Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. - Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. IX, II. nadstr. BW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Leto V.	TRST, v soboto dne 8. julija 1899.	Štev. 19.
Brije trikrat na mesec.
GOSPODAR: Jablani sem drago plačal a zdaj ste lepi, le ta kameleona mi skazita vse sadje.
Skušali so jednega pregnati a „zrno" ga ni zadelo. l)al Bog, da mi zlezeta z drevesa jima že pokažem !
Jezična Polonca.
(v pogovoru s šocelnom moment-fotogr).
Marperk julija, 1899.
Drag' BnVc!
Mislim, da si dobil zadnji prif o<l mene. Danes ti hočem ercelat o moj'mu šoceljnu Franceljnu.
Moj šoeelj Franeelj, gmajnar brez »štern«, je iz ta gmej folka kakor jaz, »ker gliha vkup štriha«, peršona srednje postave, ne glih suh, ne debel, pod nosom pa ima le toliko muštac, da večkrat mislim na tisto kšikto, k' je briv'c enmo odbril tri muštace v petih vrstah, no pa to bod' nebenbaj povedan; ta bemerkenga. Kakor vsi gmajnarji je tud' moj šoeelj Franeelj velik revež, moj Bog nebeški, kdo bi se pa mogel preživet' ob šestih krajcarjih, še jaz b' si ne upala, k' sem s'cer z malim cefridna; zato imam jaz barmhercikkajt ž njim, da sebi kaj od ust pretrgam in njemu dam, da ne bo revež
PODLISTEK. Idealist.
(Črtica iz življenja).
Bilo je krasno, jesensko jutro.
V prijazni vasici blizu mesta G. je stala pred cerkvijo gruča ljudi, ponajveč žensk, ki so radovedno in skrivnostno šepetale med seboj. Vršila se je poroka hčerke domačega posestnika z gospodom Trska iz mesta. Poluglasno šepetanje vaških klepetulj poneha za trenotek — vse gleda mlad, poročen parček ki stopa ravnokar iz cerkve....
Naj prvo poročenka; ona lepa, okrogla blondinka, a ženin suliljast in koščen mla-deneč svitlorumenih las in štrlečili brk, belkaste barve. Za njima pa svatje, med temi Trskov prijatelj Ivan, lep mladenič,
lačen; tak pride k meni, da moram usmiljenje ž njim imet', če bi imela kamenitno srce, kar me sam križani Ježeš varuj. Ko dam Franceljnu jesti, pa pravim : »Naj bo pa za duše v vicah! Pa če je glih to dobra malenga, mu vse glih ne smem več dati, dos hnjst, dam mu že, pa tako, da gnadljiva frava ne vedo, ker so,za take reči zlo nateleh.
Se to kšihto bom povedala, kako je b'lo, k' so gnadljiva frava moj'ga cartan'ga Franceljna per men' dobil', k' sem mu jest' dala. Popoldne je b'lo, k' so šli maj' heršoft na španeer, per men' je pa obiral moj Franeelj pečenega piška, k'je cemitok heršoften ostal. Ne vem, kaj je b'lo, da so moj' heršoft tako kmal' cuhaus prišli in moj'ga Franccljna dobil v kuh'nji. Oh, hako je men' serce klofalo! Gnadljiva frava so frogal: Ber is' das ? Sem pa dejala: Maj pruder! So pa rekli gnadljiva frava, da tacih pruderjev je fil kot je maj, če še kterikrat pride, naj jaz kar grem. No, glih kindigal' mi niso, če pa pride do tega, bom pa tudi kindigengo anemala, Franceljna pa ne pustim, k'je revež. Zdaj moram pa bešlisat, da se ajnpren ne pri-smodi, da ne bojo gnadljiva frava mislili, da jim cu truc to delam. Ne? Frajleh !
Pa adijo, pa kistihont
Vaša Polonca kuharca v Marperk.
O
oo
Nemogoče.
A.:	Odkod pride beseda »Brivec«?
B.:	Od nikoder, saj nima nog. »Brivec« sam že lakho pride, ker ima noge.
temnih očij in kodrastih, črnih las; in tudi stari Sime, »Leibkutscher« in »Postillon d' amour« Trskov stopa v svesti si svoje mogočnosti za drugimi. Za temi pa h i tč žene in vaški otroci....
Dospeli so na nevestin dom in debelušna gospodinja donaša vsa potna skledo za skledo na široko mizo, kjer so zbrani svatje.
Ivan, kateri je pridno zalival grlo in tudi ni pozabil skrivnostnim očesom motriti lepo nevesto, vstane ter napije najprej nevesti in ženinu, potem ostalim gostom, kateri so se odzvali burnim »živili«! lepi napitniei.
Na-to vstane počasi Trska, se teatra-lično prikloni in roko na prsih držeč govori tako le: »Častita moja gospoda ! Srce se mi trese veselja in sreče, kakor se trese rosna kaplja na bilki ob potoku, ko po-
,,Smešnica".
Dobro sta mu ji zagodla: Minolega pondeljka popoldne sta sedela dva preklicana Vrtojbčana; M...e in P . .. r, v krčmi pri »Penci« in modrovala, kako bi krčmarja »Penco« za par litrov tega boljšega oplahtala. —-
Dolgo nista modrovala in, načrt je bil skovan, prav mojstersko. —
Na to pokličeta krčmarja in mu vka-žeta prinesti »dopjo« najboljšega, in še vsakimu en »porejon« svinskega plečeta, rekoč, da sta »vadljala«, in to da bo šlo vse za stavo, kdor zgubi plača, in opozorila sta krčmarja, da prej ne plačata, dotlej se ne zverši stava, in krčmar odlm in reče: »Vsaka stava se plača po dover-šitvi«. In na to gre ves vesel natočit, misleč da pri stavi doleti tudi njega kaki delež. —
Dobro sta pila in tudi krčmarju sta natočila, da je bil kot priča pri stavi; vesel je bil misleč saj se pije in je brezplačno. Vino je jemalo slovo iz kozarcev, Penca je bil radoveden kaj sta vadljala in vpraša kaj sta stavila: »Veš reče najbolj navihani, jaz trdim, da se bo »ter« (zvonik) cerkve gorenske ko pade, zvalil proti St. Petru, on pa nasprotno, proti Dolenji vasi. — Krčmar gleda in čaka še danes kdaj se razruši zvonik in na katero stran, misli pasti, da bo vedel koga ima tirjati, Penca bo menda še nekaj dnij čakal.
Takosemzvedel.

mislim, da sem dosegel svoj idejal, da so uslišane in uresničene one prošnje, ki sem je pošiljal svitlim zvezdam, žalujočemu slavčeku v grmovju in letečim pticam pod nebom ... oh! oh ! Zahvaliti pa se moram o tej priliki posebno mojemu prijatelju Ivanu, ki me je zvesto spremljal na mojih sprehodih in globoko čutil kaj gloda moje trpeče srce.. . Celo omizje je bilo ganjeno in staremu Simonu je kanila debela solza mimo rudečega nosa na krožnik. ..
Poročenca sta se odpeljala na kolodvor; peljal ju je zvesti Sime....
Svatje pa so se dolgo popivali, dokler je vino teklo. Med zadnjimi, ki so odhajali je bil — Ivan.
Noge ga sicer niso nesle Bog ve kako, a vendar jo je vozil naprej, pevajoč poluglasno »cim cim cimbala. . . .
BRIVEC
.Str- 3
Burke širnih ZitrHnoi
(Narodno blago; priredil Silvester).
XXIII.
Kmet, ki ni bil Zabrždan, imel je srečo, dti je dobil za ženo bogato Zabr-žanko. Poleg drugih lepih lastnostij imela je tudi to, da je možu v vsaki reči ugovarjala ter hotela imeti povsod zadno besedo. Moža je to silno jezilo, pa ni si mogel pomagati.
Necega dne gresta na travnik gledat, če bi že bil čas košnje. — »Še danes moram kose sklepati, da bodo jutri dobro rezale!« reče mož, ko se je prepričal, da je trava že dovolj velika. Iz jednega prvih poglavij naše Zabrdske kronike pa nam je znano, da Zabrždani niso poznali kose in so travo porezovali z velikimi škarjami.
»Kaj je to, kosa? Kakšna neumna priprava je to ? Škarje, škarje nabrnsi, pa pusti tvoje kose, ki so za nič! Pri nas se tako dela; čemu bi se tukaj ne?« — Tako začne baba ugovarjati in naklepeče možu še več kaj enacega v polna ušesa. Ta ji nekaj časa odgovarja in jo zavrača, pa ona ne pusti svojih škarij in zbada moža huje in huje. Ker si mož v svoji prvi jezi ne ve pomagati, zgrabi ženo in jo — ker sta bila ravno prišla do globokega ribnika — vrže v vodo, rekoč: «Zdaj bodem vendar jaz enkrat imel zadno besedo!«
Zena zgine pod vodo, pa ker ne more več govoriti, stegne roko iz vode in miga s kazalcem in sredincem, kakor storimo, kadar hočemo označiti rezanje s škarjami. Imela je na ta način vendar le ona zadno besedo. Ko mož to vidi, mine mu jeza in
z besedami: »Tebe še sam vrag ne ozdravi !« potegne jo iz vode.
I)a pa je mogel druzega dne mirno kositi, moral je ženo trdno zakleniti v sobo, a še iz sobe regljala je tako dolgo za njim, dokler ji ni zginil izpred očij.
Kakor sem slišal, so današnje Zabrd-žanke nekoliko bolje, o čemur se lahko vsak, ki še ni oženjen, prepriča, ako vzame kako Zabrdsko krasotico za ženo.
u
oo
Bilo je komaj 5 mesecev po tem dogodku, ko je v Trskovi hiši kričal novorojeni paglavček. ... Ljudje so se skrivoma nasmihali in marsikak »a, tako?« je bilo slišati, vendar daljših opazk ni bilo. Ko pa je čez nekaj tednov ugledal stari Sime lepega dečka, ki je bil tako čvrst in debel, — črnih las in še bolj črnih očij, se mu obraz zasveti veselja —, nakrat odskoči od posteljice... v glavi se mu je nekaj zablisnilo, vdari se po čelu in slišati je bilo mrmranje: »ubogi gospod Trska.... oni falot... .
Gospod Trska je pa še vedno idealist in hvali Boga, ki mu je podaril tako lepega sinčka, kateremu je bil krstni boter — Ivan....
Mica Kovačeva.
Resnična povest iz preteklih časov.
Ponižna kot ovca, pohlevna in tiha V Ljubljani tam »belej« je Mica živela; — Napako le jedno je skrivno imela : Ljubila je strastno »pobožnega Miha«.
Pa Miha, mož čudne, — debele postave Prepričan, kaj Mica povsod je veljala ? Se »tetka« je kmalu prisrčno dopala; — Saj Mica in Miha ste modri dve glave.
Ljubezen do bližnjega sad mu rodila; — Kot blisk se raznese novica okoli: Da Miea se ženi, — ter nič več ne moli; Poroka, nje svatba se bode vršila.
»Kristjanom« ondotnim »katoliške« vere, Vabila goreče, so iz ust se dajala, Poroka še v časniku slavna je stala : Slavite sinovi jo ! — naše vse hčere! —
Na tisuče gostov v Ljubljano privrelo Tja gledat dejanje je, čudno sla v i to ; So peli podoknico jima očito Povabljeni z listom, ter dušo veselo. —
Končana poroka, prične se gostija, Po krčmah, hotelih — kavarnah velika. — Pojedli bi bili clo živega »biita«, Ker lakote hude želodec vsem »zvija«.
In Mica seveda, ni slin tam cedila; Naroči si »guljaža« dobrega, skledo, Ter »ajmohta« »jetere« tud kislih - na kredo. Katere je v svatih z »vinčkom« močila.
Minula je svatba, razšla tovaršija, Na kraje se razne je, — daljne in tuje. — Spomin na to slavnost še danes se euje Kakd radovala se vsa je gostija? —
Najvišji stadij nelepote.
Jože Tinetu: »Tvoja Mica je tako grda, da bi vsi prašiči poginili, če bi jo na svinjak narisal!«
Ljubiti.
Jaz ljubim: zdihuje ona, držeč roko
mladeniča na srcu. Ti ljubiš ! pravi mati svoji hčerki, ki skriva
pismo za hrbtom. On ljubi : vojak, ko gleda skozi ključavnico v kuhinjo pečenko na mizi. Mi dva se ljubiva pravi pijanec polnemu
litru na mizi, Vi dva se ljubita: zagrmi stari s palico v roki, ko je zasačil hlapca z deklo v prijaznem pogovoru pod lipo. Oni ljubijo knedeljne, kar jih pri mizi večerja.
Med škarje in pod britvo.
Naj dežuje ali pripeka naša brivnica ima vedno dosti posla. — Človek že ne v o, katerega bi se prej lotil. Tu imamo nekaj pekovskih delavcev, kateri še danes niso prišli k sebi. Ko se je na zadnjem zborovanju, predlagalo, da naj si slovenski peki ustanove društvo s slovenskim jezikom, so majali mnogi; kaj pa poreče »šior magistrat«, kaj pa bo mislil »governo«. — No inteligentni del naših narodnih pekov jim je pojasnil, da se slovenski pekovski delavci nimajo ničesa bati, ako bodo v društvu slovensko govorili in pisali. — Nas vse prav veseli, da so slednič sprejeli edino pametni predlog — ustanovitev »zavezo pekovskih delavcev«, na podlagi slovenskega jezika. Ako bi se vsi peki zavedli svoje narodnosti, bi v Trstu Slovenci imeli veliko podporo v njih. — Torej le pogumno naprej, kar zahtevajo Lahi smemo tudi mi. -- Pred seboj imamo dve dečvi iz Logatca, priporočila ju je neka Katarina. Uršca je bila doma, tu kej je pa šignorina Lina; nje prijateljica je nemška Johanea krščena je pa Ivanka. Ti dve 18. letni ptičici delajo neka drugim Poloncam, Maričkam veliko konkurenco s frajtarji in koproli. — Katarina zahteva 10 centov žajfe, da bi se jih »ožmikalo«. —
Nek neznani, nam je pricitral celo «pa trolo« natakne iz ulice Scussa, Stadt Laibach in Belvederja. - Škoda res za mlado kri ako so res postale že trde i ta lj a nke. Naši slovenski fantje jih bodo že ošteli. —
Zdaj naj bi človek še druge bril: katere nam prihajajo pod roko — dovolj. Slovenska dekleta v Trstu bi morala vsak čas spomniti se, da so Slovenke, potem ne bode treba več Brivca. —

Rekrut.
(Zložil Josip Anton).
Drug dan pa že frajtar Začne me sukat, Ga gledam debelo Kot bik nov'h vrat.
Cez dva dni pa pravi, Da morem že znat, Po konc imet glavo »A b tali t« tudi stat.
Ce precej ne vbogam, Me tveši po lic; Se bliska pred mano Kot tristo devic.
Kar nič ne porajta Me sune z nogo. Se s kolbo me sune Ter gleda grdo.
Kar solzen postajam Od samih skrbi Na dom in na ljubco Še misliti ni.
Ko noč že prihaja Se tolčem na »ajnc« Od samega vpitja Sem plašen kot zaje.
Drug dan na vse zgodaj Ze vpije kaprol Ce hitro ne vstaneš Te vrgel bom dol.
Jaz skočim po koncu Kot bil bi zdivjan Spet moram šelcerat Cel božji oj dan.
Zdaj puška mi pride Zlo težka v roko. In s to me še martra S pozno nočjo.
(Dalje prihodnjič).
Ne I
Olia: Tedaj ti praviš, da če te vzamem, da ne pojdeš več pit.
On: Ne!
Ona: V društvo. — On: Ne.
Ona: Na kvarte. On : Ne!
Ona: Na veselice. — On: Ne!
Ona: Ne prideš po 8. uri domu. O11: Ne!
Ona: Ne boš nikdar pogledal nobene. — On: Ne!
Ona: Ne pojdeš nikdar brez mene. -On : Ne !
Ona: Imaš še katero neumnost, ki jo ne
boš več delal ? On : D a ... se ne bom oženil.
o o
OdlomeK iz pisma.
Sedaj vendar razumem, zakaj imajo ženske dolge lase ! Veš zakaj, brate? Samo za to da si skačejo lehko v las«;! Si čital zadnje številke »Slovenke«? Kaj se ti dozdeva? Danica in Vanda, lepi imeni kaj ne! iu vsaka bi šla za svoje dozdevne principe precej v jedilnico, samo da bi se steple; to ne bi bila več »polemika« ampak »polenika«, ko bi samo mogle priti, radi Daničine nove inštitucije do polen! Daničini nazori, kakor trdi Vanda, bili bi po zimi prav tletni ! Mož bi prišel v poldan domov, našel svojo polovico v postelji .... in kurjave za peč — ne bi bilo treba! Koliko bi se prihranilo! Vidi se da imajo časa misliti na take stvari! Ali kako je vendar prišla Danica na te ideje? Najbrže vozi — moderna žena — bicikelj, in zato treba časa!! Ona, kakor je razvidno iz njenega spisa ni »smešna nazadnjačica« in kdor noče nazaj, mora naprej, za to pa je bicikelj jako pripraven! — za one pa ni »ki se ustavljajo trdovratno svoji osvo-boji«. Ali da bi bile Danica in Vanda o teh svojih nazorih tako »nervozno« prepričane, dvomim, o temu bi mogel samo mož soditi, ki bi vzel »teoretično Vando« in »praktično Danico«. Ta debata postane morda še interesantna, posebno, ako postane ves inteligentni ženski svet »nervozen«.
Ljuba je že nervozna.....! Onemu pa,
ki se je umešal v to stvar v »Edinosti« zaklical bi mu Levstikovega »Polemika« : Sranko smolar Nikdar ne kemik, Janko svinjčtr Nikdar polemik Ker bi pa moglo to, tudi za me veljati, pustim to stvar na miru. — — —
Tvoj pobratim Zdenko.
Novi trg v Ljubljani.
Prosimo uljudno slavni magistrat stolnega mesta Ljubljane, da da naslov novemu trgu v Latermanovem drevoredu v Tivoli, kjer so vsak večer mestne hčerke na prodaj.
Kitajska konfiskacija.
Mandarin (9. srajc): No, ste pa zadel — to konfiskacijo; ta stvar je kaj nevarna. —
Mandarin prokurator (15. srajc); Kaj ne ; konfiscira se lakko vse!
Mandarin (9): Vendar vse ne.....
Mami. 15.) • Kako da ne____
M a II d. (9.): No, mislimo si »Brivec« piše na prvi strani i, U, e, a tudi to bi konfisciral ? Man d. (15): Seveda prijatelj, to se mora zapleniti. Ker mož piše i, u, e,a, — a misli pri tem pa i—a Razumete zdaj ?
Mail(l. (9): Razumem ta i—a je oslovski glas. —
Mami. (15): No, tedaj vidite, in kadar se o oslili govori na koga misli čitatelj. To je »šuntarija« do sovražtva — to se konfiscira; ste razumel! Tako se pride na svetu naprej.
oo o
Navadna uganjka pri Slovencih.
Kdo je bil največji slovenski humorist ? Jakob Alešovec ?
Komu se dandanes v Ljubljani najslabše godi ?
Jakobu Alešovcu !! Menda bi se mu smelo stanje zbolj-šati vsaj na stara leta, ne ?
V Ljubljani niso tega mnenja.
oo o
Kratko in jedernato.
Iz Komna. Te dni došla je k tukaj-šnemu sodišču pismena ovadba sledeče ose-bine: »N. N. je dne 7. t. m. kradel črešnje ter ga je zasledil poljski čuvaj X. J. Ker ga županstvo ne mora ugnati, naj mu sodnija stopi na rep«.
Županstvo cimber.
župan-J. Z.
O
oo Sama.
Včeraj me je adjunkt proti moji volji na ramo poljubil, temu pokažem prihodnjič, da imam usta na pravem mestu.
Mati: »Da te profesor ljubi sklepaš toraj po njegovih znamenjih ; kako znamenje ti je pa dal?« Hči: Oh kakšno! Poljubil me je!
Stk.
Dve terjati.
Francka in Pepca sti dve grlici zaljubljeni do ušes. Iz njih pogovorov bodeš lehko
spoznal kako jima bije »srčice«. Fran.: Je bil sinoči?
Pop.: Saj veš, da ne umanjka. Pa tvoj ? Fran.: Moj, moj - - to že sama luna ve. Pep.: Kedaj je šel domu ? Fran.: Ob zornici, lehko ga je Marjuta
srečala ko je nesla mleko. — Pep. : Al te ima lepo za norico! Fran. Muči, muči ko me ima tako rad;
pa tvoj kaj pravi-? Pep. : O moj je trdn ko skala, me ne pusti več. Naj le branijo ljudje kar hočejo, 011 bo moj. Frail. : Ali tudi moj bo moj, boš vidla. Vidiš Pepca, sinoči sem ga sprašala, če kaj name misli in 011 je rekel, da tudi pri kosilu in večerji mu rojim po glavi. Saj veš če me 011 pusti potem pa ali v morje ali čez morje v Aleksandrijo. — Tako so se grlice »tolažile« a poredni fantje so v tem času pili na Bukovji in si pripovedovali kako imajo svoja dekleta za norice.
Tako je fantovsko življenje.
Dopisi.
Od SV. lakoba V maju. Dragi Brivec še nikoli nisi dobil od mene dopisa, tudi zdaj ti ga ne pošljem, ampak povabim te ako ti je drago potrudi se k sv. Jakobu, bodeš obril ali pa ostergal nekega moža in njegovo polovico. Dotičnik stanuje v ulici sv. Marka.
On se je menda rodil tam zadej za Brkini, a ona bi bila neka iz tolminskih slovenskih hribov. Pozvana sta bila te dni na sodišče. Tožitelj je vložil tožbo v slovenskim jeziku, ko je pa sodnik pričel reševati v slovenskim sta se oba izrazila, da njima bolj teče jezik »alla dolee si«, kakor kranjski »jazik«. Sodnik se je udal in pričakoval to imenitno linguo del «šiši«. — Sodnik: Tukaj vaš tožitelj pravi da vam je prinesel nekaj mesnine. Zdaj se naglo oglasi Italjanka z Loma: »Si šior judice, de me že mari ga porta poiko de kuele klobase komi le fa fora; un poko de quel de soto de pansa de quel špeh e altro nenti šior judice« !!
Kaj se ti zdi dragi Brivec ali bi ne bilo dobro vsacimu pet in dvajset na ... . da bi pomnila za vse žive dni. (O ne nč, na Laško s tako babo, tam se gotovo poboljša, predno mine osem dnij. —
Iz Trebič V kozjanskem okraju. Dragi Brkomoritelj! Pred letom dni si smieal 1. .Jcrclna iz Plesa, ali v teku enega leta so mu zopet pognale ščetine, da jim bode težko priti do živega. Dragi »Brivec«, Ti, kjer si na vse »viže« izurjen v tej stroki bodeš si že znal pomagati, da ga bodeš pošteno osmical.
Tvoje neusmiljene britve še pa potrebujejo sledeči nemškutarski socijuzi. I. Narat, J. Javeršek, Kozjek, Stusej in Uršič. Da prej izveš, za njih »manira« Ti koj na ušesa povem, da so se sami izrazili za bedake o nekej priložnosti. Kadar pride pa prilika za napadati narodne može; ta-čas so pa svetovni »modrijani«. Iz svojo globoko modrostjo so si iztuhtali, da hočejo biti samolastni vladarji ter se odcepiti od občine sv. Petra. Ali to bode tem so-cijuzom preglavica predn bodo našli ime novo upajoči »gmajšni«. Dragi »Brivec« veš kaj ? kjer si zelo postrežen, pomagaj jim Ti iz zadrege ter izmisli kakovo fletno ime, kjer to bode Tebi kaj koristilo, kajti tu bodeš imel vedno kaj za obriti.
,,Fertigeinz".
Pišejo nam :*) Ker se čutijo neke osebice v zadnjem cenjenim listu Brivca št. 18 pod naslovom: »Pozor« na razni način brite in si domišljajo, da sem jaz o stvari pisal, prosim slavno uredništvo blagovoli izjaviti, da to ne izvira od moje strani; kajti v istini ne poznam jed-n a k e vrste ljudi za vredne, da bi potratil o njih najmanjši trenutek časa, — toliko manj pa porabil le kapljico črnila ter si umazal svojo roko.
V Ljubljani, dne 5. julija 1899.
Miroslav Koren.
Narodni praznik v Barlovljali.
Vrla »A dri j a« praznuje jutri v nedeljo svojo desetletnico. Barkovljanski Adrijaši vabijo na blagoslovljenje društvene zastave vse rodoljube Tržaške.
Po vsporedu bode zjutraj blagoslovljenje zastave; luimovala bode blagorodna gospa Zinka dr. Rjbafeva v spremstvu domačih Slovenk v narodni noši.
O b e n i uri popoludne skupni banket v »Narodnem domu«.
Ob 4. popol. sprejem narodnih društev in slavnostni koncert. Vstopnina 40 nč.
V ponedeljek 10. julija ob 4. popoludne izlet po morju na Miramar.
*) One osebe, ki se čutijo obrite v „Pozoru" naj le mirno spijo, ker dopisnik onih vrstic ni ne Miroslav ne Koren. — Mesto da sumničijo nedolžne, naj bi raje sami pomislili koliko jih imajo že na vesti.	U r e d. „B r i v c a".
Ob 8. uri zvečer »serenada« v »Narodnem domu«.
Kar je naših pojde torej vse v Bar-
kovlje na krasna obala adrijanska. *
Ščavi na ,.laštan pvernn" v Trstu.
Kadar hoče tista babja »bolha«, ki ji pravimo »Piccolo« pičiti z najbolj strupenim laškim želom na Slovence; zahode ti s tistim sladkim »ščavo« ter potem oblizne kakor gad židovske debele žnablc. Da Slovence laški governo na lesnem trgu, kar javno naziva tako sramotno, se moremo zahvaliti državnemu pravdniku, ki dopušča to zasramovanje. Seve Zid, to dobro ve, zato nas pa brezskrbno žali v svoji babji cunji. — O da bi bil junak, naj bi to sramotilko zabrusil človeku v obraz, gotovo bi si kakšen Slovenec ohladil vročo kri, s par klofutami, ki bi bila prava medicina takim političnim šmrkov-cem ki imajo svojo zvezdo na laškem go-vernu.	Hajduk.
00 o
Latinščina a la don Jurizza.
Začudeno smo gledali mi, kterim se je vtepalo v prvi in drugi šoli dovolj latinščine v naše butice, ko smo čitali na belo-rudečem »slavoloku: Ece saoer-d o s mag n u s«. Moj Bog, kako bi grmel kakšen star grbav profesor, ako bi mu nadobudni don Jurizza v prvi šoli vstrelil takega kozla v šolski nalogi ter pisal Ece (sic !) namesto e c c e. (Ali bi bulil oči, ko bi ugledal pod svojo gotovo drugače izvrstno nalogo kak pošten »kaligra-fično pisani »insuficicnte«. Kaj čuda toraj, da se je bal kakor pravijo hudobni jeziki mature, kakor kakšnega bognasvaruj ter bil tako srečen, da ni okusil slast, Sedeti .pri zeleni mizi. Ali vseedno toliko latinščine bi že lahko iz raznih leksikonov spravil skupaj, ker drugače naj se potrudi k kakemu drugošoleu. Upamo, da bo prihodnjič don Jurizza bolj oprezen pri sestavi napisov, ter da ugledamo v kratkem našega talentiranega Jurizza nekdanjega maturanta (!! ? ? !) kako pristno brska po latinski slovnici.
Dober tek!
Listnica uredništva.
Za slučaj, da bi starejši ,,Brivec" šel pri-i hodnji teden na potovanje, priporočamo svojim naročnikom, da ga sprejmo se „soljo in kruhom«. Slovanski na zdar vsem!
Prodajalca j e stvin t BarMjal!
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družiuam.
Udani
Ivan Cergol
trgovec.
Zavaruj si dom in življenje.!
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam.' — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali | ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr.priv. Assicurazioni Generali V Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250 000 zal >ž. kapitala. Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. Asikuracije so znašale: 1, v zavarovanju na življenje 189 mi-, tijonov 549.000 gld.	j
ica in
rejristrovaiia zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge iu obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld
1893	„
1894	„
1895	„
1896
1897
1898	„
17.663.7« 38.245.13 49.741.66 88.644.52 125.448.27 164.907.79 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Paglianov sirup
4MN kri očiščajoč.
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzma ku. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
H
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese,
\

VI
GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak-mojih gostov dobro
^ črno istrsko in dalmatinsko, 4
belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Ribarič. I__a

„wiuiuuuii SY6t iu „umvn:
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi ha slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
,,Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 16 straneh in stane za vse leto 4 gld. „Slavisclies Eeho" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov.
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, rla se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulioa S. Francesco št. 6.
I
M
M <
4
i

Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico ceno in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti:
5 lit. Ruskega pelinovca stane samo	90	kr.
„ Ruma.....„ „	90	„
,, Konjaka.....,, „	95	,,
„ Slivovke ....,, „	85	„
„ Alaša ...... „ „	75	„
„ Očaka......„ „	95	,,
S/tT Fran ko pošta narocevalca.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotioni liker.
Josip Stoka. — Trst.
in
o
a
>
"S
M
ti M cs M
9*
P
9%
9>
m 9T
X!
H*«
<
S
o
m
m i
►
>
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
HJ J JJ v interesu lastnega
zdravja.
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencije (ne od Ernesta a.; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuSa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo; ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvra^-». Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. WN^yyvwvvvyyvvvvvvvyyvvvyyw
Domača krojačnica
-—♦ TRST ♦-
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo
■	pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim
■	Slovencem udani
L.
Josip Vičič
krojaški mojster.
Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko -
-•( in okoličansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in (tružinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. — Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar.
Jf Leposlovni list za ženske i z liaja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in hčerke, -Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo „Slovenke" Trst.
Pri moj tvrclki —TIP
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste, (levi in kovin, kavčuka in platna. K eden i in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. W Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte .za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
E.
t nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi).
y
	
	........................................
i i
i <
* t
Mi Fojiffl,
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam
po najnižji ceni W Obilo naročbe prosi gornji.
ooooooooooooooo
2 Prodajalnica jestvin "
O Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvino za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.	Q
OOOOOOOOOOOOOOO
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom; prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se. vseh vrst moke — domača pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija jc v
VtT ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Slovenska gostilna
„PRI PETELINU"
—:rz=--v Trstu	—
sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice /.mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam I svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
Ulica Ghega šter. 7.
fk	IJllUil	»tet. /.	|) IMBaMMM^MBMKBMjfl^1^-.
000000000000000000000000000000