List Tečaj XXXVI spodarske obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 24. januarija 1878. - Fte?: j ..J. v / 1 :' f M*.« želodec lože prekubuje hrano, bolje se redi in bolezin «asa vlada lahko te zmesi poprijela, je vendar le iskala in se bila tudi obvaruje; po vsem tem pa kmetijstvu na bolji stan po- iznajdbe take, ki je pa na vsem svetu ni. Naravno je maga, zato je že davno dobrim vladam skrb bila , go- tedaj bilo , da razpisanih 3000 gold, za tako iznajdbo spodarjem po niži ceni, kakor je kuhinjska sol, poda- ni nobeden prejel. Leta 1871. se je Dunajska vlada jati živinsko sol, ki smo jo tudi v Avstriji imeli, do- zopet obrnila do Ogerske za vpeljavo živinske soli po kler nam je m pred 10 leti snedel Ogerski dualizem. nizki ceni, al oktobra meseca leta 1871. jej je Ogerska Ker pa so posamezni živinorejci in družbe kmetijske vlada zopet odločno odgovorila: nočem. Yrkljub temu neprenehoma koledovale po živinski soli in je zdaj čas so zmirom in zmirom glasile se želje po živinski soii. one nesrečne lOletne pogodbe pretekel, ki nam e vzela omenjeno sol, in se zdaj na novo za 10 let (?) izdeluje pogodba Avstrije z Ogersko, niste ni vlada ni zbornica poslancev pozabili potrebe živinske soli in v seji 16. Zdaj, ko se ima pogodba z Ogersko ponoviti, je zopet čas, da se poprimemo te reči. Kažete se nam tu dve določbo poti, to po dne t. m. je prišla ta stvar zopet v zbornici poslancev mora vpeljati v Avstriji in Ogerski doseči: ali da v novo pogodbo vzamemo kateri se živinska sol po določeni ceni da ali pa v obravnavo. se vsaki vladi pravica pridrži, da jo v svoji državi Ker dobivamo iz prijateljskih rok stenografične za- vpelje, če tudi je druga noče. Manjšina odborova je pisnike zbornice poslancev in ker vemo, da vse naše to drugo pot si izbrala, ker misli, da ta pot ne more gospodarje zanima zvedeti, kako je tekla solna obrav- nikjer najti ovir. Če hočemo v Avstriji živinorejo zbolj- nava, zato jim iz nje podamo nekoliko posnetkov. šati in jo na višo stopinjo povzdigniti, z njo pa tudi Prvi je govoril dr. pl. Grroholski kot poroče- kmetijstvo sploh, treba nam je živinske soli. Zakaj se valeč odborove manjšine, ki )e stavila predlog: naj _ __Ogri ustavljajo vpeljavi živinske soli, mi ni razum- pod potrebnim nadzorstvom Avstrijska in Ogerska vlada Jjivo> vsaj tudi njih največe bogastvo obstaja v živino- samostojno na postavni poti zato skrbite , da kme- reji in v pridelkih kmetijstva, pa še bolj kot v Avstriji. .T------J ~ ---- f * fv« ) **** w vJ- t----------------J tijstvo po niži ceni dobiva živinsko sol; znižati pa je Ce se Ogerska vlada boji da ljudstvo živinsko sol 9 treba ceno pri 100 kilogramih vsaj najmanj za memo navadne kuhinjske soli. gold. Dr. Groholski je ki je dober kup, rabilo za svoje kuhinjske potrebščine potem državna blagajnica škodo trpela, naj po- na Francoskem in Nemškem, da in misli, da se to, kakor pred vsem načrtal zgodovino živinske soli in med drugim rekel: Živinsko sol smo prvikrat dobili leta z ostrim nadzorstvom uradnikov zabraniti. — Grohol- narejali so jo tako, da so navadni kuhinjski soli ski je po vsem priporočal, naj zbornica sprejme pred- 1851. pridevali nekoliko encijana in oglja; tako so delali do log manjšine leta 1861. Od leta 1861. do 1868. so navadni kuhinjski (Kon. prih.) soli pridevali kalkotara in pa oglja. Ko se je leta [(flkO 0b potih kmetijskih pOSCSteV Z&Saditi 1867. ustanovila čolna in kupČijska zveza z Ogersko ste Avstrijska in Ogerska vlada leta 1868. cačrtale postavo za ceno so?i. Avstrijska vlada je zagovarjala znižano ceno kuhinjske soli, pa tudi to da se na kmetijstvu še dalje obdrži živinska sol. vlada tega ni hotela, marveč je zahtevala prid Ogerska , naj se cena kuhinjske soli še bolj zniža, in sicer za kakih 30 odstotkov, živinska sol pa odpravi. Mnogo je bilo po vsadno drevje. g » Lep drevored, narejen s sadnimi drevesi, ne daje samo lep pogled kmetijskemu posestvu, temuč mu je tudi na velik dobiček. Da pa se ob potih zasajena drevesa dobro pona- šajo , dreves treba pred vsem za to nasadbo izbrati takih 9 tem razgovorov o tej zadevi med Dunajsko in Ogersko imajo vsaditi katera so primerna kraju in zemlji, kamor se Za prav globoko in rodovitno zemljo naj se izbero večkrat, kupivši pri tej slavni firmi kaj svinjine hruške, na dobrem > pa ravnem svetu s slabo spodnjo prepričati mogel. ) sam zemljo pa jablane in to zato, ker hruške s koreni- Jaz sam nisem imel prilike nabrati si lastnih sku- nami svojimi segajo bolj na globoko, korenine jablan senj o tej manipulaciji, a reci morem, da je gosp. Kus- pa se razprostirajo bolj plitvo. Na bolj slabem svetu mi no v način res izvrsten, ker so Goriške, še posebno raste česplja (sliva), ki je manj občutljiva za neu- pa njegove gnjati res dokaj bolj socnate in okusne od godno vreme. lahko in peščeno zemljo naj se sadi višnja, prekajati svinjine Kranjskih. Nočem sicer trditi, da nikakor ni dobro 9 katera je med vsem sadnim drevjem najmanj kočljiva, dobro in pravo, ako bi potem, ko se je po gosp preveč se ne sme. Morda bi bilo Kus Dalje je pri nasadbi hrušek in jabelk tudi na taka minovem načinu vzela slanina is preše drevesa gledati, katera ne delajo širocih kron, ampak ) kake dni viseia v dimni&u Vkit/T^oflt j^iuuou , »c«vw « uuiujv muu , uuipcia uui r loui« v uiuiuiivu, pOtöffl pa S6 je V Z V SL Q Ü 6 m bolj na visoko segajo. Drevesa s širocimi kronami so kraju sušila. Dim vsakako pripomore s bttrejetm sa - ob cestah napoti vožnji, m stranskih vej striči, to pa drevesom jemlje rodovitnost zategadel bi jim treba bilo šenju in veči trajnosti svinjine Go3p. Kusmin mi je tudi povedal, da je že več- in jih dela tudi bolna, namena pa za višo rast vendar krat kupil Kranjskih in Hrvaških prašičev ia njego/a ne dosežemo. Vrh tega pa je pri zasadbi hrušek in temeljite poskušnje so mu pokazale da UV/ uMovciuvxiu« w a u iv^w j/^ jv j/i. i «MUifviMi ui UOWA iu u v cu a j i u w \J o uo u j u ov/ tu u j uci je o r i ui j i u m jablan še tudi ua to gledati, da se zimsko sadje s Kranjskih presičev, če tudi po njegovem načiau poletnim ne meša, ampak zimsko naj pride sku- pripravljena in oskrbljevana, dokaj slabeja, trdeja ia razvrstena, jih je lože tudi nadzorovati, kedar je sadje zrelo. svinjina poletinsko pa tudi skupaj. Ce so drevesa tako veliko manj okusna od Goriških presičev (Goriški prešič tako imenovano Ce gospodar v svoji drevesnici sam nima taci h tudi precej velik (tehta Milansko pleme", je črn in cente). Oa meni da dreves, naj skuša jih dobiti le iz tacih drevesnic, v ka- je zarad tega meso Goriških prešičev bolje, ker jih pri 9 terih so bila že prav mlada drevesa dobro gleštena. t Kedar gospodar d& jame za drevje kopati ) naj nas navadno, vsaj zadnjih 6 tednov, pitajo s koruzo Kranjci pa le malo, ali celo nič s koruao. Iz strogo znanstvenega ozira je to mnenje opravičeno , čeravno skrbi za to, da se naredč široke, pa ne pregloboke, se tudi ne more tajiti, da ni vsako živinsko pleme enako kajti drevo mora prostora imeti, da korenine razpro- dobro v mesu. Angleški prešiči, Berkširi in Sufolki, siovč zarad dobrega finega mesa. Tako je tudi znano stira okoli sebe, a ne, da bi tičalo kakor jetnik v ozki pa globoki luknji. Dobro je, da se S1/^ čevlja široke da ne vsako goveje pleme ima žlahno meso. t in kaka čevlja globoke jame že v jeseni izkopljejo; Pri nas na Goriškem slove posebno Tolminska izkopana zemlja naj se pomeša z dobro podelano tna- teleta in pri mesarjih Tominskih sem čul, ko sem pre lovino in da na to mešanico pride potem vsajeno drevo ; iskoval razmere govedoreje in koristi posamesnih plemen, daje meso belih Tominskih in Bohinjskih volov . kakor meso Belanskih cikastih o prvem poletji je dalje skrbeti za to, da okoli drevesa ne raste jemlje. plevel 9 kateri mu živež in potrebno vlago veliko bolje Če gospodar na to pazi, ne bo treba drevescu prilivati tudi v suhem poletji. Konečno naj bode gospodarjem priporočeno goved. fi n e j e še to Jako me bo veselilo, ako kak gospodar na Kranj > da drevesca dobijo močne kole 9 skem poskusi po Kusminovem načinu ravnati s žejo; močni koli pa 80 tisti katerim se prive- svinjino, in potem vspeh svojih skušinj objavi ob svo- > ki so bili sekani meseca jem času v naših cenjenih „Novicah" , da zvem ali Je decembra ali vsaj zadnji čas meseca januarija , pa se le način, to je, preobilno sušenje v dimu krivo manjše morajo brž omlajiti, da se sokovi drevesa kolikor mo- okusnosti suhe svinjine, ali pa tudi res kakovost Kranj- goče hitro strdijo. Kako na Goriškem sušijo svinjsko meso. skih praset takošna, da so Kranjske gnjati puste Naj konečno omenim še to, da tudi naši gospodarji s tem posebno v Goriški okolici blizo enako ravnajo razločkom, da osoljeno svinjino, katere pa ne mažejo s Na Goriškem ravnajo jako različno od Kranjcev solitarjem — kar pa bi vsakako priporočal se slanino. Goričani nikakor ne prekajajo svinjine, per- ložijo s kamenjem. ob- šutov, Kranjci pa jih predolgo kadč v dimniku 9 tako i da postanejo Sel presuhi, rekel bi, leseni. sem sams a gosp K u s m i n u t slavna firma „Tava- Pripoznaje veliko važnost vprašanja tudi na-me o narodno-gospodar8kem ob- obrnjenega od si. „Novic* žiru ki je prvi strokovnjak-trgovec se slanino na 9 če J — J w f • ' • - — - Ö ~ * ~ ~ - w ------drago y puuan UUOilU^JV « Primorskem, ki veliko svinjine prodd in razpošlje cel6 na Nemškem, od kodai v Gradec in Dunaj. On vsako leto par sto prešičev lener Schinken". zakolje in mes6 pripravlja. Vljudno razkazal mi je vso ___ manipulacijo, hrame sem v naglici spisal te vrstice *) ter obsčatn , podati obširnejo razpravo o ravnanji se slanino dobivamo sloveči „Westfa Prof. Povše. in blagö. On nasoli naj prvo gnjati (šunkne) nekoliko s soli-tarjem (salpetrom), potem jih položi v badnje io jih Opomin sadjerejcem. Sadno drevje gosenic trebiti, bo kmalu treba t do- dobro nasoli z navadno kuhinjsko s olj 6; tu osta- kler imajo gospodarji in njihova družina za to dovolj nejo mesec dni. Solitar navadno raztopi in z raztop- -- lino dobro namaže gnjati. Ako se o vlažnem vremenu *) Ta dragi nam članek, ki gospodarjem našim kaže g. sol raztopi, namaže z njo gnjati. Po preteku 4 tednov, Kuaminovo manipulacijo, smo prejeli ravno pred tiskom zad- ko so nasoljene bile, jih položi v tiskalnico (prešo), ki njega našega lista, ga tedaj še le danes moremo priobčiti, je blizo enaka navadnim priprostim prešam, kakoršne prosimo pa eastitega gosp. profesorja še daljega poročila o imajo naši Kranjski oljarji, ki prešajo lančno seme. „Westfalenskih" gnjatih. Po vsem tem, kar nam je v posled- JI CUV« j V/ JULVVVj» Ub t U j U U A VJ j Uli Ji J AJ» A A j V/ 4 V« O V U X/ UUJUiV« } J »1 Wi.Mt*Vii* g Po 24 urah prešanja jih vzame iz preše in obesi na njem listu poročal gospod, ki je i9 več let bil na Vipavskem", zračen kraj, v katerem mora vedno biti zraka. To traja 2-3 mesece. prepih in kar vemo tudi o tem , kako napačno pri nas tudi sušijo češplje, je gotovo, da naši rojaki pretirajo sušenje hram. Predno nastopi poletje, prenese jih v hladni mesa in češpelj ? dimu. Ako bi obojno to napako od- Meso je jako okusno in polno soka, česar sem se pravili, naklonili bi si gotovo večih dobičkov na obojni strani. Vred. Da vsak lastnik sadnih dreves o tem stori svojo z zlatom prevlečen, okoli so bile blazinice iz zlate tva- časa. dolžnost in da po takem postave ki to elevaj rine in polne bliačečih se kamenčkov: rabinov, safirov ostanejo na papirji > treba Je > MTV , ni VU »VlVYOj» , UV «M v.wvswj... uwuiuuwav i . t u vtuv/ » , UUUIO * da župani in okrajne go- in hiacintov; tudi tla so bila pregrnjena s potratnimi pogrinjali, tako tudi stene; od zunaj pa je bil šotor z spöske ostro čujejo nad nemarnimi gospodarji, in dostavlja „Kämt. Volksst." — treba bilo bi to še bolj zlatimi gumbami olepšan. Okoli tega šotora bilo je še kot uno, da se otroci na kmetih silijo celih 8 let v šolo dosti druzih za ministre in sultanove ljubljence, hoditi, kateri so včasi v hiši edini, da pomagajo očetu Okoli sultanovega šotora, ki se je raztezal od Št. pri delih njegovih. Marksa skoz Simering do Ebersdorfa, je stalo 12,000 Za hišne potrebe kaj. Marksa skoz Simering do Ebersdorfa janičarov. Bliže proti mestu so bili tabori druzih poveljnikov ali paš Pred * arabiŠkim gumijem, navadno samo „gumi imenovanim, se dad6 reči bolje lepiti (popati) kakor z drugim lepilom (popom), kajti lepilna moč gumija (Kleb- Stubenskimi vrati" proti Donavi je imel svoj tabor paša iz Rumelije, kateremu je bila izročena skrb za vse vojskine potrebe: za velb- lode > mul e y konje. Tabor včlikega vezirja pa se je kraft) je velika. Al z galunom (Alaun) > to je su- razprostiral od Simeringa noter do višine, kateri je ime Spinnerin am Kreuz" in od tam doli do Vidma in » rovim galunom (roher Alaun) se lepilna gumijeva moč še zdatno povikša. Prideni prav gostemu, v vodi stopljenemu gumiju še nekoliko vode, v kateri si celo malo galuna raztopil, pa bodeš videl, včlike ceste do „Stubenskih" in „Koroških" vrat: tam Je bil tudi „defterdar" ali „tapšipaša", naj viši topničar- ski poveljnik in pa Ogerski izdajalci, prijatelji nezve da s stega Zapolija. reči, da mores takim gumijem se tako močno sprimejo les na les pripopati, papir na gladki pieh ali kako drugo kovino, in cel6 steklo (glaž) na porcelan. Ga- na primer, zadosti delov vode, v kateri sta le 2 dela galuna stopljena. Proti Dunajici (vodi) je taboril Bosniški paša; pred ,cesarskimi vrati" od sv. Urha in sv. Teobaida proti Pencingu paša iz Romani je, pri katerem je bilo luna se pa tako malo vzame ; da je f t ako se na 250 delov gostega gumija pridene 20 Zgodovinske stvari. mnogo odpadnikov in bojaznih podkupljenih kristijanov. Za temi kot druga vojna vrsta pa paša iz Skadra in Smedereva od Deblinga do sv. Urha. Mnogi vjeti kri-atijani so bili v taboru paše Nastarzkija. Turkom za hrbtom je bil paša iz Beligrada, on je varoval oblegovalno vojno; od Schonbruna doli čez Laxenburg proti jugu in na desno proti Donavi je varoval sultanov šotor paša iz Natolije. Na lokah in otokih od Lobaue na levem bregu Donave do Nusdorfa so bili mornarji ter stražili oboje podonavsko obrežje, da niso kristijani mogli živeža v mesto dobivati. In taki sili naj bi se Dunaj vstavljal z vspehom?! Toliko časa zanemarjeno zidovje je sovražniku dobro slu-Predno je sultan Dunaj od vseh strani obdal, po- žilo, da je mogel izpodkopavati ga in podkope delati. na hrabrost kristi- Turki pred Dunajem leta 1529. Priredil M. M o le k. (Dalje.) klical je trikrat Dunajčane na boj. DunajČanje mu na Dunaj se je mogel zanašati to niso dali odgovora. Zdaj pa pošlje sultan v mesto janskih svojih prebivalcev in pa na božjo pomoč in štiri vjete mestjane obdarjene z denarji in v draga oblačila oblečene s tem-le poročilom: „ako se udaste in zmagal je t Turki so gonili janičare dan za dnevom na p dr-mestne ključe izročite sultanu, ni se nikomur bati nič tine požganih predmestij, katere so jim služile za pr- žalega; ne en Turek ne 7 bo stopil v mesto; sultan hoče mimo mesta sobran in zavetje. Kot strelci bodi si s puško , bodi-si iti v nemške dežele. Bruk ob Litavi z lokom, bili so spretni kakor vajeni Tirolci po svojih bode dokaz, kako Turek obljubo spolnuje. Ako se ne strminah in pečinah; strel njihov je zgrešil le redko- Zgodi , aoaui ouitaru uauioYct, uo wu pi imutoci uuucut mavi jl/iu^i ou ioaucii lacuijati iu tvujjttu un „ jlvui lil živi duši, poveljnike pa bo dal grozovito mučiti, mesto vratih" , namerovali so prodreti pod zemljo do stolpa kakor sultan zahteva, ne bo prizanesel nobeni krat. Drugi so začeli razbijati in kopati pri Koroških razdjati in potresti s solijo in pepelom, da se ne bo znalo, kje je nekdaj Dunaj stal!" Prevzetni sultan ni poznal ne Dunaja, ne njegovih braniteljev, on ni vedel, kaj je pravo domoljubje, ka tero premore več nego vsa Turška krutost! med „Koroškimi" in „Štubenskimi vrati"; na muho so vzeli najbolj stolp. Nad trideset jarkov so izkopali v tem kraji, strani obkidali z gnojem, založili z deskami zoper krogle iz mesta. Turki so s tega kraja neprenehoma streljali v Sal m in palatinski grof sta poslala ravno to- mesto z velikimi in majhnimi topovi; postavili so bili likovjetih, lepo oblečenih in obdarjenih v Turški ta- posebno dve bateriji, eno z osem velikimi topovi pred bor odgovora nista privoščila. Že isti dan . 25. septembra ošabnemu zmagovalcu v treh delih sveta pa še novim ali „Laslavim stolpom", drugo pa pri pa brodovje po Donavi gori. Mitnice in stražnice, mostovi bili so kmalu v ognji, veliki most čez Donavo podrt. „špital- skem mlinu". Najbolj so merili v zvonik sv. Ste-prijadralo je Turško fan a in tudi druga velika poslopja v mestu; puščice tudi so frčale v mesto kakor muhe, nekatere so bile pobar , nekatere lepo okinčane z drazimi kamenčki in vane 26. septembra je dal sultan bojaželjnim Dunajča- hoditi na nakope biseri. Nevarnost je bila silno velika, ni bilo varno nom odgovor t da se hoče ž njimi poskusiti. Mesto je 7 7 pa tudi na „Koroško cesto" ne. mu 7 bilo zdaj zaprto od vseh strani odločilna ura je nastopila! kdor se je tu pokazal, zadet je bil in sicer Gorje s 7 čas milosti je minul, strupeno puščico! Sultan je bil zapovedal še vodo > ki 26. septembra se je razprostrla vsa Turška armada je bila v mesto napeljana, ostrupiti. 7 Topov Turkom ravno ni primanjkovalo, vspeha zra polno šotorov bilo je videti od Donave doli do Do- pravega pa ni bilo zato, ker niso bile težke peze nave, od Nusdorfa čez Švehat, pod Dunajem, do Traut- ven pa tudi vajenih streljavcev ni bilo. Ker so videli, mansdorfa na jugozahodu. Nad vse nališpan je bil sul- da s tem nič ne opravijo, šine jim druga muha v glavo; tanov šotor: znotraj bilo je vse v zlatu in baržanu ter pripravljati so se jeli za vojsko pod zemljo; že nad okinčano z drazimi biseri; divan, na katerem je sultan štirideset takih rovov so bili izkopali. DunajČanje niso sedel 7 ~ — . ' « »', «« J -----" ------------~---* w t w » .«»vp — .. — v kedar je zasliševal paše in posla nce, bil je tudi za to nič vedeli, v koliki nevarnosti so že bili! * ? Res t sam Bog jih je varoval — vse sovražnikove namere so bile izdane! (Dal. prib.) Politične stvari. „Svoji k svojim." Črni grob že krije truplo blagega Františka Pa-lackija, a njegovo geslo kliče in budi Slovane, naj ima Slovan srce za Slovana. Ne bi spregovoril o tem, ker je to že preveč znano in vsakdanj e, al sili me to , ker vidim pri nas žalostne izglede mnozih polovičarskih Slovencev in Slovanov, katerim je le tuje znano in všeč, domače pa niČevo, — ko vidim mnogo tacib , ki se nase svete reči ne zavedajo tako, kakor bilo bi potreba in njih dolžnost. Mnogo vidim tacih, ki gore sicer za narod pri kozarcu vina, a v dejanji so ničlje, ker ne spoznajo narodne važnosti dandanes, ki se sicer tudi štejejo Siovence, al, ko pride čas dejanja, se navadno skrijejo in ni jih. Žalost pač mora obliti vsacega rodoljuba, ko vidi take izglede, in ako opazi kaj tacega tujec, se mu li ne bode vrinila misel, da je tak narod zrel za pogin, kajti ,,kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Sicer se dajo navesti nekateri vzroki, zakaj da naš narodni ponoa ni tolik, nego pri druzih narodih, na pr., da nimamo slavne , na druge narode vplivajoče zgodovine , kakor Cehi, — da nimamo svojega plemstva, velicega bogastva itd. Ali naj pa zarad tega svojo narodnost pozabimo? Ne, nikakor ne! Ne bi bili li potlej enaki spačenemu sinu, ki se sramuje svoje priproste matere? In ako nas to in enako ne zmodruje, učimo se od naših nasprotnikov, ter poglejmo, kaj in kako delajo oni, kogar breme nam vedno bolj nestrpljivo postaja. Le peščica jih je, ali kako se bore oni! Niso li dosegli večine v našem deželnem zboru , ter s tem naredili, da mora nepodučeni svet misliti, da je Krani-sk a, kjer prebiva °/io Slovencev, kaka pokrajina v nemškem rajhu. Kje so oni slovenski „purgarji", katere so obetali pridobiti s svojo liberalno politiko mla-doslovenci? Skusiti so morali, da nemčur ostane nem-cur in sovraži Slovenca , bodi-si liberalen ali kakoršen hoče, kajti njih glavno geslo je: „vse nemško do A d rije". Obetali so nam blagi sad po novih šolskih postavah, al ponemčili so učitelj stvo (s hvalevrednimi izjemami) , pred katerim so se nekdaj ravno tako tresli, kakor se današnji dan še tresejo pred duhovstvom. In vendar so te šobke postave hvalili celö nekateri slovenski listi, ne vidooi nevarnosti, ki nam preti po njih. Učimo se toraj od svojih nasprotnikov in ne zaupajmo njim, dobro vedč, da nas le boli, ako se njim podajamo. Ne zaupajmo še tako hinavskim obljubam, da skrbe za naš blagor, ampak prepričani bodimo, da delajo le ,,ad majorem Germaniae gloriam" (k veči slavi nemčurstva). In ako delajo tako pri nas nemčurji, kojim gre le za gospodstvo, se li ne bodemo tudi mi borili, kojim gre za sveto zapuščino naše matere — za narodnost! Da ima pa le Slovan srce za Slovaoa, pa ne veljd samo za nas , ampak tudi za ves slovanski svet. Namesto mnozih izgledov naj omenim le kaj najnovejšega in bolje znanega. Ni bilo miru po liberalnih časnikih , dokler niso pograbili papeževih dežela in rešili (?) zatiranih, ali bolje rečeno nikdar sitih Lahov; ni bilo miru, dokler niso osvobodili pofrancozenih Alzasov in Lotrinža-nov, akoravno so poslednji neradi sprejeli dobljeno svobodo itd. itd. Ali kedo se zmeni za pravice sužoega Slovana? — nihče. Le Slovan ima srce za svojega brata. Slovanski Srbi in Črnogorci so se vzdignili streti glavo Turškemu gnjusu, slovanska Rusija preliva drago kri za osvobojenje svojih bratov. Ogromna večina ne-slovanskih časnikov se cel6 tega početja ne odobruje, vsaj ne vidijo sužnosti, kjer je prava sužnost, vsaj jim je ljubši Turški divjak , nego Slovan. In kdo je imel sočutje do voiujočih Rusov, ko jim je bila vojna sreča obrnila hrbet? Bili so Slovani skoro edini, ki so gledali z žalostjo na jug , ko so drugi narodi želeli in se veselili , da je fconec ,;Moskovitov". To naj bi si zapomnili Poljaki, da bi spoznali, kam jih bode pripeljala njihova neslovanska politika: zapomnili naj bi si, da njih najboljši zavezniki jih bodo zapustili in zabredli bodo še globokeje, kar nam svedoči tudi njih dozdajš-nja zgodovina. Pomislila naj bi pa to tudi ona ruska stranka, koja išče vse Slovane zediniti na podlagi Ruskega jezika in pravoslavne vere, naj bi vedela, da to je le fantasraagonja brez temelja , koja bi napravila celö razpor med lastnimi brati in stvarila še sorodnih sovražnikov, ko ima zunanjih že tako zadosti. „Vsak je svoje sreče kovač", pravi pregovor, in to velja tudi za nas. Delajmo toraj, bodimo odločni, ne pa mlačni, bodimo značajni , da nas bode spoštoval tudi sovražnik, ne pa se nam škodoželjno smejal svest si svoje močf, moči, ki jo je dosegel vsled nase lastne malomarnosti. Prepričani, da so naši sovražniki mnogoštevilni, družimo se drug k drugemu; vsaj je vsa naša moč le v zajemnosti. ,,Brat z bratom, rod z rodom Ruši svaku nezgodu," Mnogovrstne novice, * Starost sedanjih vladarjev: Papež Pij IX. ja star 85 let, — Viljem I., cesar nemški, 80 let, — Viljem III., kralj Holandski, 60 let, — Kristijan IX., kralj Danski. 59 let, — Aleksander IL, car Ruski, 59 let, — Viktorija, kraljica Angleška, 58 let, — Karol I., kralj Virtemberški, 54 let, — Peter II., cesar Brasiljski 52 let, — Albert, kralj Saksonski, 49 let, — Oskar II., kralj Švedski, 48 1 et, — Franc Jožef, cesar Avstrijski, 47 let, —- Leopold II., kralj Belgijski, 42 let, — Lu-dovik L, kralj Portugaljski, 39 let, — Abdul Hamid, sultan Turški, 35 let, — Ludevik IL, kralj Bavarski, 32 let, — Jurij I., kralj Grški, 32 let, - Alfons XII., kralj Spanjski, 20 let, — Humbert, kralj Italijanski, 34 let. Naši dopisi. Iz Rusije 13. jan. rj. — Bo li gnjili mir ali bo vojska, dokler se ne doseže njen cilj, trdna podlaga resničnega miru? To sila važno vprašanje zanimiva zdaj ves Ruski narod. Želečih gnji-lega miru je v Evropi mnogo. To so turkofili vseh barv, črni in beli, ciniki in epikurejci. Želečih vojske, dokler se ne doseže trdna podlaga dobrega in zdravega miru pa je tudi mnogo. To so vsi tisti, ki bi se radi za vselej znebili Turškega tiraostva, dalje ves Ruski narod — in upati smerno — da vse Slavjanstvo, vsi človekoljubi, vsi tisti, ki pravico in resnično kristjan-sko omiko stavijo više od samogoltnih interesov. Nam se zdi, da kričanje turkofilov ostane brez vspeha. Vsaj podoba je, da vsa Magjarska surovost in samogoltnost židovsko nemških žurnalistov niso v stanu skloniti Avstrijskega vladarja na Turško stran. V Franciji so se nakane Bonapartistov razbile, in Grambettisti tudi ne morejo do svoje quasi komune. V Nemčiji uitra-montanska „Grermanija" preliva britke solze; ona dokazuje, da položaj Balkanskih kristijaaov je treba zbolj- šati, a to zboljšavanje da je treba prepustiti pod nadzorom Evrope samim Turkom (!), a če ne Turkom, tedaj vsaj Magjarom(!), ki imajo do tega zgodovinsko pravico (?!), ker je nekdaj Bulgarija spadala pod Magjarsko krono (!); to pa je treba zato, ker polbarbarski Slavjani(?!) niso zmožni sami se vladati (!?!); če pa ni mogoče Magjarom oddati Bolgarije in Bosne, tedaj da je boljše, da vse ostane pri starem, da bi katoliški interesi ne trpeli {!), zakaj katoliški cerkvi grč v Turčiji prav dobro (!). — Tako ciniško modrovanje ,,Germanije" dokazuje samo to, da njena duša je prav ultrabarbarska. Kar se pa tiče njenih zgodovinskih dokazov, ko bi „Germanija', še nekoliko daljše pomaknila se v preteklost, bi našla, da Balkanski polotok je bil poprej Slavjanski, kakor Magjaro-turški. Iz vsega pa je razviduo, da „Germaniji" ni mar za pravico, njej lež6 na srcu le barbarske domišljije, katere ona dovolj smešno imenuje „katoliške; interese". Angleška diplomacija rije po svoji stari lisičji navadi; al v jamo bo sama padla. Nemčija je z Rusijo tesno zvezana, v Berolinu so celo prišli do tacega prepričanja , da ne samo Turke je treba popolnem iz Evrope izgnati, ampak tudi Angleškemu gospod-stvu na morji je treba položiti konec, če svet hoče imeti mir; Gibraltar, Malta in ostale trdnjave, ki so nekdaj bile potrebne, ker so krotile morske razbojnike, dandanes niso samo nepotrebne, ampak škodljive so, ker ovirajo svobodno razvitje morske trgovine druzih narodov podpirajoč Angleško morsko tiranijo. Kaj Grki delajo in mislijo, na tem je malo ležeče. Nekdanji Grki so bili pošten narod, učen in hraber, a potomci so le kramarski mrzavci; to nam dokazuje Grška zgodovina našega veka. Da Grki imajo svoje neodvisno kraljestvo, za to se imajo zahvaliti edini Rusiji, in vendar vsi ministri Grškega kraljestva, razen dveh, so zagrizojeni Aoglomani, katerih ni sram, preganjati tisto peščico Grkov, ki-so v nekaterih mestih izjavili svojo radost nad Rusko zmago pri Pievni. *) Kaj pa naša vlada misli o turkofilski agitaciji za premirje, tega še za gotovo ne vemo, vendar nadejamo se, da poslednja tri leta so bila dobra šola za naše diplomate, v kateri so imeli dovolj priložnosti prepričati se o resničnosti pregovora: „kar v rokah držiš, to imaš." Nadejamo se, da so diplomati naši ene misli s svojim narodom, kateri enodušno tirja, da se Turčiji premirje privoliti ne more, ampak samo mir, mir pa samo na podlagi, da se' ona popolnem podvrže vsem tirjatvam, katere jej more in mora Rusija zdaj predložiti. V tej nadi nas potrjujejo carjeve besede, s katerimi se je poslovil v Bulgariji od armade, in s katerimi je sprejel v Petrogradu deputacije, rekši, da dela je še veliko ostalo, katero mora biti dovršeno. — V „Moskovskih Vedemostjah" smo čitali sledeče resnično razodete misli Ruskega naroda o turkofilski agitaciji za premirje: , Se nismo prišli do konca radovanja o hrabre naše armade zimskem prehodu čez Balkane po nečloveško velikanski borbi s pri« *) Tako se godi v neodvisnem Grškem kraljestvu; kar pa Turški Grki počenjajo, to presega vso sramoto. Ca-rigraški patrijarh J oak im je Grke Turkom prodal za 1500 Turških lir. Za tak denar je namreč napisal duhovno okrožnico, katera se je čitala v Grških cerkvah v Turčiji, in s katero on Grke sili vstopiti v Turško armado! O padu Plevne je neki Samarzides v Carigradu v svojem Grškem lirizmu zabredel celo do take norosti, da je Plevno primerjal Ter-mopiljam, Osmana pa Leonidu! Ker Turčija nima svojega zlata (njeno armado vzdržava Anglija z Angleškim zlatom), je ona Samarzidesu plačala noro odo s par sto kajmi in s patentom na orden Medžidije. rodo, — prehoda, katerega po pravici primerjajo s Su-varovskim prehodom čez Alpe s tem razločkom , da zdaj se borimo za svoje slavjanske krvave interese, a takrat smo se borili za interese Evropejske; še se nismo dosti načudili junaštvu naših vojinov — kar naenkrat so našli prekanjeni vragi sredstvo, ovreti silo vspeha. Komaj se je zarodilo v srcih naših upanje, da na spomlad prejmemo trdni dobri mir, kar nam oai že predlagajo — čakanje. Znano je, da vse prizadeve Angleških kramarjev, osnovati proti nam koalicijo ali vsaj strašiti nas, so se pokazale do zdaj brezplodne. Oai, k svoji nesreči, so se lahko prepričali, da v Evropi ni več druzega Napoleona III., kateri bi mogal ne samo brez koristi, ampak na škodo svojega naroda biti orodje v tujih rokah. No, glejte! Angleška politika se je pokazala tako velikodušno, da privoljuje Turčiji stopiti v neposrednjo pogajanje z Ruskim glavnim stanom — o premirji! Za svojo stran Anglija, se vč, da se bo podvizala o tem, da se to premirje sklene na podlagi „uti possidetis" ali pa kaj podobnega. Al med tem, ko bo diplomacija ponavljala ceremonije lanske konference in protokolov , se bo Turčija oddahnila in bo oborožila vse, karkoli more, postrežljivi barantaši jej bodo priskrbeli novih gromadnih zapasov orožja in streljiva in navozili jej bodo nove druhali , nabrane v Afriki in Aziji. Premirje ne bo stiskalo vesti tacih politikov, kakoršni so Anglo-turki. Njihova vest skrbi za zadnje duri. Znano je, da Turčija se šteje ne samo za Evropsko, temuč tudi za ustavno državo in Cari-graškemu parlamentu se bo prav lahko zasanjala fantazija zavreči pogoje miru. Tako bi mi na spomlad prejeli namesto dobrega miru, ponovljenje vojske, če bomo stali na svojih pogojih. Dokler mi v svojih rokah še nimamo trdnih garancij, dokler se Turška trdovratnost popolnem ne preklone, nikakoršnega premirja biti ne more." Turkofilski časopisarji si nekaj sami sebi lažejo, da Rusija sama želi^premirja. Kako neumno zviti so ti njihovi manevri! Citatelji „Novic" so se že poleti lahko prepričali iz mojih dopisov, da ves Ruski narod tirja ravno to, kar je car odločil za cilj današnje vojske. Ce je takrat taka volja navdušala Ruski narod, ko so naše armade se le bolj branile, kakor napadale, kako bi mogli Ruski narod in Ruski diplomati zdaj odnehati od postavljenih tirjatev po tako sijajno slavnih zmagah nad silo zime in silo sovražnika! — zdaj, ko so naše armada za Balkanom, ko so Sofijsko Turško armado popolnem zapodile, Plevniško in Sibkinsko pa vzele v plen! V Gorici 20. jan. — Hvala Bogu, da je bil moj strah preteklo nedeljo prazen. Ho m a ti j zastran pogreba Viktor Emanuela ni bilo v Rimu.*) Vse do-tične zadržke in navskrižnosti (resnične ali dozdevne?) je poravnala veljavna beseda papeževa — pravijo časniki. Tedaj je Pija IX. „nezmotljivost" vendar še za kaj na svetu?! Lepo je čitati po časnikih, kako jo (gledč na pogrebne navskrižnosti) najhujši nje nasprotniki spoznavajo za koristno in merodajno; saj liberalni listi hvalijo zdaj ,,n e z m o 11 j i v e g a" papeža, kakor so leta 1847. in 1848. „I i beral n eg a" (V!) Doklej? — Bomo videli! — „L? Isonzo" in „Eco" sta prinesla neke vesti o nekakošnih šolskih prenared-bah, pa sama pravita, da nič natančnega ne vesta. Jez jima pa tudi nič nočem povedati. „Se son rose etc.; se sono spine etc." — Danes je šlo, kakor blisk, tro je novic po našem mestu; ena teh vesti zadeva prav Vas Kranjce, druga nas Primorce vse in tretja nas Go- *) Pač pa v Benetkah in sosebno v Bolonji. Pis. ričane. Kakor poslednja, tako ste gotovo tud zato ste tako hitro tekli okolice Mariborske 18. j an um 7 bližaj Cedalj bolj al da bi bil za da nam na se volitve p za deželni bor ) ki se ima neki pričeti po veliki noči; zato so začele živahne debate o prihodnjih kandidatih. Najhuja volilna borba bo gotovo v našem volilnem okraji zato, ker na eni Bendl: „Na pl kmetovalec in izveden konjerejec župana sposoben, si ne moremo mi,...., ^u«*,^., «« uc*u mskutarji povejo,^kaj se moremo od njega nadejati Vrllllike (Čitalnica nasa) napravi v nedeljo • Petj februarija „besedo" s sledečim programom Förster ..Samo t strani bodo liberalci napeli vso silo > da zmagal Popotnica soviti K. Seidl, c. k. stotnik v pokoji, od druge strani 50 kraj pa bode delala na vse kriplje birokracija, da bi v de želni zbor potisnila c. k. okrajnega glavarja Seederj Kolo (i 7 IP 77 S v o j Ples „Zapuščen svojim « Zaj Tombola. Vstop kmalu ne Ljubljane bo Ako Bog da in junaštvo Rusov ime Pač smeli misliti, da bo „vojak v pokoji" tudi nam gre Rusom tako po sreči Turek pedi zemlj v 7 f e m dal pri volitvah, ker narod slovenski potrebuj j kakor v dnj deželnem zastopu druzih mož, kakor so Seidl in taki sreči šlo, v malo dneh je Carigrad v rokah Ru ropi. m čas jim po t na neizmerno ki so bili intimni prijatelji Brandstetterj ki zdaj v vekoijuba Se elj vsega n^tva in vsacega clo- ve luknj sedi. Pa tudi z okrajnim glavarjem Seederj em vprašanj > da s tem ne bo še rešeno iztočno nam ne bo nič pomagano, kajti ces. politični uradnik je po Diener vse odvisen od vlade ker če škeg nje, ai najvažnejši jo Murieu , jarma za vselej rešijo kristijanski Slo ak je stor} ÖC UUVJ3CU V/U Viauc, »v» , jv seines Herren", mora se vesti po njenih na čelih devah ein treuer so sultani leta 1453 se Tur v posest vzeli Carigrad ) od (Vabilo k 13. občnemu zboru „Matice slovenske" ) ki pa so večkrat in to ravno v najvažnejsm za- 13. februarij proti zahtevam ljudstva. Kdor voii politic- Ljubi) V rsta popoludne v čitalnični d v nega uradnika v deželni zbor, pošlj Ali pa so za to d zmirom razgovorov zastop Tainik poroči o odborovem delo Prvosednikov ogovor od nik vladi v bor so zato 1 j u d s k top. da d «j v ljudskih zborih? Ce so to, potem celo ni treba zbori, ali nuarija do konca decembra 1&77. topniki se- januarija do konca decembra 1877 januarija do konca decembra 1878 Račun Proraču . ja od 1 deželnih stroške i od Volitev tem top ki deželam prizadevajo velike treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov da smo principielni nasprotniki želnih poslancev iz vrste uradnikov, pa se nikakor čemo dotakniti njih osobnega poštenj de no- račun o novčnem gospodarstvu vsled pravil Matičinih a; nase prepričanje gre ie na to, da dvema gospodarjema se ne da ob enem služiti. To prepričanje je menda že tudi pro sopisa Razgovor zarad izdavanja znanstveneg ča ih odbornikov Nasvetje posamesnih udov > in sicer amesto drlo v glavo vseh naših deželanov ) katerim so znane J 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora Volitev 16 , »i vsled in so obravnave deželnih zborov pri nas in drugej preteklih 17 let. Zato se za trdno nadejamo, da vse agitacije Matej Fr. Luka, K Vilb Peter ) , t ( » u o i xvc*u, uii Zupaucu ucrucj , r j a v Majcigar Janez, P a r a p a t Janez in Žolg Kri s p Val Jernej > Močnik Er j 7 protnih nam strank za gospoda Seid in Miha d e r j a naš po se bodo razbile na zavesti šib deželanov 7 to > naš zastopnik more j da > namesto teh Maks. Wies t h j so j Fra pil Pleteršnik ta biti j m kdor je naš v n&rodnib, politiških in verskih zadevah Novomesto. (Narodna čitalnica nasa) napravi v le- Mihael in Gor up Josip a k e 1 j Miroslav, H prof. Iv. Tušek ) m namesto umrlega Opomba 1 Pri volitvah odboruikov Matice slov. všte tošnjem predpustu te veselice: Dne 20. januarija vajo se tudi volilni listi takih družbenikov, ki 7 > 2. februarija „Vodnikovo svečanost 10. februarija Venček program se bode posebej izdal) (njen mogli Tom j) sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnoročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zarad kake prevare bolo s plesom ) 17 febr 77 Venček" ) o. marca 11 Matic, pr.) Maškerado' zvečer 7 Začetek vsake veselice ob pol uri 2. Račun za preteklo, proračun za prihodnj leto in vo* obilni vdeležbi uljudno vabi db lilni listi se pred razgovori razdelč nazočim gg. družbenikom M a t i č Izpod sv. Lorenca 20. j an. čino Postojnsko, kamor tudi mi Vršile so se za ob- razpošiljaj knjige in zemljevidi se ravnokar gosp beniki spadamo, nedavno občinske volitve. Dobili smo zdaj za župana važne naj se 81J pri poverjenikih svojega okraj tedaj (Iz seje dežel, odbora 19. januarija.) Za d občine naše g. Matija Burger j a, ki ni nikomur po cesto h kolodvoru v Po d n ar tu se je dovolilo 300 avolj vvr volji razen nemškutarske in odpadne stranke v Po- predplačila na račun dotičoe subvencij stojni, o kateri je znano , da jej prav nič mar ni za korist občine, ampak se brezozirno stenj ceste od Peščenika doStareg trg med poganja za svoje okrajne ceste se bode predlog stavil deželnemu zboru strankarske naklepe. Da je ta stranka pri tej volitvi Občini Krški se je za vplačanje 150 gold i ki ga prodrla, zgodilo se je le po umazanih in nepostavnih dolžna normalno-šolskemu zakladu, rok dovolil dokonča sredstvih. Zato so bili brž pri voiitvi protesti v vo- aprila meseca lilni zapisnik vbilježeni, katerega mora novo županstvo naj bi se cesta Prošnja županstva občine B o ž a k Božakoveg 9 Drašič vvrstila med MW jk/iwu*» f v» »J vtl V ** M V^M Vi M u\> T v MU^^UUW V V ---J------—--~ ' ' -------- O ' ' ' * v * ' * ^ A-« f visoki c. k. deželni vladi v presojo poslati. Mirno pri- okrajne ceate, se z ozirom na cestno postavo ni tnogl čakujemo od* nje pravične razsodbe. Dozdanji župan gosp. Miroslav Vičič je izveden in olikan mož, zmer- vslišati skem se za leto 1878. dovoli 500 gold, podp Za šolsko stavbo v Ratečah na Dolenj nega, neprenapetega političnega značaja in obema stran- bode tudi za leto 1879. kaj dovolilo koma pravičen; pa tudi zmožen je? visokim in najvišim osebam spodobno se predstaviti, ki večkrat ali po opra- sklep b 3re; ali se odvisno od prihodnjega deželnega zbora. — Občini Am-poleg Žužemberka se za šolsko stavbo dovoli m tudi za vilih ali zavolj imenitne jame v Postojno zahajajo včasi tudi občinskega predstojnika pred-se pokličejo. Da gosp. Burger nima vseh na tem mestu potrebnih lastnosti, tega on sam ne bo tajil. On je sicer pošten majh 400 gold, podp enaki znesek se m 3eJ plačal bode 1879., (Veliki sejm) v ponedeljek je bil zopet prav če bode deželni zbor temu pritrdil 7 živahne kupčije, denarj ni. Na # Ker nam je dopis dosel malo pred tiskom včeraj, mo rali smo prihraniti ostalo za prihodnje Vred tudi nih i ki sejm so prignali 380 konj, pa malo kaj prida goveje živine je bilo veliko, a nič dobro reje 1 7 ker pa bilo dokaj tujih kupe 7 bila ceoa govedom visoka; — prešičev je bilo prav malo. Ozir ua lansko leto nam kaže, da na vseh 16 sejmih Ljubljanskih je bilo k6nj 4525; po preiskavi mestnega živinooglednika so bili 4 konji smrklja sumljivi, 1 pa popolnem smrkav s sejma odstranjeni. V mesnici Ljubljanski je bilo lansko leto 3900 glav goveje živine poklanib. —- Mitnica (sranga), ki je dozdaj bila v Planini, se je ob novem letu premestila v Kalče-Cirkovsko vas (gornji Logatec). Cestnino za vprežno in gnano živino na dotičnih mitnicah je c. kr. finančno minister-stvo določilo. — (Za kosilo, katero vojaki na potovanji) od feid- vebeina don do prostata dobijo od hišnega gospodarja, pri katerem so vkvartirani, plača vojaška blagajnica lö'/a kraje. — Siužbe okrajnega kirurga v Idriji s 300 gold., v Poljanah s 400 gold, in pa v Blokah s 500 gold, letne remuneracije so razpisane. Prošnje se od 15. svečana t. i. izročujejo c. k. okrajnim glavarstvom. — (V slovensko gledališče) je v nedeljo burka s petjem „Robert in Bertram" privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče čez in čez polno. Prava pustna burka je, večidel dobro izvršena, največ pa hvalevredna zarad mičnih napevov , ki jih je gosp. Stock 1 obilim pesmain zložil. Ostra kritika ne bila bi na pravem mestu pri burki, ki nima druzega namena nego tega, da se občinstvo par ur smeje, to pa je vendar treba, da se opustijo take šale, kaüor ona o „kravi in ,, biku". — Govori se, da ženska učiteljska pripravnica, kedar se preselijo finančne in davkovske pisar-nice v biso hranilnično, pride v cesarsko poslopje, kjer je seda) finančna direkcija in tobačna zakladnica nasproti solsKeuiu poslopju, kjer je gimnazija. Če je ta govorica res kaj več kot govorica, morali bi svčtniki take naselbine vendar misliti na tisto gledališko igro, ki se imenuje „die gefährliche Nachbarschaft". Pa vsaj bi to morebiti tudi bil šolski „napredek"! — Bizo viška Čitalnica si je pri zadnji volitvi za predsednika izvolila g. Regalija. — S Cerknice se nam piše, da 22. dne t. m. Še niso glasovuic dobili voiilci za zbornico kupčijsko in trgovci. Morebiti tudi drugej ne? Je li to zopet kak manever kakor 1876. leta?! — (Pobirki iz Časnikov.) „Laib. Ztg." je v svojem listu od 5. dne t. m. ozrla se po nemških literarnih pridelkih na Kranjskem preteklega leta. Pri tem jej tekö britke solze po obrazu. Vsa potrta je zarad sila pičlega pridelka one stranke, ki se šopiri kot kuiturono-silka v naši deželi, čeravno je cei6 Valvazorja prisvojila sebi, ki ga izdajajo narodnjaki, in take spise vštela, &i so z literaturo toliko v žlahti, kakor na pr. Peter s sal petrom; le čuda, da ni tudi si še nemških ,,Postbüchel-nov" , „Speiszettel-nov" in „Theater-zettel-nov" prisvojila nemški literaturi na Kranjskem. — Ka aor vsa desperatna je „Laib. Ztg." o pregledu nemške žetve , tako ponosno so unidan „konstitucijonalci" naštevali svoje vspehe na drugem polji lanskega leta. O tem pa drugi pot kaj več. Noviear iz domačih io tujih dežel. Z Dunaja. — Nikoli ni bila politiška atmosfera tako zagatna kakor dandanes. Turška drama se z orjaškimi koraki bliža svojemu koncu. Ne bodo li „interesi" Avstrije pod cincajočo politiko Andrassyevo veliko škodo trpeli, ko umrje toliko let „bolna" Turčija? Grof Zictoy, Avstrijski poročnik v Carigradu, je 16. dne t. m. Turš&i vladi izročil pismo, v katerem oporeka temu, da bi Rusija in Turčija sami med se- boj sklepali mir. Čudno! ali grof Andrassy in Beust še zmirom delata zavezno politiko z Anglijo? Ali se ne bojita s tem vneti svetovne vojske? Z novo pogodbo Ogersko pa tudi nič ne gre naprej. Vse še visi v zraku. Konference, ki so med Dunajskimi in Pe-štanskimi ministri več dni trajale na Dunaji in nekatere pod predsedstvom cesarjevim, so bile končane 18. dne t. m. O sklepih se le to pripoveduje, da meritoričnega o Avstrijsko-ogerski pogodbi niso nič sklenili, ampak le o tem so se pogodili, kako bodo postopali nasproti Dunajskemu in Peštanskemu državnemu zboru. Magjarski časnik „Ellenör" piše: „ministri se niso v Pešt vrnili s poroštvom, da se pogodba srečno reši, da pa stvari niso še tako deleč, da bi ministerstvo odstopilo, — Avstrijski ministri pa da se bojijo, da dr-žaavni zbor ne bode sprejel vseh toček pogodbe, in da so pripravljeni odstopiti, ako bi zbor ne sprejel v njihovem smislu pogodbe." (Prazen strah!) — Dr. Anton Füster (rodom Kranjee iz Rado-ljice), ki je pri prekucijah Dunajskih 1. 1848. zvonec nosil in potem v Ameriko bežal, kjer je 25 let bival kot krčmar in branjevec, se je lani vrnil na Dunaj nazaj v takem siromaštvu, da so ga unidan iz posebne milosti v mestno siromaško hišo vzli. Sramotno je to za judovske in nejudovske liberalce, za katere je dr. Füster i. 1848. po kostanj v ogenj segal, da 701etnemu starcu ne dadö toliko, da ne bi živel kot berač v siromašnici ! Iz Trsta. — Italijanisimi naši še zmirom ne dad6 mir s svojimi demonstracijami, s katerimi po sili hočejo, da bi Trst bil italijansko mesto. Smrt Vik-tora Emanuela jim je za to dobro došla. Ali vlada Tržaška nima poguma, da bi enkrat za vselej konec naredila takemu početju, ki spada med veliko izdajstvo? Kako dolgo hoče trpeti še tak mestni za3top, ki nimav8rca, da bi zatrl lahonsko hidro?! Cesko. — Zopet je na dnevnem redu velik razpor med narodnima strankama na žalost V3eh rodoljubov a na veselje nasprotnikom slovanstva. Huda polemika se je namreč vnela med Riegerjem in Skrejšov-skim v „Pokroku" in „Bruseku", po kateri je Skrejšov-shi stopil iz narodnega kluba. Zarad tega izstopa ne trpi Ceski narod nobene škode, marveč mu bi bilo na korist, da strastni Skrejšovski po vse zapusti poli-tiško polje, na katerem mu že več časa raste samo plevel in osat. — Kako se je primerila nesreča , da je g. Thier hi er v tiskarni Skrejšovskovi padel z druzega nadstropja in se hudo ranil, ni še razjasnena ; sod-nija je vendar dala g. S k r e i š o v s k e g a zapreti. Hrvaško. Iz Zagreba. — Deželni zbor je končan. Hudo je gromelo večkrat v sejah. Klub narodne stranke je vendar, kakor 3,Obzor" poroča, pred razhodom utrdil notranjo slogo te stranke in njeno porazum-ljenje z vlado. Na vprašanje bana Mazuraniča : ali mu narodna stranka zaupa, odgovorila je z navdušenimi ži-vio-klici. — Da se narodna stranka vendar ruši, kaže drugo poročilo „Obzorovo", po katerem je g. Vončina izstopil iz kluba in stranke. Ogersko. Iz Budapešta. — Dr. Mi le tic je bil 18. dne t. m. zarad velike izdaje obsojen na 5 let zapora, katerim se ima odšteti 19 mesecev preiskovalnega zapora. — To dela vtisek nepopisljive nevolje ne samo na Ogerske Srbe, temuč po vsi Evropi, ker svetu kaže pravico Ogerskih sodnikov, ki so Miletiča obsodili največ po priči nekega „lumpa" Rankoviča, ki je bil najet, da je govoril zoper njega, kar so vse druge priče za laž proglasile. Izvrstno ga je zagovarjal dr. Polit, al nič ni pomagalo; Magjarski državni pravd-nik je predlagal, naj se obsodi na smrt ali na dosmrtno ječo. „Jaz sem nedolžen!" — je izkliknil s solzami polit Miletič in pri tej priči je napovedal zagovornik njegov pritožbo do najviše sodnije, a dr- in soteske. Morda bodo pred tednom dni Rusi že stali žavni pravdnik tudi jo je napovedal, ki ni zadovoljin s pred Carigradom. glavnem mestu Turčije je strah kaznijo let. Tiszovi vladi nasprotne stranke so in trepet, čez 300.000 mohamedanskih begunov je že imele te dni posvetovanje j kako naj postopajo pri ravnavah nove Ogersko-Avstrijske pogodbe nistra Tiszo prisilili v odstop. Iz Galicije. da ob- mi- dospelo v mesto: sultan sam se pripravlja za odhod, če bi Rusija ne hotela dovoliti mu premirja. Turški pooblaščenci za to so že odšli v Ruski glavni stan, a Taka denarna stiska je v naši bodo težko kaj opravili, ker Rusija ne bo privolila v deželi, da v enem samem (Kolomaškem) okraji pride drugo ko v mir, ki bo pa moral biiti po njeni volji. Želje turkoljubov v tem obziru so tedaj prazne. Sliši se tudi, sklene mir pod 400 kmetov na kant. Iz Italije. Pogreb kralja Viktor Emanuela je da je Turčiji nujno svetovano naj bil velikansk in se izvršil v najlepšem redu. Vsi nad- kakoršnimi koli pogoji, ker jej ni nadjati se nobene škofi gornje Italije so ukazali, da se povsod obhajajo za- pomoči. — Kak divjak je Turek, je še zadnje dni, voda v grlo teče, pokazal. Ne da so Turške dušnice za njim; nadškof Turinski obžaluje kraljevo smrt ko mu kot veliko nesrečo in poživlja ljudstvo svoje škofije, ladije bombardirale nezavarovana tedaj nedolžna mesta, kralja, da bi so naj molijo za rajnkega, pa tudi za živega vladal na blagor Italije. Lepo postopanje papeževo in Kuršumlje, duhovnikov ne bode ostalo brez ugodnih nasledkov za mož na koleh!! Srbi, ko so, prvič odgnani našli Kdo bolje razmere med cerkvijo in državo v Italiji. , drugič z naskokom vzeli svojih vjetih častnikov in 24 bo taki zverini še prizanašal! Najnovejša poročila so: General Gurko je Sulej- Iz Rusko-Turškega bojišča. — Slava, slava, nič ko ms novo armado po večdnevnem boji vrgel na Despoto slava spremlja zmagovito orožje Rusko in nam Slovanom, planino, pobil 4000 Turkov, vjel jih 3000 in vzel jim ki smo bili s svojimi simpatijami zadnji čas vedno ne- 49 kanon. Ostanki so dospeli do Kav ale (ob morji) srečni, se vzdiga srce nade do boljše prihodnosti, ker 7 kjer se bodo po ladijah peljali v Carigrad branit. Del nam gre vendar enkrat po volji. Vzemši namreč trd- Ruske armade je na poti proti Gallipoli, da zasede njavo za trdnavo, mesto za mestom ob četi proti Cari- stražo ob Dardanelah. gradu i so Rusi od Plovdiva (Filipopeina) dospeli do vsega skup čez 400.000 vojakov. Do zdaj so zgubili Turki Drenopolja. Ves svet je pričakoval tudi mi tu krvave odločilne bitve, al prišlo je drugače; Turki so tudi to važno mesto, predtrdnjavo Carigradsko, po pisa i Listnica vrednislva. Gosp. N. K. v K: Vašega do- učitelja Dobrepoljskega Maksa . ne moremo čeravno „Eingesendet" pustili brez boja, požgavsi ves vojni živež -in razrušivši Ivanetiča v .,Tagblattu" tehtno razkocnjava, shrambe orožja. Preteklo nedeljo so Rusi zasedli to za vzeti v ,Novice", ker tako revše na duši in telesu, kakor je Carigradom prvo in najvažnejše mesto in zdaj'marši- M. Ivanetič, ni vredno, da bi ž njim le eno vrsto našega lista ----o-----r —;---------—---j----- . -—----—— . *-----, — rajo naravnost proti Carigradu. Mehmed Ali beži s umazali. Pustimo celo blato armado pred njimi branit Carigrad, glasovitega blattu" in njegovemu vredniku Müllerju! vsaj druzega nič ni SVOJO Sulejmana armada je razkropljena in potisnjena v hribe Gosp. >> g Tag v B: >> Slovn. mrvico" prejeli; pride drugi pot. Gospodom trgovcem in obrtnikom Kranjskim Častiti roj aki! V zadnjem našem listu smo Vam razložili važnost volitev odbornikov za kupčijsko in obrtnijsko zbornico Danes imate menda že v rokah izkaznice vsako okrajno glavarstvo. ) ki jih v Ljubljani razpošilja magistrat, na deželi pa Vi ki 1 j ani ) od pa če stanujete v Ljub , ste dobili izkaznice za volitev v trgovski (kupčijski) odsek, morate to izkaznico in glasovnico, na katero ste napisali imena 5 mož, ki jih volite, 30. dne tega meseca, ure dopoldne do 5. popoldne izročiti volitveni komisiji v magistratni dvorani, Stanujete na deželi, tudi do 30. dne tega meseca v Ljubljano poslati glasovnico z izkaznico vred tako > Vi pa J ki kakor berete na pismu izkaznice. Ce Vam je pa bolj priročno, glasovnico z izkaznico vred poslati vredništvu Vi pa, ki ste dobili izkaznico „Novic*, smete tudi to storiti tako, kakor smo v zadnjem našem listu razložili. za volitev v obrtniški (rokodelski) odsek, morate vse to tako storiti, kakor smo ravno naznanili trgovcem samo s tem razločkom, da Vi volite en dan pozneje, to je 31. dne tega meseca in da volite le 3 odbornike. vam priporočamo: Naj nihče ne zamudi določenega dneva! Dragi rojaki! Udeležite se, kakor prejšnja leta, vsi te volitve, in volite vsi enoglasno može, katere na leto, na Kupci, ki plačujete v Ljubljani 10 gld. 50 kr., na deželi pa po 8 gld. 40 kr. od svoje trgovine patenta glasovnice zapišete samo ta-le imena: ? ' > i ^ Gosp. Janez Fabian, trgovec v Ljubljani. Gosp. Vaso Petričič. trgovec v Ljubljani. 51 Franjo Hren, trgovec v Ljubljani. ti Gosp. Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranj i. Franc Sonvan (mlajši), trgovec v Ljubljani voliti Obrtniki vsi brez razločka, potem od malih kupcev tisti, ki zarad prenizkega davka s kupci ne morete t pa od svoje kupčije plačujete vsaj 4 gld. 20 kr. patenta, pa zapišite samo sledeča imena Gosp. Janez Horak, obrtnik v Ljubljani. Gosp. Milia Pakič, obrtnik v Ljubljani. Gosp. Anton Perme, obrtnik v Ljubljani. »i, drugi rodoljubi pa, ki sicer niste ne trgovci ne obrtniki, pa cenite važnost teh volitev, podučite volilce, da prav in o pravem času opravijo volilno dolžnost, in da je nihče ne zanemari. Pri vseh volitvah treba, Vi da kakor naši nasprotniki } delamo tudi mi „viribus unitis". Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovill dedičev v Ljubljani.