tiče »spremenjenega odnosa« bom odkrit j1’ toliko in toliko več ali manj znanihpisce v Wat0}11!!- ne smem°) priganjati, niti na njega MurbO prnJk^b' Pisal o provincialni, poetični pokmjm -življenju ob ?"}1 m dobrosrčnih pomurskih ljudeh, o tezk , J Podal’ Zam’ Podojenih njivah ali usodah izseljene . 1 s trebuhom za kruhom. koli!?01 ne moremo (niti ne smemo!) priganjati niti kakor P lvat'na pisca, da bi pisal o betonskih mestih ( J & ° človekovi čedalje večji odtujenosti od ^človeka s preJ1^' ° znanstveni fantastiki, ali da bi se v deli p g črk in številk - pa naj bo v kakršni n‘obliki in izrazu. , aJti s tem bo umetnosti v literaturi konec. Mh?Se mora izražati in pisati o stvareh, ki jih čuti m ga - saj bo samo s takim pristopom m odnosom hod'Sl.Vse od sebe«. Videli bomo (upam, da še dočak W(jai 'cni.Pomurski pisci objavljali (ko jim bo . ■ Pm y$'pisci va?Jraziičnejšovsebino,oblikomjeziko reviio ibE:JlbuOdo obJavljali v pomurski reviji (mishmma. revija uvel? b v’č'm PreJ »rojena«), ne bodo njpetn . , rnem P'ostoryeTV1u v širšem,’, slovenskem ali še se ’^tistaiLi^.bodo dosegli samo tisti »pravi«, ki p d %avs!?1 prav v tej pomurski reviji. Kcr P3^ !s 'Win, mPrepričan), da v Pomurju so taki, bo res p m PreJ začeti. ^Pisanega sledi, da se pisec ki piše drugače kot kP^Vania em Prostoru navajeni, ni odtujil. Izraza sam J Billov v ,n°tranja dogajanja in zaznavanja določenih pr -ki 0Čenem trenutku. In zato ga ne bi smeh imeti za d°s4e do je lzdal dolgoletno literarno tradicijo, navade a mačega kulturnega prostora. t?01" moramo s tem, da se časi spreminjajo. In s ?'■ 4udi?Udje’ Pomurje je naredilo velik korak iz nerazvi- ^kttjeMlprecej izobraženi in razgledani, kar pogojuje ? določenem trenutku celo zahteva nove prijeme in v? ie’ tudi v literaturi. Zakaj nekateri ne morejo tega rda nočejo?) in mladim literatom pomagati in jih aPodbujati’ da bi se prebili v čedalje težje do- $. USK1 literarni prostor? se samo imen: Kuzmičev, Miška Kranjca. M lne’ franka Somna. F. Lainščeka-Ferija. Jntena kaj povedo? Če nam, smo toliko bolj dolžni dati možnost mladim pomurskim hterato O. KUZMIČ-OTOK Ponovn če pa bi bil mislil sa^o smrti, tedaj bi Postaj p,e,esoil in bi prenesel zave.s .P z ne more postati Ev™ Ev,P oni, ki se vrača. Noben zlobnež ne OclPW^eLSern od osuplosti. ^J^^ef brez zanimanja, da b m,mo katerih sem hodil do J njimi- ,^del za rešitev vseh vprašanj, ki se taji brat! Kažem ti pot." , {.avendan. "0h^.V *(enutku smrti--~ sem r „xjti spomin-»p ®nitl zavest izza smrti/— ■ . POfenmel Sl- Zdravstvu/!" . postava se mu J ^blinjS9oma se je izgubljal v mraku, P s “&nSafno iz ob'lč'a mu je Še Sel zaklicati, pa n,sem sPravi| i> n ’ ostani pri meni!" sem hot Teda®* nitl 9,asu- tovoril besede, ki Jih niW aJ le Polagoma in razločno spreg »l,0 razumel: . Bil 0,sun — tekrar gerešdijimice." . em buden, a ga nisem videl. meni!" V^r^či!" sem zavpil. »Ostani ven -^ripavi glaS-... ŽSi,Ostrani sobani je odmeval samo J g? Govoril J todar j?!Sern ga preje razumel, zdaj pa spominjamo SPomnil sem se ga. ^kor se Se P poZabo. Ostrin 9a speva, ki mu zvoki čedalje b J se mj niso ^brisn^.ogovarjal neznane besede, orjena moli ‘pv. 'Sn° vtisnile v spomin kakor tisočkrat izgo A ,^1^^ bi,°tako tesn0 pn irCu?rad bi ga Pobaral ° ^aii, Zn? bl.9a še rad vprašal! Kako ra Ali nai in o strahovih peklenske no K sete. “ 9,% za®_bl'v meni. Odgovor lahko dobimi sa vzp0Stavim 2avesti, če se prebudi to, kar je skritega, 25. UMETNIK RAZSTAVLJA, Slikarstvo Franca Mesariča se odvija na meji med racionalno analizo in spontanim kreiranjem, na meji med opajanjem nad vrednostjo barvnih lis in pretakanjem prehodov med njimi in v prostoru, kjer imajo prav ti prehodi globok vsebinski pomen. Racionalni pol njegove umetnosti, ki gaje nekoč poudarjal izrazito stvaren odnos do predmeta, ki naj bi bil vreden upodobitve, se v paradoksni obliki kaže kot izrazito približevanje abstrakciji. celo konstruktivizmu. Njegove krajine, ki jih je začel oblikovati sredi šestdesetih let. so bile sicer barvni organizmi z vsemi finesami, kijih pričakujemo od žlahtnega, malce regionalno obarvanega kolorizma. vendar pa so nakazovali tudi abstraktno geometrijsko bistvo vsakega pojava, ki živi najprej kot nekaka realnost, ki jo gledamo in doživljamo. in nato kot prenos te realnosti v novo slikarsko dimenzijo. kijo uravnavajo zelo strogi zakoni, katerih zakonodajalec pa je v končni posledici umetnik sam. Peti tabor pihalnih orkestrov V ponedeljek dopoldne se je v Ljutomeru pričel peti tabor pihalnih orkestrov Slovenije, Za letošnji tabor je bilo prijavljenih 92 godbenikov in dirigentov. Strokovno vodstvo tabora so letos prevzeli: Bojan Adamič, dirigent in skladatelj, Milivoj Šurbek, dirigent ter glasbeniki: prof. Jože Falout, Alojz Zupan in Borut Pogačar. Godbeniki in dirigenti-so v minulih dneh obravnavali predvsem tehniko igranja posameznih instrumentov, osnove dirigiranja in elemente korakanja ter figurativnega gibanja pihalnega orkestra. Po teoretičnih predavanjih pa so vse to poizkušali tudi v praksi. Tabor pihalnih orkestrov se bo za- Tako je v katalog o pomurskem umetniku Francu Mesariču, ki razstavlja v mali galeriji v Ljubljani zapisal Ivan Sedej. Likovni kritik seje v svoji zaznavi umetnikovega slikarstva dotaknil predvsem oblik in barv, ki jih je Mesarič svojčas združeval v vizijo, zdaj pa mu ne gre več za videz stvari, ampak stvar samo. »Slika se- je osamosvojila«, ocenjuje zadnja umetnikova razstavljenadeladr.Sedejinpo-jasnjuje: »Ne gre več za nara-vo v tradicionalnem pogledu, ampak za novo stvaritev, ki odseva sfere duha in spontanost podzavestnega. Barva je zaživela in govori samo sebe. Spomini na odslikavanje videza so tako postali le še avtorjeva opomba pod črto, z njo namreč svoje slikarstvo umešča v kontinuum slovenskega in evropskega slikarstva. Tako smo vnovič pri hotenem protislovju, ki daje Mesariče vem u slikarstvu poseben pomen in ceno. Barvne, • vzviharjeno' oblikovane ploskve so se spremenile v fantastično krajino, kjer ni meja med atmosfero in trdnim re- ključil jutri zvečer z nastopom tega enkratnega — skupnega pihalnega orkestra, saj so v stanje, v katerem so prav vse uganke rešljive kakor razločne poteze pisave. Iznebil sem se strahu. Čutil sem se tako varnega in veselega kakor otrok v materinem naaročju. ”Smrt, kje ti je želo?« Te besede iz »svetega pisma« so mi prišle v zavest kakor daljnje zvonenje, ki prinaša uteho. Za tega, ki hoče živeti, ni smrti. Zanj je samo neprekinjeno življenje, življenje do popolnega očiščenja in do veličastnega zedinjenja, zavednega bivanja v izvoru. Od radosti sem se zjokal, Vse dosedanje življenje mi je bilo le tavanje v temi. Uzrl sem šibak soj neugasle luči, ki vekomaj sveti na koncu poti. Čeprav utegne biti pot še tako dolga; dasi naju čakajo na obeh straneh še najraznovrstnejše stiske in bojazni, vendar drži k cilju. Pokazal mi jo je Čuvar Isa. Kaj se mi utegne pripetiti, in kdo mi more prizadeti nesmrtni del narave? Energija je večna in materija je neuničljiva ... Odprla so se vrata. Učitelj Hemmetschnur je vstopil k meni s srebno čašo hladilne pijače iz osladkane mete v roki. »Gotovo ste srečali na stopnicah moža v tujem oblačilu!« sem hitro spregovoril. »Moža v rujavkasti halji, s črnim turbanom in rumenkasto ogrlico?« »Mrzlica se mu stopnjuje ...«je nakremžen zamomljal. »Ne, ne, ne«, sem ga zaklinjal. »Tujec je bil pravkar pri meni in je stal tule pred mojo posteljo. Morali ste ga opaziti.« Ponovno sem mu opisal Evlija in mu prigovarjal, naj ga kar najhitreje pokliče nazaj. »Gospod baron«, je rekel učitelj, sanjalo se vam je. Že pot ure sedim na hodniku pri oknu pred vašimi vrati in čitam. Nihče hi vstopil in tudi nihče ne more neopaženo oditi. O tem priča najenostavnejša logika« Izčrpan sem omahnil na blazino. Mar sem sanjal? / ustih-sem imel okus po nečem grenkem. Potem pa sem zopet vzrojil: »Hemmetschnur, dolgo ste živeli v Istambulu in mnogo liefom. med nebom in zemljo. Gre potemtakem za svojsko interpretacijo življenjskega relativizma in za globoko zakoreninjen sistem, ki ga avtor nosi v sebi že od samega začetka. Slike na platnu in papirju vsebujejo vedno nek nepričakovan poudarek — pa naj je to ravna črta, navidez nehoten grafizem ali pa niz točk, ki se sredi slike združujejo v barvno črto. To pa pomeni. daje vesoljni red, ki ga na svojih slikah'vzpostavlja, rezultat intelektualnega napora. Kot ironično dimenzijo pa lahko omenimo sicer skrite. vendar jasno opredeljene naslikane detalje. ki z veristično potezo nakazujejo zvezo s konkretnim predmetom. Svet slike, ki jo je Franc Mesarič odkril, je tako zelo širok in poln, da bo vsak njegov naslednji korak vanjo novo presenečenje.« Tako ocenjuje kritik, prekmurski umetnik pa slika in razstavlja. Upajmo, da se bo kaj kmalu.s samostojno razstavo predstavil tudi v domači pokrajini. . . „ Brigita Bavčar petih dneh godbeniki naštudirali celovečeni koncert. D. L. Kulturni koledar PETEK 26. AVGUSTA LJUTOMER — V dvorani doma kulture bo ob 20. uri koncert udeležencev pihalnega tabora. Na sporedu bodo dela Bojana Adamiča in ostalih slovenskih skladateljev. Dirigirali pa bodo prav tako dirigenti, ki so se udeležili tega delovnega srečanja na 5. taboru pihalnih orkestrov. razstave PETEK, 26. AVGUSTA LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 18. uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Nandeta Vidmarja iz Ljubljane. Rastavo posreduje soboška galerija Kulturnega centra iz svoje stalne zbirke. LJUTOMER — V galeriji'Anteja Trstenjaka bo ob 19.30 otvoritev razstave del akademskega slikarja Miloša Lovrenčiča iz Ljubljane. Razstava olj in a akvarelov bo na ogled do 15. septe'mbra. RADENCI — Od 22. avgusta do 5. septembra je v razstavnem salonu hotela Radin razstavljena Pomurska ljubiteljska likovna ustvarjalnost. Razstavo so pripravili: KUD LIKOS iz Murske Sobote, KUD LINDAU iz Lendave, KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera in DKUD Svoboda Gornja Radgona. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Gine Pugnetti VSE O PSIH (Državna založba), Janez Švajncer OČI IN SRCE (Kmečki glas) in VSE O VLAGANJU IN SHRANJEVANJU ŽIVIL (Lipa Koper). KNJIŽNE NOVOSTI V PIŠK KNJIŽNICI Branko Reisp: Janez Vajkard Valvazor; Ljubljana 1983 N. Grafenauer, L. Suhodolčan: Album slovenskih pisateljev, Ljubljana 1983 Jože Toporišič: Nova slovenska skladnja, Ljubljana 1982 Jože Kolar: Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Ljubljana 1983 Mirko Podlesnik: Zobniška gonila z mimobežnimi osmi, Maribor 1982 Politična ekonomija samoupravnega socializma. Tematski sklopi I — V. Maribor 1983 Julien Cohen: Upoznajmo svoje dijete. Vodič kroz djetinjstvo. Lj. — Zagreb 1983 Olga Novak-Markovič: Jugoslovanska kuhinja, Ljubljana 1983 Človek. Velika ilustrirana enciklopedija. Slovenska izdaja. Ljubljana 1983 Prevedel: Vladimir Komidar jezikov poznate. Kaj pomeni stavek, ki vam ga bom zdaj povedal?« Počasi sem naglaševaje vsako besedo izrekel zadnji stavek, ki ga je Evli izrazil. »Hamid olsun — tekrar gerešdijimice!« Učitelj je ddebelo pogledal in zazijal. Nato je šel z roko preko obraza, me zopet pogledal in zmajal z glavo: »Pri diamantu velikega mogula!« »Gospod baron, to je najčistejša turščina!« »Kaj pa pomeni? Vedeti hočem, kaj pomeni?« sem nestrpno zahteval. Zajel je sapo, me plaho pogledal in rekel: »Hvala bogu, zopet se bova videla!« »Hvala bogu!« sem ponovil in vzdihnil. Smejal sem se od veselja in ga trepljal po roki, ki je držala čašo. »V tej čarovniški sobani se gode nenavadne reči«, mi je namignil. »Mož, ki ste ga baje videli, baron Dronte-------je podoben islamskim dervišem in nikomur drugemu. To je čudno, res prečudno!« »Gospod učitelj, dal vam bom sredstev, da boste tudi vi zbežali iz te hiše«, sem rekel. »Sprevidim, da ste doslej morali ostati. Ker pa ste se toliko mučili zame, mi je tudi dolžnost, da vam pomagam«. Pred posteljo mi je omahnil na kolena, pustil čašo z rok, da je padla na tla in se ji je vsebinaa razlila. »Bog vas tisočkrat blagoslovi, dobrotnik!« je'ječal in mi poljubil roko. »V kratkem sem nameraval drugače ubežati. Obesiti sem se hotel na okensko rešetko in se raje strmoglaviti v najodvrat-nejše podzemlje, kakor pa da bi prebil svoje življenje v mlinu bednih dni.« Pobral je čašo. »Kar najhitreje vam bom prinesel nove pijače, milostni gospod!« je vzkliknil ter med smehom in jokom stekel iz sobe. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 5 IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ Spodbudni Murini polletni rezultati V naj večji pomurski delovni organizaciji — tovarni oblačil in perila Mura iz Murske Sobote — kjer je zaposlenih že 4850 delavcev, so kljub težavam, ki so se pojavljale zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, deviz in zmanjšanega uvoza, dokaj zadovoljni s polletnimi rezultati poslovanja. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je namreč celotni prihodek povečal za 36 odstotkov in znaša več kot 2,68 milijarde dinarjev, čisti dohodek je višji za 42 odstotkov oziroma nekaj nad milijardo dinarjev, v poslovni sklad pa so namenili že 307 milijonov dinarjev ali 58 odstotkov več kot ob lanskem polletju. Nič čudnega, če se je zvišal tudi povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih, saj se je v letošnjih šestih meseceih dvignil na 15.425,37 dinarjev. IZVOZILI ZA 14,3 MILIJONE DOLARJEV Seveda pa je marljivi kolektiv soboške tovarne Mura še posebej znan po svojih izrednih izvoznih rezultatih. Ti niso izostali tudi v letošnjem poletju, saj so v tem času izvozili za 912 milijonov 944 tisoč dinarjev vrednosti blaga. Preračunano v dolarje pa znaša to 14,3 milijona dolarjev, kar gotovo ni zanemarljiva številka. Posebej še, če vemo, da je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz soboških konfekcionarjev višji za 23 odstotkov. Največ izdelkov svoje bogato razvite, tekstilne industrije so izvozili v Zvezno republiko Nemčijo, na drugem mestu so Združene države Amerike. zatem Anglija, v precejšnji meri pa seje izboljšal izvoz tudi v druge države, zlasti v Libanon, Nizozemsko. Skandinavijo itd. Istočasno pa so letos uvozili raznih izdelkov, katerih vrednost je znašala 103 milijone 945 tisoč dinarjev. To pa je le krepka četrtina od tistega, kar jim dovoljuje plan SISEOT, ki je bil sprejet v začetku letošnjega leta. Zanimivo je, da pri izvoznih poslih še vedno prednjačijo predelovalni posli, ki pomenijo še zmeraj 60 odstotkov celotnega izvoza, okrog 40 odstotkov pa predstavlja klasični izvoz. Pojavili so se določeni problemi, ker je na zahodnoevropskem trgu čutiti krizo in kvantitativne omejitve, zato so se v soboški Muri morali preusmeriti tudi v ostale države in ne le v države Evropske gospodarske skupnosti, s katerimi jih vežejo dolgoročni posli. V trenutni situaciji pa to vendarle ni slabo, saj je vrednost ameriškega dolaija porasla, s čimer postaja izvoz vse bolj zanimiv. Sicer pa je odnos med uvozom in izvozom v tovarni Mura že približno 1:9, kar je nedvomno izredno dober rezultat. K temu pa je v veliki meri pripomogla tudi omejitev uvoza, predvsem prepoved uvoza opreme, ki jo nujno potrebujejo, v kolikor želijo izpolniti vsa izvozna naročila. VARIS PO VARSTVU Kdo bo delal ob sobotah? 1 ,,Danes pa ne delamo. Ni delovna sobota,” nas je po telefonu v soboto, 13. avgusta, dopoldne gladko zavrnil vratar lendavskega Gorenje-Varstroja. Nekaj dni prej pa smo lahko slišali od Avgusta Markoje, vodje priprave dela v 235-članski temeljni organizaciji Varis, med drugim tudi tole: ,,Z delavniki ob sobotah so velike težave. Večina zaposlenih ima doma zemljo ali se — recimo keramičarji, zidarji in drugi, po katerih je izredno povpraševanje — ukvarja s postranskimi deli. Ob osebnih dohodkih, ki znašajo v poprečju 12 tisoč dinarjev, si tako pridobijo dodaten zaslužek.” Ravno to jim — ne samo v tem tozdu, marveč tudi Tovarni varilne opreme in Purle-nu — zadaja največ glavobola. ,,Delavski svet je sklenil, da so delovne sobote obveznost, vendar je delavci ne izpolnjujejo. Zato imamo zdaj v suspenzu kar nekaj ljudi, ki se niso odzvali delu ob sobotah,” je bil brez so vsi zaposleni poprijeli kot eden in. ni bilo treba dolgo čakati na prve, izredno ugodne kazalce uspešnosti gospodarjenja. Ti so se zdeli januarja letos celo tako zelo zadovoljivi, da je bil ukrep družbenega varstva predčasno — po dobrih petih mesecih — ukinjen.” Namen je bil dosežen,” je prepričan Markoja, v kar smo resno podvomili. Podvomili pa so tudi na lendavskem občinskem sindikalnem svetu; najprej zaradi že omenj-nega očitnega nerazpoloženja med delavci za delo ob sobotah, tako nato pa zaradi polletnih izgub v višini 18 oziroma — če štejemo neplačano realizacijo (gre za nepokrita plačila v menicah) — 30 milijonov dinarjev. Temu se pridružujejo še slaba organiziranost, pomanjkanje repromaterialov ter nedoseganje cen na tržišču sanitarnih kabin in v dodatnem programu proizvodnje ekspanzijskih posod za centralno-ogrevalne naprave. „Pri ekspanzijskih posodah so cene tako nizke, da ustvarimo izgubo že v sami substanci,” je ugotavljal Markoja. Samoumevno se nam je zastavilo vprašanje o zalogah. ,,Velikih ekspanzijskih posod (od 125 do 600 litrov) je v skladiščih kakih 600, malih (od 25 do 80 litrov) pa okrog 1500 kosov. Lani, ko smo začeli pospešeno izdelovati te posode, jih je tržišče v celoti pokupilo, medtem ko letos ni tako. Od načrtovanih 2400 kosov smo jih v prvih treh vendar je delavci ne izpolnjujejo. Zato imamo zdaj v suspenzu kar nekaj ljudi, ki se niso odzvali delu ob sobotah,” je bil brez dlake na jeziku Markoja. OB VEČJEM IZVOZU TUDI INVESTIRANJE Tudi obeti do konca letošnjega leta so dokaj rožnati, zato v soboški Muri računajo, da bodo dosegli okrog 25 milijonov dola-tjev izvoza. In to navzlic dejstvu, da se morajo soočati s težavami pri nabavi reprodukcijskega materiala, glede zmanjševanja uvoza, pomanjkanja deviz in ne nazadnje tudi z manj trdnimi reprodukcijskimi verigami. Poleg tega pa ne razpolagajo s še kako nujno opremo, brez katere si ni moč zamisliti kvalitetnejše izdelave tekstilnih in konfekcijskih izdelkov za visoko zahtevne kupce v najbolj razvitih zahodnoevropskih državah. Vse to dovolj zgovorno priča, kako je treba tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah pravilno IZZA TOVARNIŠKIH ZIDOV — Pridne roke Murinih delavk, s pomočjo katerih dosegajo celo evropsko produktivnost, so ponesle dober glas daleč v svet. NAMEN UKREPA DOSEŽEN — ALI RES? To vse nas je spomnilo na dejstvo, da so v tej temeljni organizaciji lendavskega Gore-nje-Varstroja lani na jesen zaradi bistvenih motenj v poslovanju in samoupravljanju uvedli začasen, šestmesečen ukrep družbenega varstva. Kmalu po njegovi uvedbi smo že lahko porgčali, da mesecih izdelali 700, venaai — tlel na zalogo. Velikih posod ta cas sploh ne proizvajamo, zato K smo delavce prerazporedili k I sanitarnim kabinam Priča- g kujemo, da bodo na jesen, ko bodo dograjeni določeni -stanovanjski in industrijski ■ objekti, zaloge razprodane, K hkrati pa urejene cene teh pro- ■ izvodov. ” Pri izdelavi sanitarnih kabin so a se — po besedah Avgusta K Markoje zavarovali, saj jih ■ Poslej izdelujejo samo za znane kupce. ' Dnevna proizvodnja K znaša 12, mesečna pa od 250 do ■ 300 sanitarnih kabin, vrednost J posamezne je od 150 do.180 tisoč dinarjev, ne da bi Steli stroSke g transporta. S tem so se v kolek- I tivu izognili nepreglednim vrstam a kabin, ki so bile svojčas složene na tovarniškem dvoriSču in pod milim nebom kolektiv pehale v I nove in nove izgube. ■ Verjetno bi se lahko s poglabljanjem v Šestmesečno I poslovanje tozda Varis delovne j organizacije Gorenje-Varstroj iz " Lendave še nad čim .spotaknili”, vendar raje ostanimo le se ■ pri medsebojnih odnosih. Ti so K močno skrhani, na kar svari J ob že zapisanem — dvoje ugotovitev: nedavna odpoved direktorja, čigar odhod so de- K lavci pospremili z žvižgi in raz- g drobljenost inovacijsko-razt- V skovalne dejavnosti, ki je v celoti ---»,nikom. g prepuščena načrtovati proizvodnjo, s pomočjo katere bi naj do konca letošnjega leta ustvarili približno 5,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Na ta način bodo v soboški Muri lahko ptecej finančnih sredstev namenili tudi za nekaj pomembnih investicij, pri čemer pa bodo, kar ne gre nikakor prezreti, celo 90 odstotkov denarja zbrali iz lastnih virov. Le-tega bodo namenili zlasti za investicije, ki naj pripomorejo k posodabljanju proizvodnje m tehnologije, s čimer bo omogočena zaposlitev okrog 150 novim delavcem. Ta podatek pa je v zdajšnjih stabilizacijskih prizadevanjih še kako vreden omembe! Milan JERŠE LIV V ROGAŠOVCIH Ko so bili v črnuškem tozdu Proizvodnja elektromateriala v Lendavi v največjih škripcih — lani na pomlad s polnimi skladišči gotovih izdelkov in par deset delavci na ,.prisilnih” dopustih — je padla odločitev za uvedbo tkim. socilnih kartic za vseh petsto in še nekaj (zdaj 480) zaposlenih. Pravzaprav je šlo bolj za osebne kartone, ki naj bi razkrili, kakšno je premoženjsko stanje slehernega delavca, njegove družine in posameznih družinskih članov, skratka, kako je s socialno varnostjo vseh in vsakogar v kolektivu. Tako bi jim bilo namreč lažje pri nujnih prerazporeditvah delavcev na druga dela in naloge oziroma v druge organizacije združenega dela ali na začasne plačane ali neplačane dopuste. Kot se je izkazalo kasneje, je bil namen z uvedbo v bistvu dopolnjenih osebnih kartonov (tj. socialnih kartic) dosežen. OB TRUDBENIKU ŠE ELMA * S karticami do varnosti neplačanih dopustih. Med njimi se jih je našlo tudi pet, ki so ostali kar na kmetijah. Kot razlog so navedli, da ni druge delovne sile, ki bi obdelovala zemljo in kmetovala. ,,Odločno poudarja Karakatičeva. — doseženi rezultati dela delavca, — podatki o ožjih družinskih članih, — poprečni mesečni prihodki delavca in članov njegove družine oz. skupnega gospodinjstva, — podatki o posesti nepremičnin in premičnin večje vrednosti vseh članov skupnega gospodinjstva, — posebni izdatki v družini, — stanovanjske razmere delavca in njegove družine, — zdravstvena in delovna sposobnost delavca in članov gospodinjstva, — ostali podatki, pomembni za socialno-ekonomski položaj družine in — dopolnilni podatki. Gre potemtakem za sila natančno evidenco, ki vsekakor ni sama sebi namen, kot smo vpričo sogovornice izrazili pomislek o že tako razmahnjeni ,,papirnati vojni” na vseh mogočih ravneh. ,,Med drugim je več kot koristna, ko je recimo treba najti katerega od družinskih članov naših delavcev, sporočiti pristojnim službam ali organom določene podatke in podobno, saj je iskanje v dobršni meri olajšano,” smo zvedeli. IZ POSLOVANJA V ŠEST-MESEČJU PREVLADUJE POLPROLETARIAT Dokopali so se do ne ravno poraznih podatkov, čeravno sprva ni manjkalo bojazni, da bi utegnila biti socialna slika članov temeljne organizacije veliko slabša. Tako vsaj ugotavlja Angela Karakatič, referentka za delovna razmerja in predsednica delavskega sveta v lendavski Elmi. ,,Pri nas je večinoma zaposlen polproletariat, tako da je bolj malo tistih, ki živijo zgolj od osebnih dohodkov. Slednji so tudi najbolj prizadeti, saj živijo v najemniških stanovanjih, nimajo brezplačnega varstva otrok in tako naprej,” pojasnjuje. Vendar niso ostali samo pri ugotavljanju, marveč so delavce — ko ni bilo druge izbire — tudi v resnici premestili v druge kolektive (denimo Muro, Planiko, Lek in drugam) ali poslali na začasne dopust. V nekaterih primerih so ravnali malone v duhu parole: imaš njivo oziroma grunt, vrni delovno mesto. ,,No, ravno tako nismo naredili, pač pa smo se sporazumno* dogovorili — predvsem s tistimi, ki imajo več kot desettisoč dinarjev katastrskega dohodka — da so ostali doma mesec ali dva na Angela Karakatič: ,,Socialna slika zaposlenih pri nas ni porazna.” „PODSETNIK” IZ PANČEVA Da bi bili osebni kartoni delavcev črnuškega tozda Proizvodnja elektromaterijala v Lendavi kar se dš popolni, so si priskrbeli dovolj verodostojen pripomoček. „Iz ene od televizijskih oddaj smo zvedeli, da imajo izredno pregledne socialne kartice vpeljane v predilnici Trudbenik v Pančevu. Zaprosili smo jih za vzorec (obrazec) in ga marca letos tudi dobili. Tako nam bo veliko lažje pri kompletiranju socialne slike zaposlenih,” je prepričana Karakatičeva. Brez da bi podrobneje naštevali posamezne rubrike iz Trudbe-nikove socialne kartice, naj navedemo le najpomembnejše: -— osebni podatki, — šolska in strokovna izobrazba (vrsta in stopnja), — delovna doba, —, delovno mesto in pogoji dela, Ker je v letošnjem polletju lendavska Elma bistveno ugodneje poslovala kot v istem obdobju fani, se zdi prav spomniti — v okviru naslovne teme — na to, kakšnih plač so zdaj deležni zaposleni. ,,Poprečni osebni dohodek znaša 12.074 dinarjev ali za 17,2 odstotkov več, kot smo predvideli z letnim načrtom. Primerjava z lanskim, ko so delavci dobivali v poprečju 8.671 dinarjev mesečno, ni vzdržna, sam smo imeli ravno v tem obdobju največ 80 odstotkov plačanih dopustov in drugih odsotnosti z dela,” razbiramo iz poslovnega poročila o šestmesečnem gospodarjenju. Tudi zdaj je nekaj več Elminih delavcev na letnih dopustih in kaže, da se bodo posledice starih ,,grehov” še nekaj časa nadaljevale. Socialne kartice, s katerimi je sicer čez glavo dela, bodo torej (spet) morale odigrati svojo vlogo. Črnoglede napovedi o pogojih gospodarjenja v prihodnje namreč v ničemer ne izvzemajo lendavske Elme. pretežno iz Rogašovec oziroma tamkajšnjih sosednjih krajev prihajajo na delo v temeljno organizacijo združenega dela ,,opreme in orodja” Liv, ki je sestavni del delovne organizacije Liv iz Postojne, je z večjo produktivnostjo, prodajo strojev za rotacijsko kovičenje, kakor tudi z višjo ceno prodanih mešalnikov, krilo pet milijonov izgube iz prvega tromesečja. V rogašovlskem Livu pa se lahko pohvalijo še z izdelovanjem strešnih naprav za avtomatizacijo stiskalnic in pnevmatskih strojev za rotacijsko kovičenje, ki so jih začeli izdelovati lani in so novost v njihovem programu, kakor tudi na našem jugoslovanskem tržišču. Kljub problemom pri preskrbi z repromateriali (največ iz tujine) pa so plan proizvodnje presegli skoraj s petdeset odstotki, kar potrjuje njihovo zagriženo delo, ki je se- Možnosti razvoja Petinosemdeset delavcev, ki ■ t tri zl”aa P« S. Enaindvajsetletni Stefan Škaper iz Doliča >? Lmetij’’ foto-' rad poprime za delo tudi na 2 hektarja veli pride-čez milijon, kolikor zasluži za strojem, še ka will I* Branko ŽUNEC Foto: Milan SKLEDAR Fotopogled v proizvodnjo elektromateriala črnuške Elme v Lendavi — oi cunja iz.uuiaz.ua , t.n. delovnih izkušenj v knjigovodsK l ntevanju Pismene prijave z dokazili o izP° mamo 15 dni po objavi razpisa. g ob^ Prijavljene kandidate bomo o izidu ' g rne' po zaključku razpisa. . j nalo9 tr Poskusno delo za opravljanje del _ CA^^V' GRADBENO PODJETJE TEMELJ P- °’ prOsta ° SUJE na osnovi sklepa delavskega s loge vodje knjigovodst*8 (računovodje) Poleg pogojev določenih z zakonom ir' mjevat' ----------:-----Izondlddll J pogoje: ri in — srednja izobrazba ekonoms^js^^pi $ i puujujcv uuiuuui m • •- ——- , o kadrovski politiki morajo kandida pogoje: ?P' >reie' VESTNIK '16 dn^ STRAN 6 veda veliko pripomoglo •• -gub. , I K Livu dograjujejo tud' Prizidek, s katerim bodo pridobi 1500 kvadratnih metrov novih vrSin. Vrednost investicije, ki bd končana v roku enega meseca, Pp ocenjujejo na 50 milijonov dinarjev. I Vodja priprave dela v TOZ ,, oprema in orodje” v Livu J Slavko Ficko, ki o nadaljnjem ral I voju njihove proizvodnje meni- , „Liv je sorazmerno mlad k°^u.’ povprečna starost zaposlenih J okrog Štiriindvajset let- ‘e„ f spektivo pa vidimo v proizdovPJ1 strojev za rotacijsko kovičenje naprav za avtomatizac‘1 I stiskalnic, kakor tudi orodjii i preoblikovanje kovine in tet I plastičnega orodja. ,j Tudi bodoči strugarji, tezk# ’ brusilci, skratka kovinarji imM Livu, Se veliko možnosti za zav slitev. Milan Skledi I HHEMBHHHnBKa kmetijska panorama * Pogoji za odkup pšenice v 1 m •» cinveniie in | Sporazumno z Zad5už^iJva7°žM^ indu- 1 Splošnim združenjem kmetijstva, ” t ju z Re-stri je in prehrane SR Slovenije.ter v in ■ objavila pogoje za odkup pšenic ■ V pogojih je določeno, da I se okudpna cena pšenice I oblikuje po določenih cenah penice letine 1984 na ob- | močju Jugoslavije, po objavi I * Uradnem listu SFRJ. Pri-1 delovalcem ali organizato- Deni odkupa, ki pripeljejo | Pšenico v silos ali skladišče I ^tnopredelovalne organiza-I oje, bodo priznali stroške prevoza po naslednji tarifi: prevoz do 15 km — 0,30 Omarja za kilogram, za pre-?ozodl5do30 km-0,50 dinarja za kilogram, za pre-voz nad 30 km - 0,70 di- 1 narja za kilogram. Pridelo-I VavC’ PriPdje pšenico na odkupno mesto zadružne m ®rBanizacije, dobi za pokri-I Jr Pr.evoznih stroškov 0.20 | 'oarja za kilogram. Kakovost pšenice mora Izrezati veljavnim predpi- °m. Kakovost pešnice, ki jo pridelovalci oddajo v količini nad 500 kilogramov, se ugotavlja v laboratoriju, za količine pod 500 kilogramov pa se ugotavlja kakovost ha podlagi izkušenj. Pšenico, ki bo vsebovala nad 15 odstotkov vlage, bodo žitne organizacije sušile v sušilnicah, stroške sušenja pa bodo obračunale po dejanskih vrednostih. Za to je določena naslednja tarifa: nad 15 odstotkov vlage — 0,50 dinarja za kilogram, med 16 in 17 odstotki vlage — 0,60 dina-ija za kilogram in za vsak nadaljnji odstotek vlage 0,10 dinarja za kilogram. Stroškov sušenja od 15 na 13 odstotkov vlage pridelovalcem ne bodo zaračunavali, sicer pa plačajo združeni kmetje polovico navedenih stroškov. Žitnopredelovalne orga- nizacije bodo v času žetve prevzemale pšenico tako kot ob letošnji žetvi in sicer vsak dan med 6. in 22. uro oziroma med 7. in 23. uro. Tudi prihodnje leto bodo lahko pridelovalci (kmetje) za krmljenje živine zamenjali pšenico za koruzo v količinskem razmeiju 1:1, po vrednosti pa 1:1,3 v korist pšenice. Zamenjava oziroma prevzem koruze sta mogoča od sklenitve pogodbe o oddaji pšenice pa do konca avgusta 1984. Koruza je kmetom na voljo v skladiščih njihovih kmetijskih organizacij oziroma v skladiščih žitnopredelovalriih organi- zacij. Organizatorjem pridelave in odkupa pri združenih kmetih se priznava za pokrivanje stroškov organizacije pridelave in odkupa ter dodatnega stimuliranja pospeševalne službe šest odstotkov določene cene pšenice letine 1984 na območju Jugoslavije. Poleg tega se iz republiškega sklada zagota- vlja rudi regres za semensko pšenico in regres za umetna gnojila. Pridelovalcu se prizna regres v višini 10 dinarjev za kilogram kupljene semenske pšenice, vendar pod pogojem, da združeni kmet sklene in uresniči po- godbo o pridelovanju in prevzemu pšenice. Oddati mora najmanj 2.500 kilogramov pšenice na hektar, dodatno pa mora prodati še en kilogram merkantilne pšenice za en kilogram semenske pšenice. Do regresa je upravičen tudi družbeni sektor, ki sklene in uresniči pogodbo o pridelovanju in prevzemu pšenice ter ima nad pet ton pridelka na hektar, glede na proizvodne pogoje- Pridelovalcu pšenice, ki bo tudi za leto 1984 sklenil pogodbo o pridelovanju in prevzemu pšenice, seje že ob prodaji pšenice letine 1983 priznal regres za mineralna gnojila za jesensko setev v višini 1 dinar za kilogram oddane pšenice. Pet milijonov čebulčkov gladiol Pred leti zastavljeno proizvodno sodelovanje med Kmetijsko zadrugo Panonka in nizozemskimi proizvajalci okrasnih rastlin, semen, in brezvirusnih sadnih sadik, se je v Pomuiju potrdilo kot uspešno. Letos so obseg kooperacijske proizvodnje razširili že na proizvodnjo gomoljev tulipanov, narcis, irisov, gladiol in podobnega. Del proizvodnje se odvija na marpovršine, na Katerih vzgajajo gomolje gladiol, si je pred &evi ogledal nizozemski naročnik oziroma kooperant v tovrstni proizvodnji. Po ogleduje bil z doseženimi rezultati zadovoljen in vse kaže, da obstajajo realne možnosti, da bi prihodnje leto zasadili že 5 milijonov čebulčkov za reprodukcijo. Čebulčke bodo naši proizvajalci prodajali na Nizozem- Družina, Evgena Moreča iz Bodonec pri obrezovanju Poudarek živinorejski proizvodnji n rne _dJL Ročno Krožno O c >N 2 * Ročno Ročno L o c >N O ž O >o o a: (Krožno \ Ročno ZLATOL MR redno čiščenje + dezinfekcija -r + + ZLATOL BAK . redno čiščenje + dezinfekcija -r -r + ZLATOL KML občasno (tedensko) kislo čiščenje ■r + + + + + + ZLATOL JODIP redna dezinfekcija + TOZD »BLISK MURSKA SOBOTA 00^" — Napeljava in popravilo gradbenih instalacij (vodovod in J šibkega vanje, prezračevanje in tehnološki procesi ter elektro inštalacije ja 9 kovanih in toka) — Proizvodnja kmetijskih strojev in naprav ter litih izdelkov Mešalec gnojevke MGS, kapaciteta 15000 litrov na uro, pogonska moč 15 kw. g« ČD, kapaciteta Črpalka za dezinfekcijo hlevov Drobilec za siliranje koruze v zrnu in storžih kapacitete: 2 t/h B 200 E, 8 t/h B 350 S in 15 t/h B 500 S. Napajalnik za goveda NG izdelan iz emajlirane sive litine. 250 litrov na uro, delovna višina 10 m, pritisk 1010 k Pa. pt^' na Polžni tran P toP n pogonska STRAN 8 VESTNI^ avtotehna Predstavništvo Varaždin. Brače Radiča 16. v novih nrostorih (v bližini Ljubljanske banke), tel.: (042) 49-466 in 49-423 PREPRIČAJTE se v vrhunsko kvaliteto proizvodov in v renome proizvajalcev, ki jih zastopamo korting ALFA ROMEO ^rt]ng barvni televizorji - ekskulzivna tehnika in oblika * Wisko upravljanje - 30 programov in avtomatsko ^vnavanje slike in tona - veličine ekrana od 51,56 ln 66 cm oziroma 41 pri prenosnih sprejmnikih 1(1 nakupa v predstavništvu „Avtotehne", B. Radiča 16 Varaždinu Nova konsignacija varaždinske »Avtotehne" - »Alfa Romeo" - izdobava celotnega proizvodnega programa »Alfa Romeo" - vplačilo z devizami - plus stročki carine in davek, ki se plača Avtomobili so razstavljeni v novourejenem salonu »Avtotehne", B. Radiča 16 v Varaždinu, tel.: (042) 49-466 in 49-423. MAXILAK za končno obdelavo tal, zidov in stropov vaše hiše ^85 1 VIADUR , I izravnalne mase za I betonske pode : j VILAPLAN izravnalne mase za strop in steno NIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost VEZUR montažni hitrovezni cement BARVIT za barvanje notranjih zidov-sten Pokrivno premazno sredstvo na osnovi alkidnih smol za zaščito kovin in lesa CINKAHIMA STRAN 3 šport Pred IV. kolesarskim maratonom ŠPORTNI OBRAZI Milan Karas - izvrsten Letošnji štirinajsti kolesarski maraton v Sloveniji — maraton Treh src prehaja v zaključno fazo priprav. Prav je, da damo nekaj navodil udeležencem in gledalcem ob progi. Vse, ki so se že odločili, da se podajo na premagovanje ene od prog (na izbiro sta dve — 50 ali 114 km), je prav da se sami odločijo katero progo bodo osvajali. V prvi vrsti je potrebno poznati svoje telesne sposobnosti in jih nikakor preceniti. Vsako pretiravanje lahko ima hude posledice in nasprotni učinek namenu prireditve. Vsakdo kolesari na lastno odgovornost in za svoje zdravje. Ker ne gre za rekorde, vozite zmerno in disciplinirano in v skladu cestno prometnih pred-oisov. Prireditev izključuje modno revijo. Potrebujete športno funkcionalno obleko, kolesarsko ali vsaj športno ter dobro kolo. Računajte, da nas lahko preseneti ploha (na programu je Pomurski sejem) zato na pot z geslom: Nič nas ne sme presenetiti. Izbor koles je skromen, skoraj porazen v pogledu kvalitete in kvantitete. Zadovoljiti se je treba s stanjem, vendar naj bo velikost okvirja primerna višini telesa. Sedež mora biti 2—3 cm višje od držala krmila tako, da noga v spodnjem položaju ni povsem iztegnjena. Samo tako bo vožnja ekonomična. Brez ustreznih hlačk (volnene s podloženo jelenovo kožo) in čevljev šprinteric bo kolesarjenje težavno in manj udobno. Gornji del telesa zaščitimo z bombažno majico, na glavo pa damo kapo, ki preorečuje tek znoja v oči. Kolesarske rokavice so dobrodošle zaradi lažjega držanja krmila in zaščite členkov pri neprijetnem padcu. treh src Na progi bo nekaj okrepčevalnic s pijačo, vendar je dobro imeti pri sebi še posodico z nekaj tekočine za vmesni požirek in osvežitev. Izbor pijače je odvisen od posameznika in njegovih želja ter navade. Na progi imate dovoli gostiln za počitek, prigrizek in osvežitev (po tem edino prednjači naš maraton) in naj vam ne bo žal teh .zgubljenih" minut. Na pot morate iti z dovoli zaloge kalorij, zato pred startom, vsaj ove uri prej, zaužijte močan obrok. Izkušnje kažejo na to, da ni dobro uživati preveč mastne hrane, ker pri naporu pride do prevelikega izločanja odpadnih snovi. Zaradi tega naj bo na jedilniku že nekaj dni pred vožnjo rženi kruh, pusto meso (goveje ali ribe, ki vsebujejo veliko beljakovin in malo maščob), zelenjava, solata, sadje, krompir, riž in testenine. Tudi močnate jedi ni treba zanemarjati. Hrana, ki napenja ni primerna (stročnice, cvetača, onrovt itd). I udi med vožnjo je treba jesti in piti. Vse to se naučite s treningom, ko se navadite na banano, jabolko, slivo ali rozine. Čokolada in grozdni sladkor nista priporočljiva (to je hrana za kratek čas, ker deluje in hitro izgori). Kdor se je odločil progo prepeljati, da shujša nekaj kilogramov se moti. Samo nekaj številk v lažje razumevanje: po ravnem porabi kolesar na uro 12000 kilo-joulov ali 300 kalorij. Da bi en kilogram maščobe izgubil mora porabiti 29000 kilojoulov več kot jih dobi s hrano. To bi ustrezalo neprestanemu kolesarjenju 48 ur. Mi rekreativci smo to na lastnem preskusu že letos spoznali na poti Hodoš—Portorož. Za hujšanje je potrebno spremeniti druge navade in razvade, kar pa ni naj enostavneje. In zakaj bomo potem sploh šli na tako dolgo in naporno pot?! Kolesarstvo je šport, ki omogoča poleg izredne kondicije še privzgojo vztrajnosti, požrtvovalnosti in poguma. Torej oblikuje značaj človeka, ga plemeniti z vrlinami, ki ga družbena skupnost nadvse ceni. Doživeli bomo nova spoznanja in okrepili prijateljstva z že poznanimi. Ko me tako misel zanese nazaj na prevožene slovenske maratone (izpostavljam maraton Franja) mi je prav prijetno, ko sem peljal mimo številnih gledalcev polnih lepih besed. Nisem mogel odkloniti ponujenega kozarca hladne vode v Idriji in sveže prhe na vzponu nad Cerknim. Pri nas ni računati na tako udeležbo in aktivnost občanov saj je delovni dan. Nekaj volje in angažiranja mladine je dobro in z malo truda na primernih mestih nastaviti vedro vode ali speljati cev od vodovoda ter vsakega ki si želi oprhati. Tako lahko tudi naš maraton Treh src dobi večje priznanje. A. Šmidlehner V zadnjem času se vse bolj uveljavlja na najrazličnejših kajakaških tekmovanjih sedemnajstletni Milan Karas, član brodarskega društva Mura iz Kroga. S kajakaštvom se je začel ukvarjati pred štirimi leti, ko je tudi opravil kajakaško šolo pri matičnem društvu. Za to zvrst športa so ga predvsem navdušili društveni tovariši Varga, Činč in Titan, ki danes sodijo med najboljše v državi. Že na samem začetku načrtne vadbe je Karas dokazal, da sodi med zelo talentirane športnike. Tako je že po enem letu udejstvovanja na republiškem pionirskem prvenstvu na reki Krki v spustu osvojil tretje mesto. V lanskem letu je na republiškem mladinskem prvenstvu na reki Soči v spustu zasedel četrto mesto. Najboljše rezultate pa je zabeležil prav v letošnjem letu. Njegov največji uspeh je vsekakor osvojeno drugo mesto na državnem mladinskem prvenstvu v spustu na reki Uni v Bihaču in naslov * vice prvaka Jugoslavije. Pred tem pa je na republiškem mladinskem Novi člani druge slovenske lige vzhod ODBOJKARJI RADENEC — novi člani druge slovenske lige-vzhod. Stojijo od leve: Zamuda, Marič, P, Starčič, in J. Puhek. Čepijo: Svenšek, E. Puhek, in M. Starčič. Foto: F. Maučec prvenstvu bil tretji. Prvo in drugo mesto pa je dosegel tudi na reki Muri, Milan Karas zelo zavzeto trenira, vsak dan po dve uri, tako da si od njega ljubitelji kajakaštva lahko obetajo še boljše rezultate. Tudi sam si želi, da bi v novi sezoni dosegel še boljše uspehe, da bi postal državni mladms« član državne mladursKe u tance. Zaveda se tudi, da bo^ lahko dosegel e n mu volje prizadevnem delu. KeP te nje-do dela ne manjka, se m goveželje lahko tudiuretuOL^ Regata M soboškem jez^ Murske Sobote organa soboto, dne 27. tega me^ škem jezeru regato za IP Pomurja. Na tekmovanju F sodelovali tudi tekm gih klubov. Regata se ob 11.00 uri. j Monošter:^ ske lige prelozih^JvTrb^1^ ca, ko bodo gost Jetnice M so ob Praznovanju 80OdžarskelO m noštra gostovah P. z d odigrali P"jat^Sz golom mačim moštvom. Zg z 1;0. ja je zmagala Mur^ gala tednom pa J® H < z 9:2. Nafto z 1:0 m Miklavž_ XC^OSTROJ LJUBLJANA LJUBLJANA, DRAGA 41 - Konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem, v stabilnih, polstabilnih in premičnih sistemih. Telefon: 655-386 IZDELUJE: — al cevi 0 50 do 0 200 mm — razpršilce za umetni dež — namakalno opremo — Agropivot - RM 90 — bočna krila — hidrosisteme za fekalije — silose iz poliestra do 200 kub. m. — cisterne iz poliestra do 100 kub. m, — kadi iz poliestra za zelje — rastlinjake — enoločne — večločne £ — motorne kosilnice Agroal — iz kooperacije nudimo motorne žage Alpina — opravlja servis kmetijske in gozdarske mehanizacije in avtomobilov. NAŠE GESLO JE: UD PROJEKTA DO IZDELAVE IN ROKA DOBAVE. a9^90 OBIŠČITE NAS NA 21. KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V RADGONI (odprti prostor) _____——S. a’ VESTNlK>^>- STRAN 10 SREČANJE SKRB ZA BOLJŠO OSKRBO Z VODO V POMURJU Ce si zagret brigadir Da voda ne bo tekla I Če nekdo preživi na mla-I dinskih delovnih akcijah kar 1 poldrugi mesec, potem zanj l lahko z upravičenostjo trdi-I mo, da je zares zagret briga-I dir. To očitno velja za Emila I Erjavca, študenta prvega le-I tanika Biotehnične fakultete I v Ljubljani, sicer doma v 1 Markišavcih pri Murski So-1 boti. Doslej je bil že na šte-I vilnih akcijah, letošnje pole-I ije pa se je udeležil celo dveh I akcij. Najprej je bil mesec dni na zvezni mladinski delovni I akciji »Petrova gora 83« kot 1 komandant bratske brigade, I skupaj z mladimi ižpobratene I °bčine Paračin, »Bratstvo in I enotnost«, ki je zastopala ob-1 ^nsko konferenco zveze sofistične mladine iz Murske Sobote. i »Ponosen sem, da sem delal ' na legendarni Petrovi gori, je med narodnoosvobo-duno borbo vsak tretji prebiralec dal življenje za našo svobodo. Predvsem smo delali pri pogozdovanju tega ob-m°eja, naselje akcije pa smo inie/j v neposredni bližini spomenika na Petrovcu. V tej feni pa so sodelovali tudi rigadirji iz Pečinca v Voj-°dmi, Nove varoši v Srbiji, ffka brigada iz Diissel-fa v Zvezni republiki fžiji, brigada iz Vrbov-, ega v Hrvatski ter bratska iz štirih republik Ju-^!avlje. Tudi tokrat se je fj^&ada izkazala, saj k 0 dobili vsa priznanja, kot ^ČANI invalidov Peto srečanje invalidov Murska di K a S' ?ene^uo prizadeva, kv 'SVoiim članom omogo-'m aktivnejše vključeva-Uto v Vsakdanji življenjski (J' 7^0 prireja razna sre-katC? 'Zete ™ druge shode te je PTebivalstva. Tako Sobota organi-tank soboto v Gan- invaiM letošnje srečanje Štvar ^fat poverjeni-,r ?nčani. Pred tem so bila tov Rakičanu, Kro-Paik x ovi in Kuzmi, čaka &re£anje v Dokležo-organizirajo v drugem kraju. ’ p^^a invalidov ?redsn(,Sobota so se zbrali W?-°^eitikom narodnega Ja Stefana Kovača - Marka, kjer je udeležence v imenu poveijeništva pozdravil Štefan Sedonja, krajevno skupnost Gančanije predstavil Alojz Matko, o življenju in delu Štefana Kovača — Marka je govoril član ZB Beltinci Štefan Dominko, o delovanju in prizadevanjih društva pa predsednik Jože Farkaš. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole »17. oktober« Beltinci z recitacijami, nastopila sta harmonikarja in pa mešani pevski zbor Dl Murska Sobota. Udeleženci srečanja so k spomeniku položili venec in prižgali sveče ter ob smrti Mihe Marinka poslali žalni brzojavki CK ZKS in njegovi družini. Zatem pa je ui aktivni arusivo 10 ^Stvo x? .aktlvn°sti feNi na$ eje okoIi 50 t J01' DragPa ^ajo tudi v 7 »Oz? Seveda n Lu8arič v Len 'h dr/^hi/da kndave in že dokaj drag hobi, vendar pa se tega hobija loteva v zadnjem času tudi več mladih, kar je po mnenju članov lendavskega društva koristno. Potrebno bi bilo le vse, ki se s tem hobijem ukvarjajo, združiti v društvu, saj si tu lahko med seboj zamenjujejo znamke, obenem pa veliko zvedo tudi o filateliji v svetu. nazaduje ^1 drobno ivanja družbenega proizvoda v lendavski t^kvib^i^eviiopj«. p°darstvo le okrog 2 odstotka. Po vrsti obrtne je J**« števi ratova|nie av!°Prevozniki, pa gostinci in stavbeniki. Po-J ° o’,ratovaln,'Zlr°ma nosilcev obrti kažejo, da se je samo v d N« 1983 a ren,enieni> 7 •'manjšalo za 6, število zaposlenih v obrti r„ de,avcev ’ tako da trenutno v občini 173 nosilcev obrti e,n Jzv°ja (1,.^ Sti9?^ hovn"1 razvoia^k^.^^Pndarstva se, tako kot so zapisane v d po s. k°stiln> „ ^lne’ ne uresničujejo, v kolikor pa gre za ?l,ihir.’l$,a8r«.l,Ven'h in s«? .vp!'vaj° na zadovoljevanje potreb občanov A ki V knda a’ ^r je nm? j”'*1 slugah- V občini je čedalje večji tudi SCve(ia vVSk' °h£ini n td'Ca pomanjkanja nekaterih storitev. Tako StČ0^buo^ de|a ne 2,“ “rvise. pral.nih s,r°jev le en sam člo-b' iih razv>jati bnrm°re’ Razv°j drobnega gospodarstva v ob- °bčani naih Y^akomemo, dajati pa prednost tistim de-X. najbolj potrebujejo. l iaaa so trak akcije, udarniške značke itd. V povprečju pa smo normo na delovišču presegali za 43 odstotkov. Pomen akcije je bil nedvomno v tem, da smo mladi iz raznih krajev POLDRUGI MESEC NA AKCIJAH - Študent Emil Erjavec je letošnje poletje preživel kar na dveh mladinskih delovnih akcijah, s čimer je pridobil bogate izkušnje. Foto: M. Jerše. naše domovine znova obudili spomine na legendarne dneve v NOB«, pravi Emil Erjavec. Po vrnitvi domov se je takoj napotil še v mednarodni tabor na Dunaju v sosednji A vstriji, kjer je ostal 15 dni. Biljeedini iz Slovenije, ki je imel letos Jani D. priložnost spoznati mednarodno organizacijo študentov, ki prostovoljno delajo v boju za mir. »Zbralo se je deset študentov iz cele Evrope in Kanade, živeli in delali pa smo skupno z Japonci pri fradnji budistične pagode. V istvu je šlo za t. im. »pagodo miru« — drugo take vrste v Evropi. Ta sekta, katere osnovni cilj so prizadevanja za mir v svetu, je pripravljala številne mirovne pohode, z gradnjo pagode pa bi naj združevala vse ljudi, ne glede na raso, religijo ali pripadnost strankam. Življenje v taboru je bilo zelo zanimivo, čeprav ne tako organizirano kot pri nas. Delali smo namreč toliko, kolikor smo hoteli, živeli smo v nekakšni komuni brez vodje. Ugotovil pa sem, da so študentje z Zahoda malo vedeli o Jugoslaviji. Sicer pa sta mirovni pohod in demonstracija 6. avgusta, s čimer so se spomnili na leto 1945, ko je padla prva atomska bomba na Hirošimo, izpadla bolj kot turistična znamenitost kot pa dejansko mirovno prizadevanje Japoncev«, je ob koncu razgovora poudaril Emil Erjavec, že prekaljeni brigadir. Milan Jerše bilo družabno srečanje, kjer so se invalidi sprostili in razveselili. Poleg tovrstnih srečanj, ki so vselej zelo prijetna in tako je bilo tudi tokrat, pa je društvo invalidov Murska Sobota letos organiziralo tudi dva avtobusna izleta v Logarsko dolino in k pobratenemu društvu na Jesenice z obiskom partizanskih Dražgoš. Feri Maučec LENDAVA Cestni promet se zmanjšuje Integral TOZD Promet in delavnice, ki je nosilec cestno tovornega prometa v lendavski občini, ugotavlja, da se promet po cestah zmanjšuje, kar je posledica pomanjkanja surove nafte, s tem pa tuni manj petrokemičnih proizvodov, ki jih v Slavnem prevažajo sterne te temeljne organizacije združenega dela. Drugih večjih tovorov v občini ni, zato se bodo morali v delovni organizaciji dogovoriti tudi o vključevanju v širši prostor in si tam iskati delo. Po zadnjih podatkih bodo težave v lendavski rafineriji še vedno prisotne, to pa pomeni tudi manj dela za prevoznike. Kljub vsemu pa računajo, da bodo letošnje leto končali uspešno. Jani D Nedavno dolgotrajno sušno obdobje je jasno opozorilo. da bo treba v Pomurju v prihodnje znatno več naporov vložiti za boljšo oskrbo z vodo. Čeprav je zaenkrat na splošno dovolj pitne vode, imajo v poletnih mesecih, kadar dalj časa obilno ne dežuje, v nekaterih predelih pokrajine ob Muri še vedno težave pri zadostni oskrbi z življenjsko nenadomestljivo tekočino. Ob omejevanju količin so pomanjkanje vode tudi letošnje poletje zlasti občutili v SOBOŠKI ZBIRALNIK VODE - Prostornina zbiralnika, ki ga je možno videti že od daleč, je 600 kubičnih metrov, zmogljivost črpališča pa je 50 sekundnih litrov. Foto: M. Jerše. nekaterih krajih ljutomerske občine, še posebej v krajevnih skupnostih Križevci in Loga-rovci, občasno pa tudi v krajevni skupnosti Stročja vas ter v višjih nadstropjih blokov v mestu Ljutomer, ker je bil vodni pritisk prešibak. Novi vodnjak v Lokavcih pa je v mnogočem olajšal situacijo v delu ljutomerske občine. Ker je trenutno še vedno prisotno občasno pomanjkanje vode v višjih nadstropjih blokovskih stanovanj v Ljutomeru, si odgovorni dejavniki v občini močno prizadevajo za čimprejšnjo rešitev tega perečega problema. Kot pričakujejo, Ko sem se pred kratkim mudil na severozahodnem delu Prekmurja, skorajda nisem mogel verjeti, da se lahko že celo deset|etje vleče problem, kateremu za zdaj še vedno ni videti ne kraja ne konca. V blokih 12 C in D v Juriju, v neposredni bližini avstrijske meje, namreč tudi danes nimajo povsem urejenega vprašanja zadostne oskrbe z vodo. Zato tamkajšnji stanovalci živijo v neprestanem strahu, kdaj jim bo zopet zmanjkalo življenjsko nujne tekočine. »Cankovski Temelj je leta 1973 zgradil vodnjak, ki bi naj bil v uporabi le toliko časa, dokler bi zidali blok. Takratne količine vode so zadostovale za 18 stanovalcev novega bloka, problem pa se je pojavil leta 1975, ko so postavili še en blok. Od tedaj nam vpoletnih mesecih vedno primanjkuje vode. Zato smo jo morali dobesedno »krasti« od sosedov, jo nositi v posodah po vasi, kar je seveda povzročalo nevšečnosti nam in ostalim prebivalcem«, pripoveduje z dokajšnjo mero prizadetosti Milan Gaber, predsednik hišnega sveta prej omenjenih blokov. Pridruži se mu tudi soseda Olga Pugljeva, ki pravi:« Po vodo smo hodili običajno kar na postajo milice, kjer imajo skupni vodovod. Odkar stanujem vtem bloku, toježe 11 lot «mose vedno srečevali stem problemom. Malo je kriva tudi »stanovanjska«, ker so napeljali cev iz enega studenca v drugega, čeprav so vedeli, da to ne bo zadostovalo!« Na srečo še niso imeli kakega večjega problema pri oskrbi s pitno vodo, kar je morda posledica dejstva, da so stanovalci v večji meri varčevali z vodo. Toda, doklej bo moralo biti tako, saj je treba ta problem čimprej rešiti, da ne bo prihajalo domezaželjenih zapletov. »Problem je bil občuten zlasti lani in predlani, ko smo vodo nosili v raznih posodah in kanglah. Le na ta način smo lahko zadovoljili vsaj minimalne bo prihodnje leto zgrajeno novo zajetje v Mostju, ki bo napajalo del industrije in stanovanjska naselia. Zaradi velikih okvar na glavnem vodu pa so pomanjkanje vode v času od 25. do 30. julija občutili tudi nekateri kraji v lendavski občini, predvsem v Dolnjem Lakošu, Čentibi, Mostju, Dolgi vasi, Trimlinihin Petišovcih.Tojih resno .opozarja, da bodo morali v prihodnje narediti določene posege v črpališče, da bi speljali vodnjake do slehernega porabnika. Na to se v lendavski občini že nekaj časa intezivno pripravljajo, investitor del pa bo komunalna skupnost. Tudi v radgonski občini se srečujejo s podobnimi problemi. Vodovodni sistem je namreč skoraj povsem obremenjen, zmogljivosti v Podgradu so že stoodstotno izkoriščene, vodni zbiralnik na Radenskem vrhu pa komajda dohaja potrebe. Pri tem je naj večji porabnik vode polnilnica slatine v Boračevi. Zato je povsem umestno, da nameravajo urediti novo za- MAR TAKO? Vodna odisejada v Jurju zahteve po osebni higieni. Je pa tako rekoč smrdelo od vsepovsod, zato smo se resno bali, da ne pride do morebitne okužbe. Klicali smo tudi zdravstveno službo oziroma krajevnega zdravnika, ki se ni odzval, pa predstavnike krajevne skupnosti in stanovanjske skupnosti. Slednji so se zadovoljili zgolj s tem, da so uredili drugi studenec, ki pa seveda ni mogel zadostiti vsem potrebam stanovalcev,« pripomni Milan Gaber. TUDI DRUGI STUDENEC NE ZADOSTUJE — Predsednik hišnega sveta Milah Gaber kaže studenec, ki jim po* vzroča preglavice. Foto: M. Jerše jetje vode v Vučji vasi; torej v ljutomerski občini. Ker je nivo talne vode precej visok, v soboški občini letos Še niso imeli večjih težav pri oskrbi z vodo. V mestu Murska Sobota pa so iz previdnosti vendarle aktivirali rezervni vodni vir v Fazaneriji, s čimer so v precejšnji meri razbremenili glavni vodni vir v črnskih mejah. Ob tem na obstaja nevarnost, da s sedanjim črpanjem odvzamejo vodo nekaterim večjim porabnikom, ki jo pridobivajo iz lastnih vodnjakbv. To je predvsem tovarna mlečnega prahu. Zato predstavlja črpališče v Fazaneriji zlato rezervo, kot dobro nadomestilo v primeru večje okvare na črpališču v Črnskih mejah ali na glavnem cevovodu. Sicer pa so v letih 1978—1982 na območju Pomurja strokovnjaki vodnogospodarske organizacije iz Maribora in inštituta za zdravstveno hidrotehniko pri FAGG iz Ljubljane opravili obsežne geohidrološke raziskave, ki so pokazale, da so zadostne količine vode zlasti na območju Dolinskega in Ravenskega, na Murskem in Apaškem polju. Spričo bližine obstoječega črpališča v Črnskih mejah je določena kot najustreznejša lokacija v Krogu, kjer se je že začelo z izgradnjo poskusnega vodnjaka in drenaže, ki bo velikega pomena za nadaljnje izkoriščanje podtalnice. Prav zdaj pripravljajo potrebno dokumentacijo in vodnogospodarske smernice, v zaključni fazi pa je tudi tehnična dokumentacija. Pričakujejo še dovoljenje sanitarne inšpekcije in soglasje elektrogospodarstva, ker se v neposredni bližini črpališča predvideva izgradnja hidroelektrarne na Muri. Milan Jerše Kot so mi povedali, so pred zadnjim referendumom in pri zadnjih zborih občanov našli skupni jezik s krajevno skupnostjo in s stanovanjsko skupnostjo, ki sta jim dali na razpolago stari bazen oziroma staro cisterno, ki jo je imela prej v uporabi krajevna skupnost oziroma 69 stanovalcev, ki so nanjo priključeni. »Vendar pa s pogojem, da sami očistimo Jo cisterno, izkopljemo jaške do zajetja, nakar bi šele soboški Blisk opravil ostala dela Toda, kdo od nas je v resnici pristojen, da bo pravilno očistil omenjeno cisterno?« se sprašujejo stanovalci blokov 12 C in D v Juriju. Mar za takšna dela nimamo usposobljenih strokovnjakov, kajti če ne bo vse v redu, bo krivda zvaljena zopet na stanovalce. Kako dolgo se bodo še vrteli v začaranem krogu!? Milan Jerše STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Poleg različnih naravnih vzrokov alergije je tudi veliko umetnih, predvsem takih s kemičnim poreklom. Lahko rečemo, da čim bolj napreduje industrijska civilizacija, tem bolj se širijo alergična obolenja. Poznamo ogromno stvari, ki vplivajo na občutljivo reagiranje človeškega organizma: virusi, bakterije, cvetni prah, gobe, sredstva za pranje, šamponi, zdravila, živalska dlaka... Tudi reakcije ljudi so različne, tako kot same stvari, ki so vzrok. Nekatere alergije so benigne — ne mučijo preveč človeka, večkrat tudi same od sebe minejo. So pa tudi take, pri katerih je potrebno zdravljenje v bolnici, ker lahko izzovejo aku tne krize dihalnih organov. Nasveti, kijih bomo mi navedli, se nanašajo na zunanje pojavne oblike teh obolenj, ki se kažejo kot rdečkasti ekcemi. OPREZNOST PRED KEMIČNIMI PROIZ- VODI Nasploh je najboljše, da se izogibamo vseh kemičnih proizvodov. Biološka prehrana nudi stalno zaščito pred številnimi alergijami. Najboljša in naj učinkovitejša zdravilna rastlina proti alergiji je črni ribez. Jemljite črni ribez svež ali kot džem, ali pa ga pijte kot sok. Lahko pa pijete tudi čaj iz listov črnega ribeza. Tudi borovnica ima enake zdravilne učinke, eno prgišče zdrobljenega listja je dovolj za eno skodelico čaja. Še boljše je. če vzamete 5 do 6 prgišč zrelih plodov borovnic in to prelijete z enim litrom vode. Lahko si naredite tudi obloge okrog ledvic, kopeli za noge in roke iz naslednjih sestavin: vzamete glavico česna, očistite in naribate. Temu se doda ščepec glogovega cvetja, ščepec rosopasa (polsuhega in stebel), ščepec stolčene korenine pirevine (Triticum re-pens). ščepec rumenega zajčjega trna (Sarothamnus), ščepec kadulje in ravno toliko lipovega cvetja. Vso zmes prelijte z vrelo vodo in pustite, da se voda ohladi. Potem zvarek odcedite in v njem namočite brisačo za oblogo, oziroma napravite kopel za roko ali nogo. soka črnega ribeza, ki smo ga predhodno precedili. Tako za lokalno terapijo z oblogi kot za kopel za nogo ali roko dobro učinkuje naslednja zmes: ščepec rosopasa, ščepec divjega maka in ščepec kadulje. ščepec cvetov vijolic in rožmarina. Vse to prelijemo z litrom vrele vode. Za večjo količino vode moramo tudi povečati količino rastlin. Čaj lahko pijete enkrat-ali dvakrat na dan. Pripravite ga tako: dva ščepca rožmarina, ščepec encijana, ščepec cvetnih glavic kamilice, ščepec venčnih listov vrtnice in dva ščepca matičnjaka. Vse to se prelije z litrom vrele vode in se pusti pokrito štiri minute. Potem se čaj očedi in pije z majhnimi požirki. Lahko ga sladkate z medom. Predvsem pa je potrebno za zdravljenje alergije veliko potrpežljivosti in upornosti. NEVERJETEN ULOV. To. kar seje posrečilo tajlandskiin ribičem na reki Mekong. je res ulov stoletja. Iz motne rekeso izvlekli do sedaj naj-večjo in najtežjo nbo. neke vrste soma z imenom plae-buk. Dolga je bila okrog šest metrov m težka 470 kilogramov. Že sam lov je bil dramatičen: na koncu, čeprav izčrpana, je riba še imela toliko moči, da je prevrnila ribiški čoln, tako da so morali razen ulova reševati tudi opremo in same ribiče. NE PREZGODAJ »Sodišče prosi pričo, da začne odgovarja vprašanja šele takrat, ko bodo zastavljena.. •• PRI VEČERJI — Milka, se še spomniš tistega neokusnega 1 pri Petrovih? — Seveda. Zakaj vprašaš? m — Z nocojšnjo večerjo bi se jim lahko oaa< Takoj jih povabi. POŠAST NA KOLESIH Američan Corry Zenger je porabil okrog dva milijona novihdinarjev, da bi postavil karoserijo malega transportera znamke »Chevrolet« na spodnji del gigantskega tran- | sporterja za cement. Tako je nastalo novo vozilo za vožnjo po puščavi. Vendar se Zenger najrajši z njim vozi po mestu, da ima dovolj občudovalcev. ■■■ HESBB XSSI 1 ISSOS 8SHH® MBBS1 HHnl RDEČI IZPUŠČAJ Posledica izpuščaja v obliki mehurčka po ugrizu kakega insekta je močan srbež. Rdeče. odebljene packe so podobne opeklinam kopriv. Pojav bolezni prvič ni predvidevan, prepreči se lahko le njeno ponavljanje. Tudi tukaj spet največ pomaga črni ribez, ki ga lahko pripravite na isti način, kot smo že opisali. Na izpuščaj lahko date tudi obloge iz gostega kašastega Drugje smo prebrali V eni minuti muha naredi okrog 20 000 gibov s krili. Po tradicionalnih običajih traja poroka v Jemenu 21 dni. Stari Rimljani so imenovali Velebit ,.veriga sveta". Vrabec najpogosteje leti s hitrostjo okrog 30 km/h. Jimmy Carter je bil prvi ameriški predsednik, ki se je rodil v bolnici. Vseh osemintrideset njegovih predhodnikov se je rodilo doma. Po starem eskimskem verovanju se človek rodi petkrat in petkrat umre. Ko u petič — je čisto mrtev. Tudi v smrtni nevarnosti žirafa ne bo glasu od sebe. Žirafe so povsem neme. Poleti ima kravje mleko gotovo štirikrat več vitamina D kot pa pozimi. Berberska kraljica Kehina (9. stoletje) je harem s 400 moškimi. MELODIČEN VZGLAVNIK Mlado dekle na plaži v francoskem mestu Saint — Tropezu se ne smeji brez razloga: iz njenega vzglavnika prihajajo dialogi neke komične igre. Ko seji predstava več ne bo dopadla, bo lahko obrnila gumb in našla kako glasbo. Iz udobnega vzglavnika bo samo ona slišala melodije, zvoki ne bodo vznemirjali nikogar blizu nje. Ta vzglavnik je najnovejši japonski hit in je v trenutku osvojil evropske plaže. Ali veste kaj je skupnega Neronu, Napoleonu, Tizianu in Katherini Hepburn? Vsi so bili rdečelasi! Voltare je v času življenja napisal več kot 10 000 pisem. Vsak dan se porabi več kot štiri milijo vžigalic. Rebelais, francoski pisatelj iz 16. rekel: ,,Več je starih pijancev kot pa zdravnikov." SAJ NI RES, PA JE . . . Lepo je biti turist Le da tokrat ni natakar, pač pa natakarica. Tako jo tudi pokličem z ieljo, da bi naročil večerjo, ki bi se Se kako prilegla po napornem, sončnem dnevu ob obali. . . saj poznate tisto o panonskem mornarju. Razlika je v tSm, da sem turist. In Se to le panonski; jugoslovanski. Veliko bolj učinkovito bi bilo, če bi zaklical: ,,Ich bestelle, bitte!” In frcnil s tolstimi prsti (a jih nimam) proti „bogu” v črno-beli uniformi. Tako pa me Se sliSati noče. Čeprav imam ,,dober namen” naročiti ribe in vino, kar bi gostilničarju bržkone prineslo kar lepo vsoto dinarjev (. . .a če ti niso deviznega porekla, hm, hm, .... no, ja, morda!). Se vedno optimistično razpoložen njenim: ,,Pa bomo malce počakali. ” In se posvetim romantični idili jadranskega večera, prisluhnem butanju valov ob obalo in vsemu, kar sodi zraven. Toda butanje valov vse bolj preglaSa kruleči želodec, grlo je že čisto suho. Se vsaj pet ali Šestkrat si drznem ogovoriti njeno veličanstvo, ona pa le nervozno stresa z glavo: ,,Bo že, bo že, joS malo!” Ko več ne Štejem, kolikokrat sem se Sel loterijo (beri: skuSal naročiti večerjo), jadrno stopim do točilne mize in si prinesem pol litra belega: ,, Vsaj žejen ne grem od tod, če mi že nočejo postreči. ” le manj romantično razpoložen popolnoma pozabim na butanje valov in prijeten gostilni-Sko-turistični večer. Steklenica z vinom je bolj prazna kot polna, ko ves razjarjen stopim za natakarico in se ji zaderem v uho: ,, Več kot uro že sedim tukaj in bi rad večerjal. Je kaj možnosti, da pridete k moji mizi, preden zaprete?” Široko razpre veki in usta, kot da ne more verjeti očem in uSesom. Kako si le drzne? In Se deviz nima: ,,Ako hočete, čakajte, če ne, idite! Pri tem pa pridno streže gostom okrog mene, ki so prišli celo večnost za mano. Toda njihova govorica je drugačna od moje in njih denarnice tudi. . . SkruSeno sedem nazaj k mizi. Brez prave volje in ves jezen srkam vino in se v mislih poslavljam od lepo zapečenih rib. ,,Evo me. Molim, Sta želite?” Pogledam na uro. PriSel sem ob pol osmih, zdaj pa je že krepko čez pol deseto. Ne vem ali sanjam, ali pa je vse skupaj res. Kot bi me kdo s kladivom po glavi-. . . ,,Ja, jaz bi. . . jaz bi Se pol litra vina in porcijo rib na žaru. Če lahko . . . ” ,,Boginja” prijaznosti in hitre postrežbe se mi nasmehne in mi izpred nosa odnese Se ne prazno steklenico z vinom, da bi mi prinesla novih pet deci: ,,Tiho bodi in se ne upiraj, ” svarim sam sebe, ,,bodi srečen, da dobiS (če dobiš) naročeno. ” In res dobim. Ne mine ura, ko ves zaprepaden in nejeveren zagledam pred sabo ribe. Odisejade je konec (seveda ne omenjam nekaterih nepomembnosti: pozabi prinesti kruh, vilica ji pade pred mano na tla in mi ne prinese druge, itd . . .). Ko je spet v bližini, zakličem: ,, Plač am!” Kot da bi ji dal čarobni napoj. V hipu stoji ob meni, si popravlja lase, ki ji silijo na čelo in začne pisati račun. Ob tem (ko že plačam) me vpraša: ,, JESTE LI DUGO CEKA-LI?” V meni nekaj poči. Besno vstanem, da stol kar odleti nazaj L. Uh, pa si res pravi divjak, ” se prestrašim samega sebe). S pogledom malone ustrelim natakarico, ki naivno in nedolžno zre vame, in se izgubim v noč. . . PRIPIS: Lahko se gremo nagradno igro. Kdor ugane, koliko je znašal račun za čir na Želodcu in plešo na temenu, mu plačam večerjo v taisti gostilni. A svetujem mu, da gre tja prvi dan dopusta. Sicer ga bo prej konec — dopusta namreč! Bojan Peček Jim Sawyer iz Southfielda v ameriški zvezni državi Michigan je priredil hondin model avtomobila iz leta 1972 tako, da mu je dal kar se da popolno aerodinamično obliko in zmanjšal upor na minimum. S tem in s pomočjo nekaterih drugih izboljšav je dosegel. da naredi vozilo z galono (3,79 litra) ker 170 milj (282 kilometra). Pomeni, da porabi na 100 kilometrov le pičlih 1,3 litra bencina. PO OVINKIH — Stric, leto dni vas nisem videla. Sedite. Boste kaj jedli, naj prinesem malo pijače? — Sit nisem, žejen pa kot Sahara ... KOLESARSKA STEZA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Čeprav je v deželah. kjer je razvit kolesarski šport, veliko stez za hitre bi-ciklistične tekme, pa se do sedaj še ni zgodilo, da bi se nek stadion zgradil samo zaradi navdušencev kolesa. Za svetovno prvenstvo v Ziirichu je zgrajen prvi pravi kolesarski stadion na svetu. Steza je projektirana s pomočjo kompjutera in omogoča varno vožnjo pri vseh hitrostih, ki se lahko dosežejo z obračanjem pedalov. Štiriletna lisasta kobilica Smideget je verjetno najmanjša na svetu, v višino meri le 53 centimetrov in se poteguje za mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. Njen lastnik Ron Boeger iz Durhama (ZDA) jo zdaj še lahko dvigne y naročje, če pa jo bo še dolgo lahko, je veliko vprašanje. Kobilica je namreč zelo težka za svojo nizko rast: kar34 kilogramov tehta, poleg tega pa ji mon-tereyska trava izredno tekne in se nenehno redi. Spada v posebno vrsto majhnih lisastih konjev, ki jih gojijo in prodajajo kot »hišne prijatelje«. POGOVOR S ŠTIPENDISTOM j*. ’ — Peter, štipendiramo te, rad bi ^č^jslabŠ* g***1 zdi, da imaš prav pri strokovnih predmetih — Meni se tudi zdi čudno, tovariš sek PO VEČERNEM SREČANJU , ,abno je w«’' — Hvala za prijeten večer, Peter. oe bo vet — Z veseljem vas bom spet povabil, bo bencin cenejši ... ” , ja RAZUMLJIVO ustr^*8 a, J — Presenetilo me je, ko sem videl »aa s*11*' je tvoja tašča. Je vedno taka? k® &1 —- Ne, samo zadpjih nekaj dni, od ta svojo hčerko . . . STRAN 12 to vsakogar nekaj mm MM BM MB MM MM NAŠI HIŠNI PRIJATELJI Pes skače po ljudeh . ' .. Pri nekaterih psih se kljub siceršnji ubogljivosti Pojavijo težave.ld bi jih včasih lahko imenovali tudi pravi problemi. Zaradi napačne ali preslabe vzgoje ; ali celo zaradi popolnega nezanimanja lastnika za j ^Eojo, se lahko psi (ne vsi) navzame jo nekaterih : Slabih navad. Lahko postanejo celo nevarni za oko-«co. Tak problem je na primer skakanje na ljudi. I Sorazmerno lahko odva-l dimo psa skakanja na ljudi. . Če pes ne uboga na naše Povelje (Sedi! ali: Lezi!). I lahko poskusimo tako, da ra" ostro rečemo: Fuji uh: i Ne! in ga čvrsto potegnemo i Proti tlem. Če uboga in se ’ ®ede ali uleže, ga pohvali-. ato. Psa lahko v trenutku, ko i se povzpne na nas, nekoliko ■ sunemo s kolenom. To je zanj neprijetno in ga odvrne i skakanja. Pazite, da ne bo I pomislil, da ga namenoma I Rujete! Ko uboga, ga vsekakor pohvalite. I psi, ki GRIZEJO, lahko ' Postanejo vsak trenutek nevarni. Zelo pomembno je, da psa — mladiča — mkakor ne ščuvate na ljudi. Pa čeprav v igri, ker mu tako dajete pogum. Igra je zače: ./■Lepesžemoragristi.naj •° to gumijasta igrača ali Wovakost.V primeru.daše vedno poskuša gristi, mu je Posebno dokazati, da to ni Tav In ga p0 pOlrebi ka- Psa lahko odvadimo skakanja na človeka, če mu podstavimo dvignjeno koleno in ga nekoliko sunemo, pri tem pa odločno zakličemo: »Fuji« znovati. Včasih bo treba kazen ponavljati. Psa držimo za gobec in mu ga tiščimo skupaj, vse dokler ne preneha hlastati, ali ga rahlo udarimo po smrčku. Če uboga, ga pohvalite. Psa ne mučite, ne drazne, med jedjo ga pustite pri miru. tudi, ko spi. ne drezajte vanj. LAJANJE ie običajna pasja »govorica«, kije v določenih situacijah potrebna in zaželena (čuvaji!), lahko pa postane zelo nadležna razvada. Nekateri psi lajajo podnevi, lajajo ponoči, lajajo kadar imajo vzrok za to in kadar ga nimajo, lajajo na kogarkoli, skratka: na vse in na vsakogar. Zaradi takšnega psa je prepir s sosedi skorajda neizogiben. Najboljše je seveda preprečevanje nastanka te razvade. Mladiča navajamo tako, da ostane v prostoru in sicer najprej krajši čas.' nato vse dlje. Prostor zapustimo in čakamo, da bo začel lajati. Ko se oglasi, glasno zavpijemo ali potolčemo po vratih. Če še nadaljuje. vstopimo in se čim bolj razjezimo. Lahko tudi dajemo vtis>na roko«. Z bratom pridelata vsega pomalem, ledataskopazemljane da več veliko. Pri Časarjevih v Boreči 53 še nimajo vodovoda niti elektrike. Koloman pravi, da jima je 21-metrski vodnjak čisto dovolj, saj je v njem zmeraj dovolj vode. Tudi časopisa in televizije ne vidi, posluša le majhen tranzistor, toliko da ve. kakšno bo vreme. Takih primerov odmaknjenosti od ostalega sveta je veliko, ne samo v Boreči. V Boreči je bilo včasih čez petdeset hišnih številk, sedaj jih je le 48. V mnogih hišah živijo le stari ljudje. Tudi v sosednji hiši pri Časarjevih živi le 73-letni moški. Zena mu je lani umrla, otroci pa so že prej odselili. Otroci iz vasi se vozijo v osnovno šolo v Gornje Petrovče. Do avtobusne postaje imajo nekateri več kot dva kilometra. Tako daleč morajo tudi nositi mleko v zbiralnico. Pa vendar vsi z upanjem gledajo v bodočnost. Vas vseeno ■živi in tudi več mladih ostaja doma. Bernarda Peček Fotografije: L. Kovač • „Kmečki turizem tudi v Moravcih sta si Marija Rituper in njen mož sta hodila po svetu, začela^' zgradila v Moravcih lepo hišo. Ker je velika, sta,med P na volj0 dajati sobe za turiste — obiskovalce Moravskih topne- JgostoV 80 pet sob s skupaj trinajst ležišči. Več kot osemdeset otts Avstrijci. . . ,_ mi je ,,Z oddajanjem sob imam dobre izkušnje; prin Naposled8’ denarja, ne nazadnje sem tudi vesela, če je v hiši več tj • je nudenJ se z možem odločila, da turistično ponudbo razširiva,^ zgraditi prenočišča, ampak tudi domačih jedil. V ta namen sva v jn mart prizidek, v katerem je večja soba, ki meri osem krat pe , ZŽ0**!« štiri krat štiri metre,” je predstavila rezultat nap turist gospodinja, ki je v teh dneh že gosti prve obiskoval jj6) saj n® postojanke. Domačija sicer na zunaj ne kaže videza :e pros’0?' sezadnje to tudi ni, vendar je obiskovalec, ki zaide v . stenskih? prijetno presenečen; oba prostora sta zahvaljujoč e j^ača-delno stropnim oblogam ter lesenemu podu zares pri «na peč,»’ pohištvo je iz lesa, na sredini večje sobe pa je prava Seve®Jr služi le za peko kruha, ampak tudi za ogrevanje P do®aC Rituperjeva Marija tudi postreže z domačimi jedili, n P klobasi, in seveda s pristnim vinom iz lastnega vinogra ■ a jn nje8° * Na vprašanje, koliko je stala gradnja kmečkega le odg0''0,, m oprema, Marija ni povedala konkretne številke, pač P bili dovoJ da veliko. To ji seveda kaže verjeti. Sicer pa pnhran tisočaki P je najela v banki kredit na podlagi pologa, s stope kmetijske za° priskočila na pomoč tudi hranilno-kreditna služoa Panonka iz Murske Sobote. . Jha v Mo^^mg Z oživitvijo kmečkega turizma je turistična po ebjten kak bolj obogatena, zato se ne kaže bati, da bi ta m . Nik^® podoben obrat ,,odjedal” kruh tozdu Moravske P $ kvečjemu nasprotno. '_L-— VIHTENJE KRAMPOV NA GORIČKEM GRE H KONCU: Živahen utrip tudi brez transfuzije Vse več je tistih, ki dvomijo v upravičenost mladinskih delovnih akcij, ki razpravljajo o tem, koliko so naši družbi potrebne. Mnenja se razhajajo: od tistih,, da bi jih bilo treba ukiniti, do tistih, da brigadirsko delo potrebuje sveže krvi, nekaj novega v organizaciji in pristopu, in onih, da pomanjkljivosti ni in ne potrebujemo nobenih sprememb. Kaj je pokazal naš obisk na Goričkem? Točnega odgovora po tako kratkem času in dokaj ozkem vpogledu v razmere, sevč ni moč dati. Vsekakor pa so tu osnovne smernice. Pet brigad iz Škofje Loke, Kopra, Brežic, Tolmina in Ljubljane si prizadeva izpolniti zastavljene ODRARiat 2)0 Potem je na vrsti naslednji, drugi, tretji in tako naprej. Vsaka borba traja približno 15 minut Vročina je prevladovala že nekaj dni po vsej Kataloniji, posebej pa še ta večer. In prevzeta od bikoborb sva se sprehajala po Barceloni in zapravljala poslednje pezete v dragih pivnicah. Tu so bili tudi' lokali v lasti črncev in v enega teh naju je tudi zaneslo. Stala sva pri šanku in jih opazovala. Ob glasbi in plesu se je tu razvila prava veselica. Bila sva edina belca in nazadnje sva se jih komaj rešila, saj je njihovo gostoljubje presegalo vse meje. PROTI DOMU Drugi dan sva se poslavljala. Pot naju je vodila preko Tarago-ne proti francoski meji. To je bila prva nočna vožnja odkar sva bila na potovanju. Razumlljivo, saj sva se vračala. V morju reflektorjev se je kopalo marseillsko pristanišče Martigua ali pa Marseille 1.er port de France. Tak napis je zbadal slehernega potnika že od daleč, naj vsak zve, kje je prvo pristanišče v Franciji. Malo bahaško zgleda vse skupaj, če pa bolj premisliš, je res naloge. Čeprav sta le dve popolni (zakaj je tako, je vredno širše razprave), norme krepko presegajo. ,,Z zadnjo izmeno so povsod težave,” pojasnjuje namestnik komandanta za naselje Zlatko Jakiša. ,,Mi smo imeli vsaj prvi dve izmeni popolni. Ponekod še tega ni bilo. Vsekakor bi morali v organizacijskem pogledu marsikaj izboljšati, še posebej v tretji izmeni, ko ,.škriplje” največ reči. Sicer pa je ta izmena po učinku resnično nadpoprečna. Vzemimo na pri- zanimiv tak skoraj pobalinski napis. Vsaj veš, kaj je kje! V jutranjih urah, ko se je Marseille prebujal in ko je bil na cesti pravi direndaj sva se tudi midva pripeljala v mesto železobetona in granita. Od tu pa sva nadaljevala proti Toulonu kjer se je rodil pred dobrimi 200 leti Napoleon Bonaparte veliki francoski cesar. Še danes je Toulon največje francosko vojno pristanišče. V Provansi sva uživala med vinogradi. Tako kot v Kataloniji so tudi tod vozili polne prikolice grozdja in tudi midva sva si ga vzela koliko se nama ga je hotelo. Od tu sva vozila po lepi Ažurni obali poo zelo vijugasti in nevarni cesti vse do Monte Carla. Opoldan, ko je bilo sonce v zenitu sva prišla v Nico in se razgalila na najlepši in najdražji plaži v Evropi. Privoščila sva si vsaj plažo in ažurno morje, če že nisva mogla do briljantnih hotelov in kockarnic. Pred večerom pa sva bila že v kneževini Monaco. V parku ob obali, kjer je bil velik parkirni prostor samo za avtobuse, sva našla kotiček zase. Pod nama se je lesketalo morje v večerni zarji, zgoraj pa so se prižigale luči in sveče v briljantnih palačah, kjer se bodo tudi nocoj zabavali milijarderji. Ponoči se mi je pripetila manjša nepravilnost, saj sem se ulegel zraven razpršilca za umetni dež. Sredi noči me nenadoma oblije vodni curek. Okrog polnoči se verjetno vključi vodno omrežje za namakanje zelenic. In preden sem se izmotal iz spalne vreče sem bil že za silo umit, vendar ne po svoji volji. Tisto jutro sva zaman Jskala dobro glasbo na radiu. Šele pozneje sva izvedela, da se je prejšnji večer ubila z avtomobilom monaška princesa Grace Kelly, žena monaškega princa Rainierja lil. znana filmska igralka. Tako je tisti dan bilo mesto zagrnjeno v žalost. Na plaži sva prebila dan, proti večeru pa sva se preko Italije vračala domgv. I/ Gorici sva prestopila mejo in po dolgem mesecu doživela srečanje s sončno domovino. Na Primorskem je bila že jeseen. Hitela sva čez Slovenijo in prišla v Prekmurje, kjer so kmetje pospravljali krompir, na žicah pa so se zbrali škorci in lastovke in se pripravljali za dolgi let Afriko, morda prav v Maroko. v KONEC mer dva brigadirja, ki sta stavila, da bosta v enem delovnem dnevu izkopala 37 m jarka — in stavo sta dobila!” Ko smo se iz štaba odpravljali med ,.neposredne proizvajalce”, Zlatko pove, da delajo na dveh deloviščih. Tri brigade urejajo cesto Šal ovci—Dolenci, dve pa sta med M. Soboto in Radenci, kjer kopljejo jarke za telefonsko napeljavo. Pogovor z brigadirji na prvem delovišču (tam so brežiška, tolminska in ljubljanska brigada) hitro steče. Preveč je tistih, ki bi se radi priglasili k besedi. Vseeno pa v pogovoru s komandantom MDB Brežiška četa 18-letnim Bizelj-čanom Jožetom Kovačičem, z brigadirji Muharemom Racajem, ki je sicer s Kosova, Staškom Mervičem, Andrejem Manfredo in ostalimi, lahko izluščimo, da so z akcijo nasploh zadovoljni. So pa reči, ki jih motijo, predvsem v organizacijskem pogledu — težave z brigadirsko opremo, orodjem, nekaj je pripomb glede hrane. V štabu se po najboljših močeh trudijo, da bi bilo pomanjkljivosti kar najmanj, vendar vse ni le v njihovi pristojnosti, zato je sodelovanje z brigadirji zelo pomembno. V MDB Bratstvo in enotnost iz Ljubljane Moste-Polje je tudi 19 rokometašev, mladincev ljubljanskega prvoligaša Kolinska—Slovan, Združili so prijetno s koristnim (fraza, ki pa v tem primeru še kako velja) in prišli na Goričko v dveh vlogah — kot brigadirji in rokometaši. Dve muhi na en mah, bi lahko rekli: športne priprave in brigadirsko delo obenem. Brane Cepin, kapetan ekipe, je s tovrstnim udejstvovanjem zadovoljen. Malo naporno je sicer, še zdaleč pa ne preveč. Hrastničan Igor Potočen, ki je traser na tem delovišču (sicer pa študent gradbeništva), je že star brigadirski maček. Z delom v tretji izmeni na Goričkem je zadovoljen, saj je izredno uspešno. Kar za 90 odstotkov so premagali normo, v poprečju pa za 35. Brigadirji na vrtovih in dvoriščih Pot do drugega delovišča je kar dolga (iz Gornjih Petrovec do Petanjec), zato'ima voznik brigadirskega avtobusa precej dela. Brigadi Jože Gregorčič iz škofje Loke in Franc Planinc-Frenk iz Kopra kopljeta jarke. Delovna organizacija za PTT promet, ki je izvajalec del, po besedah namestnika komandanta za delovišče Branka Vergana vzorno sodeluje z brigadirji. Vsak dan pridejo na delovišče in svetujejo pri izkopu s je svojimi izkušnjami. Branko »Nekateri govorijo o krizi brigadirskega dela. Mislim, da tu sploh ni pomislekov — potrebno se je le dobro organizirati in zavzeto delati,« meni namestnik komandanta za naselje, Zlatko Jakiša. povedal, da je delo otežkoceno, ker morajo kopati po zasebnih zemljiščih, kar pa ne skali dobrih odnosov z domačini, ki so resnično prijazni in gostoljubni. Delajo sevč le tam, kjer izkopa s stroji ne bi mogli opraviti. V času našega omska ipo petih dneh dela) so izkopali 1343 m jarka, normo so pokra01' obema Zonta iz Kopra, Ijejo novanjskih hiš. ske briga°® j komandant škofi medseW zelo zadovoljen zjdbro^ odnosi v brigadi,,P0 ^*01» se razumeio s K P njkljiv<> opozoril na nekaj P .ih mn ’ zdi Pa se podedujejo od d ? nirsk®-> Hb Kriza prostovoljnega cev —ali res. .-dirji i{ Delovni 'pokazal, da tisti, k v j mladinske del°X Prav. brigadirji m št®&vaini. J a, d® odprtem te^v) ^m®? v zanesenjaštva, za d pripravljeno® ' ba--' k dir ji Za malico in krajši počitek si brigarabljaj° primeren prostor. V ta namen upo® ce... ' -- STRAN 14 Ig LJUBLJANA TOZD UWJD PODPEČ EMONA INŽENIRING 61352 PRESERJE ŠMARTINSKA 130, LJUBLJANA Prašičereja pravzaprav ni slovenska posebnost, vendar si v današnjem prizadevanju za čim več hrane vedno bolj utira pot na kmetije, zlasti v Pomurju, ta m ,e tudi največ usmerjenih kmetij, ki jih navadno imenujemo tudi »mini po,e9 te9a Pa imamo tudi kar lepo število večjih farm — Ihan, Nem- Kočevje, Stična — v družbenem kmetijstvu. unremo za takšne farme, na katerih želimo doseči čim večji in čim hitrejši izdA|St’ SIP° morali do nedavnega uvažati. Zdaj pa je sad domačega znanja, razv^^ iz domačega materiala, rmona inženiring razvija, Ipko Podpeč pa tem izdeluie opremo za prašičerejo, ki se je v praksi dobro izkazala. S im—Sode,ovaniem pokrivata že okoli 90 odstotkov potreb po opremi za tako ®novano »suho krmljenje«. Z njihovimi izdelki je opremljena naša največja farma Ihan, v lasti Agroe-mone. Nastala je leta 1959, njen cilj je zreja plemenskih živali in iskanje novih rešitev v novi tehnologiji. Letni obseg je okoli 75 tisoč živali za pitanje teže 100 ko in 12 tisoč Dlemenskih svinj in merjascev, osnovna čreda pa šteje 4200 plemenskih svinj in 80 plemenskih merjascev. Farma mah posreduje svoje dolgoletne izkušnje drugim prašičerejcem v domovini in tujini, skupno z Emono inženiringom pa izdeluje celovite tehnološke in gradbene projekte za prašičje farme vseh velikosti in smeri proizvodnje. Tako je proizvodni objekt ne le zaključena proizvodna enota, temveč hkrati tudi osnovna enota zmogljivosti posamezne farme. Ta zmogljivost je mnogokratnik osnovnih enot za zaključeno proizvodnjo 1250,2500,5000, 7500 in 1000 pitancev letno. oprem^n *na or9anizacija združenega dela Industrija plastične in kovinske Speciar^P^ Je bila Prej obrat SKIP, od 1.1.1981 pa posluje samostojno, auziraii so se na izdelovanje opreme za prašičje farme. objekta, prihranek pri energiji v zimskem času zaradi toplote, ki jo oddajajo živali, ter prihranek pri delovni sili zaradi preprostega preseljevanja iz ene proizvodne faze v drugo. S tem se zmanjšujejo tudi izgube in povečajo dnevni prirasti v primerjavi z dosedanjim načinom zreje. Z dvoetažnim tunelskim boksom je omogočena popolna mehanizacija proizvodnje, poleg dvakrat povečanega prirasta na enoto površine pa je Emona inženiring s tovrstno rešitvijo dosegel tudi izredne higienske pogoje, ki so v masovni reji še kako pomembni. ^rat boks za predpitanje in pitanje prašičev omogoča namestitev ^hjektii CieGa števila živali na isti površini in boljše izkoriščanje prostora v tudi Preseljevanje iz boksa v boks in iz oddelka v oddelek na en-*"181 razdalji. To pomeni prihranek pri investicijskih stroških za izgradnjo n to PROIZVODNO PODJETJE SEPARATOR ZA GNOJ INFORMACUE: MPP CEVOVOD— KMETIJSKA OPREMA — PRODAJA TEL: 062/22-741, 24-860. PROIZVODNI PROGRAM ZA KMETIJSTVO V KOOPERACIJI S FIRMO SODSTALL IN FUNKI ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE ’ SEIZOR Dn „ 22‘780. 22 783 u.4°: 27-425 | TP1 OPREME: 24-860 I 333^00 MARIBOR I ^3 YU CEV MB V ČASU SEJMA TUDI NA RAZSTAVNEM PROSTORU! OBIŠČITE NAS! IOk ta’ MetL 2A GOVEDOREJO: grabnerjeva stojišča različnih izvedb, boksi za Ca' 'onii \Ke 9a aovedo, transporterji za odanoievanie. napajalniki in hlevska ’ v hlevu-bodit OPREMA ZA PRAŠIČEREJO: boksi za prasilišča, I'^atsiLv'st'.kletke za pujske, boksi za pitanje, kovinske rešetke, oprema za Op krn’iljenje Funki, napajalniki (cuclji) — hlevska okna. i^Par?tn2A GOVEDOREJO IN PRAŠIČEREJO: črpalke z mešalci moči 7-30 evke »exj^3 Oc,vaianje gošče iz gnojevke, aeratorji za biološko obdelavo SUSENJE: sušilnice za umetno sušenje vseh vrst zrnja (koruza, s®mena), prevozne sušilnice. STOJIŠČE za krmljenje goveda Separator je naprava za izločanje gnoja iz vseh vrst gnojevke. Montira se lahko na podstavek, tako da gnoj pada direktno na prikolico ali pa na plato za skladiščenje gnoja. Kolikor pa je separator na tleh, je potrebno eksploatacijo gnoja imeti tudi transporter s pomočjo katerega lagi-ramo gnoj na gnojišče ali na prikolico. Gnojnica, ki ostane, odteka direktno v rezervoar ali v zato pripravljen prostor. Separator je izdelan tako, da je upravljanje z njim enostavno, posamezni deli na njem so lahko dostopni. Potek separacije je naslednji Gnojevka se s pomočjo črpalke po ceveh prečrpava do vlivnega lijaka na separatorju, od koder se preliva na perforiran boben iz nerjaveče pločevine. Boben se vrti med štirimi z gumo obloženimi valji, ki iztiskujejo gnojnico iz gnojevke skozi luknjice perforirnega bobna, od koder ta odteka na določeno mesto, gnoj, ki ostane pa pada z bobna. Da se preprečijo morebitne poškodbe bobna, ki bi nastale vsled nenadnih obremenitev zaradi prisotnosti večjih delcev v gnojevki, so valji obojestransko vležajeni na amortizerjih, ki se podajajo in večajo ali manjšajo razmak med bobnom in valji; odvisno od velikosti v gnojevki prisotnih delcev. Delovna kapaciteta separatorja je odvisna od vrste gnojevke in znaša: - pri svinjski gnojevki 18-22 m3/h - pri goveji gnojevki 12-14 m3/h Prednosti separacije so naslednje - izločeni gnoj se da stisniti in se lahko uskladišči do nadaljnje uporabe - ne oddaja neprijetne vonje in biološko hitro dozoreva v humus - je primerna kot gnOjilo za gnojenje pri pridelavi zelenjave v rastlinjakih in vrtovih - izločena gnojnica ima dobre pretočne lastnosti - lahko se prevaža v rezervoarjih za prevoz gnojnice - primerna je kot dodatek pri namakanju z namakalnimi napravami - pri skladiščenju je zmanjšana možnost nastajanja skorje in usedline, kot je to primer pri gnojevki - potrebuje 20 do 40% manj prostora za skladiščenje v primerjavi z gnojevko - lahko se uporablja za izpiranje kanalov v hlevih na tekoče odgnojevanje - pri razprševanju takoj prodre v zemljo in ne onesnažuje okolja - izloča zelo malo smradu v primerjavi z nepredelano gnojevko. 'A 1983 STRAN 15 ■ šport Nov absolutni rekord Fegrine Rebeka (Puhar, Veržej) zmagovalka triletnikov I— Rebeka (Puhar, Veržej) zmagovalka triletnikov Ljubitelji kasaškega športa so v nedeljo prav gotovo I prišli na svoj račun. Kot nalašč se je tokrat na stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni zbralo nad pet 'isoč gledalcev, ki so videli ■ zanimive vožnje in odlične I rezultate. Med 45 konji, ko-" likorjihjenastopilo.jebilav središču zanimanja pet letna I kobila Fegrino, Alojza Slaviča iz Križevec, ki je v prvem teku druge dirke v kateri so nastopili najhitrejši Ikoni dosegla neveijeten ki-lometerski čas 1: 17.8. kar za 1,5 sekunde boljše od sedanjega absolu-Itnega državnega rekorda Dinga 1:19.3. Fegrina je tudi v drugem teku dosegla odličen rezultat 1:18.8. Izvrstno Ije tekla tudi Dimitrija MS Marka Slaviča iz Ključaro-vec. ki je v prvem teku dosegla kilometerski čas 1:19,4 Ikar je državni rekord za šestletne kobile. Vrstni red po dveh tekih druge dirke je bil: L Fegrina 2 kazenski I točki. 2.—3. Eni in Parnas 6 in 4. Dimitrija MS 7 kazenskih točk. V dirki triletnikov. ki je I veljala za prvenstvo Slovenije je zmagala Rebeka (Branko Puhar. Veržej) z odličnim kilometrskim časom 1:22.9. kar je le za dve I desetinki slabše od slovenskega rekorda, ki ga imata Labino in Disa. Na drugo mesto se je uvrstil Lero II. I (Mirko Hanžekovič, Veržej). Med dvoletniki pa sta zanesljivo zmagala oče in sin Marko Slavič iz Ključaro-I vec. Prva je bila Ani MS s kilometerskim časom 1:26,2 druga pa Dojica MS 1:26.4. Konjeniška prireditev v Gornji Radgoni, ki sodi v okvir prireditev Kmetijsko živilskega sejma, pripravil pa jo je konjeniški klub Ljutomer, je odlično uspela. Doseženi rezultati pa so še en dokaz, daje radgonska steza zars odlična. Rezultati — I. dirka — Avtoradgona — 1600 m: L Leopoldina (Vlado Žnidarič. Stara Nova vas) 1:28.8; 2. Lareta (Drago Fras. Veržej). 3. Mastro (Vlado Žni- III. dirka — Agrotehnika — Gruda, 1600 m 1. tek: L Dašenka (Vlado Lešnik. Maribor) 1:25,6, 2. Palmira (Rudi Gregorina, Krško) 1:25,8, 3. Lima II. (Dušan Jureš, Ljutomer) 1:26.7. 2. tek: L Dašenka 1:25.4.2. Palmira 1:25,5 in 3. Lino 1:26.0 VI. dirka — Prvenstvo Slovenije triletnikov — 2200 m: L Rebeka (Branko Puhar, Veržej) 1:22,9, 2. Lero II. (Mirko Hanžekovič. Veržej) 1:24.7. 3. Lambardija (J. Fegrina (Alojz Slavič, Križevci) — rekorderka radgonske proge 1:17,8. darič. Ljutomer). II. dirka — Emona Ljubljana — 1600 m: 1. tek: L Fegrina (Alojz Slavič. Križevci) 1:17.8. 2. Dimitrija MS (Marko Slavič, st. Ključarovci) 1:19.4,3. Eni(Damjan Orožen. Ljubljana) 1:19,5;2. tek: L Fegrina 1:18.8. 2. Parnas (Samo Selinšek. Maribor) 1:18.9.3. Eni 1:20,0 in 4. Dimitrija MS 1:21,3. Hercog. Mb) 1:24.9.4. Ilona (M. Cvetko. Mb) 1:25.4 in*5. Fingo (Anton Slavič. §a-linci 1:26.1. VII. dirka — dvoletnih kasačev 1400 m: I. Ani MS (Marko Slavič, ml. Ključarovci) 1:26.2, 2. Dorica MS (Marko Slavič, st. Ključarovci) 1:26.4 in 3. Pe-rela (K. Hojs. Ljubljana) 1:26.8. JUDO Soliden nastop Sobočanov Na Madžarskem je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v judo za ,,Balaton pokal”, na katerem je sodelovalo nad 300 tekmovalcev iz Romunije, Bolgarije, NDR, Jugoslavije in Madžarske. Med Sobočani sta bila najuspešnejša Franc Fajhtinger in Daniel Kisilak, ki sta v kategoriji do 65 kg osvojila peto in šesto mesto. Fajhtinger je premagal tekmovalca iz Romunije in Bolgarije ter izgubil z Madžarom. . Kisilak pa je slavil nad Madžarom. Soliden je bil tudi mladinec Tomi Mihalič, ki je v kategoriji do 60 kg zasedel sedmo mesto. Nastp soboških judoistov na Madžarskem je bil soliden, saj je bilo to prvo letošnje večje tekmovanje v novi sezoi. Pridobljene izkušnje pa jim bodo prav gotovo koristno služile pri nadaljnjih tekmovanjih. O. S. HOKEJ NA TRAVI Čepinci prvi Športno društvo Čepinci je pripravilo ttirnir v hokeju na travi, katerega so se udeležile štiri ekipe: Pomurje (M. Sobota), Svoboda (Ljubljana), Partizan I. Cankar (Maribor) in Čepinci. Rezultati: Maribor : Pomurje 0:2, Čepinci : Svoboda 2:0, Maribor : Čepinci 0:1, Svoboda : Pomurje 1:1, Čepinci: Pomurje 1:0 in Svoboda : Maribor 3:0. Vrstni red: 1. Čepinci, 2. Svoboda, 3. Pomurje in 4. Maribor. Najboljši strelci: Gostonj (Čepinci), Zupančič (Sv.) in Čarni (Pomurje), vsi po 2 zadetka. Sodila sta Glavač in Petkovič. NOGOMETNO MOŠTVO MURE IZ MURSKE SO- BOTE — član slovenske lige. Foto: F. Maučec TENIS Najboljši Mulej Na 5. odprtem teniškem turnirju, ki ga je pripravila teniška sekcija Partizana Gornja Radgona, tekmovanja pa so potekala v Radencih in Gornji Radgoni, je nastopilo 70 tekmovalcev iz Hrvatske, Slovenije in sosednje Avstrije, kar je doslej največ. Med posamezniki je zmagal Kranjčan Mulej pred Jerasom iz Kamnika in Domanjkom iz Maribora. Najboljši pomurski tekmovalec Klemenčič je bil med šestnajstimi, Bračko in Drozdek pa med dvaintridesetimi. V parih sta zmagala Mulej—Por (Kranj) pred Hagen-Hagen iz Avsgtrije. Med šestnajst pa sta se uvrstili dvojici Klemenčič—Cizej in Strah—Drozdek iz Gornje Radgone. ROKOMETNI TURNIR Polana četrta V Ptuju je bil rokometni turnir ženskih ekip iz pobratenih občin Hrvatske in Slovenije. Med šestimi ekipami je nastopila tuddi Polana in osvojila četrto mesto. Rezultati: Podravka : Polana 21:10, Polana : Zagorac (Krapina) 18:6 in Vis r Polana 20:19. Vrstni red: 1. Podravka, 2. Zrinski, 3. Vis, 4. Polana, 5. Drava in 6. Zagorac. F. Maučec KOŠARKA Pomurje šesto V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil tradicionalni košarkarski turnir ženskih ekip za ,,Volan pokal”, na kateem je sodelovalo 10 moštev,'med njimi tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote. Sobočanke so zasedle šesto mesto. Rezultati: Pomurje : Ikarusz 62:70, Pomurje : Mav Nte 60:78, Pomurje : KSI 46:68, Volan : Pomurje 40:57 in Marles : Pomurje 64:59. Za najboljšega centra je bila proglašena igralka Pomurja Žitkova. STRELSTVO Tišina na regijsko tekmovanje V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z malokali-bersko puško v trostavu za memorial Klanjščka—Vasje. Tekmovanja so se udeležile le tri ekipe. Zmagala je SD Koloman Flisar iz Tišine z 916 krogi pred SD Mura Murska Sobota 849 in SD Panonija Murska Sobota 787 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Branko Bukovec iz Tišine z 257 krogi pred Karlom Turnerjem 244 in Jankom Kuzma 235 krogov. Zmagovalna ekipa Tišine bo sodelovala na regijskem tekmovanju v Ljutomeru. NAMIZNI TENIS Dobre priprave Že dober mesec se igralci NTK Sobota pripravljajo za novo sezono, ki se bo začela v začetku septembra s prvim republiškim selekcijskih turnirjem za mladince in mladinke. Koledar tekmovanj v novi sezoni je skoraj enak kot v pretekli sezoni,, razlika je le v tem, da se tekmovanje v z-vezni ligi in MRLŽ začne 24. septembra in tudi sam potek lige bo v dveh strnjenih delih. Pri organizaciji pomembnih tekmovanj bodo letos Sobočani organizirali državno mladinsko prvenstvo za posameznike in dvojice ter republiško ekipno pionirsko prvenstvo, poleg tega pa še nekaj republiških selekcijskih turnirjev. Sobočani so pričeli s treningom 25. julija v Murski Soboti, txl L avgusta pa so bili na enotedenskih pripravah na Pohorju v počitniškem domu Zarja, kjer so si nabirali moči za novo sezono. Zdaj pa že skoraj tri tedne trenirajo doma, dvakrat dnevno po pet ur na dan in po izredno dobrem in napornem treningu je pričakovati, da bodo za novo sezono zares dobro pripravljeni. Od prvega avgusta pa so v trening vključeni tudi najmlajši pionirji prve selekcije, ki prav tako trenirajo dvakrat dnevno skupaj 3—4 ure. Na republiških pripravah v Radovljici sta Zalaznik in Močan in sicer od 17.— 30. avgusta, prej pa je bil Zalaznik na pripravah državne članske reprezentance ter Močan na pripravah perspektivne skupine Jugoslavije prav tako v Radovljici. Na priprave v Radovljico bi morali iti tudi pionirji Benko. Kuzma in Benkovič, vendar jih zaradi velikih stroškov klub ni poslal, ker je strokovno vodstvo ocenilo, daje bolje, da ob dobrih pogojih trenirajo doma posebno še, ker se je v trening Sobočanov vključil tudi državni reprezentant Stefan Kovač in imajo tako odličnega partnerja za trening. Veliko skrbi pa dela Sobočanom ekipa za nastop v MRLZ, saj so v zadnjem trenutku ostali brez igralcev. Eden najboljših slovenskih mladincev Dušan Kovač je nehal igrati. Bojan Rak je zaprosil za izpisnico, na sobotni seji strokovnega sveta NTZS v Radovljici pa so s preglasovanjem sprejeli sklep, da mladinski državni reprezentant Jernej Žalaznik mora nastopati v prvi republiški selekciji Olimpiji in je tako ostala ekipa, ki ima minimalne možnosti, da ostane v ligi, če se seveda ne bi zgodilo kaj nepričakovanega. M. U. JUBILEJNA — 25. KOLESARSKA DIRKA „PO POMURJU Pomurje drugo, Ceh in Cigut peta . ., Letošnja jubilejna — 25. cestno kolesarska dirka „P° ju za pionirje in mladince, ki jo je KK Pomurje iz Beltinec v sojie-o> anju s kolesarsko sekcijo Partizana Veržej ter pod pokrovite js vom DO Imgrad Ljutomer in OK ZSMS Ljutomer prvič org«"12!?, v ljutomerski občini, je lepo uspela. Na dirki je nastopilo U tekmovalcev iz 7 slovenskih klubov, tekmovanje mladincev pa veljalo za prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je potekalo na W zanimivi in težki, 12 kilometrov dolgi krožni progi Ljutomer menscak—Branoslavci—Cezanjevci—Ljutomer. Zlasti je bd ,5 kilometra dolgi vzpon na Kamenščak, ki je tudi odločal o govalcih v posameznih kategorijah. g g|(vko Med pomurskimi kolesarji je tokrat prijetno presene Čeh, ki je v konkurenci mlajših mladincev osvojil peto m tem ko je Andrej Berden tokrat nekoliko razočaral, s y ^goriji enega od favoritov, vendar je pristal šele na 12. mestu. . j,jtrost mlajših mladincev je bila tudi dosežena najboljša povpre „—0 y 40 km na uro, ki jo je dosegel zmagovalec Urankar nastopi?DalKor™1 m,adincev je kot edini pomurski tekmoval kar je solidna uvrcf^” 'n ^job n^ari kolesa zasedel deseto m® °' antanti. Pri starcu::!,- x 3e “vrstil takoj za državnimi repre •4 je zasedel peto m P'°nirjih je bil med Pomurci najboljši Cigu • loša 20, Lampe 23 r °’ Skraban * bi' Serec K W mi Pionirji pa ie hilS?0." 26’ LiP°v« 27 in Štrakl 29. Medml^ “jak JO. S IL? n- 6’ Gjergjek 7, R. Šooš 8, Čeh 9, Haj^ Beltinec osvojilo 14' V ekipn' konkurenci je Poin"rie dovoljni, škoda Ip i PlfsJ0- Z doseženimi rezultati smo lahko v ločkovan ju za nr e’ ^rdcn n* bil med prvimi petimi, sicer bi REZULTATI vens,vo Slovenije znašel med vodečimi. 0:21.27 2 ,^ .7 PIONIRJI B - 12 km: L Bole (^ 24 km; 1 3' Fink (N- ">“10); PIONIRJI * mesto); ML. mi a J- Jakomin (Rog), 3. / Božič, 3. Glivar (oh ^CI ~ 60 km: k Urankar (Sava) t134’?4’^ benik (Rog) 2-17 °ba N-mesto); ST. MLADINCI - 82 km: 1- * EKIPNA ra tvTaJhmajster (Astra), 3. Orehek p murje Beltiori^^1^ L "ovo mesto 316 točk, 2^ ^tra, Ljubljana jtm3;Sa'a’ Kranj 162’ 4' Rog’ Ljubli^^'S' Jana 109, o. Branik, Maribor 69 in 7. Bled 31 to&- p. Mauč^ RAZPORED TEKEM , Pomurske nogometne M® 'Beltinka : Turnišče : Čafda 1. KOLO Lipa : črenšovci Beltinka : Bakovci Lipa : Veržej Črenšovci: Dobrovnik Turnišče : Petišovci Mostje : Čarda Ljutomer : Hotiza 11. KOLO Bakovci : Hotiza Čarda : Ljutomer Petišovci : Mostje Dobrovnik : Turnišče Veržej : Črenšovci Beltinka : Lipa V. KOLO Črenšovci : Bakovci Turnišče : Lipa Mostje : Beltinka Ljutomer : Veržej Hotiza : Dobrovnik Čarda : Petišovci lil. KOLO Lipa : Bakovci Črenšovci: Beltinka Turnišče : Veržej Mostje : Dobrovnik Ljutomer: Petišovci Hotiza : Čarda VI. KOLO Bakovci: Petišovci Dobrovnik : Čarda Veržej : Hotiza Beltinka: Ljutomer Lipa : Mostje Črenšovci: Turnišče VII. KOLO Turnišče : Bakovci Mostje : Črenšovci Ljutomer: Lipa Hotiza : Beltinka Čarda : Veržej . Petišovci : Dobrovnik IX- Mostje -Ljpto^crenš^1 petišovc ■ _ yerŽeJ DObrovn‘k • Mostje: Ljut0? . IV. KOLO Bakovci: Čarda Petišovci : Hotiza Dobrovnik : Ljutomer Veržej : Mostje Vlil. KOLO Bekovci: Dobrovni Nogometni klub Beltinka je pripravil turnir na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati: Beltinka : Gančani 6:2, Bakovci : Hotiza 4:4 — po enajstmetrovkah zmagali Bakovci, Gančani : Hotiza 4:2 in Beltinka : Bakovci 6:1. Vrstni red: 1. (Jeltinka, 2. Bakovci, 3. Gančani in 4. Hotiza. Najboljši Dobrovnik Nogometni klub „Borba” iz Kobilja je organiziral turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati: Žitkovci : Selo 3:1, Kobilje : Dobrovnik 1:6, Kobilje : Selo 8:7 (3:3),-Dobrovnik :Žitkov-ci 7:2. Vrstni red: 1. Dobrovnik, 2. Žitkovci, 3. Kobilje in 4. Selo. mesto Beltinki Zmaga Ljut0^^ Na sobošker^^„je meddruštveno tek v lovu, dov v športnem tremi ekipam' J v0 ekip0 rjpo Ljutomera pred P ^1 Murska Sohota'7nik' DRSI. »g Ljutomera. Mednaro^^- Sobot' vednSodelov^‘^je na lraVI' !oadt >z Z;n ob ckip7 Kfz Lju^pri^ Svoboda ‘k r iz Murske bo 15.000 uri- STRAN 16 VESTNIK FIDLER RADGONA ^EIKa zaloga HMM RADKERSBURG — Po ugodni ceni ves gradbeni material Vse vrste železa In pocinkane pločevine proti rji vodovodne cevi — črne in pocinkane žlebovi za streho motorne kosilnice 4 taktne žična ograja — črpalka GRUNDFOS gedore ključi v kasetah kotna brusilnica 2000 W — 1550 Asch ves material za centralno kurjavo __ Sadolin za les v vseh barvah in originalni žeblji za ladijski pod samokolnice ALKO po 801 in 100 1. BAD RADKERSBURG VAS VABI! CEMENT TERMOPUTZ LEKA APNO BELI PESEK PREMOG Josef SPELEC RADGONA-RADKERSBURG, PFARRGASSE7 GLAVNITRG 10 UGODEN NAKUP • IZREDNO VELIKA PONUDBA • NAJUGODNEJŠI NAKUP • V MODNI HIŠI O RA L RADKERSBURG — RADGONA MURECK- FELDBACH Herman PROBST Radkersburg (pri Fidlerje vem skladišču) • prodaja ladijskih podov in parketov • trgovina z lesom — žaga Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni! ro postrežemo in s* emo J PARFUMERIJA - OTROŠKA MODA - TAPETE ZAGAVEČ Športni otroški vozički v modemi izdelavi velika izbira tapet Sadolin — zaščita lesa (zunaj in znotraj) »D« 503 Parket — lak za osnovni premaz Lepilo za parket po 15 in 7 kg Preproge za parket in PVC obloge Plastične garniture za gospodinjstvo Lak za lase v različnih vzorcih Velika izbira otroških igrač Kava vseh vrst. Rama in druge živilske potrebščine Drvix * Agata s* smo s P°nosom pele pred domačini občinstvom, -__tlKKatari MarUa Štajner, Marija Bubanovič, Marija. Matjašec in Marjeta Pozderec. Foto: Š. Prša - Na zalogi rabljeni traktorji - Kmetijski stroji, radio - Elektro aparati, televizorji - Gospodinjske potrebščine rabljeni XRAIFFEISENX *A,P|=ElSp Ja Vs ENkASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH tečaju poslovani« - zamenjujemo vse valute po najugod-. Prijaznih ljudi »ri D Tokrat tudi pevke “gojencev v Beltincih že tn leta uspešno deluje mešani pevski zbor letos O >kOi i? s^uP>no pevk ljudskih pesmi. Njihov prvi nas top je bi. P^^^a-„e '’Ocih^ p eV ^Ovenije v Izoli, nastopile pa so tudi na nedavnem folk o ds*eJ bod^0^ Ph Je občinstvo zelo navdušeno sprejelo. K-h;n«kih ^2st0v nadr Pevke ljudskih pesmi pri društvu upokojencev sospremljevalke beltins Prireditvah. Odločno ukrepati Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Beltinci so med drugim razpravljali o čistoči v naselju. V razpravi so ugotavljali, da se nekateri krajani obnašajo dokaj neodgovorno. Pravi nered je na javnem odlagališču; kjer nekateri odpadke odmetavajo kar pri vhodu. Nič boljše ni na njivskih poteh. Tudi pri plačevanju vode si nekateri privoščijo preveč. Ne plačujejo vodarine. Glede zdrave pitne vode pa so menili, da pri zajetju pri vaškem vodovodu ni urejen širši varnostni pas, saj nekateri v bližini še vedno gnojijo s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili. A. H. Nevama gramoznica V beltinskem parku je dokaj velika in globoka bivša gramoznica. Pred leti je krajevna skupnost poskrbela za žično ograjo, vendar je od nje ostalo zelo malo. Dve mladi življenji sta ugasnili v tej mlaki. Ograja z vraticami je bila sicer nekaj časa nedotaknjena, vendar objestnost ni imela miru. Danes je slika klavrna, odbijajoča, ograja je na tleh; zaraščena, pa še divji ribiči so včasih zraven. Jože Žerdin Sl^GUSTA 1983 STRAN 17 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI OD 19. DO 28. AVGUSTA 1983 IN V NAŠIH TRGOVINAH V RADKERSBURGU NE POZABITE: V NEDELJO, 4. SEPTEMBRA, SO TRGOVINE ODPRTE DOPOLDNE! kronika Iz kronike prometnih nesreč, ki jo sestavljajo na upravi javne varnosti v Murski Soboti, je razvidno, da je bil tudi tokrat v večini primerov »krivec« alkohol. V preteklem tednu se je zgodila naj hujša nesreča v zaselku Jezera v Rakičanu, in sicer v četrtek 18. avgusta. Tedaj je vozil osebni avtomobil po cesti, ki pelje od letališča proti Rakičanu, Jože Lapoši iz Rakičana. Zaradi velike hitrosti in vinjenosti ga je kmalu začelo zanašati. Po 25 metrih take' vožnje je TRAGIČEN KONEC NA JEZERAH Lendavi. Jože Kolenko iz Gomilic seje peljal z osebnim avtomobilom proti Dolgi vasi. Ko je pripeljal na Partizansko ulico v desni blagi ovinek z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo čez cesto na nasprotni vozni pas, po katerem se je prav tedaj pripeljal s traktorjem Štefan Kovač iz Gabeija. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je Kolenko huje telesno poškodoval, traktorist pa k s reči samo lažje. Škoda na obeh vozilih znaša okrog 100 tisoč dinarjev. prišlo do prometne nesreče na cesti med Kobiljem in Dobrovnikom. Voznik osebnega avtomobila Alojz Ferčak iz Renkovec je očitno vozil pod vplivom alkohola in z neprimerno hitrostjo. Zaradi tega je zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v traktor, ki ga je vozil Jože Kocet iz Kobilja. Traktorist se je pri tem lažje telesno poškodoval — Ferča-ku na srečo ni bilo skoraj nič — materialno škodo pa so ocenili na blizu 190 tisoč dinaijev. poškodb so ga prepeljali v bolnišnico. Tudi rdeči petelin v minulem tednu ni imel miru. V ponedeljek (15. avg.) je upe-peljil gospodarsko poslopje last Berte Vrbnjakove iz Radvanec. Delavci milice in kriminalistične službe so ugotovili, da je ogenj zanetil domači V. M. (cigaretni ogorek). Naslednjega dne pa je zagorelo na Kobilščaku pri Francu Vanbergerju. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in starejši del stanovanja (iz lesa), zajel pa je tudi del nove montažne hiše. Materialna škoda je zelo velika, saj so jo ocenili na okrog milijon dinarjev. Kaže, da je ogenj nekdo podtaknil, zato storilca še iščejo. V kroniki nesreč smo zasledili tudi novico, da se je 21. avgusta v moravskih toplicah utopil 45-letni Franc Fujs iz’ Mlajtinec. KRVODAJALCI udaril z vozilom v električni drog. Posledice? Sopotnik Matjan Emberšič iz Rakičana se je tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Hudo se je poškodoval tudi voznik Lapoši, lažje pa sopotnik Drago Roudi. Škoda na vozilu znaša okrog 100 tisoč dinaijev. V torek (16. avg.) pa se je zgodila prometna nesreča v V sredo (17. avgusta) se je Marija Kološa iz Prosenjakovce peljala s kolesom proti Martjancem. Preveč hitro se je spustila po klancu navzdol, tako da ni mogla zvoziti ovinka, temveč je zapeljala kar naravnost v dokaj globok obcestni jarek. Tam je padla in se hudo poškodovala. V četrtek (18. avg.) pa je V petek (19. avg.) seje po cesti iz Ižakovec proti Do-kležovju peljal z osebnim avtomobilom Milan Kuzmič iz Murske Sobote. Ko je pripeljal v levi blagi, ovinek, ga zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti ni uspel zvoziti, temveč je zapeljal v desni obcestni jarek, kjer se je dvakrat prevrnil in naposled obstal na kolesih. Zaradi TEUkinQTDfl I LJUTOMER n.sol.o. lili 11 UDI 11 Ud 63240 LJUTOMER,PREŠERNOVA 0.40 TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b o. TEL.: (069)81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX: 35263 ¥U TSL.Ž.P. LJUTOMER KMETOVALCI POZOR! Ob obisku KMETIJSKO ŽIVILSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI IZKORISTITE POSEBEN 25% POPUST ZA NAKUP TRAKTORSKIH PRIKOLIC Z DINARJI DEVIZNEGA POREKLA - Obiščite nas na razstavnem prostoru Agrosa! Odbor za delovna razmerja Oš Janko Ribič CEZA-NJEVCI razpisuje dela in naloge vzgojiteljice v oddelku predšolskega varstva za določen čas. Pogoj: srednja vzgojiteljska šola. Nastop dela s 1. 9. 1983. Prve količine žveplene kisline Pred dnevi so v Kutini v okviru izgradnje druge faze tovarne umetnih gnojil Kutina pričeli s proizvodnjo žveplene kisline. Tako bo ta Inin petrokemijski' gigant poslej ob KAN-u, dušikovi kislini in NPK gnojilih dnevno proizvajal še 1500 ton žveplene kisline. G.re za visoko kvalitetno 98,4 odstotno žvepleno kislino, ki bo ob tem, da jo bodo uporabljali za proizvodnjo umetnih gnojil, služilo še dnigim vejam kemijske industrije. Z dograditvijo tovarne žveplene kisline so poplačana večletna prizadevanja za kompletiranje proizvodnje tovarne umetnih gnojil, kar je na priložnostni slovesnosti povdaril tudi član poslovodnega odbora INA-Petrokemi-ja Josip Jagušt, ko je opozoril, da se šele sedaj začenja življenje v drugi fazi zgrajene tovarne umetnih gnojil. Še posebej zato, ker so gnojila in njihova uporaba eden pomembnejših činiteljevvborbi za večjo proizvodnjo hrane, zato bo potrebno izkušnje, pridobljene v času izgradnje, kot tiste z delom na procesnih pogonih, vgraditi v kar najbolj nemoteno delo tovarne. Za delovni uspeh so delavci IN E bili deležni pohvale tudi iz ust glavnega koordina-toija tvrdke Davy Mkee Ha-rolda W Hickinga, ki je z zadovoljstvom ocenil dejstvo, da se dela pri izgradnji II. faze tovarne gnojil bližajo koncu. Žal tudi pri začetni proizvodnji žveplene kisline ni šlo brez težav, ki so jih povzročila pregrevanja na parnem sistemu. Proizvodnja je tako začasno zastala, čas, potreben za odpravo napake pa bo znan po temeljitem pregledu proizvodnih naprav. Boris Hegeduš Franc Fartek (68); Jože Horvat (3); oba TMP Murska Sob > Bemad (19); Kranjčeva 16, Lendava; Siniša Karkatič, Tom si Branko Vučko (1), Gornja Bistrica 157/a;dr. Rudi Mikoliču k r bolnišnica. Silvo Hozjan (6); Alojz Senčar (5); Alojz Mic (1); Gaberc (6); Angela Slavič (6); Jože Balažič (6); Frančiška B Franc Žabota (4); Frančiška Kolmanič (2); Franc Nedeliko( Žnidarič (4); Jakob Šalamun (5); Dušan Kavaš(l); Rozalija ( Marta Gaberc (7); Bogomir Gaberc (5); Dijana Dačkaj (3); Vladimir Marinič (6); Mirko Rožman (5); Branko $ Franc Rajh (9); Jožefa Rajh (8); Miroslav Rajh (6); Manja K Mira Fotivec (2); Vlado Berujak (2); Alojz Rajh (3); Franc 5 potojnik Srečko Šalamun (5); Vlado Žnidarič (1); Ana Prelog Ma J . (1); Antonija Novak (5); Slava Zver (1); Božidar Korošak (B> (J); (4); Julijana Zamuda (5); vsi iz Stare Nove Vasi; ™°^z/4y via^ Terezija Paldauf (9); Milica Hamler (2); Stanko Gminart k Ros (4); Mirko Petovar (5); Milena Farkaš (3); Janko FarkaS( k . Murota (6); Milica Farkaš (4); Frančiška Kovačec (3); J , »barv)’ Karolina Cedula (4); Karel Cedula (7); Franc Kovačič (4)^^!® Branko Ostre (6); Slavko Ostre (2); Bogomir Kralj (3); Bran viemen^ Anton Divjak (5); Franc Prelog (2); Marija Prelog (2); Rud cenear(?)> (2);AntonOstrc(6);SlavkoMurota(6);vsiizVučjevasi;AWJ(.... pranc Jakob Klemenčič (3); Angela Stmjšak (4); Marica Sata Magdič (1); Martin Uješ (1); Janko Juterša (1); Mirko 1J Hanžekovič (4); Anton Antolič (5); vsi iz Bučečovec; Fran . QOlnje Majda Muhič (1); oba iz Vidma ob Ščavnici; Miroslav Ostr t v gtefan Radgone; Stanko Cigut (13); Jože Zavec (7); Jože ris Hartman (5), vsi TMI Murska Sobota. uoicnaCeriX MURA — Marija Tratnjek (13), Marija Legen (5), i« J^ Brenarda Bodanec (7), Rozalija Mogoš (2), Klara Pehar (50, (12), Majda Kumin (4), Marija Duh (1), Angelca Berden 0, Škraban (10), Ivana Zver (1), Marta Ratnik (8), Stdany glivic Danica Horvat (10), Veronika Andrejek (1), Manja Ho 04) Vil®3 Rituper (3), Maijeta Rajnar (3), Vera Kreft (7), Franc G . . ovec (X Ljuboja (23), Justina Gomboc (15), Jožica Titan (5), Ida gjtuptf Helena Meglič (4), Marija Žinkovič (18), Marija Obal (2), /Ver (2), Breda Pisanec (5), Karolini Benko (1), Marjana Zadrav ^ Arvaj (5), Irena Horvat (6), Drago Posavec (7), Olga Plej ( k ^arija (4), Anica Puhan (4), Ana Kodila (1), Marija Horvat ( k grinčič(l), vsiizTOZDLahkakonfekcija; JožeMeghč(Z*k (9). Drago Šandor (8), Štefan Šarkezi (7), Vlado Kološ* Q Kuhar (4), Danica Balažek (6), Katica Martinec (5), Manja Šarlota Ouček (12), Jolanka Stevanec (2), Manja Fer pjntanČ (B Serec (11), Ivanka Berden (8), Marija Kurbus (8), Marj , enažgai>J Jožica Stupar (9), Angela Marič (6), Marija Mesaričfl k „ fere«. (6), Peter Kolmanič (14), Olga Gomboc (6), Jelka Ho aVjcaG°s.% Kuplen (10), Sonja Zadravec (3), Darinka Gyorek (7), naban (*. ' (4), Mira Bunderla (7), Maijeta Stražišar (2), r^naCen®1« Katarina Golob (1), Sonja Doring (5), Marija Prelec W’ .- garber( Jožica Bakan (1), Irena Puhar (1), Darji Andrejč(l), y a J Elizabeta Zadravec (1), vsi iz TOZD Težka konfekcija. »j PANONIJA—AleksanderŠpilak(16),DragoZver(2),Jarier ^«,1 (38), Janez Madjar(4), Branko Kolmanič (3), Matjan Barmy k Šenica (1), Avguštin Pucko (3), Martin Krauthaker (1). J Djtupebn (4), Slavko Cipot (5), Vinko Sreš (3), Drago Gorza (3),jŠtet - uer (5) Šlavko Horvat (2), Ivan Šoštarec (3), Franc Duh (5), J Lebar Drago Kodila (1), Jože Zver (4), Anton Nerad (7), Stan* koRib^/n Rudi Šlemer (1), Andrej Pozderec( 1), Janez Seršen (1), Bra * (4k Jože Borovnjak (3), Štefan Copot (2), Cvetka Kuhar (4), j. Zlat* Anton Tivadar (1), Ferdinand Vogrinčič (3), Tibor Herc b Tratnjek (2), Franc Horvat (9), Jože Špilak (4). . veC (13),.%! KRVODAJALCI OD DRUGOD - Štefan JaM^Jovc rjan Huber (13), oba Pomurie; Martin Foijan (11). . „ varstroj; „1 oba Splošna bolnica M. S.; Janez Kavaš (6), Gorenje- . Svetec (4), Štefan Svetec (9), oba Šalovci; Irena Bagar Uk^ora’ , šola Rakičan; Angela Kančič (16), OŠ Grad; Slavica Keršič t ^0« Maijan Mihorič (27), Anton Belak (8), Ivan Antolin (.B), pid , Alojz Flisar (36), Spl. bolnica M. Š.; Jože Ratnik (^XP^ebjani^ Sebjanič(15),ZvonkoGregoran(2),obaPomurje;Lud „ podj Zvonko Gregoran (2), oba Pomurka; Milan BalasK t Sobota M. Sobota. Traktorska prikolica tip „TEHNOSTROJ ETK 410” POROKE l———---------------------— " ' k Slavko BAČIČ, šivalec, Stanjevci 80, in Erika ^^?radiŠČ® Domanjševci 71; Viljem POLDAUF, voznik viličarj3’ 19/b; Zdenka NEMČIČ, šivilja, Murska Sobota, Lendavs . g BARANJA, prodajalec, M. Sobota, Lendavska.63, u* komercialna tehnica,Noršinci 58; Miljazim DAKAJ, . Sobota, Naselje Lj. pravice 39, in Valerija ŽALIKA,» elektroi^jstt9' Sobota, Naselje Ljudske pravice 39; Andrej SAlIKA. add’.’&d M. Sobota, Naselje Ljudske pravice 39, in Jožica G • e 39; M lj, tivna.tehnica, Murska Sobota, Naselje Ljudske JANČAR, priučeni mehanik, Osek 12*, in Manja K . jj Bakovci, Mlinska 2. Ruda^W5, Stanko ŽIŽEK, strojni ključavničar, Lendava, Darinka ANTOLIN, delavka, Bratonci 14; Stelana gteff,iv» Bratonci 14 in Valerija GUJTMAN, šivilja, Brato LEC, zidar, Beltinci, Kocljevo naselje 2 in Beltinci, Kocljevo naselje 20; Drago STANKO, nannjA^’. Ad'% Dragica JERIČ, servirka, Lipovci 232; Alojz r Lipovci Melinci 131 in Nada TRATNJEK, študentka PA, NERAD, strugar, Melinci 107 in Ana KOCIPER, • gtad 107; Branko RAJH, elektrikarski delovodja, Lju .^ovci AciK Zdenka GREGOREC, višja medicinska ŽEMBERIK, šofer, Ižakovci 90 in Cvetka 00^1^ šivilja, Ižakovci 96; Maijan VEREŠ, vodovodni in Liljana LUK, dijakinja. Lipovci 242: tirnico bi Kmečka6inMaijetaVOROS,konfekcionarka,B n^trica < gra^ji' Anton BALAŽIČ, vodovodni inštalater, Gornja yjjČKD, rpaii L SENICA, ekonomska tehnica, Ižakovci 157; Kar delavec, Ižakovci 92 in Antonija PENHOFER,/* ,h4inMa eflll ska43; Avgust BUKOVEC, predmetni učitelj, UP „tNČIF.A konfekcijska mo'delarka, Lipa 110; Milan GKEGlž Cezanjevci 17/b in Marija GJEREK, medicinska n ja Martin MAJCEN, mesar, Melinci 48 in Majda jn Ižakovci 13; Stanislav POREDOŠ, mesar, Ižakov LAŽIC, prodajalka, Ižakovci 64; Silvo ORAZE • yjjoV 49/a in Ana KUHAR, medicinska sestra, Ljutome^j— OBVESTILO Osnovna tola Ivana Memca-Vmka krajane Radence, Boračeve, Sratov #10 Turjanec, da bo vpis otrok v pHPr?*®1 šolo) dne 29. avgusta (ponedeljek!jd 9 ure v tajništvu tole. Vpišejo se vsi o v 1. 9. 1994 dopolnili šest let (7. 8 Z«* seboj morate prinesti rojstni list o®® ‘ ___________________ VESTNIK, STRAN 18 Leto XVIII a C M & UCCTMIIf URADNE KO! H!K objave Murska Sobota, dne 25. URADNE OBJA VE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota r 214. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Veržej za naselja Bunčani, Banovci, Grlava, Ša-linci, Kristanci in Veržej. 214 Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list št. 3/73), na podlagi 28. člena statuta KS Veržej ter sklepa zbora občanov je skupščin krajevne skupnosti Veržej na seji dne 4. 8. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Veržej za naselja Bunčani, Banovci, Grlava, Šalinci, Krištanci in Veržej. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Veržej se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1. X. 1983 do 30. IX. 1988. 2. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v naselju Bunčani za: a) Modernizacijo cestne povezave med Veržejem in Bunčani v dolžini 1300 m in pričetek izgradnje telefonskega omrežja, ter popravilo poljskih cest. Predračunska vrednost del znaša 3.000.000,00 din Naloge referendumskega programa sp vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 — 1985. b) V naselju Banovci za asfaltno prevleko v naselju, pričetek izgradnje telefonskega omrežja in sofinanciranje nabave gasilskega avtomobila ter popravila poljskih cest. Predračunska vrednost del znaša 1.700.000,00 din. Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 — 1’985. c) V naselju Grlava, Salinci in Krištanci za modernizacijo stranskih cest v dolžini 2200 m, pričetke izgradnje telefonskega omrežja in popravila poljskih cest. Predračunska vrednost del znaša 3.500.000,00 din Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 — 1985. c) V naselju Veržej za pričetek izgradnje kanalizacije, postavitev telefonske govorilnice in gramoziranje poljskih cest. Predračunska vrednost navedenih del znaša 10.000.000,00 din. Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981—1985. 3. člen I. Krajevni samoprispevek za naselje Bunčani bi znašal: a) v denarju: 3 % od neto OD iz delovnega razmerja 3 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka 3 % od osebnih dohodkov obrtnikov 3 % od pokojnin 3 % od povprečnega OD v SRS za preteklo leto za zaposlene v tujini. b) v delu: Dva prevoza gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer 1983 in 1985. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti za en prevoz 350 dinarjev. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. H. Krajevni samoprispevek za naselje Banovci bi znašal: a) v denarju: 2 % od neto OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka 2 % od OD obrtnikov 2 % od pokojnin 2 % od povprečnega OD v SRS za preteklo leto za zaposlene v tujini b) V delu: en prevoz gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer: v letu 1984 in 1986. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti za en prevoz 350,00 dinarjev. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iž 10. čl. zakona o samoprispevku. S III. Krajevni samoprispevek za naselja Grlava, Krištanci in Šalinci bi znašal: a) v denarju: 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka 2 % od osebnih dohodkov obrtnikov 2 % od pokojnin 2 % od povprečnega osebnega dohodka za preteklo leto za zaposlene v tujini.. b) v delu: En prevoz gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in .sicer: v letu 1984 in 1986. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti za en prevoz 350,00 dinarjev. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. IV. Krajevni samoprispevek za naselje Veržej bi znašal: a) v denarju: 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev in pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka 2 % od osebnih dohodkov obrtnikov 2 % od pokojnin 2 % od povprečnega osebnega* dohodka SRS za preteklo leto za zaposlene v tujini. b) v delu: En prevoz gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer: 1984 in 1986. Pris-peveV'! AeVasex veneva TvexxvoXyAvie oxietaouijiEK prevoz 350.00 Am. Svet KS \e pristojen, da vsako teto v sktadu z uradno ugotovljenim gibanjem cen nanovo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. cl Poseben prispevek bodo plačali lastniki individualnih hiš in stanovanj, obrtnih prostorov v tistih ulicah in delih naselja, ki se jih bo komunalno opremljalo in urejalo. Spodnja mej a zneska bo 15.000,00 din. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje, iz 10. člena zakona o samoprispevku. 4. člen Referendum bo v nedeljo, dne 11. septembra 1983. Glasovanje bo na običajnih glasovnih mestih od 7. do 19. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Veržej in volilni odbori na volilnih mestih, ki so^dolžni postopati pO določilih zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in delgiranju v skupščine. 5. člen Nadzor nad zibranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Volilni upravičenci glasujejo neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 11. septembra 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Bunčani za modernizacijo cestne povezave med Veržejem in Bunčani v dolžini 1300 m, pričetek izgradnje telefonskega omrežja ter gramoziranja poljskih cest, za obdobje petih let od 1. X. 1983 do 30. IX. 1988, ki bo znašal: — Višina krajevnega samoprispevka v denarju in delu je ista, kot je navedena v 3. členu tega sklepa. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku. GLASUJEM * »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strin ja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«. če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 11. septembra 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Banovci za sofinanciranje asfaltne prevleke v naselju, pričetek izgradnje telefonskega omrežja, sofinanciranje nabave gasilskega avtomobila v višini 200.000,00 . din ter gramoziranje poljskih cest, za obdobje petih let od 1, X. 1983 do 30. IX. 1988, ki bo znašal: — Višina krajevnega samoprispevka v denarju in delu je ista kot je navedena v tretjem čl. tega sklepa. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotvljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega prispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku. Nolilec izpolni glasovnica tako,daobkrokrbešedo^ sestrm\azuvedbosatnoprispevka,ozAromabesedo,>PKO'll«,te se ne strinja z uvedbo samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ GLASOVNICA za glasovanjena referendumu dne 4. septembra 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Grlava, Krištanci in Šalinci za modernizacijo stranskih cest v naseljih v dolžini 2200 m in pričetek izgradnje telefonskega omrežja ter saniranja poljskih cest, za obdobje petih let od L X. 1983 do 30. IX. 1983, ki bo znašal: — Višina samoprispevka v denarju in delu je ista, kot je navedena v 3. členu tega sklepa. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovlj enim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 11. septembra 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Veržej za pričetek izgradnje kanalizacije, postavitev javne telefonske govorilnice in gramoziranje poljskih cest, za obdobje petih let od 1. X. 1983 do 30. IX. 1988. ki bo znašal: — Višina samoprispevka v denarju in delu je ista, kot je navedena v 3. čl. tega sklepa. - Svet krajevne skupnosti je pristojen, da v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen vsako leto na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 7. člen Sklep o uvedbi referenduma samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Veržej na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma. 8. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Veržej. 9. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 418/83 Datum: 5. 8. 1983 Predsednik skupščine KS Veržej Milan Kemperle 1. r. Radijski in televizijski spored od 2 6. avgusta do 1. septembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK "HUIO Miirqu* o«« RAD,° RANO RADIO 1 RADIO JURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA ! RADIO RADIO i RADIO | RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA pekarskih Vrtil»ak p< 17.00 novost tek X *wualno v rx 1800 l^i in Ze,Je s desti - Vklu^?°Zdravi' 19 0 Ke9a sporeda. \ 13.30 Zagreb: PJ v tenis I W. prenos. 15.54 Prop; I Janina oddaja. 15.55 Rm \ E? v vaterpolu — Jugosli 'hp—2RN. prenos EVb \ W/»Zagreb: PJ v kajak ®'kanuju na mirnih voda 17.55). 18.10 Poročili '315 Pestiva! jugoslovar slih plesnih orkestrov v Ra dencih '83: Jazzovski veče MV Beograd in RTV Sara Rvo. 18.45 T arzan, amerišk mana serija. 19.10 Risanka «20 Cik cak. 19.24 TV it radio nocoj. 19.26 Zrno di Kna. 19.30 TV dnevnik 1 «55 Vreme. 19.57 Propa Jandna oddaja, 20.00 Gli S' 3°lob. ameriški filn 21.00 Propagandni 21.05 Zrcalo tedna ' 25 umor v Teksasu, 2. de ameriškega filma, 23.00 TV “nevnik 11 P^Pr°gram ‘urni ^nik- J^njnc sreče- Poro- K?3n°Čila’ >je i^lnt) 12°|3sOK,San HK; '3-00 Naše ^et??' >500 banska '6.25 '600 g Dmžinski ^.PeV'^ svet. Pridi P.ec- '7.25 l7-55 S?"1' 17-30 S L?oopapček Za-fecin ,;30 brn- ^U^Pti-ma- 2^e-»‘edahške jtn,. Kim ^Oo r»' ^■K^'tche]|r Finch, %... 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 27. avgusta, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 13.29 Propagandna oddaja. 13.30/40 Rim: EP v va- 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 29. avgusta, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 Aktualno v torek, 30. avgusta, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. terpolu Jugoslavija- —Madžarska, prenos (do I4.40/50). 15.05 Poročila, 15.10 Tarzan, ameriška risana serija. 15.35 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad, 15.05 Mogočno morje: Žetev, angleška dokumentarna serija, 17.05 Edward in gospa Simpsonova. angleška nadaljevanka, I7.54 Propagandna oddaja, I7.55 Rim: EP v plavanju — finale, prenos. 19.0,0/15 RiT sanka. 19.20 Cik cak, 19,24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Klatež, ameriški film, 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Ljubljana ’83: Nastop gostujočih pevcev, 22.40 Poročila Oddainiki II. TV mreže: 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton. 21.40 Športna sobota, 22.00 Balkansko prvenstvo v konjenišlvu, reportaža, 22.15 PJ v kajaku in kanuju, reportaža, 22.30 Gledano z avstralskimi očmi, dokumentarna serija, 23.00 Šahovski komentar (do 23.20) TV LJUBLJANA 9.05 Poročila, 9.10 Živ žav, otroška matineja, 9.55 V. Kovačevič—L Ivanac: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb, 11.10 625, oddaja za stik z gledalci, 11.25 Čez tri gore: Ljubljanski oktet. 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.15/30 Zandvoort: Avtomobilske dirke za VN Nizozemske, EVR prenos, 16.15/30 Šabac: Balkansko prvenstvo v konjeništvu, prenos, 17.30 Joe Dancer — Velika zamenjava, ameriški film. 19.00 Ne prezrite, 19.15 Risanka, 19.20Cikcak, 19.22 TV in radio nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja,, 20.00 J. Otčenašek—O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka, 21.35 Stobi, 2. del dokumentarne oddaje TV Skopje, 22.00 Jazz na ekranu: Kvartet Joe Henderson. 22.20 Športni pregled, 22.50 Poročila TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program ! TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 31. avgusta, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 1. septembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Prvi program 13.30 Vaterpolo: Madžarska—Jugoslavija, 14.45 Sedem TV dni. 16.00 Poročila. 16.05 TV koledar, 16.25 Poletno popoldne, 18.15 Mali koncert, 18.30 To je to. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00Tvoji. moji in naši otroci (film). 21.50 Dnevnik. 22.05 Koncem tedna 11.50 Poročila. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Zgodbe z potovanja. 14.30 Glasbeno popoldne. 16.15 Galaktika. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Ko pride september (film). 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Šerif McCloud. 21.35 Dve življenji istih ljudi. 22.05 Dnevnik. 22.20 Športni pregled 18.10 Poročila, 18.15 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad. 18.45 Podipm. 19.15 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ivo Lukas: Krojač, drama TV Sarajevo. 20.55 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti. 21.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik, 18.15 Govorica nemih, otroška oddaja, 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke. 18.45 TV plošča: Andrej Šifrer (samo za LJ 2). 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost, 20.45 Poročila. 20.50 Iz Grčije sprijateljskimi pozdravi, zabavnoglasbena oddaja, 21.40 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka (do 22.40) TV ZAGREB I__. Prvi program 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Lutke, 18.30 Otroški pesniki. 18.45 Podij. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Drama. 21.45 Izbrani trenutek. 21750 Me-ridijani. 22.20 En avtor, en film 18.05 Poročila, 18.10 V znamenju dvojčkov: Lisica-gostiteljica (čb), 18.30 Naši zbori iz arhiva TV Ljubljana: Mešani pevski zbor iz Izole, 19.00 Antične najdbe, ameriški kratki film. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Človek in zemlja: Goščavski gusar, španska dokumentarna serija. 21.20 Slovenska ljudska glasbila in godci: Cimbalist. 21.40 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik, 18.15 Mali svet, otroška oddaja, 18.45 Glasba, čas, ljudje, zabavnoglasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Večer ob pesmi, oddaja narodne glasbe. 20.45 Revolucija. ki traja, dokumentarna oddaja. 21.35 Poročila, 21.40 Življenje knjige (do 22.10) TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA I TV ZAGREB Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Mali svet. 18.45 Glasba, čas. ljudje. 19.15 Risanka. (9.30 Dnevnik. 20.00 Teme in dileme. 20.50 Otalija iz Bahije (film), 22.30 Dnevnik ZG ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV AVSTRII IA J — jjMMfo i nijH TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Grešni kozel (film). 16.15 Potpis iz Izraela 17.00 Risanke. 17.30 Popotovanje na Atlantido. 17.55 Spanček Zaspanček. 18,00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 V Avstriji je vedno sezona. 21.50 šport. 22.10 Nocoj. Prvi program 11.00 Tiskovna ura. 14.45 Praznina v glavi (film). 16.45 Listamo po slikanici. 17.05 Lutke. 1,7.20 Fjodorove dogodivščine. 17.40' Čeladek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Srečanje z živalmi. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Lesena devica (veseloigra). 21.35 Tam kjer stojijo znamenja ustvarjanja. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Praznina v glavi (film). 12.25 Risanka. 12.35 Po sledeh belih bogov. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Družinski svet. 16.00 Risanka. 16.15 Dežela gora. 17.00 Eci. peci, pec. 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dogodivščine v divjini. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15, Šport v ponedeljek. 21.05 Čarovnik, 21.50 Šport Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Vroči milijoni (film). 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Družinski svet. 16.00 Izguba tradicije. 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Teleobjektiv. 21.00 Dan slamnatih strašil (film). Drugi program 18.00 Usmeritev, 18.30 Ljudje iz Korsabecka, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Avstrijski kviz. 21.05 Monaco Franze, 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 I TVMADŽARSKA 18.10 Poročila. 18.15 S. Mokranjac: Rukoveti. 4. oddaja TV Beograd. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Če.... angleški film. 21.45 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik, 18.15 Lučka, otroška nadaljevanka. 18.45 Ilindenski dnevi — Bitola '83. zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Abba v Švici, zabavnoglasbena oddaja, 21.00 Dnevi glasbe »Budva ’83«. 21.45 Poročila. 21.50 Namesto top liste, mladinska oddaja (do 22.20) TV ZAGREB Prvi program 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Luci, strah in trepet ulice. 18.45 Ilindenski deni Bitola 1983. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sodobni mehiški film, 21.00 Leta kuge (film). Dnevnik. 22.50 Š; komentar . 22.30 lahovski ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.O0 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Grešni kozel (film), 11.50 Raji za živali. 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija 15.00 Družinski svet, 16.00 Risanke. 16.15Glasba, 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 In tubo igra Huber, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zmešana podeželska gospa (film), 22.00 Šport Drugi program 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Ljudje iz Korsabecka, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Imate radi glasbo, 21.00 Omega ali Alfa?, 21.50 10 pred 10,22.20 Umetnine 8.15 Naš ekran. 8.50 Spored za otroke, do 11.20. 12.25 Vaterpolo: Madžarska—Jugoslavija iz EP. 14.50 Podnajemniki. reportaža. 15.30 Lej! 15.55 Človek na morju. 16.20 Orjaško kolo. 16.50. Heyerdahlovo potovanje. 17.45 Skrivnosti. 18.25 Parabola. 19.30 TVD. 20.00 Celovečerni film. 22.05 Še pol ni res. kviz. 22.35 TV dnevnik. 22.45 Serija Rene Clair; 14. julij, francoski film. 8.05 Spored za otroke. 10.55 Mali nogomet, ženske. 11.55 Improvizacije. 14.20 Pulzus. zabavna glasba. 15.15 Foklora. 15.45 Dobri vojak Švejk. 2. del. 17.20 Napoved sporeda. 17.45 Novo šolsko leto. 18.00 Delta. znanstveni magazin. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20,00 Zbogom, draga, angleška nadaljevanka. 21.00 Športna poročila. 21.15 Festival popevk Po-trorož '83. Drugi program 18.00 Vidiki. 18.30 Ljudje iz Korsabecka. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Korenine. 21.05 Poročilo iz Rima. 21.50 10 pred 10. 22.20 Druga žena (film). TVMADŽARSKA Ni sporeda 16.00 Poročila. 16.10 Povesti zelenega gozda, risanka. 16.35 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev-11. dela. 17.35 Ne le za žene! 17.50 Pesem doni. 18.20 Mladinski dnevi v Szegedu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Današnje teme: Človeška računica. nemški TV film.120.55 Studio ’83. kulturni tednik televizije. 22.00 Namenjam; za koriščenje v gospodarstvu. 22.40 TV dnevnik. TVMADŽARSKA TV KOPER TV KOPER TV KOPER TV KOPER 8.30 Spored za otroke. 8.55 Ponovitve: 1. Delta. 2. Kraj zločina. 3. Annie Cordy show. 16.25 Poročila. 16.35 Kratek film. 17.10 Mornarni iz Cattareja. jugoslovansko-nemški TV film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Erno Szep: Apoteka, igra v treh dejanjih. posnetek predstave gledališča Madacn iz Budimpešte. 22.15 Obleganje nemogočega, v spomm Pala Szaboa. 23.00 TV dnevnik. 17.00 Vaterpolo: Rim — Evropsko prvenstvo, 18.00 Plavanje: Rim — Evropsko prvenstvo, 19.30 TVD — stičišče, 19.45 RYAN - TV film, 20.45 Velika dolina — serijski film, 21.45 TVD -danes, 21.55,Narodna glasba — Ansambel Borisa Franka, 22.15 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo, 23.00 Zeit im bild — Čas v sliki 14.30 Automobilrzem: Zandvort —Velika nagrada Holandske 1 .30 Človek in glasba — 6. odd. 19.30 Meščan Urban — kratkom. film, 19.45 Velika dolina — serijski film. 20.30 Ob skodelici kave. 20.45 Bojevniki —,čelov, film, igrajo: Marie Jose’Nat, Pierre Brice, režija: Sergiu Nicolaescu. 22.25 Sedem dni. 22.40Zeit im bild — čas v sliki 14.00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 17.00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 17.30 Celovečerni film — ponovitev. 19.00 Športni pregled. 19.30 TVD — stičišče. 19.45 Ryan — serijski film, 20.45 Veliki Detektiv — serijski film. 21.30 TVD Danes. 21.40 Človek in glasba (ponovitev). 22.40 Zeit im bild — čas v sliki 14.00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 18.00 Veliki detektiv — ponovitev. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD — stičišče. 19.45 Ryan, serijski film. 20.45 BOMBAob 10.10 — čelov, film, irajo: George Montgomery. Phil Brown. Ljuba Tadič, režija: Časi a v Damjanovič. 21.55 TVD — danes, 22.05 Zeit im bild — čas v sliki TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 18.00 Čelov, film ponovitev. 19.30 TVD — stičišče. 19.45 RYAN — serijski film, 20.45 New York — film iz serije MESTA, ttl.45 TVD — danes, 21.55 Zeit im bild — čas v sliki 17.45 Poročila, 17.50 Zemljepisne posebnosti: Poslednja plemena z otoka Mindanao, dokumentarna serija. 18.40 TV kaseta: Tereza Kesovija. zabavnoglasbena oddaja TV Skopje, 19.10 Risanka. 19.20Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik. 21.00 H. Fast: Pot svobode, ameriška nadaljevanka. 2L.50 Plesna umetnost drugače (Alwin Nikolais), glasbena oddaja. 22.20TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Majske igre, otroška oddaja, 18.45 YU rock portret-, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ruzzante. posnetek gledališke predstave, 21.05 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja iz kulture. 21.50 Poročila. 21.55 Poezija (do 22.25) TV ZAGREB Prvi program 18.00 Poročila, I8.05 TV koledar. 18.15 Majske igre. 18.45 Portret YU rocka. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Monitor. 21.05 Velo.misto, 22.25 Dnevnik /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Vseh ne morem poročiti (film), 11.55 Iz sveta avstralskih ptic, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Ljubi Avguštin zopet pleše, 15.45 Risanke. 15.50 Kottan preiskuje, 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 29.30 Čas v sliki, 20.15 J. R. Oppenheimer — Atomski fizik, 21.15 Naše vesolje, 22.00 Večerni šport, Drugi program 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Ljudje iz Korsabecka, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Natakar, dve kavi, 21.30 Festival šansonov, 23.00 Portret Billiya Wilde-rja TV MADŽARSKA potna palica. 10.45 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 12. dela češke nadaljevanke. 17.35 TV borza. 17.50 Telešport. 18.20 Vsakdan v kraju Sasd. filmska reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Roparski napad, italijan-sko-francosko-španski film. 21.30 Narodne za orkester; Bartok-Kesztlec Madžarske kmečke pesmi. 21.40 Šestinšestdeset; razgovor. 22.30TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. 18.00 New York — dokuom. z serije MESTA (ponovitev). 19.30 Glasbena oddaja. 19.30 TVD — stičišče. 19.45 Bolnišnica na koncu mesta —serijski film, 20.45 Velika dolina — serijski' film. 21.45 TVD — danes.' 21.55 Burleske. 22.10 Zeit im bild — čas v sliki 1983 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 26. avgust — Aleksander SOBOTA, 27. avgust —Monika NEDELJA, 28. avgust — Avguštin PONEDELJEK, 29. avgust — Sabina TOREK, 30. avgust — Feliks SREDA, 31. avgust — RAJKO ČETRTEK, 1. september — Egi-dij kino „PARK” MURSKA SOBOTA 26. avgusta ob 19. in 21. uri ter 28. avgusta ob 17., 19. in 21. uri hongkongški barvni kinemaskopski film: „BREZROKI MAŠČEVALEC”; 29. in 30. avgusta ob 19. in 21. uri italijanski barvni vistavisionski film: ,,ZA ZABLODELE”; 31. avgusta in L septembra ob 19. in 21. uri hongkongški barvni kinemaskopski film: ,.DEVICE SEDMERIH MORIJ”. APAČE 27. avgusta ob 20. uri ameriški film: „SAMO DVAKRAT SE ŽIVI”. GORNJA RADGONA 26. avgusta ob 18. uri ameriški film: „SAMO DVAKRAT SE ŽIVI” in ob 20. uri japonski film: „CARSTVO ČUTIL”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. 27. avgusta ob 20. uri in 28. avgusta ob 20. uri japonski film: „CARSTVO ČUTIL”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. ČRENŠOVCI 27. in 28. avgusta avstralski barvni film: „NENAVADNI ROP”. LJUTOMER 27. avgusta ob 20... ri ter 28. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: ..MAŠČEVALEC IZ BELFASTA”; 31. avgusta in L' septembra ob 20. uri jugoslovanski film: ,,LOV V KALNEM”. prodam ZLATO ZA ZOBE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3040 ZASTAVO 125 P, novo, prodam. Martin Mertik, Mostje 61, p. Lendava. M-3042 BELO VINO (laški rizling), prodam. Štefan Slavic, Sebeborci 53, p. Martjanci. M-3044 TRAKTOR URSUS 360 s kabino, dvobrazdni plug, 12-colni in kosilnico BERTOLINI z diesel motorjem prodam. Janez Laci, Kobilje 47, p. Dobrovnik. M-3047 ZASTAVO 101 PRODAM. Telefon 22-728 po 15. uri. M-3049 KLAVIR, kratek, dunajska mehanika, ijave barve, ugodno prodamo. Telefon 21-750, interna 40 ali naslov v upravi lista. M-3050 ZASTAVO 750 SPECIAL, registrirano do decembra 1983, prodam. Vučj a vas 8, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3051 BELO (laški rizling) in rdeče vino ter vinograd in sadovnjak prodam. Francka Štuhec, Logarovci 53/A, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3052 AVTO ZASTAVA 101, nujno naprodaj. Štefan Vogrinčič, Bu-čečovci 4. M-3054 FIAT 126 P PRODAM. Jakob, Lipovci 103. M-3056 avtoklepar* t vo -a vtoličarst vo ravnal na niiza-komora zaščita vozil-viežna služba ZASTAVO 101, registrirano do leta 1984, prodam. Cipot, Mlaj-tinlci 11/A. M-3057 ZASTAVO 101. letnik 1979, prodam Plej, Bakovci, Partizanska 10. M-3058 ŠKODO 100 Š, registrirano, prodam za 20.000 din. Jože Mauko, Nasova 5. p. Apače. M-3060 ■ MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 8. M-3032 1 PLOŠČE, ČEŠKE, 8-valne, rdeče barve, 135 kom., prodam. Moto-vilci 5, telefon do 15. ure: 22-030, interna 16. M-3062 BAS KITARO GODWIN PRODAM. Željko Marušič, Arh. Novaka 19, Murska Sobota. M-3063 ŠKODO 100, registrirano do junija 1984, prodam. Kerec, Cankova 53. M-3064 MOTOR ZA 101, letnik 1973, dobro ohranjeni in druge rezervne dele ugodno prodam. Tišina 30. M-3065 ŠKODA 110 NAPRODAJ. Telefon popoldne: 22-157. M-3067 GOSPODARSKO POSLOPJE, zidano,.8x6 m, poceni prodam. Koltaj. Prosenjakovci 99. M-3068 MOTORNO KOLO MZ TS 250/1 LUXE, prodam. Franc Žunič. Lackova 21, Gornja Radgona. M-3069 RENAULT TL-6, po zelo ugodni ceni prodam. Rudi Srt, Hrašenski vrh 19. M-3070 BOBNE MELODIJA PRODAM. Rudi Srt, Hrašenski vrh 19. M-3071 VISOKOPRITLIČNI HIŠO NA GOLNIKU, 9 km od Kranja, zgrajeno do V. faze, prodam naj7 boljšemu ponudniku — zdomcu. Anica Doma, 64204 Golnik 35. M-3072 DODATNO PEČ ZA KUHINJO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Beltinci, Kmečka 4. M-3073 TRAKTOR STEYR 188 s koso in kabino prodam-. Mlajtinci 13. M-3O8O SPAČEK, letnik' 1975, v voznem stanju, prodam. Informacije od 7.—15. ure po telefonu 21-459 — Zrim. M-3081 KRAVO, staro osem let, s teletom ali brez teleta, prodam. Tropovci 51. M-3023 GROZDJE Z BRAJD KMALU NAPRODAJ. Miklošičeva 17, M. Sobota. M-MM LADO PRODAM. Informacije: telefon 22-225. M-3082 VW 1200 (hrošč), letnik 1961, prodam. Zadravec, Beltinci, Mladinska 11. M-3083 ZASTAVO 101 PRODAM. Šalov-ci 39. M-3084 RENAULT 4, leva stran karambo-lirana, prodam- Naslov v upravi lista. M-3087 . ZASTAVO 130d-lfcodam za dele. Vaneča 58/C pri g&ilskem domu. M-3088 KOSO ZA TRAKTOR ZETOR, dobro ohranjen, prodam. Sodišini-ci 37. M-3089 NIZKOTLAČNO PREŠO za bali-ranje sena prodam. Štefan Lebar, Ulica Pod logom 30, Turnišče. M-3090 NOVO PEČ HELIOKS za centralno ogrevanje, 25.000 kalorij, prodam. Antonija Dokl, Boračeva 26. M-3092 OSEBNI AVTO HILMAN-MI-NKS, letnik 1968, registrirano do julija 1984, ugodno prodam. Pertoci, Štefana Kovača 13, Murska Sobota, telefon 23-691. M-3094 ZASTAVO 101 PRODAM. Čarni, Stara 3, Murska Sobota. M-3097 RENAULT 4 (za 80.000) in SPAČEK (za 30.000), prodam. Ljutomer, Frana Kovačiča 20. In-427 ZASTAVO 750, leto izdelave 1976, prodam. Stanko Lihtenval-ner, Ilovci 15, 62275 Miklavž pri Ormožu. In-426 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan od 8. do 16. ure: Kovina, M. Sobota. M-3098 KORUZNJAK (30 kub. m), prodam. Alojz Omar, Rankovci 37. M-3099 KRAVO S TELETOM, kontrola A, prodam. Balek, Petrovci 61. M-3100 ZASTAVO 101 PRODAM. Juša Kramarja 4. M-3202 SILAŽNI KOMBAJN IN MLADIČKI,. nemški ovčarki, prodam. Jože Sraka, Gančani 117. M-3102 VINSKI SOD, 215 1, ohranjeni, prodam. Jurij Lopert, Beltinci, Ravenska 50/A. M-3203 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, okroglo mizo in divan prodam. Informacije po telefonu 22-260 in ogled po 16. uri: Cankarjeva 24, Murska Sobota. M-3104 GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem in načrti, 850 kv. m, v Murskih Črncih, prodam. Stanko Jerič, Bakovci, Soboška 26. M-3106 PLEMENSKO KRAVO, dobro mlekarico, brejo devet mesecev, prodam. Bakovci, Partizanska 14. M-3107 OSEBNI AVTOMOBIL OPEL ASCONA, letnik 1972, naprodaj. Franc Gomboc, Martjanci 44. M-3108 ZASTAVO 101 PRODAM. Horvat, Dokležovje 15. M-3109 ZASTAVO 101 PRODAM ali zamenjam za zastavo 750. Krog 31. M-3110 ZASTAVO 750 S, letnik 1978, ugodno prodam. Marjana Horvat, Tešanovci 122. M-3111 KRAVO, kontrola A, mlado, prodam. Filovci 50, telefon 76-241. M-3112 KORUZO ZA SILIRANJE, 1 ha, prodam. Gančani 137. M-3113 KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Pečarovci 103, p. Mačkovci. M-3114 KOSO DUBRAVA ZA FERGUSON PRODAM. Kupšinci 47. M-3115 STARO LESENO HIŠO s sadovnjakom na Goričkem, primerno za vikend, in AVTO HORIZON GL PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3116 PASSAT, letnik 1976, s plinsko napeljavo, dobro ohranjeni, ugodno prodam. Beltinci, Panonska 7. M-3117 ZASTAVO 750, letnik 1973, obnovljena karoserija, registrirani do julija 1984, prodam. Andrejci 4, p. Martjanci. M-3120 50 KG DOMAČE SVINJSKE MASTI PRODAM. Informacije po telefonu 70-235. M-3121 VAUXHALL CAVALIR L, tip ASCONA, letnik 1978, prodam. Hrastje Mota 84, Radenci. M-3122 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1984, prodam. Veržej 121. M-3123 POHIŠTVO ZA SPALNICO UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Cankarjeva 22. M-3124 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3126 GRADBENO PARCELO V KRAJINI, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Naslov v upravi lista. M-3127 , OPEL REKORD 1700, letnik 1972, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3128 STRUŽNICO POBEDA GALEB, letnik 1967, v uporabnem stanju, prodam. Vinko Ciril, Matija Gubca 39, Murska Sobota, telefon 22-995. M-3129 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Trstenjakova 60, telefon 21-747. M-3130 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Telefon popoldne: 24-259. M-3131 VEČ WIEHLERJEVIH GOBELINOV, TAPISERIJ in MZ 125, starejši letnik, prodam. Žekš, Arh. Novaka 15, Murska Sobota. M-3133 ' SLIVE Z DREVESA, ter dobro vino in slivovko prodam. Anton Košar, Bodislavci 43, p. Bučkovci. M-3134 KAVČ, dobro ohranjeni, prodam. Sapač, Stara 3, Murska Sobota. M-3135 BELO EMAJLIRANO OTROŠKO POSTELJICO z dobro ohranjenim jogijem, ugodno prodam. Starejšo žensko za pomoč pri nepokretnem bolniku za nekaj ur dnevno zaposlim, OD po dogovoru. Štefan Žigo, Borovnjakova št. 4 , Murska Sobota. M-3136 15 AROV VINOGRADA, 12 km iz M. Sobote, drugi letnik, prodam. Telefon 22-957. M-3137 DOMAČE GROZDJE, več sort, prodam. Murska Sobota, Prešernova 9. M-3138 REZERVNE DELE ZA TAM 4500: diferencial, polosi, kompresor, dva zaganjača, dinamo ter nove glave za TAM 110 in MAGI-RUS 180 ter 4 gume 10 x 20, pro dam. Naslov v upravi lista. M-3140 KOMBI PEC, italijansko in emajlirane cevi, ugodno prodam. Ludvik Janža, Šalamenci 84, p. Puconci. M-3141 i ZASTAVO 750, staro eno leto, prodam. Drago Forjan, Lipovci 14 — dopoldne. M-3143 HRASTOVE PLOHE („fosline”) in rdeče vino prodam. Ključarovcj ,73. Mr3144 14 TLS s štirimi prestavami, izpit potreben in avto prikolico, nosil nost 1,5 t, prodam; Srša, 163/B. M-3146 OTAVO ZA KOŠNJO in drva prodam. Brezovci Puconci. M-3148 Melinci mešana 40, p. OSEBNI AVTO POLONEZ 1500, star 2,5 leti, prodam. Brezovci 42, p. Puconci. M-3149 ŠPORTNO ŠKODO, letnik 1978, prodam. Lendavska 63, telefon 22-727. M-3151 BOBNE, mali komplet in gume 600 x 16, zimski profil (5 kom.), nove, prodam. Franc Grah, Černelavci n. h., telefon (069) 23-109. M-3152 VINO (klinton), prodam. Dolnja Bistrica 85. M-3154 ŠIVALNI STROJ BAGAT PRODAM. Selo 89, p. Prosenjakovci. M-3155 POHIŠTVO ZA KUHINJO s štedilnikom in hladilnikom ter kompletno pohištvo za dnevno sobo prodam. Informacije po telefonu: 74-284. M-3156 LADA 1200 POCENI NAPRODAJ. Zenkovci 56. M-3159 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, hladilnik in pomivalno korito prodam. Hozjan, Crenšovci 81. M-3016 4 SOBNO STANOVANJE z garažo in ostalimi pritiklinami, v Cren-šovcih, prodam. Naslov v upravi lista. M-3086 DVE ZIMSKI GUMI s felnama za VW 1200/1300, ugodno prodam. Lainšček, Kocljeva 6 — blok. M-3160 KAVČ in štiridelno omaro, novo, prodam. Brigita Dravec, Stara Nova vas 14, p. Križevci pri Ljutomeru. In-429 MOTORNO ŽAGO, novo, prodam. Božič, Šalind 32/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-428 AVTO 126 P, . letnik 1980, prevoženih 35.000 Cena 128.000 Ključarovci 7, p. Ljutomeru. In-431 km, prodam, din. Odar, Križevci pri OKROGLI BOROV LES (5—6 kub. m), prodam. Ogled samo do nedelje: Moščanci 52. M-MM kupim LESENO HIŠO za rušenje ali stari les, primeren za žganje posode, kupim. Franc Bauman, Tešanovci 53. M-3066 PREDNJA BLATNIKA, leva vrata in motorno gred za ASCONO 1600, letnik 1973, kupim. Drago Muršič, Šafarsko 22, p. Ljutomer, telefon (069) 81-414 — dopoldne In-422 DO 50 AROV OBDELOVALNE ZEMLJE V MELEH ALI ŠRATOVCIH KUPIM. Damijan Žerjal, Šratovci 23/A. M-3125 HARMONIKO MELODIJA, 80-basno, kupim. Šiftar, Šercerjevo naselje 28, telefon po 16. uri: 23-028. M-3132 sobe SOSTANOVALCA ZA STANOVANJE. V LJUBLJANI, v bližini KC, iščemo. Radenci, Gregorčičeva 18 M-3043 GARSONJERO ali ogrevano sobo s souporabo kopalnice išče mlada profesorica. Ponudbe pod šifro: „1. september”. M-3075 MLADA DRUŽINA z otrokom išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Murski Soboti. Ponudbe na upravo lista pod: „REDNA PLAČNIKA”. M-3105 SOBO z dvema posteljama in souporabo kopalnice oddam dvema dekletoma ali fantoma. Naslov v upravi lista. M-3142 OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI, po možnosti ogrevano in s souporabo kopalnice išče PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1105—6, izdano pri REZULTATI TOMBOLE NK »POLET« MARTIN NA MURI, 14. 8. 1983. Štev .Štev. 44. 15421 gn 291^® M 11437 g? 10461 « 16629 m 27028 m 4973 na gr 1. •karte 17406 45. 46. 47. 15747 6173 15240 2. 10691 48. 08079 3. 26174 49. 18981 25685 4. 25795 50. 22527 « 08876 5. 3360 51. 13721 no' 26358 6, 18707 52. 27294 S »616 7. 08373 53. 27792 27427 8. 0209 54. 26351 « 10748 9. 07934 55. 07797 21' 6414 10. 0756 56. 15471 15701 11. 09793 57. 21101 5201 12. 17598 58. 19064 1120 13. 6655 59. 1466 S?# 14. 21136 60. 1105 «« »128 15. 23379 61. 28465 IS* 16889 16. 5159 62. 24848 1« 6183 17. 0255 63. 22595 3632 18. 21613 64. 29791 lil' 21OOS •14' 6246 19. 6023 65. 24060 20. 3675 66. 24279 »2» 21. 6092 67. 21704 J« 26850 22. 27802 68. 08239 23. 21092 69. 10700 24. 2310 70. 27215 21795 25. 2834 71. 15784 IS' 2143 26, 20967 72. 18503 1«' 15659 27. 12502 73. 5521 IS' 23579 28. 3459 74. 6878 120. . .oig I**’*' 29. 21928 75. 28147 IS' 12424 30. 11970 76. 11808 I« 23847 31. 11420 77. 16413 i 32. 2129 78. 2930 33. 14091 79. 11926 125* 4oa49 34. 26364 80. 18636 35. 28429 81. 4532 I« 2790J 36. 21066 82. 10098 IS' 21915 37. 17107 83. 26362 IS’ 1045? 38. 3989 84. 24622 I 39. 10566 85. 16189 40. 7500 86. 2037 I« 08006 41. 26302 87. 6762 IS' 6583 42. 23149 88. 9210 ’g ato 43. 16597 89. 16092 dvignete do ^.septembra 1983 od 2o.ure, pozneje pe soboto od 16. čLo 2o. u N K ’’POLET” MARTIN NA Nagrade lahko vsak 17. d° učiteljica. Ponudbe: Štefana Kovača 22. M-3158 MANJŠE STANOVANJE V LJUTOMERU, Š POSEBNIM VHODOM, iščem. Naslov v upravi lista. In-419 SOBO s souporabo kopalnice oddam dijakinjama. Stefana Kovača 24, Murska Sobota. M-GK zaposlitve KV IN PKV KLJUČAVNIČARJA ali varilca zaposlim. Kovaštvo Jože Filipič, Ljutomer, Jeruzalemska 9. M-3046 KV STRUGARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Telefon 21-174. M-3053 PK ALI PRIUČENEGA DELAVCA za izdelavo cementnih izdelkov zaposlim. Zaželjeno je znanje upravljati z viličarjem. Janez Zobec, cementni izdelki. Ljubljanska 43, p. Šmarje SAP, telefon (061) 772-868. M-3157 razno HKS KZ Sušeč, Drobtinci 26, P , ŽENSKO staro d b! posestvom ah t na svoi6"?^ liti življenjsko P« s pok^ji, s 40 letnim, sam ^kohoh^> nekadilcem, "nud*£ mirne nara*gEM K ' lista pod „GR / M-3048 vaDRA^^^- OMETE JN ZIDARSKA DE o „VESTEN na X M-3145 SUART0^^ GOSTILNA 2g CI, vabL fnezbujt°f ^ domače stno kapljico- VI dekletom P* 42t 622* . Rajšp’ m°OP c 335 C Ve,^S urses 2 Tomo Vmkov^ p. Bučkovci- m VESTNIK ti lasi lo občinskih konferenc_SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor. Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 m 21-383; direktor in glavni-urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00din, polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo L 100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. N SPOMIN V mesecu avgustu minevata dve le > za vedno zapustila - Terezija Volj iz D. Slaveč - le prehitro si nas zapustila. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RA£| STRAN 22 Male oglase, ki bodo objavljeni še isti teden, soreiemamo do ponedeljka 13. ure. Naročniki Vestnika imajo pri objavi malih oglasov in zahval 20-odstotnipopust. ZAHVALA ^pričakovano nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Lovrenc Svetec iz Markovec kom botri izgu^A se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodni-li na now' pri1ateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskoči-^ustvov r ga spreml-iali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, Pogrebni nh z,?ami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku za °°red, pevcem za odpete žalostinke, tov. Zorki za poslovilne besede in gasilcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči- žo . • zena, hčerka z možem, vnuki Štefan, Dušan in Marija s sinom Andrejem ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Štefan Balek iz Panovec °b boleči j kff?bi Se iskrpno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in 171 'Zrekij e P.3171 v težkih trenutkih nudili pomoč, sočustvovali z nami, ,zabe, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na °Sebna žabi ig°V* zadnJi P°b ter mu darovali vence in cvetje. stink"Vit a g’ duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-n govorniku za tople besede slovesa ob odprtem grobu. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 31. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha Anica Kovač roj. Kianec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovane vence in cvetje, sočustvovanje z nami v naši neizmerni žalosti ter za vsa pismeno in ustno izrečena sožalja. Posebna zahvala vsem sodelavcem Centra za socialno delo Murska Sobota in tov. Srešu za tople besede slovesa, kolektivu IMP Blisk, predstavniku KS Turopolje, godbi, pevcem in č. g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred in judoistom TVD Partizan M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Zdenko, sin Sašo, mama, sestra z družino, tašča in tast ter ostalo sorodstvo Že dve leti te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN 15 . avgusta sta minili dve leti, polni žalosti, odkar je v tujini prenehalo biti plemenito srce našega dragega, komaj 42-letnega sina, brata in ujca Rudija Mariča iz Tišine Dolga leta si živel v tujini, kjer je v prometni nesreči tudi prenehala tvoja življenjska pot. Ne moremo doumeti, da te ni več in da se nikoli več ne vrneš med nas. Žalujoči: mama, ata, sestra Ema in brat Jože z družinama Panovci, 12. 8.1983 Žal,.. „ Vsem še enkrat — iskrena hvala! žen * 'Metni la .Kristina,sinova Pištek, Franc z ženo Marico, hčerka Jolanka “ijem iz Nemčije, sin Jože, vnuki Manuel, Klavdija in Antonija ter brat Franc z družino Po daljši in hudi bolezni nas je v 81. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Koloman Hašaj iz Vaneče 1 ki st„ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in Ko' harh Da i? Pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in Zarju Za rekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, posebno obrnd Skrl3 v času zdravljenja- Prisrčna zahvala g. duhovniku dZu’ pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS tov. Be-kovi za poslovilne besede ob odprtem grobu. * Vsem še enkrat — prisrčna hvala! liij0-. „ Vaneča, 16. avgusta 1983 arija, hčerki Helena in Hermina z družinama, sestra Marija in ostalo sorodstvo iz Beltinec ŽALUJOČI: VSI NJENI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite! V SPOMIN 28. avgusta 1983 mineva leto neizmerne žalosti in bolečine, ko je kruta usoda mnogo prerano pretrgala nit življenja naši predragi hčerki, sestri, svakinji in teti Roziki Dominko r®sni ^hiov^’ ba te n? več med nami. Na koncu tedna, po službi, ne pri-k, $dsla si Pasrnejanim obrazom. Tako je sedaj naš dom ves čas tih v 1 trojih n ■ ^a’ kjer ni več trpljenja in ne bolečine. Za teboj so ostali kj pridnih rok in lep spomin na naše vesele družinske odnose. se spominjate pokojnice, obiskujete njen prerani grob, lnašate cvetje in na njem prižigate sveče. Vsem še enkrat — prelepa hvala! V SPOMIN 28. avgusta bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mbž, sin, oče, stari oče in brat Janez Nemec iz Kupšinec Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! VSI TVOJI Kako srce nam stiska obroč izgube, praznine in bolesti, kako vsak dan bolj sami smo brez tebe... V SPOMIN 30.. avgusta minevajo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena in mama Irma Šadl iz Lipovec Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca tene obudi nihče več, ne naša bol, ne klic naših src, ki ne morejo razumeti, da te ni več med nami. Žalujoči: mož, sin Feri in hčerka Majda z družinama ZAHVALA Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Karolina Balaicz roj. Konye iz Krplivnika Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovnici za pogrebni obred, kantorju in pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za izrečene poslovilne besede. Krplivnik, 5."avgusta 1983 Žalujoči: mož Kalman, sin Šandor z ženo Ireno, hčerka Ida z možem Ferijem, sinovoma Dragom in Ferijem, sestre ter ostalo sorodstvo STRAN 23 1983 v besedi in sliki iz naših krajev Na reki Muri pri Petanj-skem mostu je bila v nedeljo dopoldne vaja vodno reševalnih ekip civilne zaščite, ki sta jo pripravila štab civilne zaščite in gasilska zveza občine Murska Sobo-ta. Na vaji je sodelovalo 12 ekip s 96 pripadniki civilne zaščite iz obmurskih krajev ter ekipa iz Krašč. Namen vaje je bil preizkus pripravljenosti in opremljenosti ekip. Vaja je pokazala, da so ekipe dobro pripravljene in lahko v primeru potrebe ob elementarnih ali drugih nesrečah uspešno posredujejo pri reševanju ljudi in premoženja. Ugotovljeno pa je bilo, da je nekatera oprema že dotrajala, to velja za gumijaste čolne, kar bo potrebno že v naslednjem letum nadomestiti z novimi. Prav tako je bilo opaziti, da so ekipe civilne zaščite zelo pomlajene, za kar bo potrebno tudi v prihodnje skrbeti. Vajo si je ogledalo tudi precejšnje število ljudi. Med 12 ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Peta-njec (mladinci) s 313 točkami, pred Ižakovci 303, Krašči 302, Tropovci 297 in Melinci 289 točk. F. Maučec Mladi osnovnošolci so na paradi opozarjali na to, kaj smejo in kaj ne ravno starejši, predvsem pa v0 Praznik AMD Križevci Minuli konec tedna je AMD Križevci pri Ljutomeru praznovalo 25-letnico svojega, obstoja. Praznovanje so pričeli že v soboto zvečer, ko se je v spretnosti vožnji pomerilo 22 kolesarjev, 6 mopedistov in 9 motoristov. Po tem ,,mini” tekmovanju pa je društvo pripravilo kresovanje. V nedeljo pa so člani društva pripravili parado, katere so se udeležili pionirji in mladinci iz osnovne šole Križevci, ter raz novrstna vozila, vse od ficka pa do tovornjaka in kmetijske mehanizacije. Na osrednji proslavi, katere se je udeležil tudi sekretar AMZS Boris Korbar, je kroniko društva prebral Stanko Brumen, predsednik društva, slavnostna govornika pa sta bila Boris Korbar, sekretar AMZS, in Emil Kuhar, predsednik SO Ljutomer. Svoje praznovanje pa so člani društva proslavili tudi z nagradami za prizadevno in dolgoletno delo, saj so podelili 27 društvenih in" republiških priznanj. Štirje člani dobili tudi zlate znake AMZS, je bronaste, trije srebrne in en a31 zlato plaketo AMZS. Osnovna P la Branko Bernot Aljaž iz Križ^ pa je prejela posebno priznanje" aktivno in tesno povezanost z d" štvom pri vzgoji mladine. ‘ proslavi pa so razvili tudi n« društveni prapor. lU Mladina je zapela V soboto zvečer je bil na Razkrižju že tradicionalni festival Pomurje — Medžimurje. Ta festival izmenično organizirata občinski konferenci mladine iz Ljutomera in Čakovca, namenjen pa je mladim, ki bi se kakorkoli radi uveljavili na pevskem področju. Čeprav bi letošnji festival moral biti v Čakovcu, pa so sosedje letošnjo prireditev odstopili Ljutomerčanom, saj te dni na Razkrižju poteka prva republiška mladinska delovna akcija Ljutomer 83, na kateri so v tretji izmeni tudi mladi Čakovčani. Letošnji festival se ni razlikoval od drugih, saj je žirija, kije ocenjevala mlade pevce, imela dokaj težko delo. Končni vrstni red paje bil takletprvo mesto je tokrat ostalo domana Razkrižju, pripel pa si ga je Vladimir Stojko. Druga nagrada je zasluženo Hadla Mirku Horvatu iz Čakovca, tretje mesto pa je zasedla ja Kosi in vsi ostali pevci, kot imajo navado reči prireditelji. Festival Pomurje — Medžimurje je tokrat še enkrat potrdil tudi geslo, da glasba druži mlade in učvrščuje njihove vezi. Na koncu so si vsi skupaj namreč veselo zaklicali: Na svidenje prihodnje leto v Čakovcu. D. L. 300 udarnikov na Razkrižju V soboto se je brigadirjem na republiški mladinski delovni akciji Ljutomer 83 priključila še ena brigada, ki je štela 300 ,,brigadirjev” — krajanov krajevne skupnosti Razkrižje. Le-ti so že tretjič (v vsaki izmeni enkrat) priskočili na pomoč brigadirjem, predvsem pa sebi, saj je reševanje oskrbe z vodo njihov največji problem. Zgodaj zjutraj se je na trasi zbralo nekaj čez dvesto krajanov, od tistih najmlajših — pionirčkov, pa vse do tistih, ki jim leta lezejo krepko preko šestdeset. Ekipa z okrepčili je verjetno imela ta dan največ dela, saj je vroče sobotno sonce kaj hitro izsušilo usta. Da delov Dolga kača delovnih rok se je vila v vročem dopoldanskem soncu po trasi vodovoda na Razkrižju. no vzdušje ni ponehalo, priča najbolj malica, ko je okrog 300 vaščanov ob krepkem obroku našlo še toliko moči, da so zapeli in si tako dajali pogum in voljo do dela. Tudi drugi del akcije je hitro minil in ob drugi uri popoldan so zadovoljni ugotovili, da so izkopali več kot 2000 metrov jarka, v katerega bodo položili vodovodne cevi. Razkrižanci so tako še enkrat dokazali, da če hočejo, zmorejo tudi takšne napore. Poleg dela pa ima ta akcija še drug pomen: delo jih druži in učvrščuje vezi, ki so v tej krajevni skupnosti že tako ali tako čvrste. D. L. ČENTIBA Samoprispevek za hudournike _ V krajevni skupnosti Čentiba poznajo že več kot 10 let krajevni samoprispevek, s pomočjo katerega so v preteklosti uredili prenekateri komunalni problem. Zadnji samoprispevek, ki so ga sprejeli letos, pa bodo namenili za urejevanje hudournikov,, za urejevanje športnih objektov in vaškega doma, pomagali pa bodo tudi pri urejevanju podružnične šole v vasi. Najbolj so seveda zainteresirani, da se čim prej uredijo hudourniki, ki ob vsakem večjem nalivu poškodujejo ceste. V Centibi bi radi uredili tudi telefonijo, svoj delež prispevka so poštarjem že nakazali, čudi pa jih, zakaj se stvar ne premakne z mrtve točke. Jani D. Zlata harmonika Ljubečne V Ljubečni pri Celju bodo letos 3. in 4. septembra znova pripravili tradicionalno tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko. Letošnja prireditev bo že tretja po vrsti in bp imela mednarodni značaj. Organizatorji Zlate harmonike, KUD Ljubečna z Novim tednikom in Radiom Celje, pričakujejo, da bodo nastopili tudi harmonikarji iz Avstrije in Italije. Ker pričakujejo številne nastopajoče, bo predtekmovanje na Frankolovem, finale pa v Ljubečni. Harmonikarji se lahko še vedno prijavijo na naslov KUD Ljubečna, 63211 Škofja vas. Vsak nastopajoči dobi praktično nagrado. Najboljši trije denarno nagrado. Najboljši pa še pokal Zlate harmonike Ljubečne. Milan Breči Umetne ledvice na doni Vsem, posebej še bolnikom, že dobro znani rojak Ivan Kramberger b* ynjak odneha. Kljub temu, da sc je pred časom upokojil v ZR Nemčiji, ta priznanis* ^onem^e/ sol>o^ in večkratni darovalec umetnic ledvic še naprej močno ,,pritiska” na za o jn sic ^^vs1 ustanove in zbira, razen vseh vrst zdravil, še umetne ledvice. Doslej je že dar jibvensk^^u, P1* ptujski in somborski bolnišnici, zraven tega pa še velike količine zdravil[em/dravsiv«.'^ dr«g’f% mm ustanovam. Zadnji dve pošiljki so prejeli v Lenartu in v radgonskem oziroi”s LcvVil°Cjj kratkim pa je že daroval prvim trem ledvičnim bolnikom, ki so precej odda J ,,DraCvj Ja s« vzrokov ne morejo na potrebne posege v bolnišnice, tri manjše aparate za hemo jn pra ,e: jv ameriške proizvodnje. Ker pričakuje, da jih bo uspel še nekaj nabaviti, nam J sep(embra' vsi, ki jih potrebujejo, javijo na njegov naslov v ZR Nemčiji do konca mese Kramberger, Grunewaid str. 100, 4100 Duisburg I, ZR Nemčija. Gobarji so bili letos razočarani. Bo pomagala tale fotografija? foto: Igor Ružič STRAN 24