go dar ' r!n i v m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr poáiljane po pošti pa za celo 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr za pol leta 1 gld. 80 kr., za éetrt leta 90 kr ;rt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 12. oktobra 1864 Gospodarske stvari. Snet in rijà kaj sta in kako se odvrneta. Spisal Peter Nikolaj Feuser. . Prašni snet ali puh (Staubbrand, Flugbrand, Russj napada posebno le pšenico, oves, koruzo in prosó v mastni in zlo pognojeni zemlji, kadar je letina mokra. Bistvo te bolezni je , da namesti zrna se napravi crn nekako masten prah, kteri pokončá moko v zrnu. Da 7 Letošnje leto nam je razun druzih nadlog tudi bode žito snetjavo, se že pred kaže v tem, da cela bilka snèt na pšenici, ovsu in turšici veliko škodo prizadjal. bledí in perje prihaja rumeno. Ta snet ni tako nevařen Misli m > da je ravno zdaj pravi čas, da o tej bolezni kakor trdi ali mastni snet. tem snetjem pomesana nekoliko v misel vzamem in na znanje dam. moka je siva in smrdi. Zdravju ni škodljiv; tudi prah Snèt je prav droben črn prah, kteri žitno zrno ne škoduje ralatičem, kadar mlatijo tako snetjavo žito. r) n i o rií\rfcrklrir*mQ Il&poloi ^ Fci(l llQiUTA i n oo 2. Mastni ali trdi snet (Schmierbrand . St^in- nazadnje popoinoma razhaja. Pod povekševavnim steklom se pušča barvo in se pokaže, da ta prah ni nič druzega, kakor množina neke posebne Mastni ali trdi snet (Schmierbrand , Stein-brand) se spozná v tem, da namesti zrna je neka črna , ki se v rokah maže. Nahaja se naj večkrat na zmes glive (gobe). Po znanstvenih preiskavah se je to-le pšenici in piri (Spelt), malokdaj drugod. Tako žito že zvedilo : Dostikrat se snetove glivice že v semenu na- před kaže lahko, bledo klasje. Ta snet je gospodarju hajajo. po gnoji Mogoče je tedaj, da se tako seme že vseje ali velika nadloga, ker take snetjave pšenice ne prodá moka je siva, in če tudi ni ne varna zdravju UUJI ali KHKU urugau UiX I1J1VU zanesu. } J^ v,^ iwui ui íawchu« fuiavju, Kadar jame seme kaliti, začnó tudi glive (gobice) vendar ne mara nihče za njo, ker smrdí po gnjilih kako drugač na njivo zanese. lahko kaliti in silijo v notranje dele piskričaste tkanine rast- jajcih. Mlatiče očí bolé po njem in pljučem škoduje. li nj a, rastejo z rastlino vred v notranjih delih na kviško, Spravi se taka snetjava pšenica od druge, ako se, kakor se razvijajo in silno množé vedno proti vrhu, spodai pa sem Jaz z velikim trudom večkrat dělal, da se v čebru i ' I c/ JL 1 1 • • 1 1 w # # • • . • f usabnujejo, ker majhne rumene-rudeče glivice se lahko z vodo napolnjenim, dobro premeša in izmije ; snetjava na gnjilih voa^j^xn vo^uau. x^c^jc^, r-------r ~r----------- pa jih sapa sèm ter tjè troši in tako rekoč klasju scena pšenica potem se dá vgnjezdi. Će pride snetljiva gliva pri cvetečem klasu vsahnjenih ostankih napravljajo potem pšenica priplava na vrh in se s cedilom posname; oci- sušítí, al vari, da ne začne y y se na- do plodnice (Fruchtknoten), poganja tukaj tros (Sporn) in sicer , če ostanejo luščine trosove zatisnjene tako imenovani mastni snet, če se pa te luščine razpočijo, pa se napravi prašni snèt. pravi kaliti. ■■ Gotovo pa je, da iz snetjavih zrn ne zraste vselej spet snetjava pšenica, ker je lahko mogoče, da snetja-vec konec vzame, ako mu zemlja ni ugodna, in glivice ne morejo kaliti. Potem takem imamo z dvojnim snetjem opraviti. Snetju enaka nadloga je rij à (Rost), vendar ne Predno o tem bolj na drobno govorim, hočem tako opširna; tudi rijà je gliva (goba), pa rumena kakor poprcj uajuwi j zj il a li v/LLiuv^ivtš yu y una ti ? xwar\>is o & -----j--— • ^—---—— w--— ----- more odvrniti snet. Poglavna stvar je ta, da se snetna trohljivih rastlinah; veter in mrčesi pa jo prenašajo iz kal pri semenskem zrnu zatare. To se pa zgodi se seme luži (paca) v razjedljivi vodi najbolj znane pripomočke povedati kako se zemeljska rumenica ali okra. Nareja se na gnjilecih ; ako se seme íuzi ;paca; v razjeaijivi voai, na priliko, v ttiuft» y MA wou" apnéni vodi^ gosti gnojnici, v vodi z raztopljenim napade celo polje. Celó mlađemu žitu malo škoduje vitrijolom itd. Najboljši in najzdatniši je višnje v k°rJ° en sam dež izpere in pokončá; ako je pa žito (plavi) vitrijol. Vzame se ga za vagán semena kraja v kraj v druge rastline. Ker ta gliva le sila kra-tek čas živi. kmali doraste, in hipoma, ko bi trenil, do ali ktera si bodi rastlina že dorastla in ima celó že lote. Vitrijol se dobro v prah raztolče in v kropu klasje in cvetje, zrno mora poginiti. Naj večkrat se rij à raztopí. Ta raztopnina se potem zmeša z bokalom nahaja na prav mastnih in gnojnih njivah, zlasti kadar vode, in seme se s to vitrijolovo vodo dobro pomesa in je vreme zlo spremenljivo, zdaj solnce zdaj dež. Do jako pomoči. Tako pomočeno seme naj na nakopičenem zdaj še ni pomočka zoper rijó. kupu ■ ■ mĚĚ III HlH Mitai do 12 ur leži, predno se poseje ) Ker se po tem seme precej napne in je debelejše naj se pri setvi pazi, da se preredko ne seje. Dalje se mora pri setvi tudi na to gledati, čisto seme, ne pa že od poprej snetjavo za posetev jemlje. Ravno tako se mora pred setvijo tudi na gnoj da Obrtnijska novica se * Na Angležkem tarega plat delaj Staro platno se namreč z mašinami raztrga 7 novo. vlakno se gledati y da se za posetev pšenice, ovsa, ječmena y tur- îzpere, pa se zopet prede in tkè Ravno tako ravnaj o šice ali prosa, s takim ne gnoji, ki se je iz slame snet- z Ina tim i cunjami, iz kterih delajo nove rute (robce) javega žita ali plev napravil, ali da se njive z gnojnico tacega gnoja ne polivajo, ako se ni gnoj poprej do dobrega podělal in ni vse snetjave oskrumbe zgu in druge stvari Ijujejo. Tudi Ine (židanej cunje upotřeb Letosnje vreme. Vsi pojte rakom žvižgat Vremena vi preroki! Prešerin. Nevoljno slišioio marsikoga tako letos mrmrati, in Ni še na tenko dognano, kaj te prestare gomile pokrivajo, ker so nekdaj skoro povsod po vladajoči šegi mrliče spravljali, kakor je po naših slovenskih pokopa-liščih dokaj nemških nagrobnic nad umrlimi Slovenci. Rimljani so navadno kraj cest in po svojih vrtib po pravici. Letina je večidel slaba, in žalibog, da sta ostanke sežganih mrlicev pokopavali in nagrobnice v spomenike pisali. Tukaj pa ni ne ene Črke na kterem stale jo uganila letos vremenska preroka : Mathieu de Drone na Francozkem in dr. Skofka na Marskem. kamnu najti. Rimski ne bodo tedaj ti grobi? Cuj mo j kaj Francoz prerokuje na dalje. Druga po- ímena vesnic I o vica sedanjega meseca — pravi — bode deževna. trobijo na glas, da so od nefcdaj Slovani tukaj živelí, Od vseh Svetih blizo do Božica (20. dec.) bode v umirali in umrle^ spravljali. Da bi, kakor nekteri ho- mm 1 glas kterim tudi pravlica ne vé druzih , pa da so od nekdaj Slovani tukaj živeli velikem delu Evrope zelódeževalo, po gorah pa bo padlo grozno veliko snega. Zato bojo, posebno v več krajih Francozkega in Laškega , silne povodnje. Koliko tega vremena bode zadelo naše kraje, ni sicer to pa že ćutimo zdaj , da kožuh in zakurjena rečeno peč sta lahko strpeti. Naj pri tej priliki omenimo še to , da prof. Witte v Aschersleben-u razodeva večletne svoje skušnje o vremenstvu, po kterih trdi, da po me secu (luni) se zeló ravná vreme. Na podlagi teh skušinj nam za zimo prerokuje to-le: Ce pozimi prvi krajec nastopi med 8. uro zju- ce pa nastopi bode mrzlo. traj in 11. zvečer, bode toplo, med 11. uro zvečer in 8. zjutraj, Ce pozimi zadnji krajec nastopi med 8. uro zjutraj in 11. zvečer, bode mrzlo, 11. uro zvečer in če pa nastopi med uro zjutraj, bode toplo. To opazovati nikomur ni těžko, ker mu pratika Da napove- živali že davno pred čutijo prihodnje vreme, zakaj bi člověk ne iskal ključa, da se tudi njemu odpré pogled v prihodnji Čas. Da bi pa o tem se ne pripetila no-bena pomota, kdo more zahtevati to? Starinske stvari Dodatek o gomilah. v V iz (mureka na Staj. Kraj ievega brega reke Mure še imajo današnji dan skoro vse vesnice imena ali čisto slovenske ali nekoliko pokvarjene z očivestno korenino, kakor jih je dovolj po Nemškem ne- do Radgone : Kerstdorf rr Kršovina, Lichendorf hance. Schwarza bink dorf dorf ? Cr mec Zibika, Miselsdorf > Go sja ves Sugoric Mišenci ali Muže Zagorica ? f Razendorf Dobrnica, Purkla itd. Racja 7 Le- Si- Gos- ves y Diipers- ? Crmca. zlasti y pa v Račji vesi Je ze dosti preo- ranih in prekopanih, več pa še neprekopanih prestarih gomil ali grobov. To jesen sem v Račji vesi v roke dobil tam lani skopan pepelnik, kteremu ni lahko para po podobi in veličini. Ta pepelnik je zelenkasta stek-lena posoda, vsa polna v prestarem steklu navadnih mehurčekov, velika do 3 bokalov ali pintov, podobna pokvečenemu, vampastemu cvaršaku, zdaj v Ivanišču ali Johaneumu hranjena. Pokrita je bila s kamneno plošo ? na vogle s kamnjem obzidana, in v njej je bilo nekoliko črnele oglenaste prsti. drugih gomilah so našli crno glinaste pepelnike podobne maseljskemu loncu ali majoliki brezlocni, ali kak meden kapec; v eni tudi vesi > ktera je na mali I y • • visini žeblje. Iz Rač je drži do starodavnih sila cejo > keltiški bili, ni tako glasnih dokazov. M. Prislovice in reki iz Istre. Napisal prav tako, kakor jih je med narodom čul J. Volčić. Ki se tuži Ki prosi j , ta prosi ta pogiba. Ti biš rad s tujim trbuhom šparal. Ki se hvali, se prevali. Ki je lačan, neka vodu pije. Dobro jisti, dobro piti, lepo se nositi, biti, dobre volje biti, to ne more biti. ms ne do- 7 mu meso poji, kosti pu3ti. Ki dá vuku koze past Bolje je imati malo, nego nimalo. Slabo je, kada se glad za žeju uženi. meni prijatel ni. sama vsaki mesec pové lunine premembe. dovati (prerokovati) vreme ni ravno tako norčavo, kakor ostati, nekteri mislijo, je gotovo, ako se to opira na veliko-letne in mnogostranske opazovanja, in če riči in druge Ki brez mene Pogače ni brez muke. Ti je mačka kvas pojila. (Ako komu ne gré po sreči.) Bolje se je lačno od stola stati, nego sramotno Ki se trbuh. stolu sili, ima visoku glavu ili prazan Prvi je sused, nego otac i mati. Otca i mater pusti, a susedu ugodi. Ako se zameriš otcu i materi, ne zameri se susedu. (Roditelji umrjejo, sosed ostane.) Ki nazada pogleda, lahko na znak pade. Ki pravo delà, pravo ima, neka se neboji ni Boga ni mrava vraga). Nisi zadovoljan, ako ti kokoša dva jaja na dan ne znese. malim se živi, a brez nič se ne more. Stavi Mare na mlavu (drog) ča si napřela Martin ske noći i Ivanski danki. (Pokaži delo.) . Bolj • - - V ' ktere so skozi in skozi ponemčcue. Tu so od Spielfelda pusceno je delo pred sobom stvoreno, nego za sobom Čuda dima, malo ognja. Čuda se dimi, malo se peče Slovansko slovstvo. * Vévodstvi Korutany a Krajina v geograficko-sta-tistickém i historickém přehledu. Sepsal Jos Erben profesor v c. k. vyšci reálni škole české a docent statistiky průmyslu na polytechnickem ústavé zemském v Praze. Cena 68 kr. n. Praze nakladem L. Kobera 1865 žico Radostné naznanjajo Novicea to zanimivo knj 7 IdUUdlUC U mu je v poznanje teh dveh dežel vediti treba pridna bčelicaje slavni pisatelj nabiral gradivo tako mar- da se lahko reče, da celó domaćini se v mnogi h razširjenih gomil ravna, s kremenjem potaracana cesta, široka , toda tarac se le na nekterih krajih se rečeh morejo podučiti s to knjigo. Gosp. prof. Erbe i „naucnega slov - Je lansko leto od vredništva česke0 očitno vidi. Tudi ona že davno pozablj prijatelstva. nikakor ni kalila srČnega . j Vred. 333 nika" přejel ponudbo, naj za ta občecenjeni siovnik spiše článek o Koroški in Kranjski; rad se je lotil tega delà, in knjižica ta je pose ben iz ti s onih spi-skov. S posebnim veseljem pa je popisoval gosp. profesor še kranjsko deželo, ker je leta 1849 več časa pre-bival v Ljubljani in se ma je „divokrasna" domovina naga — kakor jo v predgovoru imenuje — še posebno prikupila. Mi smo mu toliko bolj hvaležni za to, ker je brate naše na Českem seznanil z našo domovino prav na drobno, nam pa je s tem delom podal knjižico, ki ob svojem času utegne na hvalo biti „matici" naši, zato , ker je podučna ravno tako preprostemu narodu kakor omikanemu občinstvu našemu, kteremu žalibog! dosihmal še ni nobeden naših pisateljev podal enake knjige. svojemu bratu. (Dalje.) 12. Pismo. Pod Eatitovcem na Gorenskem. Premili moj! 24. dan oktobra sem odločil za odhod iz Dunaja v Moravo. Kočije so na vse zgodaj že ropo-tale proti severnemu kolodvoru, toraj se tudi jaz odpra-vim urnih korakov na to pot. Vem namreč iz skušnje, da le člověk mora Čakati železnega vranca; on ob odlo-čenem času ne bara, ali je kdo za vožnjo pripravljen ali ne ; burovš kar zdrči svojo pot. Na severnem kolodvoru pa člověka še zlasti to najlože zmoti, ker v eno mer odhaja vlak za vlakom. Mislim, da se nikomur ne bom zameril, ako rečem, da gledé železnic so imeli gospodje pri visoki vladi prvi ozir le bolj obrnjen na severne dežele ; mi jugovci smo veHko kasneje prišli na vrsto. Zato pa ste že tudi zlasti Ceska in Moravska že zdavnej na vse strani prekrižane po železnih tirih. — Prav vesel sem bil, ko po dolgem čakanji slednjič dasta zvonec pa konduktêrjeva mogočna trombica znamenje za odhod. Memo slovečega „Prater-ja" privihramo zdajci do male, in za njo po sredi prostranega otoka do vélike Donave. To Ti je, brate, velikánská, ogroma reka, nadvladajoča vse avstrijske vodé. Člověku je še takrat nekako tesno pri srcu, ko o navadni njeni velikosti vihra hlapon nad njenimi penecimi valovi. Kako strahoviti pa mora biti še le takrat pogled, kadar se njene sile razlijo čez obrežje in obširne se ravnine spre-mené v povodnjo velikega jezera. In kako pogostoma je to! Prva postaja za Dunajem je „Florisdorf." Kmali naprej odcepi se k levi stranska železnica na „Sto-kerau"; nas pa je zavozil hlapon v sprelepo moravino polje (Marchfeld) in vedno bliže tjè proti zemlji ogerski. Okolica druge postaje „Wagram-ske" kazala mi je znamenito polje, kjer je leta 1809 nadvojvoda Karol tako slavno otepel Napoleona. Vas Aspern, po kteri se imenuje tišti za avstrijsko orožje tako sjajno-zmagajoči boj, ostane^ v neki nižavi na desni, in se od železnice ne vidi. Skoda! saj iz daljave bi bil rad gledal aspernski cerkveni stolp, s kterega višav je Napoleon vodil oni dan svoje čete. — Od naslednje postaje „Gánsendorf" loči se zopet novi železni tir, ki se zasuče proti jugo-izhodu ter prestriže v raznih izramkih celo obširno Ogrijo, temeški Banat in skončá svoj tek še le v „Ba-siash-u" ob Donavi in blizo zadnjega zakotja avstrijske zemlje. Mi pa smo se vozili odslej vedno v bližavi reke Moravě (March) in poleg ogerske meje memo štacij Angern, Durnkrut in Hohenau. Pred naslednjo postajo „Lundenburg-sko" previhrali smo mejo zgornje-avstri-jansko-moravsko. Tukaj razdvoji se zopet železni tir. Levi drži proti Brni, Pragi in v dolnjo NemČijo ; nas pa je vozil hlapon dalje na Krakovo-levovski železnici po neizmerno širocih planotah in v sredi silno lepih polján. Na vsaki postaji sem vidil velike kupe in cele vozove bele pese, ktere se v Moravii na milijone centov přiděluje. Zato je skor v vsakem večem kraji blizo železnice tudi fabrika, kjer iz pese pripravljajo v pravém pomenu besede domaći sladkor (cuker). Okoli Bi-zenca vidil sem dalje tudi še obširne planjave obsejane in nasajene z mladim smrečjem, kar ima gotovo zopet nove gospodarsko-merkantilne namene. Zivo spominjal sem se tudi na ti postaji (Bizenški) slovečega rajnega rojaka, gosp. J. D., ki je bil z nama vred kršen pri istem krstnem kamenu, pa je s svojo brihtnostjo dognal tako dalječ, da je bil oskrbnik mnogih grajščin in je tu sklenil svoje življenje, obče ljubljen in spoštovan (dekoriran tudi z nekim saksonskim redom). Bodi mu zemljica lahka ! Naj Ti tukaj zdaj še povem, kar sem zapazil vès čas od Dunaja sèm po železnici. Pri vseh njenih stav-bah, mostovih, postajskih in čuvajskih poslopjih je memo južne železnice razloček kot noč in dan. V tem, ko so na južni železnici vse tehniške stavbě, kakor bi bile olikane, tako rekoc iz škatljice vzete, je tu še vse nekako okorno, nepopolno. Zlasti smejati sem se mogel tudi telegrafním kolom. Kjer so vidili nekdaj kak štremelj rasti, so ga menda pricefrali za lase sèm, češ: „tukaj le nam služi." — Dobro je bilo tudi, da imel sem saboj svojo „legitimations-karto". Akoravno me naravnost ni nihče baral za-njo, sem bil vendar enkrat brez nje v velikem strahu, ker me je bil nekdo precej pogosto jel spraševati, odkod in kam. Veš namreč, brate, da ravno takrat so bile poljske prekucije „in floribus", in dozdevalo se mi je, da bi me bil možic kmali za kakega poijskega „Zuziigler-ja" štel. — Od Bizanca naprej kazali so mi popotni tovarši na levo tjè za gričnatimi polji na precej strmem holmcu stari grad in razvalino Buhlov, odkodar ima nek okó človeško neizrekljivo krasni razgled na bližnjo okolico in dalj ne pokrajine. Zaznamovali so mi tudi lego dolinice, ki razteguje se od Buhlova sèm in v kteri leži sloveči Velehrad — iskreno-zaželjeni kraj mojega popotvanja. Kmali začne zdaj „lukamatija" žvižgati, — že se mu zdeha, vlak se ustavi, kondukter pa zakliče: „Unga-risch-Hradisch!" Tukaj tedaj , na 11. postaji od Dunaja, 38 ur daljave od tam (plačilo na 3. razredu okoli 3 gold. 50 kr.) zapustil sem voz. Od kolodvora pelje sicer lepa vozna cesta proti Velehradu; ker pa so mi neki delavci pokazali čez polje bližnjico, sem koračil po taisti naprej. Dolinica Velehradska in kraj sam po sebi ima nekoliko enakost z našo kranjsko Zatičino. Stoji Ti ravno tako na levi, samo malo dalje od železnice, kakor Zatičina od glavne dolenske ceste ; — gricki so kakor okoli Zatičine nizki, po večem vsi obděláni; — lega bivših samostanov pa je skor obeh enaka. — Kakor sem Ti že povedal, pelje od hradiške postaje lepa cesta do Velehrada; mene je pa vodila steza po sredi rodovitnih njiv in konec tistih do nizkega košato obrastenega gricka. Urnih korakov pospnem se proti njegovemu vrhu; še ene trenutke stopam in pokazal se mi je hipoma v podnožji brežulkovem in okroglasto skončani dolinici blaženi moravski Betlehem — přeslavní Velehrad. Občutkov, ki so napajali o tistem trenutku mojo dušo, Ti, brate, nisem v stanu zapisati. „Slava tebi, stari Velehrad, ki dal si zemlji slovanski prve duhovne učenike v milem maternem jeziku" — so bile besede, ki zapisal sem jih tù v obličji Velehrada v svoje potopisne zaznamke. Kaj več o tem imenitnem kraji v prihodnjem listu. Srečno! Tvoj J * ° T v f> 1 • J «y Joze Zlindrovic. 334 Tri dni v Zagrebu. v V Spisal Dr. Z. (Dalje.) Vhod v notranje sobe, kjer je izložba, je veliča-sten; lepe kamnitne stopnice peljejo od zunaj od dveh straní v prvo nadstropje, kjer vratar v narodni obleki hranuje gostom palice, dežnike, solnčnike itd. Koj pri tléh (parterre) so bile razstavljene mnogovrstne, ognja varne blagajnice, potem proizvodi iz železa, brona itd., mnogovrstna lesnina, kakor sodje, stoli, klopi itd.; najbolj so me zanimivali velikanski krožniki hrastovih in bukovih debel, večidel iz varaždinske okolice in Slavonije; hrastovo deblo, sedem čevljev v premerniku debelo, pa je navladalo vse. — V prvem nadstropji so bile razpostavljene žita, orjaške buče, kumare , čebula, velikanske koruzine betvi vkadeh, repica ali ogeršcica, fižol, bob, grah in še mnogo druzih poljskih pridelkov. Dalje je bila tu viditi moka iz zagrebskih in karlovških umetnih mlinov. Druga soba je bila natlačena z usnjem, sila dolgimi platmi suhe slanine , okusno ko sneg belo zasko, suhimi svinskimi plečeti itd.; celó majhen osušen preŠiček je bil prav krasno okinčan in z dišečimi zeli-šči natlačen tù viditi. V tem nadstropji bila je tudi velika dvorana napolnjena s samim vinom od najžlah-nejše kapljice do navadnega pridelka, jako okusno v buteljah izloženim, z ličnimi mnogobrojnimi napisi (etiketi) ozaljšanih. Več ko 100 različnih vrst vina, od belega ko voda, noter do crnine, enake nočni tmini, je bilo tu tako izvrstno lepo razpostavljenih, da so raz-veseljevale srce ne samo vsakemu obrajtaru vinske kapljice, temuč tudi nježni spol, stopivši v to dvorano, je svoje veselje z mnogimi ,,ah" in „oh" očitno naznanjal, kajti pogled je bil v resnici krásen. — V drugem nadstropji bile so izložene dekliške in fantovske šolske delà, kakor krasopisje, risarije, računske, jezikoslovne in druge naloge lično v navadnih malih knjižicah napisane; potem vse šolske knjige in drugi šolski po-močki, kakor zemljovidi, elektriške mašine, globusi itd. Zvonec nosila je v tem nadstropji dvorana z dekli-škimi deli hrvatskih šol in zavodov, privatnih in duhovnih. Krasne, oko omamljajoče stovrstne vezene delà vseh barv in baž so bile tù izložene. Med jako lepimi vezenimi robci je bil eden, čegar cena je bila 80 for., drugi je stal 50 for. in mnogo druzih manj dragih, vendar izvrstno okinčanih robcev, srajc, ošpeteljnov itd. ; cerkvene oblačila so bile tudi izložene, nektere z jako bogatimi vezerijami okrašene. — Stene te jako zani-mive dvorane bile so obložene z mnogovrstnimi peres-nimi slikarijami. Dalje so bile v tem nadstropji razpostavljene narodne, vrlo z motozi obšité seljaške obleke obojega spola, lične krojaške, jermenarske in čevljarske delà; bil je tù posebno zanimiv neki seljašk kožuh z umetno na hrbtu všitim grbom trojedine kraljevine. — Ena dvorana tega nadstropja hranila je amerikanske Šivalnice, potem krasne velikanske slike, med kterimi ste se Jelačičeva in Havlíkova, po životu posnete podobí, posebno odlikovale. Tudi neka Venus je po svoji krasno naslikani podobi občno pozornost na-se vlekla. Tù je bila tudi crtica, predstavljajoča prisego junaka Zrinita in njegovih pajdašev v Szigetu, po Turku oble-ganem, krasno na svili vezena, jako zanimiva. Mene pa je mikala najbolj mala pa izvrstna slika prvega Jugoslo-vana, milostljivega vladika Strossmajer-a, — in neka ura, ktera je igrala „Naprej zastava slave", „Mila lu-nicau in neko hrvatsko narodno pesem. V tem nadstropji je bila še ena soba napolnjena s samimi malimi rezarijami, kterih ne smemo po svoji koristi soditi, ampak le po velikem trudu, ktere take delca delajo- čemu prizadevajo, predno jih dogotovi. Zanimivo je bilo viditi tù nekega tkavca pri svojem stolu v delu; vse v mali steklinici napravljeno in z zamaškom zatvorjeno ; zamašek pa je imel vrh tega še zagojzdo. Ne vem, ali bi se tù bolj Človeški potrpežljivosti ali zmišljivosti čudil ! Dalje neka precej dolga lesena veriga iz enega kosa rezana, trg Jelačiča bana iz samih las narejen, več morskih ladij z vso pripravo itd. — Sedaj je treba po velikih prostornih stopnicah v tretje in zadnje nadstropje se podati. Tukaj so posebno v narodno gospodarstvo spadajoči surovi pridelki razstavljeni bili, kakor, na priliko, mnogovrstno predivo, volna, svila, žima itd., potem različne pletkarije in tkanine, platno, prti, zagrinjala, in še mnogo mnogo druzih, na videz malo vrednih, v resnici pa na blagor narodu jako ko-ristnih izdelkov. — Dalje korakaje pridem v sobo polno stojećih, visećih in žepnih ur; tudi lepa stolpna ura je bila tù razstavljena. Koj zraven bila je orožnica: soba z mnogovrstnimi puškami, samokresi, hangžari, bodalci, sabljami itd.; nekteri deli te zbirke so imeli umetalno vložene koščene in kovinine koščeke. V tem nadstropji bila je tudi ena soba namenjena steklarskim proizvodom, druga lončarskim, še druga kovinam deloma vlitím, deloma surovim, jako važnim za rudarijo trojedine kraljevine, kajti kažejo nam cvetoči njeni stan. Sedaj stopimo v dvorano napolnjeno z mnogoterim pohištvom. Med njim je bilo najbolj zanimivo 13 stolov gotičinega sklada , vezenih od domorodnih varaždinskih gospá in posvećenih svetovalni dvorani jugoslovenske akademije. Se ena soba dala je svoj prostor bukvovezom in svet-lopiscem ali fotografom, da so svoje delà izložili in po njih občinstvu kazali, da niso niti zaostali niti smejo se sramovati svojih del ; posebno bukvovezi so se dobro izkazali po oni izloženi chatouli (škrinjici) ozaljšani s prizori iz Maksimirovega perivoja in habsburškim gradom v Svajci. — Vse bukvovezne in tiskárně delà pa prekosuje ona prekrasna knjiga, ktera obsega popis vsega, kar se tiče prve te izložbe trojedine kraljevine, in ktera bode na veke prava povestničina knjiga tej izložbi. Sedaj sem z izložbo pri kraji. Mogoče je, da iz-pustil sem kako sobo ; al po ogledovanji tolikih različnih reči sem bil vès omoten, in na duhu in telesu tako truden, da nisem bil v stanu še dalje ta dan v kako novo sobo pogledati, kajti štiri debele ure sem koračil po velikanskih mostovžih , sobah in dvoranah tega orjaškega poslopja. (Dal. prih.) Iz doijnega Štajarja 2. okt. Ž. (Se en glas o realki ptujski.) Jasno je kot beli dan , da so sihdob realne šole sila potrebne in prekoristne ; brez njih peša obrtnost in kmetijstvo , po takem pa občni blagor dežele. Naš deželni odbor spoznava to predobro, in verna skrb mu veleva brž brž tudi na slovenskem Stajarji osnovati višo realko , kakoršno ima nemški v glavnem mestu. Iz te rodoljubne skrbi se slobodno sklepa, da bi realko gotovo rad v mesto spravil, kjer bi najkoristnejša in najprimernejša bila, največ sadů rodila in se veselo razcvetala v blagor deželi. Nikakor bi mu ne bilo po volji, da bi tako draga naprava premalo sadů rodila in hirala, ako bi se v naglici ali ne-premišljeno v nepraví kraj namestila. Pomota v kraji bi bila prevelika, nedomestljiva nesreča za Slovence ; to vsak rodoljub pregloboko čuti. Zategadel so pre-vidni izvedenci na podlogi resničnih , djanskih razmer in okolinosti po „Novicah" in tudi v graških% novinah dokazali, da za višo realko na slovenskem Stajarji s početka namenjeni Maribor je vendar le najmanj pri- merno mesto. — Na prvi pogled se sicer zdi kaj ugodno, 335 ker je najveće in menda najbogatejše mesto slovensko. Druga, čisto druga pa se pokaže, ako se nje razmere na tanko pregledujejo. Samo po sebi je sicer najbolj ljudnato; al njegove okolice so najmanj obljudene, ker bližnje pohorske in slemenske razširne gore večidel le hoste pokrivajo. Zraven še je Maribor najdalje vstran od najbolj obljudenih slovenskih krajev, kar je za občno korist prva huda napaka; kajti marsikterim in mnogim bi bilo v Maribor predaleč, predrago, in tedaj nemo-goče v šolo. Druga spodtika pri Mariboru je pa ta, da bi mesto za dve srednji šoli, za popolno gimnazijo in re-alko, še vendar le pretesno bilo gledé stanišč in podpore. Že sedaj se mora tam mladež v nepristojne nezdrave kote pomikati, in pogreša zadostne podpore; — kako še le bi mesto na dve strani to zmoglo? Tretja opačnost neogibljiva, oeprezirljiva in omiki jako zoperna bi izvirala od dvojnih učencev v tako malem mestu. Kdor pozná vročo ponosno mladež, bo priznaval, da se gimnazisti in realčani ne bi bogali v tako tesnem okresu, posebno v naših zburkanih časih ne. Po več mestih kažejo večletne skušnje, da niti ni varno niti pridno oboje na istem stanišcu imeti ; zato se od leta do leta skrbneje drugi od druzih lcčijo. Gimnazisti imajo namreč na dan poprek le 4 ure poduk, realčani pa 6, toraj tudi domá dosti več opravka. Prvi že hočejo po hitreje dognanih nalogah burke uganjati, dokler še drugi ne utegnejo, in precej je kres in kavs, iz posamnega razpora pa, kar že mladenci po soseskah kažejo, se le prerad vnema občen, težko zadušljiv spor, ki nikoli in nikakor ni ugoden napredku, srcu in duhu. Po pravilih umne odgaje pa se mora tako tleče netilo na vso moč odvraćati, da iz malega netila ne izraste velik požar. To je troje dovolj važnih spodtik, da Maribor ni mesto za višo realko, če prav bi delavnic ali fabrik v sebi in okoli sebe imel; ker pa jih skoro nic nima, mu gré viša realka tèm manj. V tem obziru bi šio prvenstvo mestu Celju, ktero je tudi bolj v sredini Slovencev. Al gori omenjena druga in tretja spodtika zadeva Celje ravno tako hudo kakor Maribor, in zapira viši realki vhod v zidovje njegovo. Vseh teh over pa ni v mestu Ptuj i, ktero tudi druge ugodne okolinosti, obziri na ravnopravnost in ustavno zadostitev za prejšnje krivice milo priporocajo za višo realko. Nikdo ne bo tajil, 1. da je tudi Ptuj dovolj pro- storen za višo realko, in ker nima nikake druge srednje soie, se ni treba bojati preškodljivega kavsa med dvoj-nimi učenci; 2. Ptujcani so po svoji vinoreji in vin-skem tržtvu precej premožni in kaj milosrcni, da se Šolska mladež gotovo more zanasati obile podpore; zgor-niki jih pogostoma pohajajo zavoljo žlahnejega vinca, glavne robe slovenskega tržtva; 4. Ptuj je v sredi najbolj obljudenih krajev, kteri mu bodo tem več učencev v višo realko pošiljali, ker ni gimnazije blizo. Tudi so-sednim Hrvatom bi ptujska realka bila najbiižja; to bi njeni razcvet veselo množilo; 5. uku in modricam je le mila tišina ljuba, ne pa nemir in raztresenost, ki sta tem veča, čem veče je mesto. — Pa tudi učiteljem bo Ptuje najbolj prijazno. Možje, kteri so edini pestovavci in sejavci prekoristnih vcdnosti v mestu, srčno zaže-ljeni, bodo visoko čislani in povsod ljubeznjivo spre-jeti; tudi je gotovo, da bo Ptuje za svojo edino višo učilnico, za svoj kinč in blagosti vir, raje in hitreje vse učne sredstva poskrbelo, kakor ktero drugo mesto, kjer je podpore na dve ali več strani treba. Cas je tedaj in prav, da se Ptuj u dá, kar mu po naravi gré, pa tudi po ravnopravnosti. Samovolja ne sme in ne more nikoli naravi in pravici kljubovati brez velike škode in zgube. Naravno zavetje in modrost ste nekdaj Benedke oživile in bogatile; surova sila jih je zatrla in obožala. Taka je s Ptujem. Ugodno lego Ptuja so že Rimljani, prebistri zvedenci v tej reči, koj spoznali; oni so tje svoje čete in urade dajali, in mesto se je veselo širilo in bogatilo na vse strani. Al pozneja divja sila je skoro pokon-čala, kar je modrost stvarila, in ni bilo^več milostive previdne roke, da bi krivico popravila. Se le preblaga cesarica M. Terezija mu hoče k hitreji okrepi barem z zavodom invalidov nekoliko pripomoći, kteri pa mu sihdob spet splava. Vsako mesto je in bo, kar se iz njega stori. Za mesta so zavodi, naprave, učilnice itd. to, kar je kvas za testo; najboljše ne kipi in ne na-rašča brez dovolj kvasa. V mali Maribor se je dala glavna šola, gimnazija, kresija , rana železnica, zavod kadetov, škofijaitd., čeravno bi po naravnih in bistvenih razmerah vse to skoro v Ptuje bolj kazalo — in Maribor se narašča — okolica se mu lepoti. Tako so kmetje (da močni upljiv tega samo po eni strani razložimo) , kteri so sine v mariborski glavni šoli ali v gimnazii imeli, raje ko v Ptuje po 2, 3 do 4 ure dalje v Maribor na senjem peljali, da so večkrat po sinih pozvedli; to pa je mariborski tržni dan sila povzdig-nilo, ptujskega, poprej većega, pa skoro uničilo; priče tega še živijo. Podobnega upljiva so drugi zavodi. Mi se veselimo rasti in blagosti Maribora našega, po pravici pa tudi želimo, da naj se Ptuju , našemu tretjemu mestu, saj viša realka dá, ktera mu gré po naravni legi in po ravnopravnosti, ker je za-njo najpri-stojnejše mesto, v najbolj obljudenih in najbolj obda-čenih krajih, kteri predolgo zanemarjeni so gotovo vredni in sila potrebni bližnje više učilnice v razcvet omike in blagosti svoje. Ocividno je, da sama nižja ne pomore. Ptuju višo realko odreci, bi bila nova nesreća za mesto in premnoge prebivavce okolne iz gori rečenih vzrokov in drugod navedenih dokazov. Zate-gadel se trdno nadjamo, da bo deželni za občni blagor domovine uneti odbor po tanjem pretresu vseh razmer tudi Ptuju pravičen. Slatina na Staj. 5. okt. G. S. — Bodi znano vrlim bravcem „Novic", da, nova farna církev sv. KHža na Slatini, ktera je v novogotiškem sloka postavljena, je res prava bazilika, bode žegnansko nedeljo , kakor je že obećano, svoj blagoslov ali konsekracijo po mi-lostljivem mariborskem škofu Jakobu Maksimilijanu přejela. — Gledé izvanskih dobrotnikov so nam bili Njih Veličanstvo cesar deset sto, presvitli cesarjev oče dve sto, in presvitli stric Ferdinand pet sto podarili. Ne smemo pa tudi zamolčati dobrotljivih slatinskih gostov, ki so nas tudi tri leta sèm s svojimi doneski podpirali, zmed kterih gré najveća hvala žlahni vdovi Evfrozini Valentinovi, ki je za naš romantični kraj vsa vneta in nam dvesto v akcijah blagovolila iz Budima poslati. — Vsa hvala pa tudi vrlim farmanom starim in mladim, in tukajšnji duhovščini. In tako: .,* ^Jj3BT ; - Sf;- „Z milim Bogom vse se može, Kad se srca bratski slože." Od sv. Križa pri Slatini 9. .okt. J. Ž. — V nedeljo 16. dan t. m. bomo imeli slovesno blagoslovljenje naše nove cerkve; delajo se že velike priprave; samo orgelj še ni, ki nam jih je gosp. Dev obljubil že do velikega Smarna, pa jih še do danes nimamo. — Vino bo letos cviček; tudi pšenica je slaba; s koruzo pa smo zadovoljni; krompir že gnije; ajdo je mraz popalil ; jabelk in hrušek je srednja mera. — Novi župani so ze izvoljeni, pa veliko je takih, ki še pisati ne znajo. Kako bojo županili, sam Bog vé. — Novi naš župan bo imel s zlo zanemarjeno cesto slatenske srenje od sv. Križa do sv. Trojice dosti delà; tako slaba je, da »3G ni za vožnjo; ako na Slatini zdaj kdo umrje, skoro da bi ga morali z „luftbalonom" na britof poslati. V Šencurji na Pesku na Korošk. 8. okt. 2 — Letina letošnja je precej dobra razun krajev, kjer je, kakor pri nas, prevelika mokrota, ali pa drugod, kjer je toča ali druga nesreća bila; al kaj, ko žito zdaj nima skoraj nobene cene, davki in druge potrebe pa so sila veliki. Na celovškem trgu je vsaki teden mnogo blagá, bodisi žita ali druzih reci, al kupčije je malo. Tako na pr. se ceni birgelj rži po 3 gold., ajde še po 2 ne, ovsa je menda po goldinarji dosti, pšenice po 4 gld. itd.; judje iz vseh krajev vsega privažajo na kupe. Za male kmetovavce je tedaj v tacih okoliščinah na vsaki način slabo ; večim se ne godi ravno tolika sila, ker jim zmiraj kaj ostaja, in so zanaprej vedno s čim previđeni. V velikih stiskah so pa tudi obrtnijstva, zlasti železarije, o kterih se je že dosti bralo; zato ni čuda, daje zadovoljnosti s sedanjimi časi čedalje manj. Le na Dunaji še menda mislijo , da je vsega povsod dosti in da ljudje živé kakor v raji ; odtod izvira menda tudi tista prislovica: „mi lehko Čakamo!" Vemo sicer, da vreme in ž njim létino le oni Gospod nad nami delà, kteri „piše véliko pratiko"; al še je druzih faktorjev več v vsaki državi, kteri imajo mogočen upljiv do blagostanja državljanov. V mnogonárodni državi, kakor je Avstrija, je dežela z deželo zvezana kakor klep s kle-pom na verižici; zato je zadnji čas, da se poravnajo no-tranje razmere vseh avstrijskih dežel in da zadovoljnost nadvlada vse narode. Živa živa potreba je tedaj tudi, da si državno svetovavstvo pridobi več zaupanja, kakor si ga je dozdaj pridobilo, ker ljudstvo ne vidi še sadů prav djanske izpeljave ustavnega življenja; naj ne misli, da se še dalje lehko caka! Kakor v večem se pa tudi v manjšem, namreč v srenjah, kaže neka mrtvičnost; zdi se ljudém, da je vse to neka zunanja obleka, brez kosti in mesá. Zato se pogostoma slišijo besede: meni ni nic mar za srenjo. To ni pravo; kajti odtod izvira žalibog! zmiraj veča mlačnost za javno življenje in obČnokoristno delovanje, brez kterega pa nikdar ni pravega duševnega in materijalnega napredka. Da povzamem zopet poljske pridelke naše, naj povem dalje, da zavolj prevelike mokrotě in druzih uim je v tukajšnji okolici vse bolj slabo obrodilo. Največ je bilo še rži, ki je tukaj zares veliko sejejo, detelje in sená, kjer jih ni voda pobrala. Pšenice se malo seje. Krompirja y prosá, repe, zelja (korenja ni nič viditi) in tudi ajde bo malo. Sadja je pa celó malo bilo, pa vsaj tudi ni čuda, ker vrtov nič ne gleštajo. Zatoraj pa tudi Kranjci dobro svoje češ-plje prodajajo; viditi je bilo unidan na šentvidskem sejmu (in tudi v Celovcu) veliko češpelj in še precej dober kup. Ozimina je že zeló posejana, in tudi ajda je požeta. Nekteri so jo že tudi omlátili, ker se na njivi hitro posuši. Memogredé opomnimo, da je tukaj menj trudnega delovanja od drugod, ker skoraj nič ne ple-vejo in nič kozolcev nimajo. Pa tudi, kar se oranja tiče, se nam tukajšnje bolj dopada, ker potem raste vse ravno in ne tako, kakor bi se na brazde oralo. Mokroti pa se s tem v okom pride, da nekaj grabnov po njivah, kjer je treba, izpeljejo. Tudi smo že zapazili nekaj novih iznajdeb, ki se sèm ter tjè rabijo ; al vendar moramo jo tudi reci, da je pri tako velicih kmetijah, kakor so tukaj, še malo malo poznati tistega umnega kmetovanja, kakor ga uči naš nepozab-ljivi Vrtovec v svoji „kmetijski kemii." Al ni čuda, ker zemljišča večidel najemniki ali oskrbniki obdelujejo, ki le bolj na hitri dobiček gledajo, gospodarji pa so menda že zadovoljni, da dobé gotovo in najhitreje najemnino. Al sčasoma bo moglo tudi to drugače biti, da se bo iz-hajalo v tako neugodnih časih, in pri toliko različni konkurencii. — Nekoliko dni sèm je skoraj vsak dan na debelo slane in oster mraz, kakor pozimi; zeló že tudi po snegu smrdi. Obeta se nam huda zima, pa kdo to vé? — H koncu še nekaj mičnega. V Celovcu se je osnovalo neko društvo , ki se imenuje „Eulenhorst." Kaj je prav za prav ta „Eulenhorst" , ne vemo še na-tanko; al čudno je to, da se je imé dalo po — ponoćni ptici, kerv nas vendar sicer učé: „Delajte, dokler je den!1' — Sole so se že pričele; slišati je, da se je še precej učencev oglasilo. Da bi saj šole zanaprej dostojno spolnovale svoj namen, ki ga imajo v sedanjem času; potem ne obupamo še nad prihodnostjo. Bog daj! Iz Notranjskega 5. okt. — Naj povem „Novicam" veselo novico, da iz pisarnic c. k. okrajne gosposke v Postojni na slovenske vloge tudi odloke v slovenskem jeziku izhajajo. Kaj je mar to kako čudo — bode za-vrnil me kak rodoljuben bravec — da gosposke v ustavni državi, kakor je Avstrija zdaj, spolnujejo svojo dolžnost zagotovljene nam ravnopravnosti? Na to odgovorim le to, da res bi ne smelo to nikakoršno čudo biti, al vendar je ravno v Postojni tako bilo, da prejšnji čas se ne črkice ni pisalo v domačem jeziku. Zdaj je druga. Vidil sem te dni več pišem različnega zapo-padka, podanih postojnski gosposki v domačem jeziku, in rešenih v istem jeziku in tako lepi gladki slovenščini, kakor da bi se bilo v tej kancelii že od nekdaj po naše uredovalo. Postojnčanje imajo zdaj predstojnika, kteri povsod umno in pravično ravná, tudi narodu njegovih pravic ne krati in v tistem jeziku mu odgovarja , v kterem je v pisarnico prišlo pismo. Slava takim urad-nikom! Pravoljub. Iz Bistrice na Notranjëkem. (Vabilo.) V nedeljo 16. t. m. bo v naši čitavnici ob 6. uri zvečer véliki zbor, da se voli za trdno odbor in se pogovori ia sklene o drugih čitavničinih zadevah. Vabijo se k temu zboru vsi častiti udje. Zacasni odbor. iz Podrage na Ipavskem 8. okt. A. Ž. — Že davno ne pomnimo, da bi bila pri nas tako kasno bendima bila kakor letos ; vendar ker je grozdje dozorelo, se nadjamo dobrega „Ipavca." Kolikor je pri nas gorkeje memo Dolenskega, za toliko bode naša kapljica bolja. Zato le pridite vinokupci, dobili bote dobro vino ceno, ker nam denarja manjka, kakor povsod, in vinorejci ne bojo napenjali vinske cene previsoko. Kar se tiče poljskega pridelka, smo mi Podražanje, hvala Bogu, dovelj koruze in sirka přidělali; dasiravno je bila to poletje velika moča; tudi repa lepo kaže. Iz Zužemberga 5. okt. M. K. — Ljube „Novice"! Skoraj bo že tri leta, ko sem vam pisal o s vi lor ej i, h kteri ste me ve spodbudile, da sem se je prijel. Hvala lepa vam za poduk! Izredil sem iz semena blizo tisoč murv, ki so že prav lepe, in tudi nekoliko drugih sadnih drevesec imam. Naj bi vse te drevesca kadaj vžitek dajale družbi, o kteri naj nekoliko besed spre-govorim. Zbrali smo se fantje na večer kresnega dne, da si napravimo veselico pod milim nebom. V sredi trga smo postavili visok maj, kterega vrh so kaj krasno z mnogimi zastavami in cvetlicami ozaljšale dekleta; lipa pa, ki se na trgu kviško sprostira, služila je, z gabrijem ograjena in lično osvetljena, za sobo družbi veseli, ktero so s svojo nazočostjo poslavili mnogi častiti gospodje ; nad vhodom pod lipo se je odlikoval sledeči napis: „Pod lipo domačo je sloga duha — Slovencev palače ne zruši tema." Izpod lipe pa so se odme-vale navdušene napitnice, se glasile pesmi z godbo in razni pogovori vesele družbe, med kterimi je bil pogla-vitni govor fantovski ta, da bi se ustanovila družba, v kteri bi se podučevali mladenci v vseh potrebnih rečéh iz bukev in časnikov, in se tako pospešila sadjo-reja, murboreja, bčelarstvo, živinoreja in druzega več; zraven tega pa bi se tudi včasi spodobno razveseljevali. 337 Taka družbica bi bila prava učilnica domaćim. Ze rekla > vzrok odstopa njegovega. Deležniki smo preskrbeli eno sobo y tudi „Novice", yy Danico" in vanega nemškega časnika so osnovali natanj mera pro več druzih bukev smo že vkup dobili. Le dovoljenja nam je še treba poiskati; po kterem poti pa, povedite nam V Novice." * drage W^^^^J/JKĚĚĚĚĚĚĚĚJĚĚĚĚĚĚ^ Iz Ljubljane. Glavni odbor kmetijske družbe je sklenil, da vsakoletni navadni zbor njen bode 23. dne prihodnjega meseca novembra. Poddruž-nice prejmó te dni vabila, da pripravijo, cesar želé, da pride v zbor: naznanila kakoršnih posebnih skušinj ali druzih nasvetov in predlogov y da priporočijo izvrstne sadjo- in murborejce za obdarovanje s svetinjami y da naznanijo nove ude itd. O vseh teh zadevah naj se tedaj vsak v ali tednih obrne do gosp. predstoj- nika svoje poddružnice. na višo Po sklepu c. k. državnega ministerstva pridejo realko sledeči novi učitelji: Jož. Winter, Jan. Dři cal, bivši bivši realkini učitelj v Celovcu, gimnaz. učitelj v Vinkovcah, g. Eberhard Fugger kandidat učništva in pa Preteklo saboto. cerkvi slovesná crna Filip Frohlich, malar, t. m., je bila v križanski A. Bitter- masa po ranjcem m a n - u : služili so jo preč. general-vikar g. Anton Kos obilo prijatlov in spoštovavcev njegovih, kterim ni bilo mogoče vdeležiti se pri njegovem pogrebu cujočih pri sv. opravilu. y Je bilo pri- oktobra je bil novoizvoljeni kanonik „ad baculum" obče spoštovani g. prof. Jan. Poklukar v stolni cerkvi v m este n. Prihodnji pondeljek (17.) naš preč. stolni dekan dr. Jan. Pogačar odrine iz Ljubljane na potovanje v Rim. četrtek zvečer je odrinil drugi del c. k. domaćega polka (regimenta) v Pulj , v petek zjutraj pa je přišel na mesto njegovo v Ljubljano c. k. polk nadvojvoda Ludevika, to je tišti regiment, ki je pred 60 leti zadnjikrat v Ljubljani bival. Mehikanci si celó nobene svoje bolnišnice ne napravijo v Ljubljani! To je konec one pravde: ali pride bolnišnica mehikanska v redut ali ne. Stroški so jim bili preveliki za lastne bolnišnice, in zato si bojo pomogli v več mestih poleg železnic s ces. vojaškimi bolnišnicami. — 15. dne prihodnjega mesca odrine 2500 teh vojakov čez morje v Mehiko; ostali grejo pozneje. Ljubljana ne bo tako živa več, kadar odidejo, pa bo tudi manj denarna; pravijo, da 2000 gld. dohaja deželi po Me hi kanci h vsaki dan; spet drugi pa bojo veseli, ker pravijo, da dragino delajo; tako nikoli ni vsem vse moz. vsem skupaj šteje mehikansko krdelo do zdaj Oficirjem se je sporočilo, naj se oskrbijo vse to je v Me- vsec. 4200 posebno s škornjicami in perílom, ker hiki sila drago ali se še celó ne dobi ne; za par škor- njic se ondi mora plaćati 40 gold., za pranje ene srajce gold.; pa naj oficirji tudi prigovarjajo čevljarjem in pericam, da grejo v Mehiko. teden svojim bravcem po-vedala, da je gosp. L. Leskovec odstopil od vredništva dva „Laib. Ztg." je uni Triglava" boje zato, ker bi se nemškega časnika „ nemška časnika ne mogla vzdržati. Mi preteklo sredo o tem nismo še nič omenili, ker vzroka y zakaj da je odstopil gosp. Leskovec, ki je zatega voljo že v Ljubljano došel, še vedili nismo. Zdaj ga remo reci, da vse kaj druzega, kakor to, vemo in mokar je „Laib." gram glave polit y po kterem naj se ravná vredništvo, in ktereg točka je to, da „Triglav" nima biti „vélik časnik da ampak Trigl y nima biti „vélik u ima najbolj le obravnavati duševne in materijalne deželne zadeve, za ktere je v kup dvakrat na teden izhajočem časniku gradiv na politični del njegov naj se giblj v tako ime novanem kratkem ogledu po političnem svetu (revue), pogovoru, ki so ga zarad programa imeli deležniki yy Trigl a a y Z Leskovcem y se različne njegove misli niso zedinile z odločnim programom deležnikov zlasti o političnem in beletrističnem delu ne, in gosp Leskovec je zopet zapustil Ljubij y (Poberki iz razlicnih casnikov in brosúr.) „Triesterci" je unidan dopisnik ljubljanski ovaditi hotel društvo čitavničino in sokolovo, da brezpostavno imate te družbi trib (belo-modro-rudečo) t ter pravi: „man ist zu fragen berechtiget: wo ist das Gesetz, welches die Tricolore anerkennt? c Na to od govorimo denuncijantu ob kratkem le to-le: Leta 1836 ko Njih Veličanstvo presvitli cesar Ferdinand y na- stopil vladařstvo in je bila (kakor je navada pri vsakem nastopu novega vladarja) revizija vélikeg keg c. avstrij- grba, je bil po ukazu c. k. dvorne kancelije du- jske od 31. oktobra 1836 pod štev. 21911 in 28581 i od véliki grb heraldično popisan besede do besede to-le : „Hierauf folgt tem popisu stoj im lb Felde ein gekronter blauer Adler, auf der Brust einen in zwei Reihen in th und Sil ber far be zehnmal geschachteten Mond tragend. (Herzogthum Krain)." Po takem so naše deželne barvě: „bela (sreberna) mod (plava) y d Veličanstvo samo 1. 1836 »-ft«.* » . jjw vt« uMvi xx a, j, xjj u u. i > Za pogorelce v Vinivasi poslal Neimenovani, ki želí, da bi drugi še veliko več dali" 3 gold v shod kralj a. franeozkega in ruskega cesarja m pruskega Kmali se bo vidilo, ali je Bismarku bolj pri Z i t n a cena v Ljubljani 8. oktobra 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 88. banaške 3 íl. 88. tur šice 3 íl. sorsice 2 fl. srcu avstrijska ali francozka aliancija. — Rusom se ima rež 2 fl. 78. — ječmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 90. — ajde 3 fl Evropa zahvaliti, da je v Turčii se zatrla prodaja ljudi; s tem, da je ruska vlada si prisvojila Kavkaz 10. oves 1 fl. 96. y y je zaprla barantijo s lepimi dekliči in míadimi fan ti ki so jih vláčili na sejm v Carigrad, da so jih sultan Ktirsi na Dunaji li. oktobra. in veziri kupovali za hareme ; pravijo, da samo v Ca- Varšavi se je mrtev rigradu je kakih 100.000 sužnih. 5 % metaliki 69 fl. 25 kr. Narodno posojilo 78 fl. 40 kr. Ažijo srebra 16 fl Cekini 5 fl. 51 kr, kr rodil dan t. m. otrok z dvěma glavama ; ■ je přišel na svet. — Ni čuda ne, da imamo že tako mrzlo vreme več časa, ker zadnje dni septembra in Loterijne srečke: y dni oktobra je že ^snega padlo prve kor v gornji Avstrii, Českem v več deželah y Galicii in še drugih deželah. da y Marskem y ka- Sleskem, v Nasproti pa je čudno to, dne t. m. ste v Matéfalvi na Erdeljskem v dru-gič cvetele dve jablani. V Gradcu 1 <0/>1 1. 70. 27. .. f 8. oktobra 1864: ±t 7Q na Dunaji J -£«>« ^^ Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 19. oktobra. 58. 12. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljublj