STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXX marec 1983 št. 3 Iz ljubljanskega Interiera Stolu se kvalitetno delo izplača Najprej poglejmo, kako smo poslovali v lanskem letu. Prodajata je bilo težko, ker ni bilo dovolj vseh prodajnih elementov. Zlasti je primanjkovalo pisarniških miz in omar. Pomanjkanje smo reševali na različne načine, predvsem pa z dobavami od drugih proizvajalcev opreme. Ta ukrep je bil nujen, saj bi naši stalni kupci in tisti novi, ki zaidejo k nam, vse redkeje prihajali v našo, s Stolovtiimi izdelki slabo založeno trgovino. Pri tem se zavedamo, da je pomanjkanje miz, omar, stolov itd. posledica zaostrenih gospodarskih razmer in večjega izvoza. Kljub temu ne moremo in ne smemo biti zadovoljni s to ugotovitvijo, ampak si moramo prizadevati na vse načine, da bo naša trgovina dobro založena in da bomo dosegli dober promet. V tej luči smo analizirali rezultate za leto 1982. Dosežen promet v višini 85,7 milijona dinarjev ni dosegel načrtovane višine 110 milijonov dinarjev zaradi že prej omenjenih vzrokov. Najnižji doseg plana smo zabeležili pri grosistični prodaji s 70 odst., medtem ko smo maloprodajo povečali glede na plan za 8 odst. in tako imenovane inženirske posle (poleg prodaje naših izdelkov kompletiranje ponudbe z raznimi dobavitelji) za 45 odst., v višini 13 miliiijionov din. Analiza nam pokaže, da nam ta zadnja vrsta realizacije v strukturi našega prometa narašča. Tako kot celotno gospodarstvo, se moramo tudi mi v naši trgovini v sklopu politike temeljne in delovne organizacije prilagajati tržnim razmeram. Če lahko rečemo, je naša specialnost opremljanje poslovnih prostorov bank, turističnih poslovalnic itd. Pri teh delih je potrebno poleg nudenja stola in' mize nuditi tudi izvedbo ureditve celotnega prostora, za kar je potrebno precej znanja, iznajdljivosti ter poslovnosti. K tem poslom spada tudi intenzivno povezovanje s kooperanti, ki so doslej naša zaupanja kot organizatorjev in zaupanja naših strank v celoti izpolnili. Ker o njih,doslej nismo pikali, naj jih v znak priznanja predstavimo. To so predvsem tov. Andrej Šenk, Matjaž Berlač in Franc Blaž. Ravno tako uspešno sodelujemo s tov. Brankom Brosem, arhitektom iz Kompasa. Doslej smo z njegovim sodelovanjem uspešno opremili nekaj Kompasovih poslovalnic. To so poslovalnice v Poreču, Splitu, Kranju, Vodicah pri Ši- beniku ter na Rabu. Uspešno delo in njegova kvaliteta ima svoj pozitiven odraz tudi na obiskovalce Kompasovih poslovalnic. Tako smo v januarju prejeli zelo pohvalno pismo iz Turist Biroja Rab. Pismo govori o zadovoljstvu delavcev Kompasove poslovalnice nad hitrostjo in kvaliteto opreme ter o želji oziroma prošnji Turist Biroja Rab, da bi Stol opremil tudi njihove prostore. Pismo smo omenili zato, ker na prisrčen in posloven način daje priznanje tako delavcem Interiera kot celotnemu Stolu. Mnenja smo, da moramo v letu 1983, ki bo še težje od preteklega, pospešeno nadaljevati s posli inženiringa in preko njih razširiti mrežo naših kooperantov in sodelavcev. Sonja Zorn ZA PRETEKLO ZIMO SMO LEP ČAS TRDILI, DA BO MINILA BREZ SNEGA. TUDI SICER SNEG NI DOLGO LEŽAL, VENDAR JE BILA SMUČARSKA SEZONA VSAJ NEKAJ ČASA ZELO DOBRA. ČEPRAV SMO ŽE V ZGODNJI POMLADI, SE BOMO TISTI, KI SMO Sl OGLEDALI STOLOV TEK NA SMUČEH NA POLJU MED MOSTAMI IN KRIŽEM, RADI SPOMNILI ZASNEŽENE POLJANE Z RAVNO PRAVŠNJIM SNEGOM ZA TOVRSTNI ŠPORT, GRUČO STOLOVCEV, KI SO SE PRIŠLI »POMERIT« KDO BO HITREJŠI IN NATANČNEGA MERJENJA ČASA, KI JE BILO SKORAJ TAKO TOČNO, KOT NA VELIKIH TEKMAH. DRUGIM PA TE MISLI TUDI NE BODO ODVEČ. POSEBNO PRIJETNO JE BILO SPOZNANJE, DA SE ZA SMUČANJE NE MENIJO SAMO MLAJŠI LJUDJE. PREGRADA MED RAZLIČNO STAROSTJO SMUČARJEV JE ODSTRANJENA, PRAV TAKO TUDI OBČUTEK, DA MORA BITI STAREJŠIM SMUČARJEM ŽE KAR PO NAVADI NERODNO, DA SO Sl VZELI ČAS. KO SMO POSNELI TO SLIKO, SE STOLOV TEK ŠE NI ZAČEL. ZA PRIJETNIMI SMUČARKAMI PA SE NI OZRLO SAMO OKO NAŠE KAMERE. Skupno delo in skupno reševanje žgočih problemov na samoupravni osnovi so porok za trdnejšo socialno varnost zaposlenih tudi v prihodnje Naloge, ki smo si jih v 1982. letu zastavili, so bile zahtevne, vendar smo z aktivnostjo vseh delavcev, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstvene strukture ter z njihovim znanjem dobro uresničili letni načrt. Poslovanje je bilo moteno in nenormalno, vendar smo glede na splošne gospodarske pogoje v državi in svetu, zlasti pa glede položaja lesne dejavnosti, z rezultati lahko zelo zadovoljni. Splošno tržno stanje in ekonomski položaj OZD s krepitvijo inflacije povečuje negotovost poslovanja. Zavedajoč se dejstva, da nam nihče ni in ne bo nič poklonil, smo v preteklosti pravilno usmerili naše proizvodne potenciale, kar je zelo pomembno tudi za leto 1983. Pestra družbenopolitična dejavnost in dejavnost samoupravnih organov se je kazala v aktivnem prizadevanju pri snovanju letnega načrta, pri ukrepih za delovanje v zaostrenih pogojih gospodarjenja in tekočem spremljanju izvajanja letnega načrta. Poudarim naj, da smo imeli v 1982. letu naše kapacitete povsem zasedene. Dograjevali smo sistem prihodkovnih in dohodkovnih odnosov, da bi položaj delavcev v tozdih pri skupnem proizvodu bil pravičnejši, da bi kar najbolj racionalno uporabili vse proizvodne zmogljivosti tozdov, da bi povečali proizvodnjo in da bi zagotovili skupno skrb delavcev v posameznih tozdih za skupni proizvod. V 1982. letu smo po treh letih intenzivnega dela uspeli uvesti nov sistem nagrajevanja, ki vrednoti delo in naloge, in spodbuja delo po normi. Sistem nagrajevanja moramo tudi v prihodnje dograjevati, kajti to je temelj za motiviranje boljšega dela, ki je še kako potrebno. Proizvodne programe smo uspešno usklajevali glede na proizvodne možnosti in tržne pogoje ter zahteve kupcev. Poslovna politika je še vedno, da proizvajamo za znanega kupca. Vsi Interieri so v 1982. letu krili svoje stroške, delavci v prodaji pa so mnogo bolje kot prejšnja leta usklajevali medsebojno delo, obveščali pripravo proizvodnje o naročilih, o dobavnih rokih in drugih željah ter potrebah kupcev. Že dolgo niso bili delavci prodaje tako angažirani kot v letu 1982. Seveda želimo, da v 1983. letu s tako angažiranostjo nadaljujejo, saj je v sedanjem trenutku še kako potrebna. Fizični obseg proizvodnje je manjši za 1,5 odst. kot 1981. leta, produktivnost dela pa se je povečala za 2 odst. Izvozili smo za 6,5 mio $ naše proizvodnje oz. fco Jugomeja 7 odst. manj. To pomeni, da smo izvoz predvsem na konvertibilno področje povečali kar za 23 odst. Seveda pa z izvozom še ne moremo biti zadovoljni, kajti 4000 $ izvoza na zaposlenega je še vedno premalo. Dohodek kot najpomembnejša družbena kategorija, za katero si delavci najbolj Ugotovitev celotnega prihodka ter začasna razporeditev dohodka in čistega dohodka za obdobje I.—XII. 1982 (v 000 din) DO »STOL« Doseženo L—XII. 1981 Planirano L—XII. 1982 /Doseženo L—XII. 1982 Indeks dos. 82 dos. 82 dos. 81 plan. 82 CELOTNI PRIHODEK 1.996.694 2.539.960 2.556.730 128 101 — prihod, na dom. trgu — prihod, na tuj. trgu in ust. iz skup. pr. 17.359 " 31.803 183 na tujem trgu 134.862 — 255.750 190 — — prihod, v okviru OZD — prihod, dos. s prod. bi. 914.241 1.007.523 110 mat. in odpadkov — prihod, od razpor. 812.154 1.079.903 133 svobodne menjave dela 56.222 — 75.842 135 — — ostali prihodki 62.126 — 105.909 170 — PORABLJENA SREDSTVA 1.535.845 1.972.110 1.965.769 128 100 — materialni stroški 1.506.736 1.933.680 1.923.834 128 99 — amort. po pred. m. st. 29.109 38.430 41.955 144 109 DOSEŽENI DOHODEK 461.119 567.850 590.961 128 104 — skupni dohdek 6.178 2.000 6.293 102 315 DOH. ZA RAZPORED. 454.941 565.850 584.668 129 103 — amort. nad. pred. st. 23.786 21.660 16.864 71 78 — za DSODSP 56.367 74.270 77.642 138 105 — prispevki SIS 44.553 53.540 54.996 123 103 — davki, prispevki, plač. 42.144 49.400 58.589 139 119 ČISTI DOHODEK 288.091 366.980 376.577 131 103 — za osebne dohodke 246.585 299.460 320.229 130 107 — za stan. gradnjo 7.857 12.553 11.730 149 93 — za skupno porabo 18.502 25.570 22.083 119 86 — za poslovni sklad 5.689 16.658 9.652 170 58 angažirani 5.689 16.658 9.652 170 58 za lastni razvoj — — — — — — za rezerve 9.459 12.759 12.883 136 101 PRIMERLJIVI DOHODEK 435.273 546.190 574.097 132 105 OBVESTILO SODELAVCEM! Ob pripravi načrta za posamezno številko Glasila skušamo poseči v tisti del mesečnega delovnega dogajanja v Stolu, ki je najbolj pomemben in za delavca najbolj koristen in zanimiv. Ta načrt seveda vsebuje sestavke, ki jih pripravljajo posamezni delavci. Sestavki se sestoje iz časovno točno opredeljenih in drugih, ki časovno niso tako določeni. Ne za prvoomenjene sestavke, ne za druge, ne moremo nikoli točno reči, da bodo napisani. Zaradi tega načrtujemo nekoliko večji skupni obseg, da je končna velikost natisnjene številke v običajnem obsegu. Že večkrat smo omenili in moramo še enkrat, da nam kak mesec odpade veliko več naročenih prispevkov, kot drugi mesec. Dogaja se, da nekateri sestavki zaradi omenjenih vzrokov niso takoj objavljeni, zagotovo pa so objavljeni takoj, ko je mogoče. Sodelavce o tem še enkrat obveščamo in prosimo za razumevanje. Drugače se v teh pogojih dela ne da urejevati. Uredništvo KAZALCI POSLOVANJA DO »STOL« Doseženo 1.—XII. Planirano Doseženo Indeksi I.—XII. I —XII. dos. 82 dos. 82 1981 1982 1982 dos. 81 pl. 82 1. Dohodek na delavca (v din) 283.238 347.947 373.317 132 107 2. Čisti dohodek na delavca (v din) 176.960 224.865 237.888 134 106 3. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 8,44 9,00 6,67 79 74 4. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom (v %>) 13,51 13,92 10,46 77 75 5. Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca mesečno povprečje (v din) 13.971 17.237 18.638 133 108 6. Izločanje iz dohodka na delavca (v din) 53.254 63.076 71.753 135 114 7. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v °/o) 130 129 130 100 101 Specifikacija prispevkov SIS iz dohodka I,— -XII. 1982/1981 (vrednost v din, brez par) DO »STOL« Doseženo I,—XII. Doseženo I,—XII. Indeks dos. 82 1981 1982 dos. 81 Prispevki iz dohodka izobraževalni SIS 6.625.437 8.411.139 127 Prispevki iz dohodka SIS znanosti in kulture 1.761.493 2.949.815 167 Prispevki iz dohodka stanovanjski SIS 3.986.556 5.174.773 130 Prispevki iz dohodka SIS zdravstva 23.409.710 27.563.778 118 Prispevki iz dohodka SIS socialnega varstva 53.265 22.592 42 Prispevki iz dohodka za starostno zavarovanje kmetov 1.281.501 1.463.097 114 Prispevki iz dohodka za invalidsko pokojninsko zavarovanje 6.886.606 8.695.643 126 Prispevki iz dohodka za zaposlovanje in socialno varnost delavcev 550.709 712.808 129 SKUPAJ: 44.555.277 54.993.645 123 prizadevamo, je dosežena s 590 mio din, V 1983. letu ostaja naša pomembna kar je 4 odst. nad planom (567 mio din), vendar moramo pri tem upoštevati, da v bilanci prikazujemo ca. 17 mio din pospešene amortizacije za osnovna sredstva, ki nimajo knjižne vrednosti, vendar še obratujejo, kar nismo planirali v dohodku, temveč v stroških. Osebni dohodki so porastli za 33 odst. In znašajo z nadurami 12.919 din, ter smo v »Unilesu« za »Novolesom« (13.344 din), Meblom (13.064 din), pred Marlesom (12.002 din) in Javorom (12.433 din). V odnosu na sorodna podjetja so povprečni OD v DO Stol v 1982. letu hitreje rastli kot v 1981. letu V strukturi dohodka predstavljajo bruto OD ca. 54 odst. naloga v dograjevanju samoupravnega sistema, v večji skrbi za zmanjšanje stroškov proizvodnje, v skrbi za boljšo kvaliteto, za boljše organiziranje proizvodnega procesa, za boljši izkoristek delovnega časa in za primerno širok proizvodni program. Še vedno moramo biti pretežno usmerjeni za znanega kupca, čeprav bomo v 1983. letu proizvajali vrsto naših proizvodov tudi na zalogo. Plan za 1983. leto je napet in ga bomo lahko uresničili le z aktivnostjo vsakega posameznika in vseh skupaj. V prvih mesecih prodaja naših proizvodov ne teče po planu saj zaostajamo na domačem trgu za ca. 10 odst., prav tako pa tudi v izvozu za ca. 40 odst. V izvozu nam nekateri kupci rok odpreme podaljšujejo glede na pogoje in možnosti plasmaja naših proizvodov, zlasti v ZDA. Glede na močan pritisk kupcev in posrednikov za znižanje cen ca. 7 odst., za toliko, za kolikor je država povečala cari-(Nadaljevanje na 4. strani) DELOVNI PRIZOR IZ STROJNE MIZAR-NE V TOZDU 1. V BRUSILNICI DELA JOŽE RESNIK. ZADOVOLJEN JE, ČE SO REZILA OSTRA IN DELAVCI NA STROJIH LAHKO DELAJO. ZA DOBRO OSTRENJE NAJRAZLIČNEJŠIH REZIL PA JE POTREBNO VELIKO ZNANJA. JOŽE GA JE PRIDOBIL Z DOLGOLETNO PRAKSO. ČLOVEK BI MISLIL, DA SO Z UVEDBO SODOBNE TEHNOLOGIJE ODPADLA SKORAJ VSA ROČNA DELA. PA ŠE ZDALEČ NI TAKO. V TEHNOLOŠKEM POSTOPKU PRIHAJA DO RAZLIČNIH PROBLEMOV. VZROK ZANJE JE SLABŠI MATERIAL, DELOVNE PRIPRAVE, ŠE NAJVEČKRAT PA ČLOVEK, KI HOČE DELO PREHITRO OPRAVITI ALI S PREMAJHNO PAZLJIVOSTJO. NA SLIKI VIDIMO POPRAVLJANJE ZADNJE NOGE ZA STOL THONET. V RAZKLANO MESTO JE TREBA VNESTI LEPILO IN ODSTOPLJENO TRSKO PONOVNO SPOJITI Z NOGO. (Nadaljevanje s 3. strani) PRIMERJAVA REZULTATOV GOSPODARJENJA V POSAMEZNI TEMELJNI ORGANIZACIJI Z DRUGIMI TOZDI ISTIH ALI SORODNIH DEJAVNOSTI OZ. S TISTIMI TOZDI, S KATERIMI JE DOHODKOVNO POVEZANA (v din oz. v %>) DO »STOL« Dohodek na delavca Dohodek v s pop. upor. primerjavi posl. sred. Akumulacija v primerjavi z doh. OD por. in sred. za skup. na del. - med. pop. 1980 1981 I,—-IX. 1982 1980 1981 I,—IX. 1982 1980 1981 I.—IX. 1982 1980 1981 L—IX. 1982 Pop. podsk. v SFRJ 202.458 245.422 — 39,1 36,4 — 11,0 11,7 — 10.104 11.983 — Popr. podskup. v SRS 277.662 338.339 281.914 50,0 44,9 29,0 12,2 16,1 12,4 13.273 15.507 17.551 SOZD UNILES PROIZVODNE DO 305.985 387.100 320.990 53,0 37,9 24,3 14,7 15,0 14,8 13.942 16.475 18.381 STOL 260.425 293.520 266.293 46,9 39,9 26,7 5,9 3,3 5,6 13.319 14.475 17.945 MARLES 288.501 359.500 331.210 39,9 41,9 28,8 15,6 11,3 12,8 13.543 14.900 17.659 MEBLO 344.003 420.230 329.509 29,8 25,1 15,8 11,6 13,3 10,5 14.457 17.325 18.906 JAVOR 323.9)22 390.200 317.535 50,4 41,7 25,0 23,4 13,0 8,7 13.895 16.267 18.771 NOVOLES 319.514 416.800 314.433 59,1 52,4 30,2 20,8 23,8 23,1 14.296 17.900 17.953 Opomba: Podskupina 012310 — Proizvodnja lesenega pohištva (316 TOZD v SFRJ in 101 TOZD V SRS) no, ker smo 1982. leta prekoračili dogovorjeno vsoto izvoza. Za pridobivanje zunanjih tržišč vodimo številne aktivnosti na trgih, kjer še nismo dovolj prisotni, prav tako pa smo v Irak poslali več ponudb za opremljanje številnih objektov, ki se tam gradijo. Na domačem trgu smo izdelali ponudb za vrednost preko 350 mio din. Definitivno pa še ni podpisanih pogodb, ker je na investicijskem področju kontrola zlasti pri zagotavljanju sredstev mnogo večja, kot je bila v prejšnjem obdobju. Ne glede na težave, ki bodo v 1983. letu, smo prepričani, da imamo izkušnje, saj že štiri leta poslujemo pod težkimi ekonomskimi pogoji (zakon, ki onemogoča nabavo naših proizvodov), pa vendarle smo sorazmerno uspešno izvajali sprejete letne načrte. V 1983. letu moramo izvajati sprejeti program ukrepov za normalno delovanje v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Tudi v bodoče mora biti poslovna politika odprta, usmerjena v izvozno usmerjene programe v investicije — zlasti v posodobitev proizvodnje. Tudi v naprej moramo negovati kritiko, ki gradi in pomaga odpravljati pomanjkljivosti in napake. 1983. leto bo težko, toda prepričan sem, da bomo z voljo in delavnostjo ter strpnostjo uspešno reševali probleme, tako kot smo jih do sedaj. Vinko Gobec KADROVSKE SPREMEMBE ZA MESEC FEBRUAR 1983 Delovno razmerje so sklenili: V TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO ZVER Francka, NK delavka, PE 8 ŠUŠTAR Marko, KV poh. mizar, PE 8, iz JLA TUŠEK Igor, NK delavec, PE 7, iz JLA V TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO KLEMEN Mirko, NK delavec, iz JLA V TOZDU KOVINSKO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO DACAR Jože, KV avtoklepar, PE 3, iz JLA V TOZDU PRODAJA BRATIČ Gordan, gimn. maturant, In-terier Sarajevo V SKUPNIH SLUŽBAH KAVČIČ Saša, ekonomski tehnik, fin. sektor KRAGELJ Emilija, predmetna učiteljica, kadr. sektor Delovno razmerje so prekinili: V TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO POLJANŠEK Franc, NK delavec, PE 7 OCEPEK Antonija, poenterka, PE 4, upokojena TOMŠIČ Veronika, PK delavka, PE 7, upokojena V TOZDU KOVINSKO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO BELEC Ana-Marlja, NK delavka, PE 5, upokojena HRAST Jožefa, PK delavka, PE 5, upokojena V TOZDU PLOSKOVNO IN KOSOVNO POHIŠTVO »SLOGA-« MOSTE REMIC Ivan, KV mizar, upokojen V TOZDU PRODAJA CERAR Anica, KV prodajalka, Interier Duplica Oddelek za delovna razmerja TALE ZLOŽLJIVI STOLČEK, ZNAN POD IMENOM »REX«, SE JE RODIL V STOLOVIH DELAVNICAH. V PETDESETIH LETIH GA JE OBLIKOVAL TAKRATNI VODJA NAŠEGA OBLIKOVALSKEGA TIMA, ARHITEKT NIKO KRALJ, ZDAJ ŽE DOLGA LETA PROFESOR NA LJUBLJANSKI »ARHITEKTURI«. SEVEDA PA JE BILA TISTA NJEGOVA PRVOTNA ZAMISEL ŠE PRECEJ DRUGAČNA IN MINILA SO LETA, PREDEN SO NAŠI OBLIKOVALCI IN MIZARJI STOL IZPOPOLNILI DO DANAŠNJIH OBLIK. LAHKO REČEMO, DA JE NAŠ »REX« OSVOJIL SLEHERNO CELINO SVETA, PONEKOD PA SO GA CELO SKOPIRALI IN GA ZDAJ SAMI IZDELUJEJO, KOT V ZADNJEM ČASU RUSI IN JAPONCI. NA SLIKI: VMESNA FAZA BRUŠENJA MED POVRŠINSKO OBDELAVO V MIZARNI. TEKST IN FOTO: FRANC STELE Letošnji gospodarski načrt Februarja so delavski sveti tozdov in svet skupnih služb sprejeli gospodarski načrt za leto 1983. Letos smo nekoliko kasneje sprejeli plane predvsem zato, ker niso bili pravočasno poznani vsi pogoji gospodarjenja, predvsem pa razpolaganje z deviznimi sredstvi. Poleg tega bodo pogoji gospodarjenja v letu 1983 še ostrejši, kajti zakon o počasni prepovedi uporabe družbenih sredstev je že tri leta v veljavi in bo v veljavi tudi v letu 1983. Nadaljujejo se tudi težave pri nabavi lesnih tvoriv in reprodukcijskega materiala, kjer se bomo srečevali s problematiko zagotovitve konvertibilnih deviz za naše dobavitelje v reproverigi. Letos poteka tretje leto izvajanja srednjeročnega plana razvoja 1981 do 1985, zato si moramo še bolj prizadevati, da bomo zahtevane naloge uresničili. PLANIRANI EKONOMSKI s REZULTATI Izhodišča za plan proizvodnje in prodajo določata Samoupravni sporazum o temeljih plana DO Stol za obdobje od leta 1981 do 1985 in srednjeročni plan razvoja 1981—1985 posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Sedaj ko sta sprejeta sporazum o dohodkovnih odnosih med tozdi in sporazum o svobodni menjavi dela med tozdi in skupnimi siuž- V DO Stol predvidevamo 25-odstotno povečanje celotnega prihodka, enako rast pa naj bi imela tudi porabljena sredstva. Plan dohodka kot razlike med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi je din 366.130.000, kar predstavlja 25-odstotno povečanje, dohodek na zaposlenega pa naj bi se povečal za 23 odst. Predvidena rast mase osebnih dohodkov je 16 odst. Akumulacija z amortizacijo (40,2 mio din), sredstva rezerv (15,3 mio din) in minimalna amortizacija (80,6 mio din) je v letu 1983 predvidena v višini 136,1 mio dinarjev. INVESTICIJE Predlog investicijskega plana za leto 1983 zajema vlaganja v stroje in opremo v višini 38,4 mio din. Od tega naj bi znašala vrednost domačih strojev in opreme 23,6 mio din, uvoženih pa 14,8 mio din. Za potrebe investicijskega vzdrževanja pa naj bi porabili 12,0 mio din. Nabavo teh investicij naj bi pokrili z lastnimi sredstvi. Poleg tega imamo pripravljen investicijski elaborat za tozd 1, ki obsega: izdelavo novih sušilnic in obnovo obstoječih ter postavitev nove toplotne postaje, spremembo tehnologije v grobem rezu z avtomatskim transportom kosovnih odpadkov, drobljenje odpadkov, transport teh PLAN OSEBNIH DOHODKOV IN SKUPNE PORABE Masa osebnih dohodkov bo v letu 1983 v delovni organizaciji ob doseženi planirani realizaciji, dohodku, čistem dohodku in izvozu za 16 odst. večja kot v letu 1982. Ta masa osebnih dohodkov zadošča za vzdrževanje osebnih dohodkov na tisti višini, kot smo jo imeli novembra 1S32 ali januarja 1983. Ob doseganju planiranih rezultatov in planiranem povečanju števila zaposlenih bi torej povprečni neto OD na zaposlenega v delovni organizaciji v letu 1983 znašal 14.400 din neto mesečno, kar je za 13,4 odst. več kot v letu 1982, ko je znašal 12,703 din. V letu 1983 imamo za namen skupne porabe na razpolago 24.416.450 din, od tega smo po zaključnem računu za leto 1982 razporedili 22.083.000 din, iz preteklih let pa je za te namene na razpolago še 2.333.450 din. KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE Predvidevamo, da bomo v letu 1983 lažje zadostili potrebam proizvodnih tozdov po delavcih kot v preteklih letih, glede na to, da narašča število prošenj za sklenitev delovnega razmerja, poleg tega pa pričakujemo priliv učencev iz II. in III. stopnje usmerjenega izobraževanja. Še vedno pa bo kritično pridobivanje KV delavcev lesarskih poklicev. Na področju izobraževanja se v letu 1983 srečujemo s problematiko srednjega usmerjenega izobraževanja. Iz šol bo prišla zadnja generacija učencev poklicnih šol in prva generacija srednjega usmerjenega izobraževanja (skrajšani program). Zaradi tega bo potrebno uskladiti pravilnik o pripravništvu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in zakonom o delovnih razmerjih. Posebej bo treba na novo oblikovati pravilnik o izobraževanju, ker je obstoječi že zastarel. STANOVANJSKA IZGRADNJA v mio din 1982 1983 Indeks 83/82 Domači trg (bruto cene) Prihodki iz izvoza 816,0 314,0 973,3 485,0 119 154 SKUPAJ: 1.130,0 1.458,3 baml, bomo temu ustrezno dodali nekatere ekonomske kategorije in pokazatelje. Planirana bruto realizacija proizvodnih tozdov je 1.458,3 mio din, kar predstavlja glede na leto 1982 29 odst. povečanje. Na domačem trgu predvidevamo 973,3 mio din realizacije (po bruto cenah), to je 19-odstotno povečanje, planirani prihodki od izvoza pa so 485 mio din, to je 54 odst. več kot v letu 1982. Tako predvidevamo v izvoz prodati 33,3 odst. celotne proizvodnje, medtem ko smo v letu 1982 prodali v izvoz 27,8 odst. celotne proizvodnje. Plan konvertibilnega izvoza v letu 1983 znaša 6.962 tisoč US $, kar predstavlja 15-odstotno povečanje. Planirano povprečno število delavcev je 1602, kar pomeni na leto 1982 1 odst. povečanje. V delovni skupnosti skupnih služb ne predvidevamo povečanja števila zaposlenih. Celotni prihodek Porabljena sredstva DOHODEK — osebni dohodki v silos s filtrirnimi in dozirnimi napravami, ureditev površinske obdelave ter računalniško spremljanje proizvodnje. S to investicijo bomo poleg ostalih pogojev povečali izvozne možnosti in napravili velik korak naprej pri prihranku energije. Z investicijskimi deli naj bi pričeli v letošnjem letu, etapno pa naj bi jo dokončali v letu 1986. (v mio din) Ocena Plan Indeks 1982 1983 83/82 Razpisovanje in koriščenje sredstev za stanovanjsko Izgradnjo bo potekalo na enak način kot v letu 1982. Razmerja posameznih sredstev bodo določili pristojni samoupravni organi. PLAN DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V Delovni skupnosti je za leto 1983 predvidenih 30.420 tisoč din porabljenih sredstev, ki jih bodo temeljne organizacije pokrile v nastali višini. Planirani dohodek v višini 69.150 tisoč din bo Delovna skupnost dosegla z neposredno svobodno menjavo dela. V ta namen bo Delovna skupnost opravila za temeljne organizacije združenega dela 18.994.822 enot enostavnega dela. Eksterna realizacija, ki predstavlja prodajo računalniških storitev drugim, je planirana v višini 3.940 tisoč dinarjev. Janez Kanc 2.479,5 3.089,3 125 1.929,8 2.403,1 125 549,7 686,2 125 315,6 366,1 116 V STOLU SO DELAVCI, KI SO JIM DELOVNE SREDINE ZAUPALE SAMOUPRAVNO DELO. TOREJ SO TO NJIHOVI PREDSTAVNIKI, KI V TEM ČASU VODIJO SKUPNA PRIZADEVANJA ZA BOLJŠO UREDITEV NAŠEGA DELA IN ODNOSOV. PROSILI SMO JIH, DA VSAJ ENKRAT NA LETO SODELUJEJO V GLASILU. KAJ MOREMO NAPRAVITI, KER VABILA NISO VZELI ZARES. — DA JIH PROSIMO ŠE DRUGIČ, TRETJIČ ... UREDNIŠTVO Sklepi delavskega sveta A) Delavski svet delovne organizacije je na svoji 8. redni seji sprejel naslednje sklepe: 1. a) Sprejel je zapisnik 7. redne seje s pripombo, da se sklep na 6. strani dopolni: — s 1. 1. 1983 se cena toplega obroka poveča na 42 din, tako da vsak posameznik prispeva 5 din; ter doda še naslednji sklep: — Delavski svet delovne organizacije odobri plačilo malice za člane DS tozdov in DS DO ter člane inventurnih komisij. Sredstva za to se namenijo iz sklada skupne porabe. b) Dopolnitev oz. dodatno tolmačenje 9. člena sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih planov SOZD Uniles za obdobje 1981—1985 naj obravnavajo in sprejmejo tudi DS tozdov. 2. Sprejel je poročilo o delu tozda Prodaje oz. PE in Interierov za obdobje januar—september 1982. 3. 1. Sprejel je poročilo komisije o inventurah za leto 1982. 4. 1. Sprejel je poročilo in ugotovitve razpisne komisije, da se na razpis za individualnega poslovodnega organa ni prijavil nihče. 2. Do 27. 4. 1983 naj se glede na 1. točko tega sklepa ponovi razpis, kar naj opravi komisija, ki je bila že imenovana in je opravila prva dva razpisa. 5. Delavski svet delovne organizacije je za v. d. glavnega direktorja ponovno imenoval tov. Vinka Gobca. 6. DS DO je sprejel korigirana stališča 10 SK in stališča 00 ZK ter predlaga DS tozda 1 in tozda 5, da v tem smislu uskladita tudi svoja stališča. O odgovornosti posameznikov pa naj posamezni tozdi oz. skupne službe razpravljajo in sklepajo ob sprejemu zaključnih računov. 7. a) Sprejel je predlagane aktivnosti v zvezi s ponovitvijo referenduma za — samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij v združevanju dela in sredstev med tozdi v DO Stol; — o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih tozdov in skupnih služb v sestavi Stol Kamnik. b) Za izvedbo referenduma se ponovno potrdi že za prvi referendum imenovano volilno komisijo. 8. 1. Sprejel je poročilo požarne varnosti za leto 1982. 2. Podprl je aktivnosti, da se okrepi gasilska dejavnost ter sprejel sklep, da se s 1. !2. 1983 članom gasilskega društva plača za uro vaje znesek, kot je povprečna urna postavka v DO. 9. Sprejel je pobudo delavskega sveta tozda 1 in predlaga DS tozda 5, tozda 3 in svetu skupnih služb, da razpravljajo o predlogu tozda 1 o prenosu vratarske službe na DO Varnost, ter naj se na podlagi njihovih mnenj sprejme odločitev. 10. Za delegata v Skupščino Splošnega združenja lesarstva Slovenije je delavski svet DO izvolil Borisa švajgra, za njegovega namestnika pa tov. Jožeta Zu-pina. B) Na 9. redni seji delavskega sveta delovne organizacije pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Sprejel je pregled izvrševanja sklepov in zapisnik 8. redne seje. 2. Sprejel je poročilo o gospodarjenju v letu 1982 za delovno organizacijo in verificiral sklepe DS tozdov o sprejemu poročil o gospodarjenju v letu 1982 v tozdih. 3. Delavski svet je ugotovil, da so delavski sveti tozdov že sprejeli plane oz. gospodarske načrte za leto 1983, vsak za svoj tozd. DS DO pa je sprejel Predlog gospodarskega načrta za leto 1983 za DO Stol. 4. Delavski svet ugotavlja, da je ponovljen referendum, ki je bil dne 10. 3. 1983, uspel. 5. Verificiral je sklepe delavskih svetov tozdov, ki so bili sprejeti na predlog komisije za vrednotenje del in nalog. 6. Obravnaval in sprejel je naslednje sklepe: 1. Dnevnice znašajo: — cela dnevnica nad 12 ur — 652 din; — polovična dnevnica nad 8 do 12 ur — 357 din. 2. Stroški za prenočevanje se na podlagi računa povrnejo do višine —498 din. 3. Nadomestilo za uporabo zasebnega vozila v službene namene (kilometrina) znaša 8,60 din/km. Višine povračil stroškov iz točke 1., 2. in 3. se spreminjajo med letom na osnovi ŽE VELIKOKRAT SMO PISALI, ZAKAJ NAŠI DELAVCI SLABO ALI SPLOH NE SODELUJEJO V GLASILU. VSAKOKRAT SMO NAVEDLI VZROKE, PA NAJ SO BILI OPRAVIČLJIVI ALI NE. V ZADNJEM ČASU SMO SE POGOVARJALI Z NEKATERIMI NAŠIMI DELAVCI, KI BI NAJ NAPISALI PRISPEVKE ZA NAŠ ČASOPIS. NEKATERI SO TO DELO SPREJELI, DRUGI PA SO GA ODKLONILI, REKOČ: »NE BOM NAPISAL, NE MOREM, JEZEN SEM NA NEKATERE SODELAVCE. SAJ VESTE, DA NE MOREM PISATI, ČE SE NE RAZUMEMO.« NI ŠE DALEČ ČAS, KO TEGA VZROKA ŠE NISMO POZNALI. MONTAŽNI TRAK ZA DEMONTIRANO POHIŠTVO PRINCIP V TOZDU 2. OB PRAVI VOLJI IN ZAVZETOSTI SE DA DELO HITRO IN DOBRO OPRAVITI. PRAV TAK NAČIN PA JE DANES NUJNO POTREBEN. OBVESTILO Obveščamo vse upokojence DO Stol, da lahko tudi v letu 1983 letujete v vseh naših počitniških domovih: v Njivicah, v prikolicah v Umagu in Čateških toplicah, v domu v Piranu in v kočah na Veliki planini. Letujete lahko 7 ali 10 dni. Rok za oddajo prijav je VKLJUČNO 15. APRIL 1983. Informacije in prijave o letovanju dobite pri tov. Maksu Štebetu, soba 114/1, v novi upravni stavbi. Komisija za letovanje objave Zavoda za statistiko SRS. Spremenjene višine se uporabljajo od 1. dne v naslednjem mesecu po objavi v Delavski enotnosti in Gospodarskem vestniku. O vsakokratni višini teh povračil obvesti služba za analizo OD finančno računovodstvo in blagajno. 4. Bruto vrednosti dodatkov za izjemne delovne pogoje znašajo: 5. Nagrade vajencem: v 2. letniku — 3.458 din neto mesečno v 3. letniku — 4.156 din neto mesečno Nagrade se povečajo za uspešnost v šoli in pri praktičnem delu, tako kot do sedaj. 6. Nagrade za študente in učence srednjih šol na obvezni praksi za: — učence srednjih šol: din/h neto 1. letnik 16,70 2. letnik 19,00 3. letnik 21,30 4. letnik 24,35 — študentje višjih in visokih šol; din/h neto 1. letnik 27,40 2. letnik 30,45 3. letnik 33,50 4. letnik 36,60 Nagrade učencem na proizvodnem delu: — se obračuna tako kot za študente in učence srednjih šol na obvezni praksi. 7. Delo med počitnicami se obračuna enako kot doslej. Za to bo služba za analizo OD izdala navodila v maju 1983. 8. Nagrade inštruktorjem proizvodnega dela se obračunavajo enako kot v letu 1982. Sklepi veljajo od 1. 3. 1983 dalje. 7. V skladu z določili 48. in 49. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozdov in za delitev sredstev za OD ter skupno porabo delavcev, je delavski svet delovne organizacije sprejel naslednje: a) Tov. Branku Uršiču se izplača nagrada v skupnem znesku 19.500 din za naslednje dosežke: zlati ključ za jedilno garnituro »Vn«, zlati ključ za pisarniški sistem »Beta«, druga nagrada revije Naš dom za klubsko garnituro »Lan« in nagrada Dizajn centra za klubsko garnituro »Lan«. b) Tov. Antonu Bendi se izplača nagrada v skupnem znesku 4.500 din za: zlati ključ za pisarniški sistem »Beta«. 7. c) Delavski svet delovne organizacije je sprejel informacijo o usklajevanju delovnega časa v občini Kamnik. Helena Križane »Z VEčlMI LJUDMI, KI SO IMELI MANJŠE ALI VEČJE NESREČE NA CESTI, SEM SE ŽE POGOVARJAL, PA NI NIHČE REKEL, DA JE TEGA SAM KRIV. VSI SO REKLI, DA SO KRIVI DRUGI.« stopnja din/h bruto stopnja din/h 1. 1, lil. 1, IV. 1 10,35 II. 1 7,20 I. 2, lil. 2, IV. 2 7,20 li. 2 4,95 I. 3, lil. 3, IV. 3 5,40 I!. 3 3,60 I. 4, lil. 4, IV. 4 4,05 II. 4 2,85 I. 5, lil. 5, IV. 5 2,85 II. 5 2,25 BRUŠENJE ELEMENTOV ZA PLOSKOVNO POHIŠTVO ŽE DOLGO ČASA NI VEČ DELO DELAVCA NA MIZNI PASNI BRUS1LKI, AMPAK BRUŠENJE NA POSEBNEM STROJU, KI CELO ŠIRINO POLIZDELKA NAENKRAT OBRUSI. NA SLIKI JE PREJŠNJI STROJ ZA PLOSKOVNO BRUŠENJE »ERNEST« V TOZDU 2. DANES JE NA TEM MESTU MONTIRAN NOVI SODOBNEJŠI STROJ, KI DELA Z VELIKO NATANČNOSTJO, KVALITETNO IN HITRO. MARLJIVA DELAVKA MARIJA POVŠNAR DELA TUDI NA NOVEM STROJU. POROČILA DISCIPLINSKE KOMISIJE Senat disciplinske komisije je obravnaval kršiltav delovne obveznosti KOU-TER Bojana, iz tozda Ploskovno pohištvo, ki je v tem, da se je na delu močno opil, zaradi česar je bil toliko vinjen, da mu mojster od 11. ure dalje ni več dovolil opravljati dela, ter ga je napotil domov. Tako dejanje predstavlja po Pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti delavca težjo kršitev delovne obveznosti, za kar je senat KOUTERJU izrekel disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. Ker KOUTER Bojan od 11. ure dalje ni več delal, je po ugotovitvi senata delovni proces utrpel škodo. Zato je v skladu z določili Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavca naložil KOUTERJU plačilb pavšalne odškodnine, M znaša 174 din. Senat disciplinske komisije je obravnaval SLEVEC Andreja, URŠIČ Mira in SMOLNIKAR Franca, iz PE 4, tozd Sedežno pohištvo, ker so neopravičeno zavrnili delo na krožni žagi, kamor jih je razporedil mojster, zapustili delovno mesto in odšli domov. To dejanje predstavlja težjo kršitev delo-vne obveznosti po 5. točki 15. člena Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavca. Za kršitev jim je senat izrekel di- sciplinski ukrep JAVNI OPOMIN, ter jim naložil plačilo pavšalne odškodnine, saj tega dne nilso delali in je zaradi tega trpel delovni proces. I 'Senat disciplinske komisije je obravnaval kršitev delovne obveznosti KUKEC Zlatka iz tozda Sloga Moste, ker je neopravičeno izostal z dela, kar predstavlja težjo kršitev delovne obveznosti po 2, točki 15. člena Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavca in ker je dvakrat zamudil na delo, prvič eno -uro in pol, drugič pa eno uro, kar predstavlja lažjo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 14. člena istega pravilnika. Za dejanje mu je senat izrekel uikrep JAVNI OPOMIN. Poleg tega je senat v skladu z določili Pravilnika o dis. in mat. odgovornosti sklepal tudi o pavšalni odškodnini in sklenil, da je KUKEC dolžan plačati za obe kršitvi pavšalno odškodnino, ki znaša Skupaj 968 din. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Petra Jeretina se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi praporščaku. Žalujoča Majda Robar Sprejeli smo samoupravna sporazuma Dne 10. marca so se delavci tozdov 1, 2, 3 in 5 ponovno odločali na referendumu o sprejemu dveh samoupravnih sporazumov, in sicer o: — samoupravnem sporazumu o urejanju medsebojnih razmerij v združevanju dela in sredstev med temeljnimi organizacijami v DO Stol in — samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi Industrije pohištva Stol. Kot vemo, omenjena sporazuma na prvem referendumu, ki je bil 11. 11. 1982 v navedenih tozdih, nista bila izglasovana. Zato so o njima morali delavci teh tozdov ponovno glasovati; ostali tozdi in skupne službe pa so ju sprejeli že na prvem referendumu. Zakon o referendumu določa, da se o istem vprašanju lahko ponovno odloča na referendumu šele po preteku treh mesecev od zadnjega (neuspelega) glasovanja. V našem primeru pa je med referendumoma minilo kar štiri mesece. To je zadosti dolga doba, da so se delavci teh tozdov še enkrat in podrobneje seznanili s sporazumom, kot tudi o posledicah ponovne zavrnitve sporazuma. Rezultat oz. izid ponovljenega referenduma je naslednji: Volilna udeležba je bila v tozdu 1 — 91.8 odst., tozdu 2 — 88 odst., tozdu 3 — 91 odst. in tozdu 5 — 93,6 odst. O samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združevanju dela in sredstev med temeljnimi organizacijami v DO Stol je »ZA« glasovalo: v tozdu 1 — 55,8 odst., tozdu 2 — 68,1 odst., tozdu 3 — 56,3 odst. In v tozdu 5 — 55,2 odst. »PROTI« temu sporazumu je glasovalo: v tozdu 1 — 33,8 odst., tozdu 2 — 19,9 odst., tozdu 3 — 33,6 odst. in v tozdu 5 — 36,8 odst. Neveljavnih glasov je bilo: v tozdu 1 — 2,1 odst., tozdu 2 — 0, tozdu 3 — 1,5 odst. in v tozdu 5 — 1,6 odst. O samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi DO Stol je »ZA« glasovalo: v tozdu 1 — 54,1 odst., tozdu 2 — 67,1 odst., tozdu 3 — 57,1 odst. in v tozdu 5 — 56 odst. »PROTI« temu sporazumu se je izrekel naslednji delež delavcev; v tozdu 1 — 34.9 odst., tozd 2 — 20,8 odst., tozd 3 — 32,5 odst. in tozdu 5 — 40 odst. Neveljavnih glasov je bilo v tozdu 1 — 2,7 odst., tozdu 2 — 0, tozdu 3 — 1,9 odst. in v tozdu 5 — 0,8 odst. Iz navedenega vidimo, da sta bila v vseh tozdih oba sporazuma izglasovana. Ob upoštevanju izidov obeh referendumov lahko ugotovimo, da so vsi tozdi in skupne službe pravno veljavno sprejeli navedena sporazuma. Delavski sveti vseh tozdov in Svet skupnih služb so izid glasovanja razglasili, sporazuma pa tudi objavili, tako da sta dne 21. 3. 1983 že stopila v veljavo. Ida Kočar Pred sprejemom republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Lansko leto, natančneje 22. aprila 1982, je bil sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se začne uporabljati 1. 7. 1983. Ta zakon je narekoval tudi izdajo novega republiškega zakona, o katerem prav te dni poteka javna razprava, ki bo trajala do konca aprila. Glede na to, da je ta zakon eden najpomembnejših sistemskih zakonov za zagotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, je prav, da vas tudi prek Glasila seznanimo o nekaterih bistvenih novostih, ki jih prinaša osnutek novega zakona. Osnutek zakona predvideva izenačitev položaja glede pravic in obveznosti oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, z delavci v združenem delu. Novost je tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrhunskih športnikov, saj so bili doslej zavarovani le profesionalni športniki. Osnutek predvideva tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne glede na dohodek, ki ga ustvarjajo. Od ustvarjenega dohodka in plačanih prispevkov pa je nato odvisen obseg pravic oz. obseg zavarovanja. Združeni kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki plačujejo prispevek najmanj v višini zneska zajamčene pokojnine, so zavarovani v enakem obsegu kot delavci v združenem delu. Kmetje, ki nimajo statusa združenega kmeta, in združeni kmetje, ki plačujejo prispevke oz. so zavarovani po osnovi, ki je nižja od zne- ska zajamečne pokojnine, pa imajo le pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Temeljni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so določeni z zveznim zakonom. Bistvena pogoja sta določena starost, za zavarovanca 60 let in za zavarovanko 55 let, ter določena delovna doba, to je 20 let za oba. Zakon pa omogoča, tako kot doslej, pridobitev pravice DOBRO Sl JU OGLEJTE! 5 Si Mi lH lllRI Zgoraj je delovni posnetek iz Sloge v Mostah. Maloserijsko montažno delo ne dopušča, da bi prav vsa opravila opravili v stiskalnici s pnevmatičnim pritiskom. Tako so še vedno v uporabi mizarske svore In delo na stolicah. tudi s krajšo pokojninsko dobo od 20 let, vendar le pri višji starosti, moški 65 let, ženska pa 60 let, pri čemer pa morata imeti najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pri tej možnosti pa je opuščen dodatni pogoj, ki je bil predviden doslej, to je gostota zavarovalne dobe, kar pomeni, da je zavarovanec moral imeti v zadnjih petih letih 40. mesecev oz. v 10 letih 80 mesecev zavarovalne dobe. To pomeni, da je opustitev gostote zavarovalne dobe pri tem edina novost. Sicer pa so z izpolnitvijo 40 let pokojninske dobe — moški oz. 35 let — ženske, izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne glede na leta starosti. Zvezni zakon dopušča republikam možnost uvedbe predčasne upokojitve, pri čemer pa določa enotne pogoje: za pridobitev te pravice mora izpolnjevati delavec starost 55 let in najmanj 35 let pokojninske dobe oz. ženska 50 let in najmanj 30 let pokojninske dobe. V tem primeru je predvideno obvezno zmanjšanje pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj. Višina, ki je določena v osnutku, znaša 1,5 odst., po drugi varianti pa 2 odst. za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj. Novost pa je v tem, da je to zmanjšanje le začasno in traja le toliko časa, kolikor je zavarovanec prej, pred izpolnitvijo določene starosti (moški — 60 let, ženske — 55 let) uveljavil pravico do pokojnine, to je največ 5 let. Nato pa se izplačuje pokojnina v znesku, ki jim pripada glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Osnutek republiškega zakona predvideva, da imajo pravico do zajamčene pokojnine zavarovanci, ki so uveljavili pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo 40 let (moški) oz. 35 let (ženske) in zavarovanci, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu, ali poklicne bolezni. Določitev zneska je prepuščena skupnosti, v osnutku pa je predvidena le omejitev, da ta ne more biti nižji od 55 odst. povprečnega nominalnega osebnega dohodka na območju SR Slovenije zaposlenih delavcev, doseženega v preteklem letu. Tako bi od 1. 1.1983 znašala zajamčena pokojnina najmanj 7.777,55 din. V osnutku so konkretno izdelani pogoji za pridobitev pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, ločeno za zavarovance, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju in tiste, ki niso. Določene so tudi vsote denarnih nadomestil, njihova višina ali le temeljna načela za njihovo odmero. Delavcem s preostalo delovno zmožnostjo so zagotovljena naslednja denarna nadomestila: nadomestilo osebnega dohodka, nadomestilo OD za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo ali razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oz. manjšega osebnega dohodka zaradi dela na drugem ustreznem delu. Delavci bodo vse pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti uveljavili v svoji organizaciji združenega dela. V zvezi z družinsko pokojnino prinaša osnutek tele novosti: razširjen je krog zavarovanih družinskih članov, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine, •udi na otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, pri splošnih pogojih BRUŠENJE OBLIKOVANIH POLIZDELKOV ZAHTEVA POSEBNO ZNANJE, ČEPRAV JE STROJ PRIREJEN ZA TO DELO. FRANČIŠKA 2IBERT BRUSI SEDALA ZA REXE. Z OBLIKOVANO ŠABLONO JE TO DELO NEKOLIKO LAŽJE, VENDAR JE TREBA PRI DELU NA MARSIKAJ SKRBNO PAZITI. NE NAZADNJE TUDI NA TO, DA JE FURNIRSKI POLIZDELEK SKRBNO VPET IN S TEM ONEMOGOČENA POŠKODBA, KI SE ŽE PRI MANJŠI NEPAZLJIVOSTI LAHKO ZGODI. za pridobitev te pokojnine je opuščena gostota zavarovalne dobe; določen je najnižji nivo družinske pokojnine 40 odst. pokojninske osnove umrlega zavarovanca, če pokojnino uživajo trije ali več družinskih članov. Pravico do družinske pokojnine pridobi tudi, kdor je z zavarovancem živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo. Pravico do družinske pokojnine pridobi vdova s 50 leti (doslej 45 let) in vdovec 50 let (doslej 60 let). Glede borcev NOB je edina novost v tem, da se borec NOB lahko opredeli za to, da uveljavi pravico do starostne pokojnine po splošnih pogojih, s tem da se mu obdobja posebne dobe ne računajo v pokojninsko dobo. To je le povzetek predlaganih bistvenih sprememb, ki se bodo v javnih razpravah konkretizirale. Ker spremembe zadevajo vse nas, bo dobro, da jih uresničimo do potankosti. Zato vsi sodelujmo v javni razpravi, ki jo bo v naši delovni organizaciji organiziral sindikat, kajti od pripomb bo odvisen končni tekst zakona. Zavedati se moramo, da je osnovni namen javne razprave omogočiti delovnim ljudem in občanom, da v demokratično organizirani javni razpravi izrazijo in oblikujejo svoje neposredne interese, mnenja, predloge in stališča za izoblikovanje zavarovanja, ki bo izraz njihovega samoupravnega In ekonomskega položaja. Ob tem naj še povemo, da so mnogi preveč pričakovali od tega zakona. Toda vedeti moramo, da ta zakon temelji na že sprejetem zveznem zakonu, ki ureja temeljne pravice in načela pokojninsko Invalidskega zavarovanja, kot tudi to, da v sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah ni pogojev za bistveno širjenje pravic in s tem tudi možnosti za uresničitev vsega, kar pričakujejo delovni ljudje in občani. Oboje, zlasti pa zadnje, je treba v javni razpravi pri iskanju najbolj sprejemljivih rešitev glede pravic in obveznosti zavarovancev imeti pred očmi ter pri tem upoštevati realne možnosti združenega dela. Ida Kočar »PROSIM, ALI JE TOČNO, KAR STE NAPISALI V TEM SESTAVKU?« »A MISLITE, DA LJUDJE VSE PREBEREJO?« * * * ŠE EN KRATEK SPOMIN NA 8. MAREC: »BOLJE, DA DANES POPOLDNE NOBENA ŽENSKA NE DELA, KER BODO SAMO PRAZNOVALE.« * * * »DRUGEGA SE Z NJIMI NE IZPLAČA POGOVARJATI, KO SLUŽBENO. ČE LE USTA ODPREŠ, ŽE BO OBRNIL BESEDO NA TAK NAČIN, DA BOŠ SAM UMAZAN, ON PA LEP . .. « * * * »DA BI SE Ml VSAJ OPRAVIČIL. ČETUDI BI SE Ml ZLAGAL V OPRAVIČILO, BI MU OPROSTIL. PA JE LE NESRAMNO TRDIL SVOJE.« * * * MORDA SE ŠE SPOMNITE STARE OPAZKE: »NEUMEN KOT KMET.« NEK NAŠ DELAVEC SE JE NEPRESTANO PREPIRAL S SVOJIM VODJEM, HOTEL JE IMETI VSE PRAV, NAZADNJE PA JE ŠE PRIBIL: »NE BOSTE ME VRTELI, NISEM NEUMEN KOT KMET, DELAM V TOVARNI.« NE MORE SE REČI, DA JE KMET NEUMEN, TUDI NE DELAVEC V TOVARNI, NEUMEN PA JE TISTI, KI SE PREPIRA ZA VSAKO STVAR IN HOČE SAM IMETI VSE PRAV. ČE BI BILO TAKO, KOT REČEMO: »TROBILA STA V ISTI ROG.« »Ne bom se ženil, vsak mesec pa bom imel drugo žensko na preizkušnji. Ko se je bom naveličal, bom rekel, da mi ne ustreza in bom dobil drugo.« Operativni načrt ukrepov in aktivnosti v zaostrenih gospodarskih pogojih (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V prejšnji številki smo obravnavali stabilizacijski program za področja proizvodnje, proizvodnega programa, nabave, uvoza in delovne discipline. V. OSEBNI DOHODKI Po sprejetju kataloga delovnih nalog je osnovna naloga, da povišamo še ustreznejšo stimulacijo za delavce v neposredni proizvodnji, obenem pa postaviti merila za režijske delavce v skupnih službah in proizvodnji. Pri tem pa: a) povečati vpliv doseganja norm na OD, b) uvesti stimulacijo za gospodarnost dela in to: — za zmanjšanje izmeta; — zmanjšanje porabe materialov; — zmanjšanje porabe energije. Za ta ukrep bi morali zelo dosledno in objektivno ugotoviti dejansko stanje. Zagotoviti je treba bazo podatkov, zbiranje podatkov in obračun stimulacije. Tekoče bi morali urejati probleme v zvezi z normativi materiala ter evidentiranjem porabe materiala in polizdelkov. Uvesti bi morali kontrolo oz. ugotavljanje kvalitete vhodnih materialov in korekcijo normativov materiala glede na nihanje te kvalitete tam, kjer ta bistveno vpliva na porabo. Za izvedbo bi bilo verjetno treba več časa (1—2 leti). Porabo energije bi bilo možno spremljati po tozdih po obstoječi evidenci SRTI oz. tozda 5. c) Za izboljšanje uspešnosti dela v skupnih službah in režijskih delih v tozdih bi bilo smotrno uvesti mesečne piane dela za posamezne službe in delavce v službah. V začetku naj bi bil to okviren pismeni dogovor med vodji posameznih delovnih področij, kasneje pa bi izpolnjevanje teh planov oz. dogovorov povezali s sistemom ugotavljanja uspešnosti. Izvedba tega bi zahtevala precej dela in angažiranja vodij tozdov, sektorjev, služb in PE ter usklajen pristop. VI. RAZVOJ TEHNOLOGIJE IN INVESTICIJE Bodoča orientacija naše investicijske politike bo predvsem usmerjena v posodobitev naše strojne opreme. V ta namen so bili izdelani programi za leto 1983, ki jih bomo sprejeli na samoupravnih organih tozdov in DO. Zaradi vedno večje konkurenčnosti in zahtev oz. potreb za izvoz na konvertibilno tržišče bomo temu primerno tudi izpolnjevali investicijsko opremo. Nič manj pomembno področje investicij je smotrna poraba energije. Zato pri novogradnjah in novih tehnoloških procesih že sedaj upoštevamo vse faktorje, kateri imajo vpliv na energetske vire in skrbimo, da bi z varčnostjo porabili čim manj energije. Z energetskimi viri, katere imamo na razpolago, moramo v bodoče še varčneje ravnati. Tu se da z našo osebno disciplino veliko prihraniti. Vemo, da še sedaj vklapljamo vse ekshaustorske naprave v oddelku, čeprav to ni potrebno. Tudi obdelovalni stroji velikokrat obratujejo, čeprav na njih ne delamo. V kurilni sezoni odpiramo okna in vrata, namesto, da bi zapirali regulacijske ventile. S smiselnim vlaganjem sredstev v investicije in z varčevanjem energetskih virov bomo lahko veliko pripomogli k izboljšanja našega in skupnega gospodarskega položaja. Vlil. CENE IN TRŽIŠČE Na področju izvoza moramo v letu 1983 doseči: 1. Maksimalna prizadevanja za dosego postavljenega plana izvoza. 2. Zagotovitev plačil skladno s sklenjenimi pogodbami in najnovejšimi predpisi o vnosu deviz. 3. Preučitev možnosti vključitve v izvoz tistih artiklov, ki jih trenutno ne izvažamo, imamo pa razpoložljive kapacitete. NAŠI DELAVCI BODO NAJBRŽ VEDELI, KAJ PREDSTAVLJA GORNJA SLIKA. ZA DRUGE PA KRATKO POJASNILO: DELAVEC METOD ŠKRJANC BRUSI GORNJI DEL NASLONA ZA STOL NA BRUSILNEM BOBNU. POTREBNO JE VELIKO PRAKSE, DELO NI LAHKO IN JE ZELO NEVARNO. VENDAR DELAVCU, KI JE TO DELO OPRAVLJAL LETA IN LETA, NI TEŽKO. DELAVEC NA SLIKI JE LAHKO MARSIKATEREMU MLADEMU ZA VZOR. 4. Proučitev možnosti in smotrnosti povečanja izvoza v Italijo v okviru maloobmejnega prometa. 5. Ažurno pripravo zahtevanih ponudb potencialnim kupcem in pravočasno pripravo naročenih vzorcev novih modelov. 6. Pregled kalkulacij vseh izvoznih artiklov in ugotavljanje ekonomičnosti nadaljnje proizvodnje. Dolgoročno pa: 1. Stalno večanje izvozne usmerjenosti v delovni organizaciji — prizadevanje za povečanje deleža izvoza v skupni realizaciji (predvsem na konvertibilno področje). 2. Prilagoditev proizvodnih programov izvoznim potrebam. V tej zvezi je potrebno izdelati plan nabave potrebnih osnovnih sredstev (za izdelavo masivnega sedeža, miznih okroglih plošč z masivnim robom in uporabo masive v proizvodnji ploskovnega pohištva). 3. Prizadevanja za povečanje klasičnih oblik izvoza na nova tržišča in vključitev novih kupcev ter nadaljnje širjenje izvoza v okviru inž. poslov. 4. Skrajšanje dobavnih rokov in zagotovitev dobav kupcem skladno z naročili- 5. Prizadevanje za dosego boljše kvalitete izdelkov za izvoz in sprotno reševanje eventualnih reklamacij. 6. Koriščenje najcenejših prevoznih uslug v prekomorskem in drugem mednarodnem prometu. 7. Priprava ustreznega prospektnega materiala v tujih jezikih in sodelovanje na mednarodnih sejmih pohištva doma in v tujini. Na področju domačega trga: 1. Organiziranje marketing dejavnosti. 2. Upoštevati proizvodne cene pri določanju prodajnih cen. 3. Pri sklepanju pogodb upoštevati inflacijsko gibanje cen in pri tem zagotoviti prodajne cene na dan dobave, če je do zamud prišlo po krivdi naročnika (zavarovanje interesa DO pri podpisovanju pogodb). 4. Ažurno pripravljati in prijavljati cene novim artiklom. 5. Polno izkoriščati prodajne kapacitete Interierov. 6. Po potrebi vključevati druge trgovske organizacije pri prodaji blaga za široko potrošnjo (stanovanjski program). 7. Pravočasno in kvalitetno izdelovati ponudbe za inženirinške posle. 8. Usklajevati dobavne roke z možnostmi proizvodnje. 9. Nadaljevati pozitivno politiko zmanjševanja odstopljenih rabatov. 10. Hitrejše vključevanje novih programov v prodajne programe (MODUL-NOVI, INEX, LAN, VN, L itd.). 11. Boljša koordinacija posameznih področij prodaje in Interierov. IX. FINANČNO RAČUNOVODSKI PROGRAM 1. Zmanjševanje salda neplačane realizacije. Da bi zmanjšali terjatve do kupcev v državi, je treba izboljšati zlasti vse postopke pri izstavljanju dokumentacije. Več pozornosti mora tozd Prodaja posvetiti plačilnim pogojem pri sklepanju pogodb. Nadalje je treba v tozdu Prodaja posvetiti več pozornosti šifriranju odpremnih dokumentov. 2. Izterjatve obresti. Za vsa plačila, ki jih kupci opravijajo v roku, ki ni v skladu s plačilnim rokom iz pogodbe, fco finančna služba obračunala pogodbeno dogovorjene obresti. Zato mora tozd Prodaja preverjati s katerimi kupci še niso podpisane ustrezne pogodbe ali aneksi k pogodbam. 3. Koriščenje ugodnosti pri dobaviteljih. Pri gotovinskih plačilih bodo imeli prednost dobavitelji, ki za tak primer nudijo ugodnosti. 4. Politika likvidnosti. Prvenstveno bomo ohranjevali likvidnost z združevanjem sredstev v okviru DO in sozda. Pri poslovnih bankah bomo najemali predvsem selektivne kredite, ker je obrestna mera najnižja. V primerih, ko likvidna sredstva presegajo potrebe, bomo viške združevali zlasti v okviru sozda UNILES. 5. Povečevanje koeficienta obračanja poslovnih sredstev. DO izkazuje primanjkljaj trajnih virov poslovnih sredstev zlasti zaradi povečanja zalog materiala. Delno je to posledica dolgih dobavnih rokov in pomanjkanja določenih materialov. Vsi tozdi in nabavna služba morajo nabave uskladiti s finančnimi možnostmi, liza materialov po vrstah in koeficientih določene materiale pa ie treba tudi od- prodati. Zato je potrebna takojšnja ana-obračanja. 6. Računovodsko spremljanje poslovanja. Izboljšati je treba zajemanje in obdelavo podatkov zlasti na področju blagovnih rokov, tako da bi ažurno odražali stanje procesa proizvodnje in angažiranja družbenih sredstev. Prav tako je treba izboljšati sodelovanje med strošk. računovodstvom, SEOP in SPP, da bi bilo možno pravočasno kalkuliranje proizvodnih cen in njihove primerjave z doseženimi rezultati (ponovno obračunske kalkulacije z vsemi elementi strukture cene). Ponovno je treba posvetiti pozornost tudi »splošnim stroškom«. ZAKLJUČEK: Ko zaključujem pregled dejavnosti za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja, se mi poraja misel, da je osnovna naloga stabilizacije zagotovitev naročil in kvalitetna in pravočasna izdelava le-teh. Zato morajo tozd Prodaja, SPP in tozdi proizvodnje biti izredno prožne in prilagodljive današnjim razmeram. Za nedoseganje zastavljenih ciljev ne smemo iskati izgovore pri drugih, ampak v Prodaji vso energijo posvetiti prodaji, v proizvodnji pa kvaliteti izdelave in pravočasnosti izpolnjevanja rokov, v službah pa ažurnosti in strokovnosti svojega dela. Vsi moramo pridobiti občutek za dobro gospodarjenje in vplivati na možnosti udejstvovanja v smislu konkretne stabilizacije Stola. (Konec) Zvonko Škrinjarič Še en posnetek je iz Sloge v Mostah. Na sliki je prenašanje težkih predelnih sten na pasno brusilko. Kljub teži je potrebno paziti, da se furnirani polizdelek ne poškoduje in s tem tudi onemogoči kasnejša vgraditev v zgradbo, za katero je namenjen. »Če boš tako letal za drugimi, se bova ločila!« »Samo, če hočeš. Takoj te bom peljal k matičarju!« »O, to pa ne!« »Z njo sem hitro končal. Ljubil sem njen denar, pa ji ni bilo všeč!« Niso vedeli, ali so se dogovarjali, ali samo pogovarjali Blagajna vzajemne pomoči Blagajno vzajemne pomoči (v nadaljnjem besedilu BUP) je ustanovil Stolov sindikat pred 30 leti. Ustanovitev je narekovala potreba, da ob izjemnih denarnih stiskah delavcev, ki so člani BVP, lahko dobijo posojilo, katerega morajo vrniti najkasneje v 12 mesečnih obrokih. Posojilo se mesečno obračunava od osebnih dohodkov. Pravilnik BVP določa, da se posojilo lahko odobri do višine 4-bratne vloge. Če ni na razpolago dovolj denarja, se mora faktor 4 znižati. Na osnovi števila vlog im zneska, kii ga imajo vlagatelji za posojilo pri BVP, odbor BVP vsak mesec določi višino posojila. Delavci prejmejo posojilo na dan izplačila osebnih dohodkov. Veis denar BVP kroži med delavci v obliki posojila. V blagajni ostane le okbli 40.000,00 din, da lahko odbor v izjemno nujnih primerih odobri prosilcu posojilo takoj, denar pa prejme najkasneje naslednji dan. Vsak delavec se lahko vpiše v članstvo BVP. Potrebno je samo, da se zglasi pri poenterki ali pri blagajničarki BVP im izpolni pristopno izjavo. Vpisnina je samo 1 dinar. Najmižji mesečni obrok vloge je 10 dim. Po šestih mesecih vlaganja lahko član že zaprosi za posojilo. Prošnje za posojilo je treba oddati do 10. v mesecu. Podatki o poslovanju BVP na dan 31. 12. 1982: Število članov je 699 ali 40 odst. vseh zaposlenih. din — Vloge članov 2.906.951,85 —* Vpisnine članov 794,00 — Dohodki od posojil 39.418,00 — Bančne obresti 14,485,05 — Ostali dohodki 1.803,10 Skupaj 2.963.425,10 Denar je bil razporejen: — Pri članih din v obliki posojil 2.917.949,70 — Na hranilni knjižici 37.111,75 — V blagajni gotovine 8.363,65 V letu 1982 je prejelo posojilo 499 članov. Povprečni faktor odobrenih posojil je bil 2,55. Sindikalna konferenca je vodenje in reševanje poslovanja BVP poverila odboru, ki ga sestavljajo: —1 predsednik Koritnik Tatjana (do februarja 1983 je bil predsednik Mavrici j Kotnik), — tajnik: Vida Holozan, —■ blagajnik: Francka Kotnik. Nadzor o poslovanju BVP je poverjen odboru, ki ga izvoli sindikalna konferenca. Osnovne informacije lahko delavcem posredujejo tudi poenterke in administratorke oddelkov. Naša želja je, da delavci poznajo vlogo BVP ter se za članstvo odločijo tudi tisti, ki še nišo člani. Mavticij Kotnik Obdelava robov miznih plošč s poliuretansko maso plošča v™ pioščaznaiitimi robovi ; 71 e llllllllllllllgl DO SEDAJ SMO PRI MODUL PISALNIH IN STROJEPISNIH MIZAH IZDELOVALI OSTRE ROBOVE. PRI IVERALU JE ROB POKRIVALA ROBNA FOLIJA, PRI FURNIRANEM POHIŠTVU PA ROBNI FURNIR. PLASTIČNI ROBOVI DAJO IZDELKOM LEPŠI VIDEZ, NEPRIMERNO BOLJŠA PA JE TUDI NJIHOVA UPORABNOST. PISALNA MIZA Z ZGORAJ ZAOBLJENIMI ROBOVI JE ZELO PRIPRAVNA ZA DELO. TUDI SPODNJI ZAOKROŽENI ROB NE POVZROČA TRGANJA OBLEKE. PLASTIKA IMA VELIKO LASTNOSTI, KI JIH LES NIMA. MOGOČE JO JE HITRO IN LEPO OBLIKOVATI V ŽELJENE OBLIKE, NE ZAHTEVA POSEBNE KASNEJŠE DODELAVE IN NE POVRŠINSKE OBDELAVE. ŽELJENA BARVA ALI TON BARVE SE LAHKO USTVARI ŽE Z OSNOVNO PLASTIČNO MASO. PLASTIKA JE ZA OBDELAVO ROBOV IZREDNO USTREZEN MATERIAL. DOBRO SE OPRIME LESNIH IN DRUGIH TVORIV IN JE KASNEJE SKORAJ NEOBČUTLJIVA ZA OBRABO. V januarju je v mizami redno stekla proizvodnja vlivanja poliuretanskih robov na mizne plošče Modul. Tovrstni robovi so v Jugoslaviji novost, medtem ko v svetu do sedaj dela okoli 25 teh strojev, ki so nameščeni pretežno v Zahodni Evropi, pa tudi v Ameriki in na Japonskem. Pri proizvodnji pohištva se vedno bolj uveljavljajo zaokroženi robovi, ki so lepši, predvsem pa bolj funkcionalni in varnejši. Poleg že znanih načinov izdelave zaokroženih robov se je v zadnjem času na svetovnem tržišču pojavilo tudi pohištvo s poliuretanskimi robovi. Ti robovi so primerni za pisarniško, šolsko, bolniško in laboratorijsko pohištvo, to je za pohištvo, za katero v nekaterih deželah standardi in varnostne zahteve v delovnem okolju zahtevajo močno zaokrožene robove. Naliti plastični robovi imajo pred ostalimi nekatere prednosti: plošča z nalitim robom — lahko jih izdelujemo mehke kot guma ali trde kot steklo, —1 lahko jih izdelujemo v poljubni barvi, — naliti rob daje s ploščo homogenost, ker se poliuretan dobesedno spoji z iverko, tako da ni vmesnih zračnih prostorov in zato ne more priti do vpijanja vlage. — lahko se poljubno oblikuje, zato so poleg robov lahko tudi vogali miz (poljubno zaokroženi. Za vlivanje se uporablja dvokompo-nentni stroj, ki ima vgrajene visokotlačne kompresorsike črpalke. Delovni pritisk je od 150—200 barov, doseže pa jih lahko tudi do 400. Poliuretansko maso črpa iz sodov. Ena od obeh komponent vsebuje polnila in barve. Brizgalna pištola je elektronsko krmiljena, kar pomeni, da čas brizganja, mešanja in izpiranja uravnavamo preko elektronske komandne plošče. Kot izpiralni me- dij se uporablja metilenklarid ali tri-kloretan, s trgovskim imenom meklo-ran. Način brizganja je odvisen od vrste, velikosti in števila modelov. Kljub prizadevanju, ki se vlaga v izdelavo standardnih dimenzij, moramo računati na veliko število raznih vrst miznih plošč. Zaradi t^ga se uporablja različna vrsta modelov, kar je odvisno predvsem od oblike in količine /i plošč. Tako imamo odprte in zaprte mo-dele. Razvoj premakljivih modelov oziroma kalupov omogoča obdelavo plošč različnih dimenzij. Ti kalupi so odprte izvedbe, ki zahteva dodatno obdelavo, ki pa pri zaprtih odpade. V Stolu se je posrečila kombinacija odprtega in zaprtega sistema, tako da nam kljub odprtemu modelu ni potrebna nadaljnja obdelava. Po zmešan ju obeh komponent v brizgalni glavi se poliuretan vlije v kalup. Po vlit ju se poliuretan začne strjevati. Če imamo kalupe ogrevane, se čas strjevanja skrajša na 2—3 minute. Najbolj ugodna delovna temperatura je 50—55 srtofpitnlj C. Delo na stroju, posebno izpiranje, zahteva doslednost, zato prosimo vse sodelavce, ki v tem oddelku ne delajo, da ne hodijo v ta oddelek in s tem ne motijo dela, ker zaradi tega lahko pride do večje škode. Zgoraj opisana novost je ena od sestavnih elementov, ki naj bi našemu pisarniškemu pohištvu še naprej obdržala vodilno mesto v jugoslovanskem merilu, s tem pa tudi njegovo prodajo. Vinko Ovijač Poročilo izvršilnega odbora sindikata skupnih služb Leto je naokrog in ozreti se moramo na prehojeno pot. Bila ni lahka, posebno še, če pomislimo, da je praktično nov sestav IO reševal naloge, katerim tudi bolj izkušena ekipa ne bi bila povsem kos. Znašli smo se, kakor smo vedeli in znali, želi pri tem uspehe, pa tudi delali napake. IO je v tem času imel 14 rednih ter 2 izredni seji. Širšo problematiko pa smo reševali s pomočjo sindikalnih skupin, ki so se v tem obdobju 5-krat sestale. Osnova našemu delu je bil delovni program, ki smo si ga ob prevze mu dolžnosti zadali, obenem pa aktivno reševali sprotno problematiko, ki se je med letom pojavljala. Na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov smo spremljali uveljavljanje svobodne menjave dela med delavno skupnostjo in tozdi v Okviru DO. Prav tako smo aktivno sodelovali pni oblikovanju in pripravi statuta DO in drugih samoupravnih splošnih aktov. Aktivno spremljamo delo samoupravne delavske kontrole ter izboljšujemo sistem obveščanja v skupnih službah. Na področju spremljanja rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka smo s svojim delovanjem zagotavljali uresničevanje čilijev ekonomske stabilizacije, katere predvideva resolucija družbenega plana za leto 1982. Aktivnosti v zvezi z analizo gdspadarjenja v letu 1982 so v polnem zamahu, prav tako priprava planskih obveznosti za leto 1983. Oba dokumenta moramo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah obravnavati celovito in realno. Na področju uveljavljanja načela delitve po delu in rezultatih dela smo imeli ogromno dela najprej v zvezi s spremembami SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozdov in delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev, ker nam je sprejem tega dokumenta na re-rendumu dvakrat propadel. V podobnih težavah se je rojeval tudi nov katalog del in nalog, ki je strokovne podlage črpal tudi iz zgoraj navedenega samo- Rečemo marsikaj, vendar ne pomislimo, kako bi to bilo videti v resnici: »Ko se je razjezil, je izgubil glavo.« upravnega sporazuma. Vse sporne zadeve v zvezi s tem srno reševali po normalnem pritožbenem postopku. Ocenjujemo, da se samoupravljanje preko delegatskega sistema krepi. Naši delegati v zboru združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih dobro delajo, prav tako tudi delegati znotraj DO v Svetu skupnih služb in v centralnem delavskem svetu. Nekatere pomanjkljivosti v delegatskem sistemu se še vedno pojavljajo, in sicer v procesu posredovanja povratnih informacij delegatski bazi. Tudi delo samoupravne delavske kontrole je v tem obdobju dobro zaživelo. Zavzemali smo se za produktivno zaposlovanje in izkoriščanje delovnega časa, za dosledno uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravni sporazum o minimalnih življenjskih standardih. Zavzemali smo se in se bomo še za tak delovni čas, ki bo ustrezal dejanskim potrebam delovnega procesa in obratno. Na vseh nivojih smo in bomo morali v bodoče že bolj zaostriti odgovornost za kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. Program izobraževanja članov IO OOS se je v tem obdobju v celoti uresničil. Zaostajamo pa pri programu izobraževanja delegatov, ki nas zastopajo tako znotraj DO, kot tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Zamujeno bomo skušali v tem ipoireferendumskem obdobju nadoknaditi. Ocenjujemo, da je organiziranost in kadrovski sestav IO dober. V tem času beležimo spremembo v sestavi IO, in sicer v finančnem sektorju, drugih sprememb ni bilo. Udeležba in aktivnost članov IO na sejah je bila dobra. Tudi strokovne službe so nam pri delu pomagale, če smo jih le zaprosili za pomoč. V okviru danih možnosti smo podpirali vse oblike kulturne in športno rekreativne dejavnosti, predvsem oblike množične rekreacije, kjer si vsakdo lahko najde tudi nekaj zase. Tone Šimenc »Hotel je, da bi njegov sodelavec mislil na delo, ne pa na vse drugo.« V PROIZVODNJI IMAMO PREDVSEM DVA NAČINA OBRAČUNAVANJA OPRAVLJENEGA DELA. PRVI JE T. I. ,VK 110 ALI DELO PO UČINKU, DRUGI PA VK 111 ALI DELO V REZIJI. ČE BI BILI NEPOSREDNI PROIZVAJALCI IN NJIHOVI MOJSTRI ZARES ZAVESTNI DELAVCI, BI BILO VSEENO, NA KATERI NAČIN DELAJO IN KATERE OBRAČUNSKE LISTKE UPORABLJAJO. V OBEH PRIMERIH BI BILO IZDELANIH ENAKO KOSOV POLIZDELKOV. KER PA SO NEKATERI TAKI, DA NA-REDE TOLIKO, KOT JE NUJNO POTREBNO, DELAJO Tl DELAVCI RADI PO NORMI V PRIMERU, DA TA NI PREVISOKA IN SE JE DA PRIMERNO PRESEČI IN Sl S TEM ZAGOTOVITI BOLJŠI ZASLUŽEK. SICER PA VELIKO RAJE DELAJO PO »REŽIJI«, DELU PO ČASU, KJER ŠTEVILO IZDELANIH KOSOV »NI POMEMBNO«, PLAČANE SO OPRAVLJENE URE. POJAVLJA SE TUDI KOMBINACIJA OBRAČUNAVANJA OPRAVLJENEGA DELA NA NASLEDNJI NAČIN: POL DELA PO NORMI, NE GLEDE, ČE JE DELAVEC ZARES LE POL DELOVNEGA ČASA OPRAVLJAL DELO PO UČINKU, IN OSTALI ČAS PISANJE PO ČASU, ZOPET NE GLEDE, ČE JE BIL TA ČAS KRAJŠI OD POLOVICE DELOVNIKA. S TEM JE »DOSEŽEN« DOBER PRESEŽEK DELA PO UČINKU IN PLAČILO PO ČASU ZA VSE, KAR PRI OPRAVLJENEM DELU MANJKA. PRECEJ MOJSTROV IN VODIJ ODDELKOV JE SPOZNALO, DA JE TAK NAČIN PISANJA NEPRAVILEN IN ZATO TEŽIJO ZA DELOM PO UČINKU, KI JE NAJBOLJ ČISTO MERILO IN TUDI PLAČILO OPRAVLJENEGA DELA, VMES PA SO TUDI OD-DELKOVODJE, KI SE SPRENEVEDAJO: »KDO PA JE REKEL, DA JE TREBA VSE PISATI NA VK 110?« Sl TO Tl? Ko spet iščem izgubljeni čar noči, ko z vžigalico blodim v temi, ko v upanju iščem iskro luči, ko nad mano vse lebdi, se sprašujem: »Si to ti?« Ko moja duša spregovori, ko pozabim na vse skrbi, ko po ljubezni zadiši, ko nekdo po njej hrepeni, se sprašujem: »Si to ti?« Ko sanjam o zvezdah noči, ko tvoj obraz naenkrat zbledi, ko začutim roko, ki me budi, ko zagledam spet dvoje oči, se sprašujem: »Si to ti?« »Vstani, ura je pet, na delo, treba je živet’!« Miro Pogačar, »Na komisiji so ga odrezali!« Letno delo sindikata tozda 1 Preteklo leto, v času stabilizacije in kongresov, je bilo precej delavno za OOS, prav tako za vse DPO na ravni tozda DO do občine, republike im federacije. Na začetku naše mandatne dobe smo se srečali z volitvami v vse organe samoupravljanja: Zbor združenega dela, SlSe, organe v krajevni skupnosti im občini. Sindikat si je prizadeval, da je izbral delegate im jih obveščal o novih nalogah. Volitve so bile organizirane v marcu preteklega leta in so bile uspešne. Iz našega tozda smo imeli v preteklem letu na preventivnem zdravljenju 25 delavcev in še odhajajo, kadar so na razpolago prazni prostori v zdraviliščih. Ravno tako zbiramo podatke za leto 1983, da bomo te usluge glede na razpoložljiva sredstva nemoteno koristili. Pripravljali smo se na referendum. Namen tega referenduma je bil sprememba ocene na otežujoče delovne pogoje, dvoizmensko delo v popoldanskem času, če se tako delo opravlja zaradi potreb delovnega procesa. Pripravili smo zbore p:o delovnih skupinah v PE, da bi delavcem čimbolj prikazali namen tega referenduma za pravilnejše nagrajevanje po delu. Referendum v celoti ni uspel in sicer v skupnih službah. Izplačevanje osebnih dohodkov po novem sporazumu smo preložili za tri mesece, da se referendum ponovi. Po preteku treh mesecev pa smo izvedeli, da referenduma v skupnih Službah ni potrebno ponoviti. Sindikat je organiziral precej razprav in zborov, da hi bil sprejet katalog del in nalog. Veliko smo usklajevali in popravljala do končnega sprejema na DO tozda. Pri prvem izplačilu osebnih dohodkov se je pokazalo, da hišo tako izplačani, kakor je bilo prvotno tolmačeno. Od 24 kategorije navzgor je bilo preveliko odstopanj. Pirvi poračun je bil izplačan v septembru in takrat je bilo negodovanje zaradi prevelikih razlik v izplačilu tega poračuna. V nadaljevanju smo ponovno usklajevali iin upoštevali pripombe, vendar vse na komisiji niso bile upoštevane, Še vedno moramo delati popravke, da bi se približali nagrajevanju po delu in nalogah. Z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela smo napravili velik korak naprej, saj smo med prvimi v občimi, ki imajo to urejeno, seveda pa moramo to delo še dograjevati. V juniju so se sindikat in druge DPO prvič srečale z ocenjevanjem direktorjev tozdov, sektorjev in glavnega direktorja. Ni jih bilo lahko ocenjevati, ker Visi delavci v proizvodnji ne poznajo njihovega dela. Skoraj nam je potekla mandatna doba in Sindikat je bil postavljen pred veliko preizkušnjo, da oceni njihovo dosedanje delo. Sklicevali smo razširjene seje in nanje vabili delavce, ki poznajo njihovo delo, da so nam razložili, kaj omenjeni delavci delajo in kje so premalo naredili, da bi nam delo lahko nemoteno teklo naprej. Iz našega tozda so v glavnem dobili vsi pozitivne ocene. Bilo je tudi nekaj pripomb za boljše sodelovanje, eden od teh delavcev pa ni dobil podpore sindikata. V času stabilizacije je delavski razred postavljen pred veliko preizkušnjo in odgovornost. Vsi si moramo prizadevati, da na tuja tržišča izvozimo čim več naših proizvodov in z boljšim delom in disciplino ustvarimo boljše rezultate in lepši jutrišnji dam. V preteklem iletu smo se srečali z mainsikdterilmi problemi in srno jih sproti še kar dobro reševali. Čeravno se nam letos obeta še slabše, upamo da bomo s skupnimi močmi vse naloge vseeno opravili. Boljše cilje bomo dosegli le, če se bomo obnašali bolj odgovorno in bomo bolj organizirani. Precej truda srno na razpravah vložili za dva sporazuma iin dva statuta, ki na prvem referendumu nista bila sprejeta. V razpravah je bilo gradivo podalo preveč splošno in premalo razumljivo. Začele so se dolge akcije sindikata iin vseh DPO, da raziščemo vzroke za neuspeli referendum. Vzrokov je bilo na sejah precej nakazanih, imenovani so bili krivci im izpostavljena osebna odgovornost. Imeli smo s-labe javne razprave, bilo je splošno nezaupanje do vodilnih delavcev, sprejemali smo katalog del in nalog, opravili proračun in sprejem dveh sporazumov in obeh statutov hkrati. Tako smo letos ponovno organizirali razprave po delovnih skupinah in delavcem skušali bolj na kiratko in razumljivo razložiti sporazuma. Pohvaliti moramo vse sodelujoče in razlagalce, ker so si prizadevali pojasniti vse nejasnosti, da smo skupaj odpravili negodovanje. Referendum 19. 3. 1983 nam je uspel. Vendar ne smemo biti zadovoljni, ker v PE 8 ni bil izglasovan in tudi skupni odstotek ni dosti čez petdeset. i V bodoče si moramo vsi prizadevati, da bomo bolj tesno sodelovali s skupnimi službami, odpraviE slabo vzdušje in dobili zaupanje do vodilnih delavcev. Sindikat se mora še bolj aktivno vključevati v razreševanje raznih proizvodnih in drugih problemov. Spremljati moramo doseganje proizvodnega plana, finančnih rezultatov gospodarjenja ter uresničevanje stabiiizadiljškega programa. Dosledno moramo uveljavljati načelo delitve OD po rezultatih dela. Obravnavali smo tudi zaključne račune. Spoznali smo, da imamo dobre delovne rezultate kljub težkemu stanju v preteklem letu. Direktorju našega tozda smo dali podporo. Trudil se je za nas vse in nam na vseh področjih pomagal odpravljati nezadovoljstvo. Zaključni račun našega tozda je tudi dokaz njegovega uspešnega dela. Na koncu bi še poudarila, da moramo probleme reševati sproti, da se ne kopičijo, ker vseh naenkrat ni mogoče kvalitetno in pravočasno rešiti. Bolj dosledno je treba upoštevati predloge delavcev iz javnih razprav in jih v praksi uresničiti. Tako bomo dosegli večje zadovoljstvo in boljši delovni uspeh. Predsednik IOOS tozda 1 Olga Štros Prvi del pogovora z ing. Milošem Pristovom o nabavi lesnih tvoriv bo objavljen v aprilski številki Glasila. DOKAZ, DA SO PRAVI SMUČARJI POSTALI TUDI NEKOLIKO STAREJŠI STO-LOVCI, JE TUDI TALE FOTOGRAFIJA. NA SLIKI SE TUDI VIDI, DA JOŽETU IN ŠTEFANU ŠE ZDALEČ NI VSEENO, KAKO BO SMUČARIJA IZPADLA. — NA TEKMOVANJU STA SE OBA DOBRO ODREZALA! PRAVI ORGANIZATOR ŠPORTA IN REKREACIJE TO NE MORE BITI, ČE NI TUDI SAM DOBER ŠPORTNIK. MAKS ŠTEBE BO V KRATKEM ODŠEL V POKOJ. VSI GA POZNAMO KOT STOLO-VEGA REFERENTA ZA ŠPORT IN REKREACIJO. SODELOVAL JE NA STOLOVEM TEKU. GLEDALCI SO MU ZAPLOSKALI OB STARTU IN POTEM, KO JE PRIVOZIL V CILJ. — BRAVO, MAKS! ŠTIRI MEDALJE S POHORSKIH SMUČIŠČ Potem ko smo smučarji v letošnji sezoni zaiman strmeli v sončno zimsko nebo in se prepirali z zagovorniki poceni energije, ki so si meli roke in jim ni bilo mar ob pogledu na prazne cisterne in drvarnice, smo le dočakali »beli blagoslov« ter na piano privlekli smuči in vse rekvizite, potrebne za zimski šport. Marsikdo je že pozabil, kako se zapenjajo pancerji in kako se nataknejo smuči — vse to znanje in še kaj drugega je bilo treba obnoviti, da o treningih na belih poljanah ne govorimo, ker je za to preprosto zmanjkalo časa. Na vrsti so bile tekme — najprej tiste v bazi — v okviru delhvme organizacije, takoj zatem pa je bilo treba poslati najboljše na zimske igre Uindlesa, ki so bile tokrat na .Arehu na Pohorju. Poln avtobus, na katerem je pisalo »posebna vožnja«, nas je že navsezgodaj pripeljal na pobočja Areha in takoj smo opazili, da se je organizator Marles iz Maribora izredno potrudil, kar se tiče vremena — bilo je sončno, mrzlo jutro, skoraj takšno, kot hi bilo naročeno. Potem ko smo zaman iskali, kje naj bi bila tekmovalna prizorišča, ker na Arehu ne smučamo vsak dan, napisov pa tudi ni bilo nikjer, si je vsak pomagal kot si je znal in priznati moram, da so naši športniki izredno iznajdljivi, kajti izgubil se nii nihče. S progo za veleslalom so vsi naši več ali manj dobro opravili, nekaterim so se šicer pomešale barve in so iz rdečih vratič zapeljali spet v rdeča — vendar je pri smučanju tako, da preveč ene barve ni dobro, pa čeprav je rdeča; mora biti tudi modra vmes. Pri dekletih smo dobili zlato medaljo, prismučala si jo je v skupini »starejših pionirk« Okornova pohvaliti pa moramo še Perčičevo v isti skupini, M je z neverjetno vztrajnostjo in s premagovanjem težnostnih sil prismučala do cilja in si skoraj dobesedno »krvavo« priborila dragocenih 9 točk. Že tri leta so na zimskih igrah tudi teki in veliko udeležencev v veleslalomu je tudi teklo. Nerodnost je bila le v tem, da se je na sicer čudovitem smučišču pokvarila vlečnica iin smučarji so morali peš na tekaško progo. Ženske, ki so startale prve, so prispele na tekaško progo dobesedno pet minut pred dvanajsto, ob dvanajstih pa je bil napovedan začetek. Proga, na kateri so se pomerili tekači — ženske na 3 in moški na 6 km, je bila čudovito urejena, speljana po gozdu. Bila je tudi zahtevna, saj se je kar v začetku začel vzpon, in ko sem gledal prve tekmovalke, ki so premagovale strmino, sem se spomnil na pripombo, ki je krožila lansko leto po Stolu, da tečejo samo ženske iz skupnih služb, ker so spočite in si to lahko privoščijo. Tvorec te domislice bi si naj enkrat samkrat ogledal, kako teki izgle-dajo v naravi in gotovo bi spremenil svoje mnenje. Tekmovalke so kar popadale v cilj in če imamo v mislih, da je večina izmed njih pričela s tekom šele letošnjo zimo, zaslužijo vse, ne le tretje uvrščeni Blanka Djaniš in Anica Capuder, vso pohvalo in priznanje. Moški so se zapodili na še enkrat daljšo progo s precej zabeljenim vzponom in temu primernim spustom, tako da posledic ni manjkalo — tekla je celo kri, da o znoju ne govorimo. V najmlajši kategoriji je premočno zmagal naš Klemenc, ki je drugouvrščenega prehitel kar za 3 minute. S pohorskih pobočij smo se vrnili z dvema zlatima in dvema bronastima medaljama, osvojili smo četrto mesto v Skupni uvrstitvi in izračunali smo, da bi biilli lahko celo drugi, če... Teh če-jev je več in če bomo uspeli pritegniti v svoje vrste več mladih, predvsem deklet, si lahko obetamo, da bo drugo leto vsaj en »če« manj. Jože Okorn POHORJE 1983 Tokrat smo se zbrali Unilesovci na Pohorju, na III. zimskih igrah Unilesa. Nastopilo je okrog 300 tekmovalcev, ki so se pomerili v veleslalomu im v tekih. Igre postajajo čedalje bolj pomembne in priljubljene med delavci Unilesa in s tem stremijo k širšim družbenim Ciljem. Organizator je imel predvsem srečo z datumom, saj so bili ta dan odlični vremenski pogoji za izvedbo tako zahtevnega tekmovanja. Na igrah je nastopilo 12 ekip. Osvojili smo 4. mesto. Naš uspeh bi bil lahko še boljši, če bi se vsi, ki so se prijavili, udeležili tekmovanja in tako prispevali tudi svoj prispevek k ekipnemu uspehu. Naj omenim nekaj najpomembnejših rezultatov najboljših in naših smučarjev. Veleslalom: I. kat.: ženske 1. Poznič Alenka, Lesnina, 2. Bau-čan Mirjam, Meblo, 3. Špilar Irena, Javor, 13. Banič Tatjana, Stol. III. kat.: ženske I. Okorn Anica, Stol, 2. Bedrač Jadviga, Marles, 3. Batistič Marija, Meblo, 12. Berčič Marinka, Stol. II. kat.: ženske 1. Kranjc Irena, Marles, 2. Sknreich Milica, Marles, 3. Klasek Zvonka, Lesnina, 14. Kalčič Tatjana, Stol, 24. Mušič Majda, Stol, 27. Kočar Dana, Stol, 28. Biček Dragica, Stol. I. kat.: moški I. Kravanja Ludvik, Meblo, 2. Mencinger Milan, Lesnima, 3. Bazija Darjan, Meblo, 4. Kotnik Marko, Stol, 12. Mlinar Lojze, Stol, 14. Jeras Anton, Stol, 15. Spruk Franc, Stol. II. kat.: moški 1. Konic Darko, Marles, 2. Čades Janez, Lesnina, 3. Dular Zdenko, Novoles, 8. Zupim Jože, Stol, 21. Pogačar Janez, Stol, 25. Homovec Lado, Stol. III. kat.: mbški 1. Brubič Stefan, Marles, 2. Gruden Jože, Marles, 3. Medle Slavko, Novoles, 9. Čater Jože, Stol, 14. Zadrgal Franc, Stol. IV. kat.: moški 1. Šegula Tone, Marles, 2. Vraneič Janez, Meblo, 3. Kregar Slavko, Novoles, 6. Humar Štefan, Stol. Teki: I. kat.: ženske 1. Pečko Jožica, Marles, 2. Pezdir Marinka, Lesnina, 3. Djaniš Blanka, Stol, 6. Mušič Majda, Stol. (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) II. kat.: ženske 1. Girom Boža, Liko, 2. Osnovmikar Rozika, Marles, 3. Capuder Ančka, Stol, 7. Biček Dragica, Stol, 9. Kalčiič Tatjana, Stol. III. kat.: ženske 1. Vogrinc Nuška, Liko, 2. Pokiž Alenka, Lesnina, 3. Bedirač Jadviga, Marles, 4. Okorn Anica, Stol, 6. Lovrač Anica, Stol, 7. Perčič Marinka, Stol. I. kat.: moški I. Klemenc Jože, Stol, 2. Bole Sašo, Lesnina, 3. Kalander Danilo, Marles, 6. Kotnik Marko, Stol, 11, Viri at Franc, Stol, 14. Kregar Dušan, Stol, 15. Jež Janez Stol, 16. Hriiberšek Borut, Stol. II. kat.: moški L Cerar Andrej, Lesnina, 2. Lah Vlado, Marles, 3. Lipovec Ivan, Meblo, 7. Zupin Jože, Stol, 22. Okorn Jože, Stol, 31. Uršič Dušan, Stol. III. kat.: moški 1. M oj cen Anton, Hoja, 2. Šumek Karel, Marles, 3. Greden Jože, Marles, 6. Golob Janez, Stol, 7. Lavrač Janez, Stol. IV. kat.: moški 1. Kosjak Rado, Marles, 2. Črešnar Franc, Marles, 3. Kolenc Franc, Hoja, 4. Humar Štefan, Stol, 5. Plevel Peter, Stol, 6. Štebe Maks, Stol. Ekipna uvrstitev: 1. Marles — 717,00 2. Lesnina — 464,00 3. Meblo — 452,00 4. Stol — 430,00 Nato slede: 5. Novoles, 6. Liko, 7. Hoja, 8. Javor, 9. Uniles, 10. Tribuna, 11. Iztok Miren, 12. Krasoprema. Naša ekipa se je posebno odrezala v tekih, kjer je zasedla drugo mesto, takoj za Marlesom. Tako lahko ugotovimo, da postaja tek na smučeh zelo priljubljen med našimi delavci, saj ugotavljamo v tej disciplini velik napredek in vedno večje zanimanje. Jože Zupin TEK NA SMUČEH V začetku zime snežne razmere niso bile ugodne in zato nismo uspeti organizirati tekov na smučeh pred zimskimi igrami Unilesa. To smo storili 25. februarja 1982. Bilo je lepo vreme in zelo ugodne snežne razmere in kar je zelo spodbudno, odlična proga v Mostah. Vsi ti vplivi so obetali lepo športno popoldne z ostrimi boji za boljša mtista med delavci Stola v tekih. Na Startu se je zbralo 31 tekačev. Rezultati: I. kat.: ženske I. Djaniš Blanka, 2. Capuder Anica, 3. Biček Dragica, 4. Mušič Majda. II. kat.: ženske 1. Okorn Anica, 2. Lovrač Anica, 3. Stražar Marinka, 4. Perčič Marinka. TUDI V ŠPORTU JE MOGOČE DOSEČI DOBER USPEH LE Z NAČRTNIM IN VZTRAJNIM DELOM. NA TAK NAČIN TUDI ŠPORTNIK OD ŠPORTA NEKAJ IMA. I. kat.: moški I. Klemenc Jože, 2. Orehek Dušan, 3. Virijant Franc, 4. Berlec Mirko, 5. Kukanja Bojan, 6. Kralj Srečo, II. kat: moški 1. Matijaš Srečo, 2. Okorn Jože, 3. Balut Cene, 4. Hribovšek Vojko, 5. Stele Franci, 6. Pogačar Janez. III. kat: moški 1. Verk Emil, 2. Lovrač Janez, 3. Golob Janez, 4. Pohlin Franc, 5. Ulčar Jože. IV. kat.: moški 1. Humar Štefan, 2. Štebe Maks, 3. Leskošek Janko. Tekmovanje smo organizirali sami in tako prihranili marsikateri dinar. Akcija, ki je stekla pred leti, ko smo nabavili štiri kompletne tekaške opreme, je dobila širok odmev med zaposlenimi. Tako se števdl-o ljubiteljev teka vsako leto veča in pridobivamo nove ljubitelje te zimske rekreacije. Če pomislim, da smo v letu 1979 na zimsko Lesariado poslali tri tekmovalce in da imamo štiri leta potem že desetkrat več tekmovalcev, je to za tako kratko obdobje lep uspeh. Zato znova vabimo vse, ki že tečete na smučeh, da se nam naslednje leto pridružite. V sredo, 9. 3. 1983, je smučarski klub Kamnik organiziral in tudi izpeljal v težkih pogojih tudi tek nas mučeh. Močna odjuga in na nekaterih delih že močno pomanjkanje snega ni motilo nastopajočih, da se ne bi odločno in zagrizeno spoprijeli s progo. Proga je bila speljana za lovsko kočo na Križu. Krog je bil dolg 2 km. Tako so ženske in IV. kat. moški pretekli en krog, mlajši moški pa 2 kroga. Sitoiovci smo se na tem tekmovanju izkazali kot prava velesila v tekih med DO v občini Kamnik. Polovica tekmovalcev je bila iz naše DO. Po končanem tekmovanju smo ugotovili, da smo pobrali tudi večino priznanj, saj je od 16 nastopajočih kar 11 dobilo medalje. Naša bera je bila naslednja: 4 zlate (Okorn, Djaniš, Štebe, Klemenc), 4 srebrne (Lovrač A., Lovrač J., Plevel Peter, Orehek), 3 bronaste( Stražar, Okorn J., Verk). Organizatorjem gre zahvala, da so s požrtvovalnim delom usposobili progo za tekmo. Seveda pa jih moramo tudi opomniti, da bi bilo potrebno podobna srečanja organizirati prej, ko so teli pogoji ugodnejši. Kaj rado se zgodi, da zaradi takega odnosa lahko i zgubamo privržence teka. Zavedati se moramo, da samo dobra organizacija privabi k aktivnosti več nastopajočih. Prijetni trenutki na tekmovanjih so najboljša reklama. Zato ne bi smelo teti glavno le organizirati tekmovanje zaradi samega tekmovanja in tako izpolniti plan prireditev v okviru sindikalnih športnih iger. Tekmovanje je namenjeno predvsem množičnosti. Jože Zupin Novi vozni redi so hudir, posebno še zato, ker je avtobusov manj. Zato je takih prizorov kar precej! * * * »Kakšne informacije (flavze) so spravili ven! Bolje, da jih ne ponavljamo.« »Vi ste osel!« »Kakšen osel! Za to boste odgovarjali!« »Velik osel ste. Z dolgimi ušesi in rigajočim gobcem, če to trdite, kar ste prej!« »Bil je dober govornik, vendar je včasih ustrelil velikega kozla!« Izdaja v 2100 Izvodih Industrija pohištva Stol Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PE-STOTNIK In člani uredniškega odbora: Edo DRŽANIČ, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Tone ANŽIN, Danica KOČAR, Tone ŠIMENC in Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci Stola brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.