Koiiieiitar ledna Do bi prilagodili naš odpiralni čas onim potrošnikom, ki se v dopoldanskem času ne utegnejo preskrbeti z gradbenim materialom NOV ODPIRALNI — ČAS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA V delovnih ljudeh se je močno utrdila vera v našo družbo in samoupravno ureditev. Ljudje vedo, da vodilne sile družbe mislijo resno izvrševati tisto, kar govore. Močno so se oddahnili, ko je bilo opravljeno z nacionalističnimi in drugimi avanturami, ko je ta družba, tako kot vedno doslej, obravnavala svoje nasprotnike odločno, toda dostojanstveno in humano, kar v bistvu odraža njeno moč. Danes so vsi dobronamerni ljudje prepri-čani, da nas nobene, ne notranje, ne zunanje špekulacije ne bodo odvrnile od začrtane samoupravne poti razvoja, pa tudi ne od trdne usmerjenosti politike neuvrščanja. Globoko v ljudeh je zasidrana zavest, da socialistična Jugoslavija z vso svojo notranjo • in zunanjo usmeritvijo zagotavlja resnično ljudsko svobodo. Delo X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zato samo potrjuje prepričanje, da se je ZK danes trdneje postavila na noge in da je to napravila predvsem v prid najglobljih interesov delov- pritiskale kontrarevolucionarne težnje, drugič spet dogmatizem. Zato smo morali v prvem primeru bolj poudarjati eno stran vloge ZK, to je boj za krepitev vodilne vloge v družbi; kadar pa so nas pritiskali pojavi druge vrste, smo bolj poudarjali potrebo po boju za demokracijo družbe in demokracijo ZK." Kongresu jugoslovanskih komunistov mora slediti delo. V običajnem delovnem dnevu je treba uresničiti resolucije X. kongresa ZK Jugoslavije. Dosedanje izkušnje iz boja za socialistično samoupravljanje, ki traja skorajda četrt stoletja, pa pričajo in kažejo, da je premagovanje podedovane materialne in kulturne zaostalosti ter ustvarjanje ekonomske in družbene baze razvite samoupravne socialistične družbe dolgotrajna in močno zapletena naloga. V to, da je ne bi uresničili, ne gre dvomiti. Smer je jasna: socialistično samoupravljanje. MILAN MF.DF1N vsuic delovni aan od 7. do 14. ure ob torkih in četrtkih od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure nih ljudi. Da je to dosegla, je morala učinkovito ukrepati za dosego idejne in akcijske enotnosti. Tovariš Tito je že marca 1970 opozoril: „Ko govorim o odnosih federacije in republik, mislim predvsem na čedalje' močneje izražene težnje po dezintegraciji ZK .. . Republiška Titovo opozorilo so jugoslovanski komunisti vtkali v akcijo. Odločnost ZK pa ni pomenila -to potrjuje tudi delo X. kongresa ZKJ, da v naši politiki delamo zaokrete in odstopamo od začrtane poti socialističnega samoupravljanja. V posameznikih je bil ta „strah" vsajen, vendar popolnoma nepotrebno. Tovariš Kardelj pravi takole: „V naši družbi se bije boj na dveh fron- vodstva (ZK) čedalje bolj težijo k nekakšni osamosvojitvi, in sicer k nekakšni idejno-politični osamosvojitvi, enoten partijski center, se jim sploh ne zdi pomemben. Enotna ZKJ pa je danes čez vse pomembna. Če v Jugoslaviji mora biti kaj enotno, tedaj je to ZK. Sicer mi socializma po drugi poti ne moremo uresničiti. . ." Uiii. S pGjiiVi cije in novimi oblikami buržuaz-nega in malomeščanskega anti-sociafizma na eni strani in na drugi strani s težnjo po ohranitvi in okrepitvi birokratsko tehno-kratskega monopola v družbi in podrejanju delavskega razreda in monopolov. In kakor je šel razvoj, tako se je oblikovala tudi naša politika. Enkrat so nas bolj ----- • IZJAVA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC, DIPL. INŽ. IVANA URŠIČA, PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM MISLINJSKE DOLINE: Izbrali dobavitelja opreme Na zadnji seji delavskega sveta Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje so glavno pozornost posvetili problemom v zvezi z investiranjem v novi delovni organizaciji. O tem je niajprej obširno spregovoril glavni direktor kombinata dipl. ing. Mirko Bizjak. Poudaril je, da je glavna investicija REK v naslednjih štirih letih izgradnja termoelektrarne Soštanj-4. Delavski svet TOZD termoelektrarne je na seji 10. maja letos prejel sklep, da bo generalni dobavitelj TES-4 firma KWU Mullheim iz Zvezne republike Nemčije v sodelovanju s podjetjem Sulzer Winterthur iz Švice. Ta sklep je sprejel tudi delavski svet REK in te dni bodo podpisali pogodbo z omenjeno firmo. Novi blok TES-4 bo imel moč 320 MW, poleg tega bo oddajal za potrebe toplotnega ogrevanja še 70 milijonov kalorij na uro. Ko bo novi blok zgrajen, bodo morali velenjski rudarji nakopati še dodatnih 1,8 milijonov ton lignita tako da bo elektrarna skupaj porabila 4,5 milijonov ton lignita na .leto. Tolikšna proizvodnja je sicer v razvojnem programu rudnik predvidena leta 1977, vendar se poraja vprašanje, kje bodo dobili premog drugi potrošniki. V zvezi s tem je glavni direktor poudaril, da je investicija v proizvodnjo dodatnih 1,8 milijonov ton lignita prav tako pomembna kot izgradnja REŠ-4. Vendar pa bo vsako nadalnje povečanje proizvodnje - nad 4,5 milijonov ton na leto - povezano s težavami, ki ne bodo samo finančne narave. Da bi bila tudi po letu 1978 zagotovljena nenehna proizvodnja lignita za normalno obratovanje termoelektrarne, katere skupna moč bo znašala 745 MW, so sprejeli sklep, naj strokovna služba izdela vso dokumentacijo v zvezi z investicijskim programom za raziskave" projektiranje in gradnjo nadomestnih objektov. Na seji -so tudi menili, da 94 stanovanj za delavce, kijih bodo potrebovali pri obratovanja in vzdrževanju vseh štirih blokov ne bo zadostovalo, saj bodo potrebovali za proizvodnjo 4,5 milijonov ton premoga najmanj še dodatnih 300 stanovanj. V nadaljevanju seje so člani delavskega sveta sprejeli sklep o podpisu samoupravnega sporazuma z raziskovalno skupnostjo Slovenije in najetje kredita pri ljubljanski banki in skladu Borisa Kidriča. Za delegata v to skupnost, ki bo tudi podpisal sporazum, so imenovali dr. ing. Jožeta Hrastnika. UVAJA S 1. JUNIJEM 1974 Štefan Dolejši je prebral pozdravno pismo 10. kongresu ZK Jugoslavije. Člani občinske organizacije ZK Velenje z velikim zanimanjem spremljamo delo X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. V celoti se zavedamo zgodovinske pomembnosti trenutka, v katerem poteka delovni dogovor jugoslovanskih komunistov. Pozdravljamo delegate in goste! Prepričani smo, da bo X. kongres ZKJ sprejel smernice in sklepe, ki bodo pomemben prispevek za nadaljnje utrjevanje in razvoj samoupravnih družbenih odnosov, ter bodo še bolj utrdili vlogo delovnih ljudi v procesu odločanja in še tesneje povezali narode in narodnosti v jugoslovanski samoupravni socialistični skupnosti. Prepričani smo, da bodo sklepi X. kongresa ZKJ odraz revolucionarnih zahtev in želja delavskega razreda, zato vnaprej obljubljamo, da se bomo odločno in brezkompromisno borili za njihovo uresničitev. Našo odločenost, da se bomo bojevali za sklepe X. kongresa, izpričujemo tudi z današnjo svečano razširjeno sejo komiteja občinske konference ZKS Velenje na kateri smo sprejeli v Zvezo komunistov 88. novih članov iz TGO „Gorenje", RŠC, Vegrada, „Ere" „Pake", občinske uprave, postaje milice, osnovnih šol Velenja in Šoštanja, Gali-pa, kleparstva-vodovoda, Lesne, Topolšice in Pesja. Komunisti občine Velenje bomo branili pridobitve socialistične revolucije in odločno nastopili proti vsakomur, ki bi poizkušal ogrožati našo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost. Naša velika želja pa je, da bi izvolili tovariša Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. ČLANI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS VELENJE Čestitke ob prazniku 4. junija slavi občina Slovenj Gradec svoj občinski premik. Pred slavjem smo zaprosili za krajšo izjavo predsednika Skupščine občine Slovenj Gradec, dipl. inž. Ivana Uršiča: ..Prepričan sem, daje najpo- 500 kmetijah, kot to določa raz- nembnejši dosežek zadnjega ob lobja v tem, da so nekatere or-pnizacije združenega dela, ki so e dalj časa srečevale z velikimi težavami, uspele izoblikovati lolgoročnejše razvojne načrte in ih tudi že začele uresničevati, "ovama meril, ki se je vključila ' Slovenijales, začenja z uresni-evanjem programa za razširitev i modernizacijo proizvodnje, ndustrija delovnih zaščitnih redstev Topter - Prevent odpira b občinskem prazniku preure-ine prostore obrata v Mislinji, radrrja novih prostorov za obrat Slovenj Gradcu pa je v polnem iku. Tovarna oblazinjenega po-ištva ..Nova oprema", ki se je sdavno tega odločila za vključi-!V v Gozdarstvo in lesno indu-lijo Slovenj Gradec, prav tako ri proizvodnjo izdelkov, ki jim ' zagotovljena prodaja na trži-Su, itd. Velika nova organizacija zdru-snega dela „Gozdarstvo in lesna Kiustrija Slovenj Gradec", ki se i oblikovala lani, že začenja ipešno uresničevati skupno za-avljene sile. Vse bolj uspešno rodira na zunanja tržišča To-una usnja Slovenj Gradec, ki se le bolj vključuje tudi v medna->dno delitev dela. Skladno z načrti poteka tudi resničevanje programa razvoja metijstva. Pri tem velja opozo-ti, da zadovoljivo napreduje reusmerjanje kmetij, samo letos odo v te namene prejeli kmetje i okrog 7 milijonov din posojil, ako je mogoče z gotovostjo ričakovati, da bo do leta 1980 feusmeijeno gospodaijenje na vojni načrt. Pridružitev slovenjgraške „Zarje" k ljubljanskemu Trgovskemu podjetju „NAMA" pa bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj trgovine v Mislinjski dolini, saj bomo že v kratkem dobili prvo blagovnico. Pomembne uspehe beležimo letos tudi na negospodarskem področju. —• V teku je modernizacija več cest, zgrajeno je novo poslopje za osnovno šolo Šmartno, v gradnji je nov objekt za~Eko-nomski šolski center Slovenj Gradec, prepotrebne nove prostore dobi občinsko sodišče, pomembne pridobitve pa bodo tudi posebna šola in vrtca na Legnu ter v Podgorju. Gradnjo več teh negospodarskih objektov so omogočili občani, ki so se odločili pred dvema letoma za krajevni samoprispevek. •Spričo doseženih uspehov se postavljajo pred vso občinsko skupnost šp zahtevnejše i^ove naloge. V praksi bo treba čimprej uveljaviti delegatska razmerja, zagotoviti optimalno obveščenost delegatov in občanov ter v organizacijah združenega dela zagotoviti dosledno uveljavitev vsebine in duha novih ustav. Pomembno delo nas čaka tudi pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti, saj so nekatere šele na začetku poti, druge pa bo treba še oblikovati. Ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec želim vsem občanom Mislinjske doline, da bi dosegalo gospodarstvo naše občine čimbolj še poslovne in druge uspehe, da bi organizacije združenega dela lahko zagotovile primeren standard zaposlenim ter ustvarjale sredstva tudi za reševanje drugih skupnih nalog. Na ta način se bo krepila materialna osnova tudi za reševanje nalog na vseh drugih področjih. Tako bomo lahko v prihodnje še hitreje napredovali, kot smo doslej. V imenu Skupščine občine Slovenj Gradec in v svojem imenu čestitam vsem občanom za letošnji občinski praznik in jim želim prijetno praznovanje ter kar največ delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v prihodnje." naš 31. maj 1974 leto X št. 20 (289) Glavni in cena 2 din odgovorni urednik Ljuban Naraks O problemih v zvezi s TES-4 je obširno spregovoril glavni direktor dipl. inž., Mirko Bizjak. • SEJA DELAVSKEGA SVETA REK Cicibančki vzgojno-varstvenega zavoda iz Velenja so praznik vseh mladih ter rojstni dan ljubljenega maršala proslavili po svoje, tako kot sami znajo. Z zastavicami in sončki, ki so jih napravili iz papirja, so v spremstvu vzgojiteljic krenili po velenjskih ulicah. Njihovi srečni in veseli obrazki pa so najboljše darilo dragemu maršalu za njegov rojstni dan. Tudi učenci velenjske posebne šole so prispevali svoj delež k praznovanju dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. V prostorih velenjske podružnice Ljubljanske banke so razstavili izdelke, ki so jih napravili pri praktičnem pouku v šoli. Zelo veselo je bilo za 25. maj ne Konovem. Prebivalci te krajevu skupnosti so na jasi sredi gozda organizirali piknik. Pripravili so tu kratek kulturni program, v katerem so nastopili novoustanovlja „Konovški pevski zbor" in mladinci te krajevne skupnosti Vse dom čine in druge občane velenjske občine je v imenu krajevne skupnos pozdravil Jože Lempl. V ČAST JUBILEJNEGA KONGRESA ZKJ Oseminosemdeset novih komunistov V velenjski občini so sprejeli v ponedeljek, na dan, ko se je začel v Beogradu jubilejni kongres Zveze komunistov Jugoslavije, v članstvo avangarde delavskega razreda 88 novih članov. Med novosprejetimi komunisti je 29 žensk, kar 70 odstotkov pa delavcev iz neposredne proizvodnje. S tem sprejemom so v Velenju najbolje počastili začetek kongresa ter obenem izpričali pripravljenost, da se bodo dosledno borili za uresničitev sklepov tega največjega srečanja jugoslovanskih komunistov. Na svečani razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Velenje, ki so se je kot gostje udeležili predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Franjo Kljun in član centralnega komiteja ZKS Janez Miklavčič, je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahratsnik. Najprej je čestital v imenu medobčinskega sveta in centralnega komiteja ZKS vsem novim članom ob tem pomembnem dogodku in nadaljeval: prepričan sem, da bo vaša prisotnost v zvezi komunistov učvrstila njeno delo v delovnih organizacijah in v sredinah, kjer živite. Vaš mladostni zagon mora in bo osvežil zvezo komunistov ter ji dajal vir novih moči za revolucionarno akcijo, ki stoji pred nami pri uresničevanju nalog in razvoju našega samoupravnega družbenoekonomskega in političnega sistema. Ko izražamo to misel, nimamo v mislih nekih abstraktnih vprašanj, ampak tista delovna področja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju v delovni organizaciji, temeljni organizaciji združenega dela, občini, krajevnih skupnostih, društvih .. ." „Biti komunist," je nadaljeval Janez Zahrastnik, „pomeni biti borec za interese delavskega razreda, za napredek socialističnega samoupravljanja, za uspešno gospodarsko in splošno družbeno rast v sredinah, kjer delamo in živimo. Samo po tem, koliko nam bodo zaupali naši delovni ljudje in občani, koliko bodo zaupali v našo ustvarjalnost, poštenost, v koliki meri bodo čutili, da smo komunisti resnični borci za samoupravljanje in za resnične enakopravne odnose med ljudmi, bomo lahko cenili naše delo in rezultate." „Še posebej smo ponosni," je v nadaljevanju svojega govora poudaril Janez Zahrastnik, „da je ta sprejem v času 10. kongresa ZK Jugoslavije; to daje današnji svečanosti še posebno obeležje." Zatem je sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje izrekel prepričanje, da bo 10. kongres zagotovo potrdil visoko stopnjo idejne in akcijske enotnosti vseh jugoslovanskih komunistov in vseh naprednih sil v državi, ki so se trdno odločile nadaljevati dosledno izgradnjo samoupravne socialistične družbe. „Prepričani smo," je dejal Janez Zahrastnik, „da bo kongres pozitivno ocenil dosedanje delo komunistov vseh naših narodov in narodnosti, potrdil prehojeno pot tako glede našega notranjega razvoja kot tudi v zunanjepolitični usmeritvi socialistične Jugoslavije, Prav tako smo prepričani, da bo kongres na podlagi preteklih dosežkov jasno opredelil poglavitne naloge, ki stoje pred nami v naslednjih obdobjih. Pri tem se pridružujemo vsem tistim, ki žele 10. kongresu uspešno delo in sprejetje uspešnih sklepov." Po slavnostnem govoru sekretarja medobčinskega sveta ZKS Celje Janeza Zahrastnika je nastopil slovesen trenutek sprejema. Politični sekretar kkomiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Korun je prebral imena 88 novih komunistov - delavcev iz TGO Gorenje, rudarskega šolskega centra Velenje, Vegrada, trgovskega in proizvodnega podjetja ERA, hotela Pake, občinske uprave, postaje milice, osnovnih šol Velenja in Šoštanja, Galipa, kleparstva-vodovod Šoštanj, Lesne Šoštanj in krajevnih skupnosti Pesje ter Topolšica. S svečane seje so komunisti poslali tudi pozdravno brzojavko 10. kongresu ZKJ. Slavnosten sprejem 88 komunistov, od tega jih je bilo kar 57 iz TGO Gorenje Velenje, so sklenili s kratkim kulturnim programom, v katerem so nastopili članica amaterskega gledališča iz Velenja Mira Čretnik in Šaleški oktet. ZADNiE PNI PO SVETI/,.- • Portugalska: obdobje dekolonizacije Malokatero dogajanje je toliko časa držalo v napetosti' svetovno javnost kot sedaj že več kot tridesetdnev-no bivanje ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissingeija na Bližnjem vzhodu. Njegova potovanja iz Damaska v Jeruzalem in nazaj z občasnimi skoki v Kairo so postala že tako vsakdanja stvar kot prihodi v službo. Toda kljub vsem naporom se upornemu Kissin-geiju še ni posrečilo dokončno spraviti obe strani do sporazuma - pa čeprav so zadnje dni malone vsako uro napovedovali dokončen dogovor o razmiku čet na Golanu in prekinitvi ognja. V dogodke je sedaj posegel še sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Malo zato, da bi ne ostala Sovjetska zveza brez deleža slave pri doseženem sporazumu, veliko več pa zato, ker ga Kissinger sam očitno ni bil čisto sposoben doseči. Sovjetska zveza ima namreč na Sirijo izreden vpliv, saj ji razen vsesplošne politične, daje tudi izredno veliko in drago materialno (vojaško) pomoč. Zato ima seveda tudi precej besed pri odločanju — bolje rečeno svetovanju. Gromiko je priletel v Damask verjetno na Kissinger- jevo željo, vsekakor pa z njegovim privolenjem, da bi prepričal Sirce, naj popustijo v svojih stališčih. Vsak sporazum je namreč v bistvu kompromis in vsak kompromis teija popuščanja - Sirci pa niso zadnje dni kazali prevelike pripravljenosti, da bi pristali na nekatera izraelska stališča. Gromiko naj bi jih „omehčal". Poročila, ki prihajajo iz Damaska in Jeruzalema pričajo, da sta se obe strani skorajda povsem sporazumeli o bistveni, tako imenovani fizični, točki razmika, da pa si nista na jasnem o nekaterih podrobnostih. Med slednje sodi tudi vprašanje palestinskih komandosov. Izraelci želijo, da bi bili tudi ko-mandosi zajeti v sporazumu in pri tem navajajo naslednje razloge: nima pomena, da se sporazumemo o prekinitvi ognja s Sirci, če le-ta ne bo veljal tudi za komandose, ki nas bodo lahko po mili volji napadali. Sirski argument je, da oni nikakor ne morejo govoriti v imenu palestinskih komandosov. Ce Izraelci želijo razpravljati z njimi, nimajo Sirci nič proti, toda Damask ne bo govoril v imenu Palestincev. Izraelci pa ne želijo razpravljati s komandosi zato, ker jim ne priznavajo statut enakovrednega sogovornika. Zanje so palestinski komandosi samo atentatorji. V takem ozračju še vedno izrazitega nezaupanja na obeh straneh je seveda vsak sporazum izredno težko doseči — pa čeprav bi šlo v tem primeru samo za razmik čet, ki bi predstavljal osnovo za kasnejše nadaljevanje resničnih mirovnih pogovorov. Obe strani se namreč strinjata, da z razmikom čet ni doseženega še nič dokončnega in res vsebinskega. To je v nekem smislu samo tehnični predpogoj, da se nasprotnica potem vsedeta za mizo in začneta pogovarjati o trajnem miru. Ob tem je mogoče napovedati, da bodo ti pogovori težki in dolgotrajni, kajti če je bilo že samo za prekinitev ognja in razmik sil treba toliko časa (mesec dni nenehnega skakanja ameriškega zunanjega ministra med dvema prestolnicama), koliko ga bo šele treba, ko se bodo začeli „pravi" razgovori? Toda to je realnost Bližnjega vzhoda, ki jo ni mogoče spremeniti, kakor ni mogoče spremeniti desetletja sovraštva v nekaj tednih v trajen mir. • Mir na Golanu ob Groimikovi pomoči? Medtem se nadaljujejo v Londonu pogovori med predstavniki začasne portugalske vlade in predstavniki Gvineje-Bissao o prekinitvi ognja in začetku razgovora o bodočnosti dežele. S ten se je začel proces- dekol oni zacije, ki ga je portugalsk zunanji minister ponazoril; besedami, „da je najprej n vrsti Gvineja-Bissao, poten pa bosta Angola in Mozani bik." Vse tri kolonije teijajo ti kojšnje priznanje neodvisno sti, Lizbona pa meni, da 1 se morali o tem izjasniti roku enega leta na referei dumu vsi prizadeti prebiva ci. Pri tem je vsaj ena ne znanka: ali naj na referendi mu sodelujejo vsi prebivali Angole, Mozambika in Gv neje-Bissao ali pa samo pit meni? Slednji so namreč manjšini. Po sedaj veljavni portugalskih zakonih imaj volilno pravico samo pismi ni prebivalci, s čemer pai osvobodilna gibanja, ki pre< stavljajo te dežeie v sedanji in jih bodo tudi v kasnejši! razgovorih s Portugalsko o strinjajo. Upravičeno nam reč trdijo, da je taka zaosti lost dežele (nepismenost j samo eden izmed izrazov K ga stanja) posledica kolonia ne vladavine Lizbone, ki i mora sedaj brezpogojno m hati. Vsekakor se tudi tu obt tajo zanimivi razpleti, pri če mer je mogoče pričakovat da bodo narodi Angole, Me zambika in Gvineje-Bissa doslej vendarle imeli lažj pot do svobode, za katero s v dolgoletnem osvobodilna boju žrtvoval že mnoga žil ljenja in ki je teijal ob šest milijardah dolarjev že več kot 10.000 življenje v jakov portugalske armadi sšmHm'%* _____________ ___ Novosprejeti komunisti so ob sprejemu prejeli tudi knjižna darila. DODATEK - Ker se je večina delavcev v Sloveniji izrekla za najugodnejšo varianto valorizacije otroškega varstva, je republiška skupnost otroškega varstv^ sprejela več sklepov. Poslej ima prvi otrok v družini pravico do dodatka v višini 160 dinarjev na mesec in vsak naslednji otrok 240 dinarjev, če dohodek družine, v kateri otrok živi, ne presega 700 dinarjev mesečno na družinskega člana. Ob mesečnem dohodku 700 do 900 dinarjev na člana družine prejme prvi otrok 130 dinarjev mesečnega dodatka in vsak naslednji po 200 dinarjev. Ob mesečnem dohodku 900 do 1200 dinarjev na člana pa dobi prvi otrok 95 dinarjev in vsak naslednji otrok 150 dinarjev mesečnega dodatka. POKOJNINE - Vseh osem odborov pokojninskih združenj v naši državi mora takoj predložiti republiškim in pokrajinskim samoupravnim pokojninskim skupnostim izredno uskladitev pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov v naši državi, z veljavnostjo od 1. junija. Po- večanje pokojnin mora ustrezati dvigu življenjskih stroškov v prvem polletju, saj je ta dvig zelo prizadel to kategorijo naših občanov. To je sklep, ki so ga sprejeli na seji zveznega odbora Zveze upokojencev Jugoslavije. PLINOVOD - Magistralni plinovod v vzhodnem delu Jugoslavije bo na vrsti šele marca prihodnje leto. Začetek gradnje se je pomaknil naprej zaradi energetske krize, saj je bila na mednarodni licitaciji za opremo cena zaradi tega za 70 odstotkov višja, kot so jo bili investitorji pripravljeni plačati. Ker so se cene zdaj že umirile, so licitacijo obnovili in upajo, da jo bodo tudi do konca izpeljali. A ČESTITKE - Na veličastni prireditvi v Beogradu je šestindvajsetletni > orodjar Vojko Mahnič iz Izole izročil predsedniku republike Josipu Brozu Titu štafetno palico s čestitkami in pozdravi jugoslovanskih narodov za njegov rojstni dan. .IN DOMOVIN SINDIKATI - Plenum sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je izvolil Mika Špiljka za predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Obenem so razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika Dušana Petroviča ter sekretarja sveta Marjana Rožiča in Milana Vuksanoviča. Za nova podpredsednika so izvolili Djura Vekiča in Dušana Bogdanova, za sekretarja pa Mio-draga Vlahoviča. LETALSTVO - Letalsko-tehnični inštitut našega vojnega letalstva je doslej pripravil že več zelo dobrih letal, med katerimi sta tudi znani „galeb" in .jastreb", kmalu pa se jima bo pridružil še mlajši brat, ki bo še povečal našo t orbeno sposobnost. Sicer pa naša industrija krije že kar 65 odstotkov vseh potreb našega vojnega letalstva in protiletalske obrambe. DOHODKI - Predlog „sindi-kalne liste", ki bo enotno za vso državo reševala vprašanje solidarnosti in socialne varnosti delavcev, ie zdaj vzbuja veliko pozornost javnosti. Delovna skupina -Zveze sindikatov Jugoslavije,! išče nov model delitve dohoc" in osebnih dohodkov, poudai. da bo ta lista samo del skupi prihodnje politike delitve in < vezna sestavina vseh samoupn nih sporazumov s tega področj Trenutno predlagajo, naj bit najnižji osebni dohodek (za no malno storilnost) najmanj 55 i 60 odstotkov lanskoletne« prečnega neto osebnega dela in družbeno političnega zbora Skupščine občine Velenje so na prvi skupni seji imenovali v skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR" Slovenije Hermo Groznik, Avgusta Jeriho, Jožeta Slatinška, Iva Marina, Milana Lojena, Iva Blekača, Nestla Žganka, Jožeta Debelaka, Karla Semeta in Metko Vivod. [' i V skupino delegatov, ki bo delegirala delegate v Zbor združenega dela republiške Skupščine s področja gospo-' darstva so bili imanovani Anton Dobrovoljec, Neža Fric, Anica Kristan, Janko Meh, Alojz Naglost, Anton Starič, Zvone Steinberger, Iztok Vivod in Vera Zupančič. Za področje prosvete in kulture so bili imenovani v skupino delegatov za delegiranje v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije Ljudmila Dolejši, Andrej Kuzman in Marija Žužek ter kot namestnik Franc Lipov-. šek. Za področje zdravstvenega in socialnega varstva so bili v skupino delegatov imenovani dr. Anton Črepinšek in Ivanka Novak ter kot namestnik Marija Kabej. V skupini delegatov za področje kmetijstva sta Jože Ročnik in Ivan Arlič kot namestnik, za področje obrti Danilo Pocajt in Helena Perkovič kot namestnik. Za področje državnih in drugih organov pa so bili imenovani v skupino delegatov Janez Vovk in Oto Centrih ter Viktor Brglez kot namestnik. - * 5 Ž i s / * I s na merila. Oblikovanje družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov je trajalo precej časa. Posebna delovna skupina je zasledovala poglavitni cilj, to je, da se ovrednotijo vsa tista sredstva, ki jih delavci združujejo za splošne in skupne potrebe, pa tudi, da se uskladijo merila in kriteriji delitve teh sredstev. Seveda pa bo treba dogovor dopolnjevati in širiti, saj je bilo danih že zdaj več pobud za vključitev novih kategorij. Svečani podpis družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov pa je pravzaprav šele začetek akcije, da v občini Velenje izoblikujejo tak družbeni dogovor, ki bo zadovoljeval vse podpisnike. Odgovorne naloge so tudi pred zborom udeležencev-podpisni-kov družbenega dogovora, ki bo moral razmisliti tudi o oblikah večje javnosti posameznih kategorij družbenega dogovora. Predvsem gre za to, da bi dali kar največjemu številu zaposlenih možnost, da povedo svoje mnenje o predlaganih rešitvah. Velenjski območni družbeni dogovor o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov je začel veljati s 1. majem 1974, v uvodni del dogovora pa so zapisali tudi naloge, ki izhajajo iz programa razvoja občine Velenje do leta 1980. Do konca leta 1974 bo postal območni družbeni dogovor o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev dohodkov sestavni del družbenega dogovora o financiranju skupne in splošne porabe za območje občine Velenje. Vse delovne organizacije 22. maja niso podpisale prvega območnega družbenega dogovora. Zamudniki podpisujejo družbeni dogovor te dni in na Občinskem sindikalnem svetu Velenje računajo, da ga bodo podpisale vse temeljne organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti skupnih služb najpozneje do začetka junija. irad Šalek potreben obnove t ■ Krvodajalska akcija na rudarskem šolskem centru. Uspela krvodajalska akcija Občinski odbor rdečega križa Velenje je• med 21. in 24. majem organiziral redno krvodajalsko akcijo, tokrat za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. V Šoštanju je darovalo kri 247 delavcev tovarne usnja, Galipa in REK TOZD elektrarna, v Velenju pa se je akcije udeležilo 768 krvodajalcev iz rudarskega šolskega centra, GIP Vegrad, posameznih TOZD Rudarskoelek-troenergetskega kombinata ter Gorenja. Skupaj so zbrali 330.805 kubičnih centimetrov te za življenje prepotrebne tekočine. 99 SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA &Š ČAS Turistično društvo Velenje je na predlog Gustava Verdelja ustanovilo odbor za restavracijo gradu Šalek. Odbor se je že večkrat sestal, na zadnji seji pa smo razpravljali o začetnih akcijah. Sklenili smo, da je potrebno najprej očistiti okolico stolpa in ugotoviti, kakšna je sestava tal pod stolpom. Za to bomo najeli geologa. Stolp Šaleškega gradu bi ure- \ dili v razgledno točko. Zatem pa bi nadaljevali z drugimi obnovitvenimi deli. Iniciativni odbor je mnenja, da bi morale svoj delež prispevati tudi gospodarske organizacije. Turistično društvo,ki seje lotilo te pomembne akcije, nima na voljo denar, da bi lahko razvaline obnovilo. Pomislimo samo na veliko in bogato dediščino in na to, da se naša dolina imenuje Šaleška, torej po gradu, ki lebdi na njenem začetku. Zato mora biti grad Šalek v ponos vsem, ki prebivamo v njej. Ne smemo dovoliti, da zaradi denarja ne bi gradu obnovili. Že na dveh očiščevalnih akcijah se je pokazalo, da ne manjka volje. Pri delu so bili zelo marljivi dijaki velenjskih srednjih šol. Toda takšna volja še ni dovolj. Za obnovo so potrebni strokovnjaki in seveda denar. Velenjčani! Pridite na grad Šalek in se sami prepričajte, kolikšne vrednosti je, da ga obnovimo. Prelep je razgled na Velenje in Šaleško dolino. Prepričali pa se tudi boste, da je skrajni čas, če hočemo od razvalin še kaj ohraniti. Apelirajte v vaših podjetjih, da bodo samoupravni organi odobrili denar. MARJAN PRISLAN NOVO NA TRGU I- • Delavska univerza Velenje organizira že nekaj let v sodelovanju s L podjetjem „Bagat" iz Zadra prek poslovalnice Celje tečaje krojenja in šivanja. Ker je zanimanje za to obliko izobraževanja žensk vse večje, ne preseneča podatek, da se je letos naučilo šivati in krojiti doslej največje število deklet, žena in mater. Začetni 70-umi tečaj je ' namreč končalo kar 118 tečajnic, nadaljevalnega pa 32. Na sliki: Strokovna učiteljica Mia Cakš z obiskovalkami tečaja ZAVAROVALNICA MARIBOR P. O. v Mairiboru p. e. Celje razpisuje delovno mesto ZASTOPNIKA ZA PODROČJE VELENJA Kandidate za redno in civilno pravno razmerje prosimo, da iwje proštnje pošljejo na Zavarovalnica Maribor, p. e. Celje, Prešernova) 6 PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 150 i - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov • PRISPEVKI MLADIH BRALCEV » IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ Bila sem gost V Črnomlju smo se zbrali pionirji iz vse Slovenije. Imeli smo proslavo ob 30. obletnici ZNOS in se odpravili po poteh XIV. divizije. Pozno zvečer smo prispeli,v Črnomelj. Tam smo bili dodeljeni pionirjem - gostiteljem. Jaz sem bila gost Vla§te Pizdirc. Kmalu sva se spoprijateljili. Odšli sva proti Vlastine-mu domu. Njena mama me je lepo sprejela. Imeli sva si dosti povedati. Vlasta mi je povedala, da nima več očka, ker ji je umrl v prometni nesreči. Bilo mi je hudo. Z njeno sestrico, mamico, teto in staro mamo živijo v lepi novi hiši. Zgodaj sva šli spat, ker sva vedeli, da nas čaka naporen dan. Vso noč sem dobro spala. Zjutraj pa me je že ob 6h zbudilo toplo sonce. Tudi Vlasta in Branka sta se zgodaj zbudili. Nekaj časa smo se pogovarjale, potem pa smo šle k zahtrku. Vlasti-na mama mi je za na pot pripravila obilen sendvič. Z Vlasto sva pozajtrkovali, izmenjali naslove, potem pa sva se morali posloviti. Toplo sva si stisnili roki in se razšli. Vlasta me je pospremila do šole, od tam pa še do dvorane. Tam sva se še enkrat poslovili. Tam smo poslušali zanimivo in poučno oddajo. Iz Črnomlja smo se odpeljali proti Metliki. Vso pot sem mislila o ljudeh iz Bele krajine, pri katerih sem bila in ki so bili tako dobri in prijazni. Iz premišljevanja meje predramila Martina — učenka naše šole rekoč, da se bomo vsak čas ustavili. Izstopili smo v Metliki. Tam je imel neki tovariš iz NOB krajši govor. Odšli smo po poteh XIV. divizije. Na vrhu hriba smo se ustavili, jedli partizanski golaž in se odpočili. Odpravili smo se proti avtobusom. Komaj smo posedli, smo se že spomnili, da se še nismo slikali. Slikali smo se pri brezah in potem smo se lahko odpeljali proti domu. Iz Bele krajine sem odnesla lepe vtise in jih bom ohranila v trajnem spominu. Vlasta Špeh 5.a Šmartno ob Paki Želim spoznati novo prijateljico Meseca junija bo na Graški gori velik shod slovenskih pionirjev ob zaključku Kurirčkove pošte. Na ta shod bodo prišli pionirji iz vse Slovenije, ki bodo gostje velenjskih pionirjev in pionirjev iz bližnje okolice. Zelo si želim, da bi tudi jaz dobila gosta - pionirko mojih let. V našem domu bi ji nudila vse - kot, da bi bila moja sestrica. Spala bi z menoj v moji sobi, pokazala bi ji svoje knjige in spominke ter z njo poklepetala o vsem, kar si imajo take deklice povedati. Storila bi vse, da bi se pri nas počutila tako, kakor pri svojih domačih. Pokazala bi ji znamenitosti našega kraja, peljala bi jo v šolo, kjer imamo lepe učilnice, prostorno telovadnico in vrtec. Šli bi k spomeniku padlih, žrtev fašističnega nasilja iz našega kraja in ji povedala, da so tudi naši ljudje mnogo žrtvovali za svobodo in lepo življenje, ki ga sedaj mi tako brezskrbno živimo. Prižgali bi tudi svečko v njihov spomin in položili nanj šopek cvetljic. Po ozki stezici bi se povzpeli do starega gradu in si ogledali njegove razvaline, kije bil nekoč last slavnih grofov Celjskih. Ob slovesu bi si zaželeli, da bi se še kdaj videli, da bi ostali dobri prijateljici, si dopisovali in če bi bilo mogoče, bi jo tudi jaz obiskala v njenem domačem kraju in se spoznala z njegovimi lepotami in znamenitostmi. Jana Drofelnik 6.a Šmartno ob Paki Dragi starši! Zveza prijateljev mladine Slovenje in Republiški odbor ZZB NOV prirejata 15. junija 1974. Zbor slovenskih pionirjev na Graški gori. Zborovanje bo posvečeno 30. obletnici pohoda XIV. divizije na Štajersko. Prejšnje leto je bilo podobno srečanje pri Treh Žebljih, kjer je padel Pohorski bataljon. Pionirji naše občine bodo na ta praznični dan sprejeli v svoj krog nad 5000 pionirjev, med raimi tudi vrstnike iz sosednje Hrvatske in iz drugih jugoslovanskih republik. Naši pionirji pričakujejo drage goste z veseljem in se v odredih že skrbno pripravljajo. Želimo si, da bi ob zborovanju slovenskih pionirjev obudili spomine težke dni NOB. Mladim go- stom želimo pokazati tudi našo dolino in njen povojni razcvet. Pionirji iz oddaljenih slovenskih občin in delegacije iz drugih republik bodo želeli priti v Velenje in Šoštanj že dan pred proslavo. Občinska zveza prijateljev mladine in prireditveni odbor vas prosita za pomoč, brez katere srečanja pionirjev ni mogoče organizirati. Prosimo vas, da. sprejmete na svoj dom malega gosta, kateremu bi poleg prenočišča nudili tudi skromno večerjo in zajtrk pred odhodom. Točnejša navodila bodo pionirji dobili pravočasno v šoli. Naj bo slovenskim pionirjem srečanje na Graški gori in ogled naše doline lepo in prijetno doživetje in priložnost za navezovanje prijateljstva z našimi otroki. Za vaše razumevanje in sodelovanje se vam prisrčno zahvaljujemo! Odbor za organizacijo zborovanja slovenskih pionirjev na Graški gori Na osnovni šoli Prule iz Ljubljane so sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo združili z obujanjem tradicij NOV. Pred osmimi leti so predstavniki terenske organizacije ZZB NOV „Oskar Kovačič" Prule prvič povabili učence sedmih razredov te šole na obisk v znan partizanski kraj. Letos, ob tridesetletnici legendarnega pohoda Štirinajste divizije in smrti partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, so jih pripeljali v Šoštanj. Skupaj z učenci, učitelji in ^predstavniki ZZB NOV so v Šoštanj prispeli tudi nekateri preživeli borci Šercerjeve in ljubljanske udarne brigade. Petnajsta revija mladinskih pevskih zborov občine Mozirje posvečena Dnevu mladosti je v vsakem pogledu zelo dobro uspela za kar gre vse priznanje mladim pevcem in prizadevnim pevovodjem. Na reviji v Gornjem gradu so se predstavili: enoglasni pevski zbor iz Nove Štifte, ki ga vodo nadvse požrtvovalna Jožica Purnat, enoglasni pevski zbor osnovne, šole Gornji grad pod vodstvom Olge Klemše, triglasni pevski zbor osnovne šole Mozirje s pevovod-kinjo Anko Rakun, triglasni pevski zbor Nazarje s pevovodjem Jožetom Napotnikom, triglasni pevski zbor osnovne šole Gornji grad, ki ga vodi Olga Klemše, dvoglasni pevski zbor osnovne šole Luče pod vodstvom Ivice Selišnik in triglasni pevski zbor osnovne šole Ljubno s pevovodkinjo Heleno Kralj. nosti Šoštanj. Po pozdravnem govoru predstavnika mestne organizacije ZZB NOV Šoštanj Miloša Volka je tričlanska delegacija iz Ljubljane položila venec pred Kajuhov spomenik. Zatem je učenka iz osnovne šole Prule Martina Bevc prebrala pozdravno čestitko predsedniku Titu za njegov 82. rojstni dan. V njej so med drugim zapisali: „Ob tem, ko se danes pri-klučujemo milijonom naših delovnih ljudi, občanov in še posebej mladine, ti odločno izražamo vso našo podporo in pri- pravljenost braniti domovino kot si jo branil ti s svojimi partizanskimi borci, ki so danes tu med nami." Obenem so mu zagotovili, da bodo zvesto in ne-omajano stopali po njegovi poti, izpolnjevali naloge, ki jih postavljajo pred nas tovariš Tito, zveza komunistov in naša samoupravna socialistična domovina. Po krajši slovestnosti, ki je bila nato pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so vsi skupaj odšli na Kajuhovo šolo, kjer so šo-štanjski učenci pozdravili svoje sovrstnike in borce s pes „Mi smo Kajuhov rod", spomin na obisk šole je ra telj Karel Kordež podelil novo sprejetim mladincem natisnjeno izdajo Kajuh pesmi, šoli pa Kajuhov spoi ski album. Po končani proslavi, s učenci iz Ljubljane z zan njem ogledali Kajuhovo minsko sobo na šoli, popo pa so dt)iskali Žlebnikovo mačijo v Šentvidu nad Za njami, kjer je pred tridesel leti padel Kajuh. —1 <9 3 *; ^nrUBf j^^^^^^^mb p: 23L i 1 Efcttr- ' j - ■ velenje Pred Kajuhovim spomenikom v Šoštanju so goste iz Ljubljane prisrčno sprejeli učenci in učitelji z osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, predstavniki zveze borcev in krajevne skup- Mladi pri Kajuhovem spomeniku v Šoštanju tlllllllllll ^šŠSšMssššisjS®:™: Za zaključek občinske pevske revije mladinskih pevskih zborov ob Dnevu mladosti je vseh 288 mladih pevcev zapelo tri pesmi Radovana Gobca: Lepo je v naši domovini biti mlad, Tito in Pesem bratstva. Kvaliteta in kvantiteta zborov se iz leta v leto izboljšuje. Velik problem pa predstavlja razsežnost šolskih okolišev. Šole lahko v glavnem zajamejo v zbore samo tiste učence, ki so bližje šoli in niso vezani na vozni red avtobusov. To je problem, ki ga bo treba nekako rešiti. Morda je vzorec za tako rešitev nakazal pevski zbor iz Nazarij, ki deluje v okviru Prosvetnega društva in ne šole. Mogoče bi se tega zgleda poslužili tudi v drugih krajih, kjer ni popolne osnovne šole. Da, morda, če bo dovolj pevo-vodij...? ! Mladim pevcem pa res hvala za prijeten pevski užitek. NOVE PRIREDITVE V OKVIRU AKCIJE »V ZAVODNJAH SE DOBIMO«: V spomin Ivanu Napotniku Prihodnjo soboto, 8. junija, dopoldne bo v Zavodnjah več prireditev v okviru akcije „V ZAVODNJAH SE DOBIMO". Prebivalci Zavodenj se bodo ob tej priliki oddol-1 žili velikemu krajanu - akademskemu kiparju Ivanu Napotniku. Ob obletnici smrti bodo odkrili na Zdovčevi I hiši, kjer je bil Napotnik rojen, reliefni portret umetnika | in spominsko ploščo. V veliko zadovoljstvo organizatorjev prireditev bo opravil to častno nalogo Napotnikov | prijatelj - akademski slikar Božidar Jakac. 8. junija bo začela v Zavodnjah z delom tudi I. Napot-nikova mala kiparska kolonija, katere namen je spodbujati nadaljevanje Napotnikovega kulturnega izročila in I spodbujati mlade tudi za kiparsko ustvarjanje. Letos [ bodo prišli v kolonijo samo,mladi iz Šaleške doline, že | prihodnje leto pa naj bi razširili krog udeležencev. V prostorih osnovne šole Zavodnje pa bo pripravila I šoštanjska Napotnikova galerija priložnostno razstavo del | akademskega kiparja Ivana Napotnika. Podrobneje bomo o prireditvah v Zavodnjah, katerih I pokrovitelj je Temeljna kulturna skupnost Velenje, pisali v prihodnji številki. Za zdaj naj opozorimo le, da se bo [ začelo slavje prihodnjo soboto v Zavodnjah ob 11,00. Bunjevačko kolo v domu kulture V domu kulture v Velenju so v nedeljo zvečer nastopili člani kulturno-umetniškega društva „Bunjevačko kolo" iz Subotice, ki so številne gledalce navdušili z bogato izbiro plesov in narodnih noš iz raznih krajev države. Čeprav je to društvo med najmlajšimi v Subotici, tako po starosti posameznih članov kot tudi po trajanju, je doseglo že nekaj zavidanja vrednih uspehov. Na balkanskem festivalu v Ohridu so celo osvojili prvo mesto. Pesmi in plese jugoslovanskih narodov pa so ponesli tudi prek meja naše domovine. PRAZNIČNI POMENE« S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA OBČINE SLOVENJ GRADEC, DIPL INŽ. PETROM PLANINŠCEM: RESNIČNO PRAZNIK VSEH Obdobje med dvema praznikoma je za sleherno občino skorajda zanesljivo najbolj primeren čas za oceno napredka, ki ga je dosegla. Zato smo zadnji obisk pri predsedniku izvršnega sveta občine Slovenj Gradec, dipl. inž. Petru Planinšcu, izkoristili tudi za praznični pomenek o uspehih Mislinjske doline v zadnjem razdobju. „Posebej bi rad podčrtal", je začel pogovor dipl. inž. Peter Planinšec, „da poteka uresničevanje načrta negospodarskih investicij, sprejetega ob uvedbi krajevnega samoprispevka, po programu. Doslej največji objekt iz tega programa, osnovna šola Šmartno, bo te dni dograjena. Tudi program re- konstrukcije in modernizacije cest poteka po programu, ki so ga sprejeli zbori volivcev. Ob tem moram še opozoriti, da so vse organizacije združenega dela poravnale svoje obveznosti v sklad za negospodarske investicije za leto 1973, pričakujemo pa tudi, da ne bo kolektiva, ki za leto 1974 ne bi prispeval MHP -Št' KTf^r ■i c „ v i j t šf ■ ig^Mj^pll > j ! ^ 1 r /-i* Kfpi :«**» - . 2 1 iif* : "S®*.. K,-* fjV; - '. M PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC 1974 Program prireditev Nedelja, 2. junija: SLOVENJ GRADEC 9,00 - Koncert Delavske godbe Slovenj Gradec na Glavnem trgu 9,00 - Začetek medobčinskega strelskega tekmovanja 9,00 - Hitropotezni šahovski turnir v hotelu „Pohorje" mislinja 15,00 - Revija pevskih zborov občine Slovenj Gradec v kulturnem domu PAMECE 17,00 - Revija pevskih zborov občine Slovenj Gradec v kulturnem domu SLOVENJ GRADEC 17,00- Zaključek področnega taborniškega mnogoboja na stadionu ŠMARTNO 20,00 - Kulturno umetniško društvo „Ivan Cankar" uprizori Vorančevo delo „Pernjakovi" v domu Zveze borcev Ponedeljek, 3. junija: SLiOVENJ GRADEC 9,0)0 — Delovno srečanje gospodarstvenikov in predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti v hotelu „Korotan" 11„00 - Otvoritev novih delovnih prostorov servisa VIATOR Slovenj Gradec MISSLINJA 13„00 - Otvoritev prenovljenih prostorov obrata TOPER -PREVENT v Mislinji Toirek, 4. junija: PAMECE 10„00 - Začetek gradnje novih proizvodnih prostorov Slove-nijales - Tovarna meril Slovenj Gradec - SLOVENJ GRADEC 12„00 - Ogled gradnje novih proizvodnih zmogljivosti oprema" in „Toper - Prevent" ,Nova Celtrtek, 6. junija: SLOVENJ GRADEC 10,,00 - Otvoritev razstave likovnih del učencev osnovnih šol z območja občine Slovenj Gradec v Umetnostnem paviljonu 11,,00 - Otvoritev razstave „Boji Zidanškove brigade v Mislinjski dolini" v Muzeju ljudske revolucije 17 „00 - „Kaj veš o zgodovini NOB? " - tekmovanje pionirskih skupin v osnovni šoli Franjo Vrunč 18„00 - Otvoritev mednarodne foto razstave „Žena" v novih prostorih Umetnostnega paviljona Petek, 7. junija: SLOVENJ GRADEC 11,00 - Nastop učencev iz Gornjega Milanovca v avli osnovne šole Franjo Vrunč ŠMARTNO 16,00 - Revija mladinskih pevskih zborov občine Slovenj Gradec v avli nove osnovne šole SLOVENJ GRADEC 16„00 - Začetek medobčinskega kegljaškega turnirja na kegljišču „ Zarja" Solbota, 8. junija: SLOVENJ GRADEC 9,0)0 - „Kaj veš o prometu? " - občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol 9,0)0 - Otvoritev razstave izdelkov gojencev v Vzgojno varstvenem zavodu 10„00 - Srečanje delavcev Tovarne usnja Slovenj Gradec, občanov in predstavnikov političnega in javnega življenja ob otvoritvi nove proizvodne hale ter začetku gradnje novih proizvodnih zmogljivosti - 19 „00 - Nastop učencev iz Gornjega Milanovca v avli osnovne šole ŠMIARTNO 20„00 - Kresovanje Netdelja, 9. junija: ŠMIARTNO 8,0)0 - Koncert Delavske godbe iz Slovenj Gradca pred novo osnovno šolo 8,330 -r- Prikaz kmetijske mehanizacije (organizator aktiv mladih zadružnikov) 9,CD0 - Slavnostna seja Občinske skupščine Slovenj Gradec v avli nove osnovne šole, podelitev'občinske nagrade in Vrunčeve nagrade ter podelitev domicila aktivistom Osvobodilne fronte Šaleško - Mislinjskega okrožja 10),30 - Otvoritev nove osnovne šole 15»,00 - Ljudsko rajanje pri Domu Zveze borcev Vsse delovne ljudi in občane občine Slovenj Gradec vabimo, dai se udeležijo prireditev v čim večjem številu! predvidenega denarja." Gospodarstvo Mislinjske doline je letos v velikem investicijskem razmahu. Programe, ki so jih sprejele posamezne organizacije združenega dela, zdaj z vso resnostjo in odgovornostjo uresničujejo. Prve sadove pa kažejo tudi že lani opravljeni integracijski procesi na območju občine Slovenj Gradec. Ob ocenjevanju gospodarskega napredka občine velja zlasti opozoriti, da se je v več organizacijah združenega dela menjala vodstvena struktura, kar se tudi odraža na intenzivnejšem gospodarskem razvoju posameznih delovnih organizacij. V vrsti delovnih kolektivov, ki ob občinskem prazniku odpirajo nove obrate ali pa začenjajo z gradnjo novih objektov, posebej v „Novi opremi", „Preventu", „Viatoiju" in Tovarni meril, pa postavljajo z uresničevanjem razvojnih načrtov rta nove temelje prihodnje gospodarjenje, uveljavljanje na tržišču in posodabljanje proizvodnje. „V zadnjem letu dni smo pospešili prizadevanja tudi za hitrejši razvoj trgovine v občini Slovenj Gradec. Naša „Zarja" se je združila z ljubljansko NAMO, zidamo pa tudi novo Blagovnico. Pričakujemo, da se bo v prizadevanja za hitrejši razvoj blagovnega prometa vključil tudi Mera. Želimo zlasti, da bi vendarle začeli z dalj časa obetano gradnjo nove samopostrežne trgovine v Mislinji. Pomembni uspehi pa so doseženi tudi pri razvoju turizma. Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec nadaljuje z izgradnjo centra na Zahodnem Pohorju. Letos bo urejena žičnica na Pungartu ter obnovljen Grmovškov dom na Pongartu. Pri Partizanki je zgrajena sodobna samopostrežna restavracija, širijo pa tudi cesto Legen - Par-tizanka - Pungart in jo usposabljajo za varen promet." Mislinjska dolina se ponaša letos tudi z več negospodarskimi dosežki. Kateri so največji uspehi? Predsednik izvršnega sveta občine Slovenj Gradec, dipl. inž. Peter Planinšec, je ob tem povedal, da bo v kratkem času zgrajeno novo poslopje za posebno šolo, v gradnji sta dva vrtca, in sicer v Podgorju in na Legnu, Mislinja dobi zdravstveno postajo. V Slovenj Gradcu bo letos vseljivih 74 družbenih najmenih stanovanj v novem bloku ob Celjski cesti, v Mislinji pa se bo vselilo v nova stanovanja 16 družin že v začetku meseca junija. Z ureditvijo Francetove ceste in križišča Celjske in Podgorske ceste dobiva novo podobo tudi mestno središče. Pred dograditvijo je most čez Mislinjo pri Tovarni meril, v Šmartnem in Šentilju bodo še letos začeli z gradnjo novih betonskih mostov čez Mislinjo, in sicer s sredstvi posojila, ki ga je dobila Skupščina občine Slovenj Gradec od Izvršnega sveta Slovenije za odpravo posledic neurja. V juliju pa bodo začeli v Slovenj Gradcu, in to nasproti Tovarne meril, graditi še eno bencinsko črpalko. Zaključne slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku Mislinjske doline bodo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Tamkajšnja krajevna skupnost je dokaj prizadevna, zato si je zaslužila, da dobi prvi večji objekt iz sredstev krajevnega samoprispevka občanov. Bili pa so novih šolskih prostorov tudi nadvse potrebni. Šmartno dobi tako, kot zagotavljajo arhitekti, gradbinci in prosvetni delavci, najlepšo šolo v Mislinjski dolini. Ob tem pa opozarjajo tudi, da se je Gradbeno podjetje Slovenj Gradec pri tej gradnji resnično potrudilo. Na področju krajevne skupnosti Šmartno so modernizirane vse ceste, kraj dobi zdaj še nov betonski most čez Mislinjo. Velika naloga za prihodnja leta pa je verjetno le še gradnja telovanice! • SKUPŠČINA OBČINE SLOVENJ GRADEC • OBČINSKA KONFERENCA SZDL • OBČINSKA KONFERENCA ZKS • OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKO ZDRU2ENJE ZB NOV • OBČINSKA KONFERENCA ZMS • MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA KOROŠKO - SLOVENJ GRADEC Iskreno čestitamo občanom in delovnim ljudem ob prazniku občine Slovenj Gradec ter želimo novih delovnih dosežkov Med uspelimi prireditvami ob prazniku mladosti v Mislinjski dolini je bilo zadnjo soboto, 25. maja, tudi srečanje mladine, borcev in aktivistov z območja občine Slovenj Gradec v Brdah. Na priložnostnem zborovanju je spregovoril Kari Forte - Marko, ki je posebej orisal pomen službe vojske državne varnosti in brigad VID, prav tako pa je opisal tudi lika Srčkove mame in Franca Pogladiča - Srčka. Na Lazaijevi domačiji v Brdah je Kari Forte - Marko odkril spominsko ploščo Francu Pogiadiču - Srčku ter spominsko obeležje partizanski javki, ki je bila v Lazarje vi domačiji. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi številni gostje, sta poskrbela za priložnostni program pevski zbor osnovne šole Šmartno ter Delavska godba Slovenj Gradec. TUDI DELOVNI UUDJE IZ MISLINJSKE DOLINE NADVSE SLOVESNO PRIČAKUJEJO LETOŠNJI PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC:_ Več novih pridobitev Letošnji praznik občine Slovenj Gradec bodo v tej koroški občini počastili tudi z več pomembnimi delovnimi zmagami. Svojemu namenu bodo predali nekaj novih gospodarskih zmogljivosti, graditi pa bodo začeli tudi nove obrate v posameznih organizacijah združenega dela. Nasploh je letošnje občinsko praznovanje v znamenju novega gospodarskega razcveta Mislinjske doline. NOVE DELAVNICE SERVISA VIATOR AVTO- V ponedeljek, 3. junija, bodo izročili svojemu namenu nove prostore delavnice za popravilo avtobusov in za tehnične preglede motornih voz.;;. Tako bo omogočena razširitev uslug za servisiranje osebnih avtomobilov. 1. junija bo začel v Slovenj Gradcu z delom tudi servis za to vorne avtomobile, posebej za vozila iz proizvodnega programa TAM Maribor. V tem servisu, kjer si želijo, da bi v prihodnje servisirali tudi vozila „Lada" so dobili v zadnjem času najsodobnejše naprave za mototest, razpolagajo pa tudi s strojem za toplo pranje avtomobilskih mo-toijev. NOVI PROSTORI INDUSTRIJE TOPER - PREVENT V MISLINJI Delavke iz mislinjskega obrata Industrije delovnih zaščitnih sredstev TOPER - PREVENT so delale v utesnjenih in neprimernih prostorih. Zato so se odločili za njihovo preureditev in posodobitev ter za nakup novih likalnih naprav. V preurejenih prostorih teče poskusna proizvodnja že od konca meseca aprila, v ponedeljek, 3. junija, pa bodo preurejene prostore tudi svečano predali svojemu namenu. NOVI PROSTORI ZA JUBILEJ TOVARNE MERIL V torek, 4. junija, bodo začeli v novi industrijski coni v Pamečah pri Slovenj Gradcu z gradnjo novih proizvodnih prostorov za Tovarno meril Slovenj Gradec. V okviru programa za posodobljenje proizvodnje, to jc za modernizacijo osnovne tehnologije proizvodnje, začenjajo z gradnjo novih proizvodnih prostorov za obrat plastike in za kovinski obrat z orodjarno. Na obstoječih prostorih pa bodo razširili zmogljivosti lesnega obrata. Z gradnjo novih proizvodnih objektov bodo kar najbolj slovesno obeležili 70-lctnico Tovarne meril Slovenj Gradec, investicije pa bodo omogočile, da bodo v nekaj letih kar za 4 krat povečali celotni dohodek. HITREJŠI RAZVOJ TUDI ZA „NOVO OPREMO" Tovarna oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec je začela pred meseci uresničevati sanacijski program, s katerim so predvideli posodobitev in povečanje proizvodnje. V proizvodni proces so že doslej vključili več novih strojev, začenjajo pa tudi z gradnjo novih skladiščnih prostorov. Prve naložbe že vplivajo na obseg proizvodnje, zaradi česar z gotovostjo računajo, da bodo letos dosegli že 60 milijonov dinarjev celotnega dohodka. RAZŠIRJENA SVEČANA SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENJ GRADEC V POČASTITEV X. KONGRESA ZK JUGOSLAVIJE:_ 40 novih rdečih knjižic SLOVENJ GRADEC, 27. MAJA - Popoldne je bila v Slovenj Gradcu razširjena svečana seja komiteja Občinske konference ZK Slovenj Gradec. Sekretar komiteja Mitja Horvat je na seji orisal zgodovino Zveze komunistov Jugoslavije, slavnostni govornik na seji pa je bil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Edo Pogorevc. X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije so na današnji seji komiteja OK ZK počastili s sprejemom 40 novih članov v Zvezo komunistov. Ob tej priložnosti so 20 najstarejšim članom Zveze komunistov iz Mislinjske doline podelili zlate značke Zveze komunistov Jugoslavije. Prejeli so jih: Jože Andreje, Albin Ankon, Franjo Beliš, Anton Britovšek, Ferdo Flajmiš, Ivan Flajs, Jožica Grace, Franc Japclj, Andrej Jese-novec, Pepca Lovše, Ivan Maj- cen, Ignac Miklič, Helena Polenik, Ludvik Pušnik, Jože Rant, Milan Razdevšek, Lojze Slem-nik, Franc Švab, Milka Švab in Karel Vranjek. Na razširjeni svečani seji komiteja OK ZK Slovenj Gradec pa so podelili tudi odlikovanja Predsednika Tita. Red dela s srebrnim vencem so prejeli Mirko Grešovnik, Peter Cibej in prof. Jože Potočnik, medaljo dela pa Rihard Kozjak, prof. Franček Lazbaher in Maks Vončina. • PO 1. SEJI IZVRŠNEGA SVETA OBČINE:_ SPREJET DELOVNI NAČRT Zadnji ponedeljek, 27. maja, je bila v Slovenj Gradcu 1. seja Izvršnega sveta občine Slovenj Gradec. Na seji, ki jo je vodil predsednik dipl. inž. Peter Planinšec, se je izvršni svet konstituiral, ustanovil je 9 odborov ter sprejel okvirni program dela izvršnega sveta za letošnje leto. Na 1. seji so člani izvršnega sveta občine Slovenj Gradec razpravljali o poročilu o delovanju temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti v občini Slovenj Gradec. Pri izvršnem svetu občine Slovenj Gradec bo v prihodnje delovalo naslednjih 9 odborov, in sicer za družbeni plan -in finance (predsednik Ivan Razdevšek), za gospodarstvo in samoupravne odnose v združenem delu (Oto Sekavčnik), za stanovanjsko gospodarstvo, urbanizem in komunalne zadeve (Drago Movh), za blagovni promet, gostinstvo in turizem (dipl. inž. Janez Gornjec), za kmetijstvo in gozdarstvo (dipl. inž. Jože Konečnik), za zdravstvo in socialno varstvo (dr. Berta Plešivčnik), za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno kulturo (Mirko Grešovnik), za samoupravljanje v interesnih skupnostih (Ludvik Maznik) ter za notranje zadeve, družbeno samozaščito in varstvo prebivalstva (Milan Razdevšek). Člani izvršnega sveta občine Slovenj Gradec so se dogovorili, da se bodo v prihodnje sestajali vsakih 14 dni, in to ob sobotah. MAS ROMAN 11 Ni vedel, kaj bi bil odgovoril, toda vsekakor bi našel druge besede. Andreja se potemtakem ni motila, ko je vztrajala: - Si res tako prepričan? Se ne bi nekoliko bal? - Bal česa? - Si predstavljaš, kakšni bi bili najini dnevi? - Sčasoma bi se privadila! - Koga? Je bilo to resnično, kaj? Bi bil tako govoril Gisele? Ona sama je tudi igrala. Sito je ležala na postelji z razmaknjenimi nogami. - Naju dveh. In tedaj sta bila oba le v postelji, v modri sobi, ki sta ji z nekakšno razbesnelostjo, kot bi rekel časnikar, dajala svoj okus in vonj. Skupaj nista bila nikjer drugje, če ne upoštevamo, da sta se prvikrat ljubila v visoki travi med koprivami na robu Sarelleskega gozdička. - Če je niste ljubili, kako tedaj razlagate ...? • GEORGES SIMENON nekaj mesecih, potrebnih je vsaj nekaj let. In tako je prišel do Gisele. Gledal jo je, ko je pletla, resna in sproščena. V trenutku, ko ga je vprašala, se je sam spraševal, o čem premišlja. V resnici ni vedel, kakšno mnenje ima o njem. Sedem let sta bila poročena. Poskušal si je predstavljati njuno življenje nekoliko pozneje.. Sčasoma se bosta postarala, Marianne bo jostala dekle. Potem se bo poročila. Nekega dne jima bo sporočila, da pričakuje otroka in v porodnišnici bo imel oče prednost pred njima. Kaj se nista z Gisele šele tedaj resnično ljubila? Kaj niso potrebna dolga leta, da se naučiš spoznati bližnjega? Potrebno je mnogo skupnih spominov, kot bo na primer spomin na to jutro, ki sta ga pravkar živela. Vsekakor sta imela v mislih podobne stvari, ko pa je nekoliko kasneje njegova žena zamrmrala: - Tako smešen občutek me obide, ko pomislim, da bo šla Marianne že v šolo. On pa je že premišljeval o njeni poroki! Hčerka je čutila, da si lahko vse dovoli in je na vse je okrog glave. V rokah je nosil obe kanglici. - Nisem pretežka? -Ne. - Je res, da sem suha? - Kdo ti je to dejal? - Mali Roland. To je bil kovačev sin. - Eno leto je mlajši od mene in tehta petindvajset kilogramov. Jaz pa jih imam le devetnajst. Stehtali so me, preden smo šli, bila sem v špeceriji. - Dečki so težji od deklic. - Zakaj? Gisele ju je zamišljena gledala, ko sta prihajala, morda malce ganjena. Hčerko je odložil na pesku. - Pomagaj mi postaviti školjke. - Se ti ne zdi. da pretiravaš, Marianne ? Tvoj očka bi se rad odpočil. Pojutrišnjem se spet vrne na težko delo. - Sam me je hotel nositi. Njuna pogleda sta se srečala. - Zanjo je to tudi zadnji dan počitnic, je rekel lahkomiselno, da bi opravičil hčerko. Ničesar ni rekla, toda zazdelo se mu je, da v njenem pogledu bere nekakšno zahvalo. Zalivalo za kaj? Da se je v teh štirinajstih dneh posvetil USODNO SREČANJE Kaj le so razumeli z besedico ljubiti? Bi mu profesor Bigot lahko postregel z definicijo pojma, ko pa je bil neprestano v nekakšnem znanstvenem prostoru? Kako le je njegova, pred kratkim poročena hči ljubila svojega moža? In mali sodnik gospod Diem, z vencem norčavih las na glavi? Pred kratkim je njegova žena dobila prvega otroka. Kot se zgodi vsem mladim očetom, kot se je zgodilo Tonyju, se mora tudi sodnik včasih ponoči dvigniti iz postelje in dati otroku cucelj. Kako je sodnik ljubil svojo ženo? Če bi jim hotel odgovoriti, bi moral biti zmožen go-roriti o stvareh, ki se jih po-lavadi ne pripoveduje. Razložiti bi jim moral trenutke, d jih je živel v Sables-dtJlonne. - In čemu ste se raje od-očili za Sables in ne za kakšno plažo v Vendeeji ali Bre-:anji? - Tja sva šla tistega leta, co sva se poročila. - Tako si je lahko vaša iena predstavljala to kot nečak šno romanje ha kraj, ki ste mu pripisovali nekakšno sentimentalno vrednost? Kaj niste tega storili tako, cot bi hoteli uspavati njeno lezaupanje? V njem je zavrelo, ugriznil se je v ustnico Naj jim opiše zadnji dan na moiju ...? Najprej je bilo jutro .. . Ždel je pod son-čnikom in včasih mimogrede pogledal ženo, kije ležala v mrežastem naslanjaču in hitela, da bi čimprej končala svetlomodro jopico. - Na kaj misliš? ga je vprašala. - Nate. - Kaj misliš? - Da sem imel srečo, ko sem te spoznal. To je bilo le delno res. Za seboj je slišal Marianne, ki se je delala, kot da bere slikanico. Pomislil je, da se bo čez dvanajst ah pa petnajst let zaljubila, se poročila in ju zapustila, potem pa delila svoje življenje z nekim moškim. x Vsekakor z neznancem, zakaj človeka ne spoznaš v pretege izkoriščala očeta. To popoldne bolj kot kdaj prej. Niti za trenutek ga ni pustila pri miru. Bila je oseka, morje daleč, da se ga ni dalo doseči. Več kot eno uro je moral pomagati Marianne, ki je gradila ogromen grad iz peska. Kot stari Angelo na vrtu, je tudi sama neprestano hotela dodajati zdaj to zdaj ono: jarek z vodo, jamo, dvižni most. — Zdaj pa pojdiva iskat školjke, da bova tlakovala dvorišče in steze v krogu. — Pazi na sonce. Pokrij se s slamnikom. Na nekem trgu sta ji kupila pokrivalo beneških gondo-ljeijev. Gisele ni upala dodati: — Očeta ne utrujaj preveč! Z rdečima kanglicama v rokah sta prekoračila plažo križem kražem, oba, oče in hči. Z upognjeno glavo sta iskala bleščeče školjke v rjavem pesku, se včasih zadela ob nogo kakega ležečega kopalca ali pa se umikala žogam. Je imel občutek, da izpolnjuje dolžnost, da tako opraviči slabost in se odkupi za napako? Če bi bil še tako odkrit, bi ne mogel odgovoriti. Vedel je le eno: sprehod po soncu, ki ga je spremljal čivkajoči glas njegove hčerke, je bil hkrati sladek, nežen in otožen. Bil je srečen in žalosten. Ne zaradi Andreje, ne zaradi Nicolasa. Še spomnil se ni, da bi pomislil nanju. Rade volje bi dejal: srečen in žalosten kot življenje. Ko sta se obrnila blizu Ca-sine, odkoder je prihajala glasba, se jima je pot zazdela dolga, cilj oddaljen, posebej še Marianne, ki se je komaj vlekla po razgretem pesku. — Si utrujena? — Malo. — Hočeš, da te nesem? Zasmejala se je in med zobmi ji je zazijia škrbina. — Prevelika sem že. Ko je imela dve ali tri leta, je bila to njena najljubša igra. Ob večerih jo je vedno nosil v spalnico. — Tebi se bi smejali, je dodala, pa vseeno jo je mikalo. Vzdignil jo je in prijela ga le njima? Njemu se je to zdelo popolnoma normalno. ČETRTO POGLAVJE Prav pogosto je moral čakati na hodniku pred vrati sodnikove pisarne, z lisicami na rokah je sedel na klopi med dvema orožnikoma, ki sta se skoraj vedno menjala. Nič več se ni čutil ponižanega, nič več ga ni razganjal bes. Ogledoval si je ljudi, ki so šli mimo njega, obtožence in priče, čakali so pred drugimi vrati, advokati v talarjih pa so ko s krili mahali z rokavi. Sam ni povesil pogleda, če se je kdo radovedno zazrl vanj ali pa obrnil za njim. Ko se je naposled znašel v pisarni, so mu sneli lisice in stražnika sta se na uradnikov znak umaknila iz sobe. Diem se mu je opravičeval zaradi zamude, češ da je bil zadržan, potem mu je ponudil cigareto iz srebrnega etuija. Vse to je bila že nekakšna tradicija, podzavestna kretnja. Prostor je dišal po starem, čistoča je bila dvomljiva kot na kolodvorih in po uradih, stene bile zelenkaste, nad kaminom iz črnega marmorja je visela črna stenska ura, ki je vsekakor že leta in leta kazala pet minut pred poldnevom. Sodnik je pogosto dejal: — Mislim, da vas ne bom potreboval, gospod Trin-quet. Pisar z rjavimi brki je odšel in s seboj odnesel nekaj spisov, ki jih bo bogve kje dokončal. To je pomenilo, da ne bosta govorila samo o golih dejstvih. — Mislim, da veste, zakaj vam postavljam vprašanja, ki niso na prvi pogled v nikakršni zvezi z obtožbo. Prizadevam si, da bi utrdil temelje in tako napravil vaš osebni dosje. ■■■■■■■H Tovarna kovanih izi GORENJE -FECF Slovenj Gradec čestita delovnim ljudem in oh za praznik - 4. junij Gostinsko podjetje Pohorje s svojimi obrt t. restavracija „ ; hotel „KOR( i hotel „POHG i gostišče „D0 gostilna „ŠMJ gostilna „D0 in prodajalna v restavraciji letališče vam nudijo domače specialitete »deljah glasba. Čestitamo za praznik občine Slov $ ZA PRAZMK OBČINE SLOVENJ GRADEC • ZA PRAZNIK OBČINE SLC • ZA PRAZNIK OB PRAZNIKU OBČINE SLOVENJ GRADEC - 4. JUNIJU -ČESTITAMO IN POZDRAVLJAMO SPLOŠNA BOLNICA SLOVENJ GRADEC želimo novilh dosežkov in čestitami niku občine Slovenj Gra s- Gozda* lesna GRADBENO PODJETJE Slovenj Gradec Vsem delovnim ljudem občine Slovenj Gradec čestita za občinski praznik kolektiv Gradbenega podjetja Slovenj Gradec. Izvajamo kvalitetno in solidno ter po konkurenčnih cenah poleg gradbenih še naslednja obrtniška dela: — instalacijska — vodovod — toplovod — stavbno mizarska; — kleparska; — keramičarska — umetni kamen. Za cenjena naročila se priporoča Kolektiv GP Slovenj Gradec blažinjeneiga pohištva wva ma \ Gradec prroizvaja: vse vrste oblaziii JUMBO vzme avtomobilske! hladen mehek| boneil vzmetei Zahtevajte naše pro Informacije na tel. (0 alnah. mmmmmmmmmmmmmmmmmmKstmmmm—mamm mmKmmmmmmmmmmmmg FELJTON Začeli so se vdajati in 14. ter 15. maja seje vdalo okoli 100.000 Nemcev, četnikov in ustašev. Njihov beg v Avstrijo, pod okrilje - kakor so mislili -angleških enot, se je končal brezuspešno pet minut pred dvanajsto. ZADNJE POVELJE GENERALA LEHRA ,,Dobro ste opravili nalogo," je dejal nekega junijskega dne leta 1941 Adlof Hitler svojemu gneralu' Aleksandru von Lehru. General je poveljeval nemškim letalskim silam, ki so 6. aprila 1941 na izjemno barbarski način napadli Beograd in pobili na sto trne. nedolžnih ljudi, Štiri leta kasneje je proslavljeni nemški general moral v mali slovenski vasi pristati na brezpogojno kapitulacijo vseh enot, ki so bile pod njegovim poveljstvom. Zadnje povelje je generaloberst Aleksander von Lehr izrekel v Topolščici, v štabu Četrte operativne cone. Ivan Dolničar, sedaj general-polkovnik letalstva, je bil tedaj komisar 14. divizije. Mnogo let kasneje se je takole spominjal tistih dogodkov: „General Lehr je veljal za ,,specialista" za Balkan. Bilje eden tistih nemških generalov, ki so sodili v najožji krog Hitlerjevih izbrancev. Svojo vrlino „specialista" za Balkan je dokazal med drugim z vodenjem številnih ofenziv proti partizanom na ozemlju Jugoslavije, ki so vse imele samo en cilj: enkrat za vselej opraviti s partizanskimi enotami. Tej nalogi niso bili kos in ves trud je bil zaman. Maja 1945 je von Lehr z ostanki svojih čet, ki so štiri leta ropale in ubijale pri nas, bežal pred pritiskom jugoslovanske armade proti Avstriji. Nemci in kvislingi, ki so se umikali s svojimi gospodaiji, so imeli maja 1945 samo eno • še dolgo potem, ko ]e 7. maja 1945 nacistična Nemčija že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja forme, ki smo jih nosili, pa tudi dejstvo, da sovražnik ni bil Več tako pozoren. Zvečer 8. maja smo naposled ujeli dele obeh brigad. Ukazal sem, da se takoj pripravijo za pohod proti Ljubljani in že čez nekaj ur sta bili brigadi nared. Samo nekaj minut predno sem izdal povelje za marš, smo dobili iz Glavnega štaba Slovenije telegram: „Brigadi Slavka Šlandra in Milana Zidanška se morata takoj premakniti na Koroško!" To je kajpak vse naše načrte obrnilo na glavo. Morali smo znova pretehtati, po kateri poti bomo najlažje in najhitreje prišli do cilja. Izbrali smo maršruto prek Savinjske doline, Solčave, Železne kaplje do Velikovca. Brigadi sta odšli na pot poznO zvečer 8. maja in se že 9. maja zjutraj po celo-nočnem maršu prek Menine planine spustili v Savinjsko dolino. Po kratkem oddihu na Radmiiju in pri Ljubnem smo kanili nadaljevati pot proti Solčavi. Toda predno sem ukazal, naj kolona nadaljuje pot, je pritekel kurir in sporočil, da se pomika proti Radmiiju kolona nemških vozil. Takoj sem ukazal enemu bataljonu, da nemški koloni preseka pot Nemcem ni bilo do boja. Dvajset avtomobilov, tovornjakov in osebnih, se je predalo ne da bi padel en sam strel. Zvedeli smo, da je bila to ena izmed bočnih zaščitne glavnine nemških sil pod poveljstvom generala von Lehra, ki so se umikali na črti Celje-Slovenj Gradec-Dravograd. Koloni, ki smo jo zajeli brez boja. je poveljeval nemški major. Povedal mi je, daje štab generala Lehra severno od Celja, v Braslovčah in, da se kanijo Nemci čimprej prebiti prek avstrijsko-jugoslovanske meje do najbližjih angleških m ameriških sil. ■V tistem trenutku nisem imel zveze s štaBom divizije, razen tega pa nisem vedel, kje so naše najbližje enote in, ali so ceste, ki peljejo do meje, že zasedene. Če so, potem se von Lehr ne bo mogel urpakniti, toda, če niso - potem lahko uide v zadnjem trenutku! Vedel sem, da moramo za vsako ceno zaustaviti umik nemških enot. Da bi jih v boju premagali, o tem kajpak ni bilo niti govora, saj smo imeli na voljo le dve brigadi, Nemcev pa je bilo, kot je povedal nemški major, na tisoče! željo: umakniti se čimprej iz Jugoslavije in predati Angležem ali Amerikancem. Ta načrt je preprečil vdor naših enot na Štajersko in Koroško. Med temi enotami so bile' tudi brigade 14. slovenske divizije. Od začetka 1944 pa do maja 1945 je 14. divizija bila težke boje na najsevernejšem delu Jugoslavije, na Štajerskem in Koroškem. Konec aprila 1945 je štab Četrte operativne cone Slovenije ukazal 14. diviziji, da začne napadati nemške enote na Koroškem, z dvema brigadama pa nadaljuje prepade na komunikacije Zidani most-Ljubljana ter prepreči rušenje rudarskih naprav v Trbovljah, Zagoiju in Hrastniku. Prve dni maja so tri brigade 14. divizije v sodelovanju s koroškimi partizani začele premik proti Koroški. Nekako istočasno, ko sta se Šesta in Enajsta brigada spopadali z Nemci pri Trbovljah in Zagorju, je prišlo povelje, da morata nastopiti proti Ljubljani. Kot komisar divizije sem dobil nalogo, da popeljem Šesto in Enajsto brigado proti Ljubljani, medtem ko je ostali del štaba divizije vodil Prvo, Drugo in Trinajsto brigado proti Koroški. Tedaj sem bil že na Štajerskem, brigadi pa sta se bojevali pri Trbovljah in Zagoiju. Moral sem se torej zelo na hitro prebiti prek ozemlja, ki so ga še vedno držali Nemci. Pot nas je vodila prek cest, ki so bile polne sovražnikov. Imel sem močno spremstvo, kije bilo sposobno, da si, če bi bilo trej?a, utre pot tudi s silo. Potovali smo nepretrgoma dva dni in eno noč - na konju in peš. Pogosto srno prečkali ceste, polne nemških vojakov in oklopnih vozil, kar podnevi, ker je bila vsaka minuta dragocena. Pri tem so. nam pomagale deloma nemške uni- . ■ ■■ mtmmmmmmmam ■■■■H Tovarna usnja Slovenj Gradec TOZD UTEKS TOZDNTU vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku občine SLOVENJ GRADEC ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Kmetijska zadruga Slovenj Gradec Za občinski praznik iskreno čestitamo in želimo novih delovnih uspehov! W Tovarna mtril, Slovenj Gradec SLOVENIJALES TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC Francetova 16 Smo proizvajalci šolskega in pisarniškega pribora iz lesa in plastike, lesne galanterije, meril ter kovinskih izdelkov. Kvaliteto naših izdelkov lahko spoznate pod našim zaščitnim znakom ..Triso" zdravstveni dom TOZD SLOVENJ GRADEC čestita vsem občanom ob prazniku! Prevent Industrija delovnih zaščitnih sredstev Slovenj Gradec želi občanom novih delovnih dosežkov in čestita ob prazniku občine Slovenj Gradec! j Delavska univerza i -I Slovenj Gradec ■ ■ ■ ■ H ■ i Za praznik čestitamo občanom in delovnim ljudem ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H K prazniku občine Slovenj gradeč iskreno čestita vsem potrošnikom in občanom KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NAMA LJUBLJANA TOZD NAMA SLOVENJ GRADEC • SREČANJE V TOVARNI GORENJE ,_ _ >_ ___ • KLJUB PLAKATOM NI BILO PROSLAVE KDO JE KRIV? Sadove svojih celoletnih prizadevanj bodo Šaleški folkloristi prikazali občinstvu na številnih gostovanjih v bližnjih krajih, pa tudi v bolj oddaljenih. Nastopni program obsega sedem točk, ki se bodo zvrstile v uri in pol. Pripravili so belokranjski, gorenjski in štajerski splet, iz hrvaške so prevzeli slavonski splet, srbski plesi so zastopani z bunjevačkim spletom, predstavili pa bodo tudi del bosanske folklore in ljudske plese z bosansko-makedonske-bolgarske tromeje. V minuli sezoni so na novo osvojili bosansko kolo glamoč, vadili pa so že tudi srbske plese, poleg že obvladanih vojvodinskih, vendar za slednje niso našli sredstev za odrsko postavitev. V tem poletju si bodo priskrbeli nove noše v Srbiji, v šumadijskem področju. Zdaj imajo velenjski plesalci ljudskih plesov že 196 noš, ki so vredne 600.000 din. Folklorna skupina deluje tudi v smeri šolanja vaditeljskega kadra in pridobivanja čim množičnejšega zaledja. Skupino je potrebno nenehno pomlajevati, kajti dokler deluje samo z že obstoječimi člani, nima pravega temelja. V novem šolskem letu bodo zato ustanovili folklorne skupine na vseh velenjskih šolah. Trenerske kadre so si izšolali s pomočjo tečajev, ki jih prireja Republiška kulturno prosvetna zveza. Na takšen način postaja Šaleška folklorna skupina vse bolj notranje trdna, lažje pa se uveljavlja tudi navzven. Programsko propagandne nastope so že imeli v Šmartnem ob Paki, v Šoštanju, in v Velenju. V kratekm bodo gostovali tudi med brigadirji na Kozjanskem. Med prvomajskim prazno vanjem je bila Šaleška folklorna skupina gostja kulturno [ svetnega društva v Dolini pri Trstu, kjer so skupno z njimi ] proslavili praznik majnic. Za dan mladosti bodo nastopili v dopoldanskem delu proslave na velenjskem kotalkališču, zvečer pa v kluturnem domu. Jutri se bodo udeležili tudi j Kmečke ohceti v Ljubljani, v začetku avgusta pa so povabili Koroški Slovenci na vsakoletni slovenski kulturni I teden na Dunaj. Trdne vezi jih družijo s folkloristi iz Vrnjačke Banje in iz Subotice. Letos se bo ta trojica sešla v Subotici [ ; Šaleška folklorna skupina je gostovala že v Italiji, na Poljskem, j v Franciji in v Belgiji. Strokovni vodja skupine je Milan Trampuž, pomaga pamti tudi njegova žena Neva, tamburaše vodi upokojenec Viktor Hladin, glasbeno in pevsko vodstvo je prevzela Babi Končan, imajo pa tudi odličnega organizatorja Janeza Kraševcainj tajnika Vita Pocajta. Pri izbiri noš jim svetujejo v etnografskem in narodopisnem muzeju v Ljubljani, s čimer se poskušajo čim bolj približati I avtentičnim ljudskim plesom. Najpomembnejša značilnost šaleških folkloristov je, da stremijo k množičnosti članstva in j k odprtosti tudi izven občinskih meja. ■■■■■■■■■■■■■ni OBVESTILO Ker se je začel intenzivni odkop premoga na območju vasi Družmirje in se morajo zaradi tega prebivalci Družmirja počasi izseljevati, obveščamo občane, ki imajo namen prodati stanovanjske hiše, ki jih imajo na območju občine Velenje, . da lahko o tem obvestijo. Rudnik lignita Velenje. Tisti, ki f proda stanovanjsko hišo rudarskemu ogrožencu, je po občin- • skem odloku prost plačila prometnega davka, seveda le do višine vrednosti objekta, ki ga je ogroženec prodal rudniku. RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT TOZD Rudnik ignita Velenje ■ » *H>HMMMIMt ! PLAKETE MLADIM DELAVCEM V dvorani, med gledalci je bila tudi Vida Bizjak iz Le tuša, I je bila rojena na dan mladosti pred 22 leti. Za darilo ji Tof-Tone Fornezzi, ki je med vodenjem kviza stresel tu marsikatero šalo, izročil kolecijo kozmetičnih izdelki „Iris". Sledila je še razglasitev rezultatov športnih srečanj. V skupni razvrstitvi so zmagali gostitelji. Zbrali so 33 točk in zasluženo osvojili pokal. Drugi je bil Sever (27), 3. Muta (19), 4. Elrad (16), 5. Lesna (5) in zadnji tekmovalci Fecra s tremi točkami. Po končanem tekmovalnem delu prireditve so mladi delav iz šestih podjetij Gorenja z zanimanjem obkrožili barvne t levizoije in spremljali predajo štafetne palice tovarišu Tit Njihove želje so bile enake željam milijonom Jugoslovanoi da bi še dolgo vodil našo državo! Prišel je čas slovesa. Oblj bili so si, da bodo še bolj okrepili prijateljstvo, ki so ga dveh dneh navezali ter se razšli s pesmijo „Oj drugovi je va žao..." Že nekaj dni pred 25. majem je občinska konferenca ZMS Velenje vabila prek plakatov na sklepno prireditev v počastitev dneva mladosti. Na plakatih — po Velenju so viseli še v torek, ko smo zapisali te vrstice — je bilo tudi napisano, da bo ob 16. uri „športno srečanje med JNA in velenjsko mladino v rokometu", ob 17. uri pa sprejem v zvezo mladine. Priznana trinajstim samoupravljalcem je podelil sindikalne organizacije Gorenje - TGO Velenje Cimperc. Mladi delavci združenih industrijskih podjetij Gorenje so sklenili, da bodo odslej vsako leto podeljevali ob dnevu mladosti posebna priznanja najboljšim mladim samoupravljalcem. Prvo srečanje -potekala bodo pod geslom „Dan mladosti - dan Gorenja" — je bilo v Velenju. Že v petek so se v tovarni Gorenje Velenje zbrali mladi delavci in športniki Se ve rja iz Subotice, Mute, Fecra in Slovenj Gradca, Lesne iz Šoštanja, Elrada iz Gornje Radgone in tovarne gospodinjske opreme iz Velenja. S svečane otvoritve so poslali pozdravno pismo tovari- šu Titu, v katerem so mu obljubili, da bodo odločno branili vse, kar je bilo priborjeno v revoluciji. Takoj zatem so se začela športna tekmovanja v malem nogometu, streljanju, šahu, namiznem tenisu in rokometu. Zvečer istega dne so se vsi skupaj zbrali na kulturno-zabavni prireditvi v tovarniških prostorih, ki jo je skupaj z uredništvom „Antena" iz Ljubljane organizirala konferenca ZM velenjskega Gorenja. Ob tej priložnosti so prvič podelili plakete za dosežene uspehe. Prejeli so jih naslednji mladi samoupravljalci: Jernej Videm-šek, Milena Novak, Jože Grilc, Marija Hribernik, Dragica Vrabič, Jožica Golob (vsi TGO Velenje), Nedžad Džambazov, Milan Višnjič (Gorenje-Sever), Štefan Gril, Janko Grešnik (Go- renje-Muta), Drago Pečnik (Gorenje—Fecro), Milan Bric-man (Gorenje-Lesna) in Viktor Zemljič (Gorenje-Elrad). S slovesnosti so poslali tudi brzojavko generalnemu direktorju Ivanu Atelšku z željo, da bi čimprej okreval. - Po končanih športnih tekmovanjih so se mladi delavci iz petih podjetij velike družine Gorenje (predstavnik Fecra ni sodeloval) preizkusili še v kvizu „Kaj veš o združenem podjetju Gorenje?". Vsak tekmovalec je moral odgovoriti na štiri vprašanja, ki so štela po eno točko. Tekmovalka Lesne iz Šoštanja je brez muke zbrala štiri točke in za nagrado dobila mesoreznico. Predstavnika TGO Velenje in Seveija pa sta morala vleči še dodatna vprašanja, ker sta zbrala vsak po tri točke. Več sreče je imela domačinka, ki je za drugo mesto prejela mikser, mladi delavec iz Seveija si je prislužil havbo, četrto in peto mesto pa sta osvojila tekmovalca iz Mute oziroma Elrada in odnesla domov kot spomina na prvo srečanje mladih samoupravljalcev stenski tehtnici. Lep sončen dan nas je pritegnil na kotalkališče. Seveda imajo za to precejšnjo zaslugo plakati. Vendar vso. Želeli smo skupaj z mladimi doživeti trenutek sreče, ko bodo na rojstni dan njihovega in našega maršala tudi uradno postali mladinci. Žal. Večina sedmošolcev se letošnjega dneva mladosti ne bo nikoli tako veselo spominjala, kot njihovi predhodniki. Zastonj so prišli na kotalikališče in čakali, da se bo proslava začela. Športnega srečanja ob 16. uri ni bilo. Tudi proslava se ni začela ob napovedanem času. Čakali so in upali, vendar zaman. Proslava je odpadla. Razočarani so odšli domov, čeprav so plakati vabili. In morda vabijo ponekod še danes. Na sprejem v zvezo mladine so čakali tudi učenci v Šmartnem ob Paki. Po nje bi bil moral priti avtobus, vendar ga ni bilo. Eno uro so stali pred šolo v prepričanju, da bo prišel. Odšli so domov brez izkaznic. In če so že upravičeni razlogi, da proslave ni bilo, se vprašujemo, zakaj nikogar ni bilo na kotalk ališču ob 17. uri, da bi učencem sporočil, da letos ne bodo sprejeti med mladince za Titov rojstni dan. Kdo je kriv? ... ■HMHHMHBHHHHHHnHMI Zmagovalki v kvizu Katarini Piskar iz Plešivca je univerzalni rezalni stroj izročil predsednik mladinske organizacije v TGO Miro Travner. PESTER PROGRAM ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE