PRVI OBISK NOVE SLOVENSKE VELEPOS-LANICE str. 2 DUGOLETNA ŽELJA str. 6 Pred približno dvema mesecema so bralci Porabja dobili tudi ovojnico z vprašalnikom, ki je bila priložena k številki časopisa. In seveda tudi kratko razlago, zakaj naj bi izpolnili vprašalnike. Javni sklad za narodne in etnične manjšine je namreč naročil raziskavo o manjšinskem tisku, rezultati le-te naj bi pomagali kuratorjem, ko se odločajo o finansiranju teh časopisov. Na Madžarskem je 14 državnih manjšinskih časopisov, ki jih finančno podpira omenjeni sklad. Ker je pač omenjena vsota omejena (177 milijonov), je okrog finansiranja iz leta v leto več problemov. Naj to ilustriram le z dvema podatkoma. List Porabje je dobil 1. 1993 6,6 milijonov forintov, 1. 1998 pa 6,7 milijonov forintov. Vmes je preteklo 5 let, letna inflacija se giblje okrog 20 odstotkov... Podobno je tudi z ostalimi manjšinskimi tedniki in revijami. Zato se je potem Javni sklad odločil za raziskavo, da bi lahko ocenil realno stanje in na podlagi tega diferenciral denarno podporo omenjenih časopisov. Vsaj tako je bilo na začetku povedano in mi (uredništva) smo verjeli v to. Toda vrnimo se h konkretnim rezultatom raziskave. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. maja 1998 O Leto VIII, št. 9 RAZISKAVI OB ROB Najprej poglejmo, koliko bralcev je vrnilo vprašalnike. Odstotek za vse časopise je precej nizek, le 24 odstotkov razposlanih vprašalnikov se je izpolnilo in vrnilo. Rezultat Porabja je boljši, 34 odstotkov naših bralcev seje odzvalo na raziskavo. S tem smo za Hrvatskim glasnikom (37 %) zasedli drugo mesto, če odštejemo rezultat (74 %) enega od romskih časopisov, pri čemer so raziskovalci kar hitro odkrili, da so bralci izpolnili po več anket. 92 odstotkov bralcev Porabja se šteje za pripadnike slovenske narodnosti. Slovenščino kot materni jezik je označilo 93 odstotkov. Pri teh podatkih se ena- čimo ali celo kosamo s Srbi in Hrvati na Madžarskem. Za bralce Porabja je značilno, da je med njimi največ žensk (65 %), precej jih je iz starejše generacije (52 % je starejših od 50 let), le 14 odstotkov bralcev je mlajših od 30 let. Naši rezultati so pa precej slabi pri izobrazbeni strukturi bralcev. 54 odstotkov naših bralcev je končalo le osemletko ali poklicno šolo, 16 odstotkov jih ima maturo in le 14 odstotkov fakultetno izobrazbo. (Ta odstotek je pri Srbih 41, pri Hrvatih 27.) Ti podatki so dobri pokazatelji dejanskega stanja v Porabju in sicer, da je prebivalstvo naših vasi precej ostarelo ter da je izobrazbena stopnja precej nizka. Ker so možnosti za zaposlovanje v Porabju omejene, se ljudje z visokošolsko ali fakultetno izobrazbo odseljujejo, kar v veliki meri pospešuje njihovo asimilacijo. Sicer so pa to problemi, katerih reševanje presega možnosti našega časopisa. Poglejmo še nekaj splošnih podatkov. Skoraj 70 odstotkov naših bralcev živi na podeželju, v vaseh, le 22 odstotkov v mestih in le 5 odstotkov v glavnem mestu. Večina bralcev je zadovoljnih z vsebino časopisa. 10 odstotkov se je odločilo za oceno "zadovoljen in nezadovoljen" in le 1 odstotek je bolj nezadovoljen kot zadovoljen. In na koncu se postavlja vprašanje, če je raziskava dosegla cilje, zaradi katerih je bila opravljena. Za lastni časopis uredništva - po mojem - več ali manj imajo podatke, mnenja bralcev, kajti živijo, hodijo med njimi. Čeprav moramo priznati, da naši podatki niso tako natančno izračunani kot v primeru te raziskave. Osnovni namen raziskave je bil, da bi se njeni razultati upoštevali pri letošnjem finansiranju časopisov. Po naših informacijah temu ni bilo tako, kajti člani kuratorija pred odločitvijo niso dobili študije o posameznih časopisih, temveč le splošno (ustno) oceno raziskave, tako rezultatov niso mogli upoštevati pri odločitvi, kar dokazuje tudi letošnji proračun Porabja. Nekaj pozitivnega je pa vseeno bilo pri tej raziskavi. Posamezna uredništva manjšinskih časopisov smo dobila podatke o delu ostalih uredništev, lastne časopise lahko primerjamo z ostalimi, dobimo od njih kakšne ideje... Le daje samo za to bilo škoda časa, truda, živcev in konec koncev denarja, ki ga tako ali tako zmanjkuje. M. Sukič 2 Monošter: prvi obisk nove slovenske veleposlanice "Nekaj" slovenskih otrok "se izgubi" med madžarskimi Župana Monoštra Ka-rolya Bauerja, Zvezo Slovencev in Državno slovensko manjšinsko samoupravo je obiskala nova slovenska veleposlanica na Madžarskem, gospa Ida Močivnik. Poslanstvo Slovenije za porabske Slovence je veleposlanica začela že ob predaji akre-ditivnega pisma predsedniku Republike Madžarske Arpadu Gonczu, ko se je zavzela za odprtje mejnega prehoda med Verico in Čepinci. Pomeni, da nadaljuje dobro in široko zastavljeno delo prvega veleposlanika Ferenca Hajosa. Na pogovoru pri županu sta sogovornika poudarila, da ima pomemben vpliv na položaj narodnosti tudi dobro, na marsikaterem področju kar vzorno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko. Župan je tudi poudaril, kako važen je gospodarski razvoj območja in krajev, kjer živi narodnost. Kako besede spreminja v dejanja, je župan ilustriral s podatkom, da je mestna občina za izgradnjo Slovenskega kul-turno-informativnega centra iz proračuna prispevala 20 milijonov forintov, kar ni zgolj simbolični denar. Župan Bauerje izrazil tudi prepričanje, da bi morala za šolstvo več prispevati država, pri čemer je omenil primer Monoštra, kjer se "nekaj" slovenskih otrok "izgubi" med madžarskimi. Manj optimizma ga. Ida Močivnik je župan pokazal pri odpiranju mejnega prehoda, ker so tik pred vrati parlamentarne volitve in enako je županu povedal tudi zunanji minister Laszlo Kovacs. Veleposlanica je župana seznanila s potekom priprav na odprtje slovenskega generalnega konzulata v Monoštru in povedala, da začetek dela konzulata lahko za nekaj časa zaustavi samo pomanjkanje denarja. Vendar veleposlanica upa, da bo konzulat jeseni z delom začel, ena njegovih temeljnih nalog pa bo v krepitvi gospodarskih stikov med Slovenijo in Madžarsko. Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnok in predsednik Državne slovenske narodnostne samouprave Martin Ropoš pa sta veleposlanico seznanila z nastankom narodnostnih organizacij in z znanimi problemi, s katerimi se vsakodnevno srečuje manjšina. Glede na pogostost naštevanja narodnostne problematike, tokrat le o slovenskem bogoslužju in drugih verskih obredih v slovenskem jeziku oziroma narečju. Veleposlanica bo zaprosila za sprejem pri poglavarju rimokatoliške cerkve na Madžarskem in posebej pri sombotelskem škofu dr. Istvanu Kon-kolyu. "Župniki so bili in so marsikje med Slovenci v Avstriji in Italiji še vedno nosilci slovenstva, zato ta problem mora biti rešen, "je poudarila veleposlanica. eR Evangeličansko društvo Primož Trubar v Budimpešti Člani slovenskega evangeličanskega društva Primož Trubar so se pod vodstvom predsednika društva dr. Ota Norčiča udeležili dvodnevnega študijskega potovanja po Madžarski in Slovaški. 40-članska skupina - večina jih je prvotno doma iz Prekmurja - je krenila iz Ljubljane 17. aprila. Najprej so se ustavili v Šurdu v županiji Somogy, kjer so si ogledali evangeličansko cerkev, v kateri je služil prevajalec biblije Stefan Kuzmič. Njihova pot je potem vodila v Blatni grad (Zalavar) k spomeniku Cirila in Metoda, nakar so se ustavili še pri leseni evangeličanski cerkvi v Siofoku. V Budimpešto so prispeli proti večeru ter si ob nočni razsvetljavi ogledali znamenitosti mesta. Naslednji dan so najprej obiskali Evangeličanski muzej na trgu Deak ter cerkev, kjer so dobili informacije o zgodovini evangeličanske cerkve na Madžarskem. Člani društva so različnih poklicev ter zelo širokega zanimanja, tako so izkoristili možnost in so obiskali tudi Državno slovensko samoupravo, kjer sta jih sprejela Irena Pavlič, predsednica slovenskega društva, ter Ferenc Kranjec, predstavnik samouprave. Po pogovorih o položaju Slovencev in slovenskih organizacij na Madžarskem so gostje izrazili zadovoljstvo, da so jih vsepovsod zelo prijazno sprejeli. Najbolj hvaležni so bili evangeličanskim pastorjem in voditeljem od Surda do Budimpešte. Pripomnili so pa, da bi spominska plošča Štefana Kuzmiča lahko bila dvojezična, ne le z madžarskim tekstom. S tem smo se globoko strinjali. Gostje so proti večeru nadaljevali pot na Slovaško. Ferenc Kranjec predstavnik DSS-a v Budimpešti Delegacija koroških Slovencev v Budimpešti Že februarja so nam sporočili iz Manjšinskega urada, da bo spomladi prispela v Budimpešto slovenska delegacija iz avstrijske Koroške. Veselili smo se, da Državna slovenska samouprava in Slovensko društvo v Budimpešti končno dobita obisk v novih prostorih. Delegacijo je vodil namestnik vodje deželnega urada dr. Karl Andenvald. Člani so bili: podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Sonja Wakounig, Narodni svet koroških Slovencev je zastopal Nanti Olip. Dvodnevnega obiska seje udeležil tudi poslanec v avstrijskem parlamentu (FPO) Fritz Schretter in predsednik Enotne liste Andrej Wakounig. Delegacijo je spremljala novinarka Elka Fertscheg. Delegacija je prebivala na Madžarskem dva dni (15. in 16. aprila). Prvi dan v Budimpešti, drugi dan pa v Peču. Delegacija je prišla na Madžarsko s ciljem, da bi spoznala delo manjšinskih samouprav, pravzaprav da bi spoznala stanje manjšin na Madžarskem. Gostje iz Avstrije so obiskali Manjšinski urad, manjšinskega ombudsmana dr. Jenoja Kalten-bacha. Koroška delegacija na sedežu DSS-e V našem uradu so bili 15. aprila popoldan. Goste sta sprejela predsednica Slovenskega društva v Budimpešti Irena Pavlič ter vodja Slovenske samouprave v Budimpešti Feri Kranjec. Po dogovoru smo najprej poročali o tem, kakšno je stanje slovenske manjšine na Madžarskem, kakšne organizacije imamo Slovenci in kakšno je delo teh organizacij. Feri Kranjec je povedal, da po manjšinskem zakonu slovensko narodnost sedaj zastopa Državna slovenska samouprava, ki dobiva finance iz državnega proračuna. Irena Pavlič je predstavila delo drugih organizacij ter povedala, da je Zveza Slovencev organizacija, ki vodi kulturno življenje v Porabju. Na pobudo Zveze se sedaj gradi Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru, predvsem s pomočjo Slovenije. Goste je zanimalo, kakšno je naše manjšinsko šolstvo, sodelovanje s Slovenci v Italiji, Avstriji in z matično državo. Zanimali so se tudi za to, kako da ni rešeno poslanstvo manjšin v madžarskem parlamentu. Zavedamo se, da je to komplicirano vprašanje, upamo pa, da bo rešeno do naslednjih volitev. V kratkem času, ki gaje delegacija koroških Slovencev prebila pri nas, smo se dotaknili vseh manjšinskih vprašanj. Po mnenju Ferija Kranjeca smo lahko večinoma zadovoljni. Kot predsednica društva pa vem, da se vedno moramo za nekaj boriti, predvsem za finansiranje. Le državne samouprave dobivajo denar iz državnega proračuna, vse druge organizacije, tako tudi slovenske iz raznih fundacij. Večina fundacij finansira le projekte, funkcioniranje organizacij samo nekateri. Tako napr. Slovensko društvo v Budimpešti za funkcioniranje nič ne dobiva. Zvezi Slovencev pomaga Slovenija, Zveza pa nam ostalim. Na koncu smo gostom zaželeli še naprej prijetno bivanje na Madžarskem. Želeli bi v bodoče sodelovati z njihovimi organizacijami, da bi se čim bolj spoznali ter izmenjali izkušnje. Irena Pavlič Porabje, 7. maja 1998 3 Štenje „PAVERSKE PESMI” Driigi najbaugši pesnik slovenske moderne je biu Josip Murn. Naraudo seje v Ljubljani 1879-oga leta. Včiu se je v Beči, gde je betežen grato na pliičaj, ranč tak kak Kette. Murn je mrau 1901-oga leta, gda je biu 21 lejt star. Murn j,e\ biu fotiv, je brezi starišov gorzraso, zato je biu dostakrat žalosten. Njegve pesmi so - ranč tak kak Kettejeve - te vodali, gda je že mrau. V knigaj Pesmi in romance so pesmi o 'lubezni, d življenji, o naravi, največ pa o pavraj. Takše „pavarske pesmi” so: Pomladanska romanca. Kmečka pesem. Usoda, Nem járom a tarlókat Nem járom a tarlókat; a tarlókon varjúhad: éjjel-nappal kárognak. Félek tőled rémesen éjfekete varjúszem, kínoz sötét Séjtelem, Idegenben megölnek, varjúcsőr ront szememnek, károg csak, nem sirat meg. (Tandori Dezső) 29. aprila se je Narodnostni odbor Skupščine Železne županije sestal v Monoštru, v prostorih Zveze Slovencev. Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem je člane odbora seznanil z nalogami bodočega Slovenskega kulturnega in informativnega centra. Povabljen je bil tudi Bertalan Harangozo, plan slovensko-madžarske ter hrvaško-madžarske mešane manjšinske kdMsije, ki je F predstavil delovanje ter dosežke prej omenjenih komisij. ČISTE CESTI Normalnoga človeka svadi, če vidi, ka tisti, Šteri pušijo, nakle ličijo čike, če rejsan pau mejtara od nji gestejo škattile za cigrejtline; če lid-ge, gda se pelajo z auto-nami, ... vp z okne liičajo začlje, prazne škattile za pijače; če nam v bauti pau kile papera cuj mesej zmej-rijo; če nas pilatoške znau-rijo, če za eno sekundo ne gledamo na vage; če nam v pondejlek v bistroni kisele klobase dajo, tiste, štere so v petek ostale, pa so je z eci-nom dojzaprali; če nam krčmarosa parlovko da namesto poštene pitvine; če nas birokrati se pa ta pošilajo; če mali mlajši pa mlade dekle tak preklinjajo, kak inda svejta kočiške na marofaj... Eške do sta lagvoga pa primitivnoga geste v na-som rosagi, depa zato kaj pvak gratuje to. Til pa tam ze^ zato bole kulturni postajamo, takši, kak so lidge v baukšom tali Evrope. Pa ne pozabimo, ka gestejo zato takši lidge to, šteri se pošteni narodijo, pa pošteni mergejo.. * * * En gospaud iz Murske Sobote mi je pripovejdo, ka se me je trnok vidlo, ka seje z njim zgodilo zdaj že drugo paut v Monoštri. Ništarni den je nutri dau svoj gvant v varaško čistilnico, s tem ka gda drgauč pride, te ga od-nesjif Tak.fe rijsan to bilau. Pride pa prej k vzeme ob-lej ko, plača, ka je dužen btiu, dobi račun pa eške cuj nika. “Gospaud, eto ste nutri v rejklina mali žepki pozabili!", ma pravi gospa iz čistilnice pa ma prej k da skor-20 gezaro tsiovenski to-larov, štere je te človek nutri f žepki njau... Stranka (iigyfel) \; se, lepau,, zavoji, fejstfSečiidiva, ali je tau rej-san mogauče, ka eške gnes-den to gestejo takši pošteni lidge, uifranč nej znau, ka je tiste penaze v tisti žepki emo, ške nikši dar dati iz tisti penaz, depa gospa iz čistilnice ne vzeme, nej pa nej, za miloga Jezosa nej, ka je prej tau njena dužnost, pa je rada, ka je leko nazaj dala penaze tistomi, šteri je za nji pošteno delo... Pošteno delo: * * * Drugi lejpi spomin je te zadaubo, gda je buu v edni gostilni v Monoštri, pa je nej najbaukšo gesti daubo. Me-sau je nikšo želavo bilau. Gda je na konci obedi prišo kolnar, pa viido, ka je gos-paud nej vse vozo, ga je pito, če je leko gesti nej dobro bilau. Dobroga žmaja je bi-lau, likije malo trdo bilau... Obed vam voplačam, depa napitnino (borravalo) vam ne dam... Z lej po rečjauv ste si slobaud vzela, gospaud se je eške nika malo oberdjo, natau seje napauto domau. Pri dveraj restavracije ga je čako en drugi moški, šterije gosti pravo: ..Gospaud, ge sam tak viido, ka ste dosta gesti njali na talejri, zato ge, kak šef te gostilne tak mis- lim, ka se vam je našo gesti nej dopadnilo... Zato bi vam ge rad nazaj dau tiste penaze, ka ste za tau plačali... Nas je tau sram, če je naš gost ne zadovolen, tau se pri nas trnok rejdko zgodi, zato vas lepau prosim, vzemite nazaj vaše penaze! Depa drgauč zato pa pridite, pa te vidli. ka se je te špot samo slučajno (velet-leniil) zgaudo pri nas... Gospaud iz Murske Sobote, tau vendrak ranč nej trbej praviti, je to gospaud buu, pa nej nazaj vzou penaze, Baug vari, gospaud šef, ka si pa tau vi mislite! Leko je gesti ranč nej žilavo bilau, liki je samo z mojimi rauglimi zobami nika nej poredi, ali pa so krive moje boleče čeltisti, pa želaudec me zadnje cajte to nika za norca ma... Domau po pauti si je brodo, dje, es burna drgauč pa pridem... Če rejsan, ka takše dobre zobe mam, kak vuk, močne čelusti, kak medved, želaudec pa zdravoga, ka bi eške cveke to leko djo.. Franček Muhič Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsako drugo sredo ob 14.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v sredo, 13. maja 1998. Ponovitev v soboto, 16. maja, ob 10.45, na 2. programu. Od 8. januara 1998 leko poslušate SLOVENSKE ODDAJE RADIA GYČR vsikšo nedelo od 8.30 do 9.00 vdre na UKV (URH Kossuth Radio) pa na srednjom vali (stari Petofi Radio) vsikši pondejlek od 21.30 do 21.55 vdre na srejdnjom vali (stari Petofi Radio). V pondejlek leko čiijete slovenski program kauli Debrecena, Miskolca, Nyiregyhaze, Pecsa, Szegeda i Szolnoka to. Porabje, 7. maja 1998 Marija Kozar Želja po nevesti, Pesem o klasu. Pesem o ajdi, Vlahi, Prišel čas je krog Božiča. Murn je napiso dosta žalostne pesmi, edna takšna je ta to: Pa ne pojdem prek poljan Pa ne pojdem prek poljan, je v poljani črni vran, je v poljani noč in dan. Jaz bojim sé ga močno, Črno vranje je oko. črna slutnja gre z meno. Ah, v tujini bodem pal, vran oči mi izkljuval. krakal bo, ne žaloval. 4 POL POT - CEJLI ŠPOT Kučan imenoval nove veleposlanike Predsednik Slovenije Milan Kučan je izdal ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v Grčiji, Hrvaški in Avstriji. Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije Tv Grčiji je predsednik države imenoval Boruta Mahniča, za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v R Hrvaški mag. Boštjana Kovačiča, za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v R Avstriji pa Iva Vajgla. Dopolnjen nacionalni program izgradnje avtocest Državni zbor je po hitrem postopku z 42 glasovi proti enemu sprejel spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji iz leta 1995, na podlagi katerih naj bi do leta 2005 zgradili^ dogradili oz. rekonstruirali prek 550 km avtocest in državnih cest ter za te namene predvidoma porabili 4,1 milijarde ameriških dolarjev. Novinarske nagrade Predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič je pred dnevi na Otočcu 38 novinarjem podelil diplome in srebrne plakete za 25 let novinarskega dela ter nagrade za novinarske dosežke v letu 1997 iz sklada Consorti-um Veritatis/Bratstvo resnice. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel Otmar Klip-šteter, dopisnik ljubljanskega Dnevnika iz Maribora. Nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve v lanskem letu pa so prejeli Bojan Budja z Večera, Tomo Šajn s Primorskih novic in Radia Koper ter Vladimir Kocjančič z Radia Slovenija. Nagrado za dosežek novinarja v podjetju je prejel novinar v uredništvu glasil Gorenja Henrik Jerčič. Debitantski nagradi pa sta prejela Grega Repovž z Dela in Uroš Slak s TV Slovenija. Jajjaaa?!? Vej pa don nej?!? Pol Pot mrtev. V Kam-bodži je mrau eden najvekši diktatorov sveta: Pol Pot, šteri je dau za-ničati dva milijona, po drugi statistikaj tri milijone lüdi. Eni so strašno če-merni, ka kak je te človek leko pravo: smrt zadobüú, ka ma je po genocidnaj grejaj ranč en vlas nej krivi grato. Zato so nistarni od te frustrirani lidaj tak pravli, ka bi don mrtvo tejlo trbölo na borovijo pelati. - Pol Pot - Cejli Špot (Sveta). Kompjuterskomi raupari milijonko. Firma Telnet Magyarország je ponidila milijon forintov tistomi računalniškomi hackeri "Popolnoma drugačen občutek je, če poješ 'svojim ljudem in med svojimi ljudmi', kot pa tuji publiki." Tako nekako je ocenil vzdušje v Slovenski vesi po koncertu eden izmed pevcev pevskega zbora Pentakord iz Podgrada pri Ljubljani. Kako je prišlo do tega gostovanja? Pred velikonočnimi prazniki je prišlo na Zvezo Slovencev zelo vljudno pismo s prošnjo, da bi Komorni zbor Pentakord rad zapel med porabskimi Slovenci in sicer takrat, ko se bo vračal z mednarodne revije zborov na Slovaškem. Tako jih je potem 19. aprila popoldne v Slovenski vesi počakalo precej gledalcev, ki jih je pozdravila sekretarka Zveze Klara Fodor Jn, na kratko predstavila zbor. (takšomi, šteri zna deši-frirati računalniške programe, pa povejmo si s tem v kakši banki penaze leko vözeme, ali zna prejk spisati kode pri telefonskaj karticaj, pa kartico nes-končno dugo leko nüca ptt.), šteri de znau de-kodirati njino stran na Interneti. Ta firma s tem ške pokazati, ka sé Interneti leko zagvüšamo, ka niške ne more priti do naši in|brmacij. Tekma (ver-seny) sé 6. majuša začne pa de dva kedna trpejla. -Zdaj več samo tau leko čakamo, ka do nam policiji prave pistole davali, pa nam gučali, no pa te, doj ma strejli.če me moreš! Če sé ti posreči, dobiš milijonko!... Boga ime zobston ne djemli na svoje vas ta. Mala Ciganjica zna šteti pa pisati. V nikši vesnici Baugi za hrbtom v Nyírségi' so eno malo ciganjsko šau-larkinjo zvižgalivali vsefele psihologi, psihiateri, sociologi pa drugi čedni Zbor ima korenine v Moškem pevskem zboru Podgrad, ustanovljenem 1. 1982 v Podgradu pri Ljubljani, manjši vasi ob sotočju Ljubljanice in Save. Leta 1987 je njegovo vodstvo prevzel prof. Miro Kokol. Z resnim delom, pestrim programom in pogostimi nastopi je zbor pritegoval vse več novih lidge, pa so v kuston do-kumenti napisali, ka na žalost, mala dekličina je intelektualno trnok záos-tanjena, tak ka nigder nede znala nej pisati, nej šteti. Tak vögleda, ka informacije tö malo tázaos-tanejo v Nyírségi, ka je leranca te dokumente s trnok čednimi mislimi nej dobila, tak je te nej znala, ka sé dekličina nigder nede mogla navčiti šteti pa pisati, pa go je začnila včiti... Dekličina pa gnes že zna pisati pa šteti. - Šlo so te Zdaj Ciganji Albanci ali Muslimani? Zdaj, ka po koníliktaj na Kosovi v Jugoslaviji znauva dosta pišejo novine po svejti o tisti krajini, sé Albanci pa drugi tö gor-prosijo, ka Zaka nji novine po svejti tak zovejo, ka Muslimani, gda o njinaj nasprotnikaj tak pravijo, ka so Srbi? Zaka njim na pravijo, ka so Albanci, ali pa o drugi strani, ka so Pravoslavi? Zaka mejšajo pevcev tudi iz okoliških krajev. Leta 1990 je vzniknila ideja po harmonski obogatitvi štiriglasnega moškega zborovskega zvoka z altovsko komponento. Pevk ni bilo težko najti iihna nekaj uspešno izvedenih petglasnih skladbah so ugotovili, daje sprejem pri poslušalstvu ugoden. Zaradi tega je sprejel zbor narod pa vöro?... Eden odi Porabski dühovnikov bi toj leko üšo na vöro, na šteri 1 raztomačijo, ka je razlika med vöro pa meštrijo. Pri krstitki enoga deteta je vj statistiki, gde sé pita, ka je očina meštrija, nutri spiso, ka: Musliman. - Vsakšo] meštrijo sé je trbej včiti. Vauza za rdeči kartonček. V Saudski Arabiji je takša sigurnost, ka futbaliste, šteri med špilo dobijo; rdeči kartonček, ka so sé kaj nej dobro oponašali, v vauzo zaprejo. - Kelko vauz bi mogli zozidati tam, če bi Uni meli takša nogometni klub, kak je\ Vogrski FTC, šteroga sim-patizerge so pravi banditi? Ovak pa vidimo, kak daleč sé je razširo slovenski gezik, ka ta države eške v svojom imeni má slovensko rejč: Saudi Arabija, ka po našem pomeni: Ambija, Saudi (futbaliste)! Fr. M. petglasje za svojo značilnost in si nadel novo ime Komorni zbor PENTAKORD (iz grščine: pet strun). Goji vse zvrsti zborovske glasbe: ljudsko in umetno, domača in tujo, starejšo in sodobno. Zbor je s skoraj enournim koncertom razveselil občinstvo ter požel veliko aplavza. Najbolj veselo pa je bilo po koncertu v domači gostilni, kjer so se zboru pridružile še domače ljudske pevke. Tako se je koncert "nadaljeval" in se je bilo precej težko posloviti. V imenu organizatorjev in vaščanov še enkrat hvala lepa pevkam in pevcem zbora, zborovodji prof. Mirotu Kokolu ter predsedniku zbora g. Grilcu. M.S. Pentakord zapel v Slovenski vesi Porabje, 7. maja 1998 V senjaj sam vsigdar doma na Gorenjom Seniki Lüdam, šteri smo v manj-šini, sé materni gezik loči od gezika večinskoga naroda. Večkrat nas spitavajo, kak, v kakšom geziki sé nam senja. Pa če si globko premislimo, previdimo, ka sé nam v maternom geziki senja. Tistim, šteri ešče gučimo te gezik. Pa ma biti tistim tü, šteri več neškejo gučati po našom. Človek sam sebe ne more zatajiti, sploj pa v senjaj nej. Nej dugo sam gorpoiskala edno žensko v Varaši, v Traušči. Ženska je Ana Unti, depa Sto njau pozna, ji pravijo, ka je prej ona Rovatina Anuška. Ali Rovatina Vogrinka. - Anuška, povej mi, Zakoj so tebi na G. Seniki tak gučali, ka si prej ti Rovatina Vogrinka? "Najoprvin samo telko škem prajti pa potrditi, ka sam ge slovenska ženska. Na teltja, ka gnes, po 26 lejtaj, ka sam več nej na G. Seniki, sé mi ešče gnauk nej senjalo od Varaša, od Trauštje, gde živim. V senjaj sam vsigdar doma na G. Seniki. Tau, ka so mi gučali, ka sam ge Rovatina Vogrinka, je zatok bilau, ka so mi Oča Vogrin bili. Prvi Vogrin, ki sé je gda-svejta na G. Senik oženo. S Farkašovec so bili." - Ženskam sé ne šika vö-napisali, kelko so stare, telko vejm od tebe, da so zatok že tvoja lejta tü odišla. Ranč zatok pa ge tebe tak poznam, ka dosta znaš od naši slovenski šegej, poznaš dosta-dosta lejpe slovenske pesmi. Guči mi, ka si vse občuvala od prešnje generacije z G. Senika? "S tejm morem začniti, da je prva nej tak bilau kak gnes. V mojom živlenji sem mejla dosti težav, sploj dosta sam delala. Človeka nevola dostavse navči. Po drügom tali je pa meni ešče gnes vse pred očami, ka sé je tistoga reda godilo, gda sam mala, mlada bila. Pa tau mi je ostalo vse v najlepšom spomini. Brez tej spominov, brez te vrednosti bi nej mogla živeti." - Ti rada spejvaš pa znaš tü. Sploj dosta pesmi znaš. Kak si sé te pesmi včila? "Sam že prajla, ka je prva ovak bilau kak gnes. Pesmi sam sé že včila, gda sam mala bila. Krave smo pasli pa smo na paši spejvali. Nigdar ne pozabim, gda smo že vekši bili, smo vküp nalekli tak, ka povejmo na ednom brgej je Klübarna Ana, na drügom Matezne dekle, Ilonka pa Micka, na tretjom brgej pa ge smo spejvali. Vsakša je vse naprej znosila, ka je znala pa smo sé etak drli pa med tejm navčili vsakšo pesem. No, pa po zimski večeraj, gda smo goščice lüpali pa perge čejsali." - Ka vse si sé eške doma navčila, ka ešče gnes znaš? "Kak sam že pravla, nevola pa sila človeka na dosta navči. Ovak sam tü takša, ka je namé vse brigalo. Doma sam sé navčila papirnate rože delati, vence pleti, na gostüvanje sam ne vejm kelko pagetov (svadbicini pa snejini püšeo) naredla. Na G. Seniki sam 30 lejt šivala. Šivat sam sé tü Sama navčila. Po gostüvanji sam küjala. Znam vrtanke pečti, torte rediti, krü pečti, leko povejm vse, ka je človeki potrejbno. No, pa te Zdaj mo te nika pitala. Znaš, ka je tau, da v lesenoj grabi železni vuk traubi?" - Ne Znam. "No, tau so na tau prajli, gda smo korito, gde smo mejsili z železnov žlicov vöpucat" - Kakše stare šege eške znaš? "Sploj dosta. Med tejmi sé mi je strašno vidlo pa sé spominjam na tau, ka gda sé je kakši vijer, lagvi dež pripravlo, te smo lopar, omalo pa greblo tavö djali. Mogli smo je vkriž sklad. Tak so lüdje držali, ka prej ta "škir" tazažene lagvi cajt, lagvi dež, grmanco pa vijer." - Nej dugo sam vidla pa štejla v naši novinaj, ka si lejpe rauže dala vö iz rok na razstavo, štere si iz papira napravila. Gnes eške tü delaš takše rauže? "Slovenska zveza je vönapisala natečaj za takšo delo. Ge sam - z nistarnimi drugimi - tak mislila, ka bi lepou bilau, če bi mi tü leko kaj naprajli za Zvezo, zatok ka nam Zveza dosta vse pomaga. Etak sam naredla vse kaj takšo, ka je prva šega bila. Znano je, povejmo, ka so na po-kapanje inda svejta nej žive rauže nosili, liki s papirov smo delali v vence rauže. Lejpa šega je bila, ka smo na križ - šteroga nesejo pred škrinjov - po-seben venec delali. Če pa je stoj mladi mrau, te smo naprajli korono na škrinjo. Na tau razstavo sam takše vse kaj naredla. Dobro bi bilau, če bi sé tau nej pozabile, če bi sé mladina navčila tau delati. Ge tau tak rada delam, ka če povejmo v naravi Vidim nikšo posebno raužo, go iz papira napravim. Nateltja rada delam takšo. Nej dugo, na materinski den sam lejpe rauže naredla števanovskim ženskam, štere so v pevskom zbori, gde ge Sama tü spejvam. Vsakša je dobila tri rauže. Tau sam po večeraj doma delala." - Zdaj, ka si spominala spejvanje pa števanovske ženske, Znam ka že dugo lejt spejvaš z ženskami. Ka tebi petje znamenüje? "Sploj rada spejvam. Dugo lejt sam pri Korpičovi bandi spejvala, Zdaj sam pa odišla k števanovskim ženskam. Dosta lejpi nas-topov sam zadobila, rada sam, ka dosta stari pesmi smo leko etak občuvali. Gda sam eške pri Korpičovi bandi spejvala, sam ženskam ge šivala edno obleko. Tista obleka sé meni strašno vidi. Rada sam, da sam s tejm, s svojim delom tü leko kaj vcuj dala. Vse tau me pa spominja na G. Senik, na tau, da sam Slovenka." - Že dugo si tüj v Trauštji. Kak sé tüj maš?Maš priliko slovenski gučati? "Ge tau držim, ka če sé dva Slovenca srečala, te več ne gučita Vogrski. Baugi vala, kaulagvrat dosta Slovencov živi, ranč tak kak v Varaši. Gdekoli sé ta obr-nem, mam priliko si slovenski pogučavali. Pa ge vöponücam vsakšo priliko." - Povedla si, ka nam Slovenska zveza dosta pomaga. Na koj si mislila? "Na tau sam mislila, ka nam pri geziki, pri našoj kulturi dosta pomaga. Dugo lejt že šenki dobivamo novine Porabje. Vsakšo leto dobimo Kolendar. Na vsakši svetek, vsakšo leto gnauk ali dvakart dobimo kakšo knjigo. Tau je strašno velka pomauč za tau, da bi človek nej pozabo svoj gezik, svoje pesmi, šege. Sto neške pozabiti, tistomi je vse tau velka pomauč. Pa te ge tak čütim, ka Vsejm tistim, ki kaj nazaj leko pomoremo, je dužnost nazaj pomočti. Po mojom tak leko ešče gorostanemo." I. Barber VOLITVE '98 10. maja bo šlo približno 8 milijonov volivcev na volišče, da bi odločalo o tem, kdo bodo poslanci naslednjega mandata. Za 386 poslanskih mest se bodo potegovali 1604 individualni kandidati, 170 županijskih list in 12 državnih list. 176 poslancev bo prišlo v parlament direktno iz volilnih okrožij, 152 jih pride preko županijskih strankarskih list, 58 pa preko državnih strankarskih list. Po javnomnenjskih raziskavah ima največ možnosti za zmago stranka socialistov (čeprav ne v taki meri kot pred štirimi leti), njim sledijo mladi demokrati in Kmečka stranka (obe opozicijski). Na četrtem mestu so liberalci. ŽIVLJENJE JE KRATKO 2. maja je zaradi drugih prireditev (birma) odpadlo srečanje porabskih upokojencev. Prireditev bo 9. maja ob 14. uri v gledališki dvorani v Monoštru. V okviru srečanja bodo predstavili zbirko Irene Barber Živlenje je kratko. PRIREDITVE • Gledališka družina Nin-drik indrik bo 9. maja ob 20. uri nastopila v Gornjih Petrovcih, naslednji dan (10. maja) ob 13. uri pa v Bodoncih. • 9. maja bo ansambel Lacija Korpiča in ženski kvartet nastopil v Otovih na prireditvi sadjarjev. • 10. maja bo v Mali Nedelji srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditve se bodo udeležile števanovske pevke ter Laci Korpič kot solist. • 16. maja bo v Doberdobu v Italiji prireditev "Pesem ne pozna meja". Srečanja slovenskih pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije se bo udeležil MePZ A. Pavel z G. Senika. Porabje, 7. maja 1998 6 Dugoletna želja V nedelo 19. apriliša nas je budilka v petoj vöri zbu-dila. V šestoj vöri smo že bili na autobusi in sé z božjo pomočjo pelali v Maribor. Pravi cajt smo bili tam in sé ustavili pri škofijski cerkvi, stero je dau zozidati Anton Martin Slomšek, prvi mariborski škof. Tam so nas čakali stolni župnik dr. Stanko Lipovšek, lepo so nas pozdravili in peljali na zajtrk. Potem smo sé zgučali za sveto mešo in šli v cerkev na koruš. Naš spremlje-valec, orgonist Ciril Kozar je igro na orgle. Leko povejm, da brezi njega bi fejs težko bilau nam. Zborovodkinja ga. Marija Trifus sé je dosta trüdila, ka nas je naučila lejpe vüzemske pesmi. Posebne (h)vale vrejdna je - so mi povedali g. župnik Lipovšek. Nej so mi šteli vörvati, da je po narodnost! Madžarska, ker čisto lepou zna slovensko besedilo vöpo-vedati. Kak smo Prišli v mariborsko cerkev? Pevski zbor Avgust Pavel je pred 20 lejtami biu v mariborski cerkvi, gda smo sé domau po pauti iz Šentvida malo stavili pa pogledali cerkev, zmolili Zdravo Marijo pa šli tadale. Želja naša je pa vsigdar bila, če bi leko samo gnauk tü spejvali. Zdaj, ka že duže sodelujemo pri sveti meši, sem prosila pomožnega škofa g. dr. Jožefa Smeja, če bi nam enkrat omogočil kakšen koncert. Tak sé nam je dugoletna želja spunila, ka nej samo koncert, še pri sveti meši smo leko spejvali. Od te svete meše sé nemo spozabili. Sodelovali s takšim dühovni-kom, kakje g. Lipovšek, je nepozableno. Vsi smo ga zelo-zelo v srce zaprli. Gda so nas pelali na obed je zvon zazvoniu, g. župnik so sé prekrižili mi smo pa začnili "Je angel gospodov oznanil Mariji". Tau sé ne da povedati, kakšno veselje je bilou tau njim. Z lejpim baritonskim gla-som so z nami spejvali. Vse tou sé je z nami Zgodilo na Slomškovem trgu. Povedali so nam, da je lejpa pesem duplična molitev. Hvala vam mladina, ker brezi vas bi sé tou nej Zgodilo. Po obedi smo sé pelali na Ptujsko Goro k Materi Božji, katera vsakšoga človeka vzeme pod svoj plašč, ki jo časti. Leko smo ponosni, da smo meli priliko priti na tou lejpo romarsko mesto in smo spopejvali lejpe Marijine pesmi. (H)vala naši solistki, Evi. Gospod Lipovšek so sé med potjov še madžarski navčili en par reči, tak ka dotečas, ka smo Prišli do Murske Sobote, so že sami znali povedati pot šoferji, če je trbelo povedati: botra, jobbra, előre megyünk. Mi smo sé rejsan dobro počütili, tou sé z nami malofart zgodi, ka bi nas stoj sprvajo cejli dan tak lepou, kak so nas župnik g. Lipovšek. Bog njim plati za lepe besede, vse trüde, stere so meli z nami. Nenazadnje hvala našemu predsedniku Slovenske zveze g. Jožetu Hirnöku za finančno pomauč, da smo leko šli v Maribor. Vüpamo sé, da nam dá ta paut v prihodnosti še vekšo ko-rajžo, volo, da sé še več lejpi pesmi bodemo navčili. Vera Gašpar Revija prijatelskih pevskih zborov v Podkumu Porabske kulturne skupine sé nemajo (v)zroke taužiti za tau, da bi nej mele priliko nastopati, da ne dobijo vabita na nastope. Med tejmi je Mešani pevski zbor Avgust Pavel tü. Letos smo že več nastopov meli, med tejm pa smo 26. apriliša že od drugin bili v Sloveniji. Mešani pevski zbor iz Pod-kuma nam je že več kak dvej leti prijatelski zbor. Tak oni kak mi smo sé že Večkrat obernauli eden pri drugomi. Naš zbor je - kak sam že pisala - 26. apriliša ob tretjin bio njigvi gost. Če Zdaj stoj tau malo šte, bere, si tak misü, ka je tau srečanje ranč takšo, kak vsakšo drugo. Vküp pridejo zbori, spejvajo, sé Veselijo lejpomi petji. Istino ma, če si stoj etak premišlava, depa po mojem, je tau srečanje zatok itak nika zvünredno bilau. Tak mislim, ka najbole zatok tau vam dojspišem, da te vidli, lüdje po svejti kelkofele prilike vönajdejo za kulturo, za dobro počütje. Podkum je nej skrajek k nam. Tau je sploj lejpa pokrajina, velki bregovi, pod brgaj pa rudnik! (bányák). Gda smo sé že skurok edno vöro samo gor pa gor pelali, smo Prišli ta gor na eden lejpi breg, gde je ta ves pa cirkev. Oni so si takšo šegau gorvzeli, ka gda fara ma bučo, te po meši v cirkvi majo revijo, gde več pevski zborov gor-staupi. Letos so tak naprajli, ka so revijo na dvauje vzeli, eden del je že 19. apriliša bio. Te drugi del, na steroga smo mi tü pozvani bili, je na programi emo 5 pevski zborov. Vsakši zbor je spopejvo tri pesmi pa te naslednje smo vsi vküper spejvali tri. Etakšoga reda fara vküp staupi, vsakši pomaga, da bi sé njim tau prišikalo. Naš pevski zbor, zbora členi so sé sploj dobro počütili, srečni pa veseli smo domau Prišli. Tau tü morem povedati, ka Zvün toga smo malo ponosni tü na tau, da smo nika nej menja bili, kak drugi zbori. Tau sé je pa najbola pri skupni pesmaj vöpokazalo zatok, ka smo nej samo lampe operali, liki veselo spejvali tiste pesmi, ka so nam poslali sé navčit. Ranč eden mejsec smo nej meli za pripravlate, liki navčili smo sé je. Tau pa najbole našo zborovodkinjo, Marijo Trifus (h)vali. Eden najlepši Spomin nam ostane Podkum. Za tau lejpo doživetje sé pa zavalimo predsednici zbora Metki Brinjavec pa zborovodji Ri-hardi Majcni. Sploj so nas lepo sprejeli, kak pravi prijateli smo sé poslovili na eden kratek cajt, gda sé znauvič Srečamo - Vüpajmo -na G. Seniki. Za tau lepo paut sé pa moremo zavaliti Slovenski zvezi pa Javnemu skladu, da so nam potne ceringe vöplačali. I. Barber predsednica zbora Romska gledališka skupina v Sakalovci Kaulek Murske Sobote je več menši vasnic. Med tejmi majo svojo ves Romi (Ciganji), zove sé Püšča. Mladi v tej vesi so ustanovili Kulturno društvo. Predsednik društva je g. Jože Horvat (MUC), steri velko brigo ma za svoje lidi. Že šesto leto, ka majo svojo gledališko skupino. (H)valevrejden je MUC, steri vodi tau skupino, sam njim piše igre, notanavči igralec špilati, organizira nastope pa vse, ka je potrejbno. Letošnjo nauvo igro so nam notapokazali v Sakalauvci. Zatok smo si zbrali tau ves, ka v Porabji tü žive največ Romov. Vejdla sam, ka so pošteni, ka so redni delavci, sé trno lepau poštüvajo s Slovenci, Zdaj pa že tau tü vejm, ka je briga (zanima) ciganjska kultura pa rejč. V soboto večer sé je kulturni daum redno napuno tak z mlajšimi kak mladimi pa starejšimi. Najbola sam sé nad tejm čüdivala, kelko moškov je prišlo gledat igro. Naigra (radovedna) sam bila, če do naši razmeli ciganjsko rejč s Püšče. Buma, ka so zvekšoma vse razmeli, tak domanjo slovensko kak ciganjsko rejč. Malo sam nevoščena bila njim, gda so sé oni skaus žmano leko smejali, dja pa samo pri Slovenskoj rejči. Življenje nam dostakrat potrdi, ka je človek telko vrejden, kelko gezikov guči. Gledališka skupina nam je s svojo igrov predstavila, kak so preganjali Rome, kakšne težave so meli v svojom življenji pa kak sé dajo rejšiti nevole. Škoda, ka so po predstavi nej meli dugši čas ostati. Tisto je bilau vrejdno Pogledniti, kak so sé spoznavali, padašali z našimi. Mislim, ka so sakalauvski Romi veseli za tau srečanje! Mladi, steri do meli volo, do letos oprvin leko šli v romski tabor v Mursko Soboto, steroga organizira Kulturno društvo PÜŠČA. Sakalauvčarge bi radi bili, če bi drgauč pa kakšna ciganjska folklorna skupina prišla k njim. Radi smo, ka sé je tak dobro posrečilo tau srečanje. Obečamo, ka mo na tejm, naj sé tau Večkrat leko ponauvi. Vüpam, ka je skupina nazaj domau nej mejla nevolé pauleg kombija na granici. Vej pa nej čüda, če so naši sodacke nej steli prejk pistiti te kombi, steri je za 8 lidi, dapa dugi je kak štjap. Eške dobro, ka je skupino sprvajo svetovalec vlade RS g. Geza Bačič, steri sé je prej fejs-fejs mogo potrüditi, naj sodakom Vogrski nikak taraztolmači, Sto so, kam dejo pa zakaj je tak dugi te kombi. Vidite, že je pá istino, ka je človek telko vrejden, kelko... K. Fodor Porabje, 7. maja 1998 OTROŠKI SVET 7 Recitacijsko tekmovanje Že vrsto let prirejamo v Porabju tekmovanja v recitiranju, na katerih se predstavljajo učenci narodnostnih šol, letos tudi iz gimnazije. Vsako leto koncept tekmovanja spremenimo; tako smo letos, poleg obveznih pesmi, nastopajočim dali možnost, da si kakšen tekst izberejo še sami (ali s pomočjo učitelja). Posebej smo priporočali izbiro narečnih tekstov s ciljem, da tudi mladi Porabci oživijo rabo lepega porabskega narečja, da le-to ne utone v pozabo. 24. aprila je potekalo tekmovanje v recitiranju v dvorani Zveze Slovencev v Monoštru. Udeležilo se gaje približno 40 učencev od 1.-8. razreda. Nastopi so bili zelo različni, tako po kvaliteti kot izboru tekstov. Posebej bi rada pohvalila učence (in učiteljice) gornjeseniške šole, ki so za nastope izbrali predvsem narečne tekste, pa tudi monoštrski učenci so bili zelo dobro pripravljeni. Veliko več sistematičnega dela pa bi bilo potrebno posvetiti števanovskim učencem, da bi se kvalitetna raven nastopov dvignila (tu mislim tudi na to, da učenci, ki nastopajo, morajo vedeti, kaj govorijo; pa tudi razna navodila s strani učiteljev bi lahko bila v slovenskem jeziku - če res želimo, da se otroci naučijo slovenščino!). Pa omenimo najboljše: 4-članska žirija je bila soglasna, da so bili najboljši naslednji učenci: L,2. razred - U mesto - Žuža Nemet (Monošter), 2. Gabor Varga (G. Senik), 3. Renata_Nagy (Monošter); 3.,4. razred - L mesto - Katarina Čato (G. Senik), 2. Kitti Virovec (G. Senik), 3. Mihaly Bajzek (G. SenikJ; 5.,6. razred - L mesto - Beata Baizek (G. Senik), 2. Rita Gredlič (Monošter), 3. Zolt Zankoč (Števanovci); 7.,8. razred -1. mesto - Melinda Čato (G. Senik), 2. Žuža Sulič (Monošter), 3. Nikoletta Vajda (Monošter). Hvala vsem - učencem in učiteljem za trud, Zvezi Slovencev pa za sponzorstvo. Valerija ČESTITAMO Naši sošolci, Kati, Kitti in Miši so sodelovali na recitacijskem tekmovanju v Monoštru. Tam so dosegli prvo, drugo in tretje mesto. Čestitamo jim. Gusti, Balaž in Viktor 3.r., OŠ G. Senik MATERINSKI DAN Vsako leto prvo nedeljo v maju praznujemo materinski dan. Mamicam damo cvetlice in majhno darilo. V šoli imamo program: recitiramo, pojemo, zaigramo igrice in plešemo. Mamice to zelo veseli. Adri in Kitti 3.r., OŠ Gornji Senik Vsako leto na prvo nedeljo v maju praznujemo materinski dan. V naši šoli so se učenci naučili pesmi in igrice. Pevski zbor bo zapel pesmi o materah. Jaz bom recitiral pesem z naslovom Babičin pozdrav. Na koncu programa damo mamicam in babicam cvetlice. Mislim, da bo ta dan zanimiv in lep mamicam in babicam. Tomaž Miter 4,r., OŠ G. Senik Vsako leto praznujemo materinski dan. V kulturnem domu bomo imeli program. Povabili smo mamice in babice. Recitirali bomo in peli. Jaz bom recitiral pesem Moja mamica. Tudi moja sestra bo nastopila. Jaz sem povabil tudi babico. Z veseljem podarimo cvetlice mamicam in babicam. Upam, da ta dan ostane v lepem spominu moji mamici in babici. Gabor Ropoš 4.r., OŠ G. Senik MOJA MAMA Imenuje se Erika. Je nizka ima črne lase in rjave oči. Mnogo dela v tovarni in doma. Dobro kuha in peče dobro pecivo. Rodila je tri otroke in z veseljem jih vzgaja. Moja mamica je najboljša, najbolj dobrosrčna na svetu. Na materinski dan jo lepo pozdravim. Edina Bajzek 4.r., OŠ G. Senik Mestni Kulturni center v Monoštru je v sredini aprila organiziral prireditev TA TIKA (Karaoke), na katerem so poželi gornjeseniški učenci lep uspeh in zasedli 2. mesto. Predstavili so se s komadom Barby Girl skupine Aqua. 6. razredu je pri koreografiji pomagal njihov razrednik Žolt Moldovan. V imenu uredništva jim čestitamo. Kdo so oni? Beata Bajzek, Viktorija Čapko, Melinda Čato, Tomaž Koleš, Andreja Labric, Vilmoš Nemet, Beata Samu in Ervin Poor. Imenuje se Ilona. Srednje-visoka je. Ima rjave lase in modre oči. Veliko dela v tovarni Luroteks in doma. Rada kuha in peče. Rodila je tri otroke, dva fanta in eno deklico. Moja mamica je najboljša in najlepša na svetu. Lepo jo pozdravljam ob materinskem dnevu. Bernadett Gyeček 4.r., OŠ G. Senik Moja mamica je lepa. Zmeraj mi da bonbon. Kuha in šiva. Dela doma in tudi v vrtcu. Meni pa pomaga pri domači nalogi. Na materinski dan ji dam velik šopek rož in mnogo poljubčkov. Katalin Čato 3.r. OŠ G. Senik Porabje, 7. maja 1998 Nika za smej Tisztelt Olvasók! A PORABJE című lap 1998/6. számában Mukics Ferenc úr foglalkozott egy cikkben a nemzetiségek parlamenti képviseletével. Tudomásomra jutott egy sajnálatos megállapítás, miszerint Mészáros Béla a körzet országgyűlési képviselője szavazatával nem támogatta a nemzetiségek parlamenti képviseletét célzó választási törvény módosítását. Ezzel szemben a tény - ezt dokumentummal tudom igazolni -, hogy azon SZDSZ-es képviselők között voltam, akik a szűk határidő ellenére igenis törvényi megoldást szorgalmaztak szavazataikkal. Nyilvánvaló persze, hogy Mukics ,úr~ a már a Vas Népében is leközölt hibás, igaztalan forrásból merített. így tehát semmiképp sem Mukics úr felelőssége á hibás közlés. Képviselői munkám során mindenkor /szószólója voltam annak a Magyarországon élő szlovén népcsoportnak, amely példaadó módon őrzi identitását, nyelvét, nemzeti kultúráját. Ennek szellemében dolgoztam és dolgozom meg- választásom esetén is, ha végre lesz szlovén képviselő a parlamentben, akkor vele együttműködve. Baráti tisztelettel: Mészáros Béla országgyűlési képviselő Spoštovani bralci! V 6/1998. številki Porabja se je gospod Franček Mukič v enem članku ukvarjal s parlamentarnim zastopstvom manjšin. Bil sem seznanjen s trditvijo članka, da Bela Meszaros, poslanec okrožja, kamor spada tudi Porabje, s svojim glasom ni podprl spremembe volilnega zakona, ki naj bi omogočil udeležbo manjšincev v parlamentu. Dejstvo pa je - in to lahko z dokumenti dokažem - da sem bil med tistimi poslanci Stranke svobodnih demokratov (SZDSZ), ki smo s svojimi glasovi podpirali > spremembo zakona , (kljub pomanjkanju časa). Predvidevam, da je gospod Mukič uporabil kot vir članek iz dnevnika Vas Ne-pe, ki vsebuje to napačno, krivično trditev. Za napačno trditev torej ni on kriv in odgovoren. Pri svojem poslanskem delu sem zmeraj podpiral slovensko skupnost na Madžarskem, ki vzorno ohranja lastno identiteto, jezik in kulturo. V tem duhu sem deloval ter bom deloval, v kolikor bom ponovno izvoljen. Želim si pa tudi sodelovanje z morebitnim slovenskim poslancem. S prijateljskim pozdravom: Bela Meszaros parlamentarni poslanec Odpovedanje Naš Laci je etognauk k doktori üšo. Nika je nej štimalo, tak sije mislo, ka sé dá skauz Pogledniti. Gda je doktor vsefele vižgalivanja napravo, za eden den nazaj zove našoga Lacina pa ma etak pravi: "No, dragi moj padaš! Nika dobroga ti ne Znam povedati. Nej si na dobroj pauti. Če škeš, ka kaj baude iz tebe, najoprvin ti povejm, da moreš tak njati kaditi, piti pa eške ženske so ti tü doj-zapovedane." Naš Laci Zdaj začne kričati pa etak pravi doktori; "Žene ste mi tü prepovedli? Znate, ka sam ge moški?" Doktor pa: "Na dobra, dobra. Briti sé zatok leko bri^ jate." Ali—ali Etognauk je policajov oflcir etak pito ednoga prausnoga policaja: "No, Zujca, ka ti je pa?" Of pa: "Gospaud oficer, ge tifus mam." Te predjen pa Zdaj etak pravi. "Hm, v tauj betegi človek ali merje ali pa naveke norc ostane. Ge Znam, ge sam že emo tifus."' Gnako mišlenje Naša Ana pa naš Lujzek sta etognauk v Varaš šla, malo sta tüj not šla, malo tam, te sta sé pa šetala. Prišla sta v park pa si tam med cvetočimi drejvami sedeti. Ana Zdaj etak pita Lujzeka: "Lujzek! Ka ti pa zdajna pameti odi?" Lujzek bi rad nagajo Ani pa ji etak pravi: "Meni tau napameti odi, ka tebi!" Naša Ana pa Zdaj etak: "Nej te je sram, ti svinja!" S B. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767 Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062 Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SLOVENSKA SLOVNICA Slovenska slovnica Franceka Mukiča se dobi na Zvezi Slovencev v Monoštru (Deak Ferenc u. -IX). Cena: 1.000 forintov. SZLOVČN NYELVK6NYV Mukics Ferenc Szloven nyelvkdnyve megvas-drolhato Szentgotthdrdon a Szloven Szovetsegen (Deak Ferenc ut 17. j. Ara: 1.000forint.