Nasveti in brezplačne informacije na številki SVET GOVORI HITREJE! Telekom V) Slovenije \\ 4. avgust 2000 »s^^ ^^^^ _ — ~ g|pr S!™ Jm| mm m ŠP^ logatec ' Jf b ar » ^rfF Preživeli smo... \ ASI II 95 LET "Davno je že tega, ko so naši predniki oktobra leta 1905 ustanovili Gasilsko društvo Hotedršica. Mnogo je tudi stvari, katerim smo prav gasilci dali svoj pečat. Zraven smo, ko gre za naravno katastrofo, požar, družabno prireditev, veselico, skratka povsod, kjer lahko po svojih močeh pomagamo. Vendar nihče ni zadovoljen z lovorikami preteklosti in tudi gasilci ne smemo biti." To so bile vzpodbudne besede predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Hotedršica, Boštjana Rupnika, 22. junija zvečer v osnovni šoli v Hotedršici. Tu je potekala slavnostna akademija ob praznovanju 95. letnice delovanja društva. Že sama misel, da gre za tako visoko obletnico, saj vpogledi v najstarejše kronike gasilskih društev po Sloveniji štejejo komaj stotrideset let, nam pove, da je petindevetdeset let tovrstnega udejstvovanja in organiziranja vredno pozornosti in spoštovanja. nadaljevanje na strani 6 ... Res, da so bili za ta čas julijski dnevi presenetljivo mrzli, a kljub temu pričakujemo, da bomo počitnice preživeli ob vročih, sončnih dnevih. Takrat pa se človek rad nastavi soncu in se osveži v vodi, pa naj bo morska ali sladkovodna. Občani Logatca se še spominjajo bazena na Brodu v Dolnjem Logatcu, ki so ga obiskovali v 60-ih letih. Na njem je bila skakalnica, ob bazenu kabine, na betonskem delu leseni ležalniki. Mladi so bili pogosti obiskovalci. Tudi na Marekah je danes zapuščen bazen, ki kaže, daje nekoč služil svojemu namenu. Zakaj, se vprašamo, danes nihče ne da pobude, da bi se kaj naredilo v tej smeri, da bi naredili bazen v Logatcu ali preuredili bivša kopališča?! Če bi se v poletnih dneh radi osvežili, je najbljižji bazen na Vrhniki. Otroci se bodo razigrali v otroškem bazenu, zgodaj zvečer pa si lahko privoščite nočno kopanje. Medtem, ko se bi na kopanje v Logatcu lahko popeljali s kolesom ali se odpravili peš, se boste na Vrhniko najverjetneje odpeljali z avtom ali celo z avtobusom - kar predstavlja dodaten strošek in pa mučno vožnjo v vročini. Upajmo torej, da se bo našel kdo v Logatcu, ki bo načrtoval in izpeljal gradnjo bazena. Kaj menite, dragi občani, ne bi bilo slabo?! Karmen Osrcdkar Po juliju, mesecu poletne in počitniške evforije, je pred nami avgust. Za letošnje maturante nedvomno najlepši del leta. A ne za vse. Za tiste, ki iščejo opravičilo za svoj neuspeh, v sicer res čudnem sistemu preverjanja znanja, se skrbi šele dobro začenjajo. Le-ti bodo pravzaprav brez počitnic, saj jih v jeseni čaka ponoven boj za vsoto točk, ki bi vendarle presegla magično desetico. A kaj je tako čudnega pri tej maturi? Nedvomno je čudno to, da vsako leto nekaj zaškriplje. Lani "strokovnjakom'" ni uspelo prilagoditi težavnosti matematičnih nalog, tako da je bilo potrebno celotno nalogo izpustiti iz ocenjevanja, letos pa so se vsi izbirni predmeti preverjali v dveh terminih. Polovica dijakov je tako pisala eno vrsto nalog, polovica pa drugo. Je matura potem res za vse enaka? To za posameznika sicer ni pomembno, bistveno je, kako naprej. Za tisti' z opravljenim zaključnim izpitom tako ni velike izbire, maturante pa je letos presenetilo dejstvo, da celo tako popularna ""taksa", kot sta FDV in Ekonomska fakulteta, na nekaterih smereh nista imela omejitve vpisa. Logaške skrbi pa so povsem drugačne. Preživeli smo pol poletja, preživeli smo srečanje godb. pa jubilej obrtne zbornici', lire/ praske, pa čeprav mokri so preživeli del poletja tudi taborniki, ki jib je ob NadiŽi kar lepo zalilo, in preživeli smo tudi - tega smo sicer že krepko vajeni - rezanje ceste. Nekako se Se da razumeti, da "operativci" režejo dva ali tri mesece staro cesto, a še čisto novo. rezati po celotni dolžini, ja. ta je pa "'bosa". \ kaj hočemo, -..ij tako ali tako ni nihče kriv, vsi se trudijo. Celo mati Narava si je pol julija neuspešno prizadevala pregnati dež in mraz iz svojega naročja. \ po dežju vedno pride sonce m pO rezanju pride '"llikanje" in pa vsak mesec znova - vse boliše Logaške nosne. Na Urhovo nedeljo, 9. julija sta v lepo okrašeni cerkvi v Zavratcu darovala srebrno mašo župnika Danilo Kobnl in Janez Kržišnik. Danilo Kobal, župnik na Gorah nad Idrijo upravl/a tudi zavraško župnijo, kamor spada Medvedje Brdo, torej le tudi zavraški m medvejski župnik. Pred tem je služboval v Šobreliah. Janez Kržišnik pa /o domačin z Medvedjega Brda Novo mašo je pred 25 leti pel v Zavratcu, sedaj pa župnikuje v Šempetru pn Gonci. Prod tem je bil dušni pastir v Knežaku pn Ilirski Bistrici S slavljencema je somaševai njegov brat AIojz Kržišnik, župnik na Markovcu pri Kopru Slovosnosti so jo udeležilo veliko ljudi. Oboma srebinomašmkoma želimo veliko zdravja m da bi še mnogo lot mašovala svo/im taranom. I eL\l m fttln: ilnttt BogtUOI Logaške novice na internetu www.mali.si 9. julija so na turistični kmetiji I rbannvr organizirali že pete kmečke igre. Njihov namen jc obuditi in prikazali ljudem slan- obira je. Šcsl ekip se je pomerilo v košnji, grabljenju, paj.sanjii in žaganju hloda, leku na smučeh in vlečenju vrvi. Klupe so prišle iz vseli koncev osrednje Slovenije, njihov glin ni cilj pa je bila zabava oh starih kmečkih opravilih in nasmejan jc ohriusha. /.muga ni bila pomembna. l'o igrali je sledila /abava ob pristni domači hrani in glasbi. Prireditelj pa pmvi, da je bil (okra) ohisk rekorden, kur pa jim je dodatna vzpodbuda in veselje, suj so ljudje zaceli spoznavali njih in njihovo (našo) okolico. Iy<> makadamu. Ravno tuka veliko ulic še redna lunin urejene lelutne inji iislrukrute kanalizacije, vodovoda, /urne razsvetljave ... I sako leta se obnovi ah naredi le delček tistega, kar hi bilo nujno potrebno, vsak /> SLS . SKD tajnik Brenčič Stanislav, Notranjska 29 b, Logatec Slove/uska ljudska stranka blagajnik Mihevc Ivanka, Cesta 5 maja 25, Logatec Franc Budofl TRŽAŠKA CESTA da, VENDAR kako Ker se v Logatcu pojavlja vse več vprašanj in nezadovoljstva prizadetih občanov ob rekonstrukciji Tržaške ceste, občinski svetniki SDS Logatec dajemo v javnost svoj pogled o težavah in problemih, do katerih je prišlo pri tem projektu. Na 11. Redni seji občinskega sveta občine Logatec je bilo sprejeto v zvezi z pobudo g. Smoleta, predstavnika svetniške skupine LDS, da Nadzorni odbor ugotovi stanje pri rekonstrukciji Tržaške ceste (G2-102, odsek 302) v Logatcu. Ugotovitve Nadzornega sveta smo občinski svetniki obravnavali na 13. Redni seji občinskega sveta pod 8. točko dnevnega reda. Nadzorni odbor je podal naslednje ugotovitve: Iz odločbe Upravne enote je razvidno, da je investitor za obnovo in rekonstrukcijo ceste Ministrstvo za promet in zveze. Direkcija za ceste RS. Investitor je dobil odločbo o priglasitvi del pod pogojem, da je trasa rekonstruirane ceste usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč in zakonito zgrajenih objektov. V odločbi so navedeni pogoji, katere mora upoštevati, obstoječa cesta pa se obnovi skladno s projektom, ki ga je izdelal OZZING d.o.o. Trbovlje. Med investitorjem in Občino Logatec je bil sklenjen sporazum o sofinanciranju izvedbe obojestranskega hodnika za pešce in kolesarske steze. Istočasno se z rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnikov izvajajo tudi dela na obnovi vodovoda, kanalizacije in javne razsvetljave, katera so vključena v projektno dokumentacijo. Nadzorni odbor je ugotovil, da so posamezni lastniki hiš in podjetniki ob tej cesti imeli veliko uradnih in neuradnih pripomb na izvedbo uvozov in izvozov, ter na nivo cestišča oz. višino pločnikov glede na prvotno stanje. Za ugotovljena dejstva pa Nadzorni odbor smatra, da je to stvar upravnega postopka in ne Odbora. Verjetno bi bilo manj pritožb, če bi investitor in sofinancer pridobila predhodna soglasja prizadetih strank. To je kratek povzetek ugotovitev Nadzornega odbora, ki je hkrati podal tudi finančno poročilo te investicije. Občinski svet je poročilo Nadzornega odbora sprejel, saj so ga podprle vse svetniške skupine razen SDS (trije člani), ki smo glasovali proti. Svetniki SDS Logatec nismo zadovoljni z ugotovitvijo Nadzornega odbora, kije podal le situaciio dogajanj, na nepravilnosti pa ni opozoril, oziroma ni dal odgovorov. Niihova ugotovitev, da to ni predmet Nadzornega odbora pa verjetno ne vzdrži. Smatramo, da so stvari v zvezi z rekonstrukcijo Tržaške ceste sicer pravno-formalno korektne, niso pa življenjske in v dobrobit prizadetih občanov. Ko smo na Občinskem svetu govorili o rekonstrukciji Tržaške ceste, smo vsi enoglasno podprli takšen sklep, saj smo za izboljšave, ki nudijo boljše življenjske pogoje. V tem primeru je bil projekt narejen nekvalitetno, za kar mora nositi odgovornost občinska uprava, ki se m pravočasno posvetovala s prizadetimi občani m ni dovolj strokovno pregledala samega projekta Izdelovalec je verjetno upošteval navodila in znanje za izdelavo tega projekta, premalo ali nič pa življenje in navade ljudi s tega območja in samo krajino. Vsem je verjetno jasno, da država kot investitor rekonstrukcije Tržaške ceste želi projekt zaključiti najceneje, ne da bi se ozirala na želje m potrebe posameznikov, za kar pa bi morali poskrbeti občina in krajevna skupnost. Tako je zaradi prevelikih stroškov (odstranitev stare prevleke cestišča), nastalo cestišče, katerega nivo je previsok glede na obstoječe zgradbe vzdolž ceste, pločnika sta previsoka m s tem nevarna za udeležencev prometu, kolesarska steza pa neprimerna zaradi uvozov in izvozov s ceste do zgradb Menimo, da je bilo prepozno ugotovljeno, da projekt ni kvalitetno pripravljen, da pred samim sprejemom proiekta ni bilo usklajevanja med lastniki objektov m investitorjem, ter da občina m tako bogata, da bi zgrešene investicije lahko kasne/e sanirala. Kritika, ki naj bi bila prisotna v tem zapisu, je mišljena dobronamerno in je namenjena vsem, ki so tako ali drugače vključeni v ta projekt, da pri naslednji fazi rekonstrukcije Tržaške ceste od križišča za avtocesto do križišča za Valkarton ne bi prišlo do podobnih problemov in težav. Sretitisku skupina .S'/).S' 1,,1,/ulee Mnl/n.- Kete "V kovinarstvo sem padel po neumnosti!" No ja, mogoče res, toda danes je Srečko Brus priznan železokrivec in nič čudnega, da sem ga na začetku najinega pogovora po pomoti okronala za mojstra. Pa meje hitro popravil, češ, "Ne, mojster pa nisem." A prepričal me ni. Zelezokrivstv u se je. kot sam pravi, zapisal povsem naključno. Zaposlil se je v Gradniku m oh delu dokončal poklicno šolo. Ko ni več našel •-kupnega jezika s takratnim vodstvom Gradnika, se je odločil odpreti lastno obrt. Danes, pravi, mu je žal. saj časi zasebiiištv u niso naklonjeni. "Včasih si delo. ki ga nisi opravil danes, lahko preložil na jutri, pojutrišnjem ... Danes je jutri nemalokrat že prepozno. Človek je v nenehni borbi s časom in vsaka izgubljena minuta lahko pomeni izgubo posla. Ne še enkrat se v to ne bi podal. Ne vem. zakaj me njegov odgovor ni prepričal. Mogoče so temu krive oči, iz katerih žari predanost in iskreno veselje do dela. ki ga opravlja že vrsto let In navsezadnje, brez ljubezni do poklica, trdega dela in vztrajnosti, danes zagotovo ne hi lako uspešno konkuriral podjetjem, kot so < 1 rad is. SCT, GTG Grosuplje in drugi. Kupcev, pravi, mu ni treba iskali, saj dober glas seže v deveto vas. kar dokazuje ludi dejstvo, da sodi gospod Brus med izbranci-, ki jih je Obrtna zbornica Slovenije po različnih priporočilih določila za muli i jibkaloi |c mojstrskih izpitov. I i naj hi svoji- bogato znanje s pridom prenesli na kolege i/. Btroke in ga uspešno uporabili pri izvajanju izpitov, Prvi kandidati naj bi izpite opravljali že septembra, vendar se gospod Brus boji, da kandidatov m- bo dovolj, saj zanimanje, tako za kovinarsko kot tudi za druge panoge, močno upada. Poklic je namreč težak in zahteva veliko finančnih sredstev. • d. komu je dejal, naj zapišem se nekaj kritičnih besed na račun države, ki po njegovem vse premalo pomaga zasebnikom. "Vse lepo m prav," pravi, "če se le občinski mlini ne In vrteli tako počasi. Sam je namreč že leta 1995 plačal vso infrastrukturo, a ie se danes bres obratova Inega dovoljenja, elektriko ni sposoja pri sosedu, telefona nuna ... Kipih takim m podobi..... težavam, pa mu posla m- manjka. Rad se pohvali da mu stranke ostajajo zveste predvsem zaradi kakovosti in ažurnosti storitev, la/ pa hi zraven dodala se njegov prirojen čut za delo i ljudmi, ki se g,i sam morda niti ne zaveda, t ga zagotovo toliko liolj cenijo njegovi delavci, stranke in pa tudi ljudje, ki jih Srečuje v zaschnciu /ivlp-npi. In eepiav se tako hram naziva mojstra, mu ga jaz mirne vesti podelim; će Že m- takega na papirju, pa zagotovo tistega nenapisanega, a zato vrednega lohko vet . M/. tyx£c novice stran KS ROVTE Meri skoraj 31 km', ima 1230 prebivalcev. 35 milijonov proračunskih sredstev gre za: asfaltiranje ceste na Petkovcu, širitev ceste Zajele-Kurja vas, obnovo ceste Osredek-Šinkovec in obnovo javne razsvetljave. Predsednik KS Rovte, Rado Dolenc je dejal, da so že razsvetlili cerkvi na Petkovcu in Praprotnem Brdu • če se boste zvečer ozrli proti Rovtam, se vam bosta zasvetili v temi. Do konca julijo so izvajali anketo o potrebah po širitvi vrtca. Letos je bil namreč od devetih prosilcev sprejet le eden, zato se bodo na osnovi rezultatov odločili in ukrepali. Na Kovku nadaljujejo s posodabljanjem rekreativnega centra. Po planu bi morali še letos sanirati vodovod v Kurji vasi. Petkovec je ena izmed redkih vasi v Sloveniji, ki še nimajo svojega vodovoda; v samem centru je problem kanalizacija, potrebujejo mrliško vežico, za katero so prostor že našli. Urediti morajo tudi lastništvo Zadružnega doma, ki propada, medtem ko se bije bitka za lastništvo. KS je vložila vso energijo v reševanje te težave in nase prevzela pogajanja med sprtima stranema. Predvsem pa si krajani želijo ogromno kilometrov asfaltiranih cest. Veliko jih je makadamskih, težava po je po besedah Radota Dolenca v tem, da ljudje, ki o tem odločajo, živijo ob lepo urejenih, asfaltiranih cestah in zato ne čutijo potrebe drugih. KS LAZE - JAKOVICA Meri 20 km', ima 410 prebivalcev. 9 milijonov proračunskih sredstev je nnmenienih pripravi projekta CRPOV, ureditvi krajevnih cest m javne razsvetljave. Predsednik KS, Andrej Kermavnar je naštel nekatere najpomembnejše želje krajanov. Do oktobra no| bi izdelali program projekta CRPOV, kjer bo tudi povedano, kolere stvari se morajo urediti. Sicer po |t obnove in dopolnitve potrebna javna razsvetljava. Priključiti morajo novo transformatorsko postojo, do razbremenijo staro. V krojevni skupnosti zbirajo interesente, če jih bo dovolj, bodo predvidoma jeseni počeli napeljevati kabelsko televizijo. Poseben problem v KS predstavljajo tudi kategorije kmetijskih zemljišč na Planinskem polju, kjer so rizične obdelovalne površine kategorizirane precej visoko. Ploninsko polje bo sestavni del Snežniškega parko in krajani računajo na pomoč tudi iz tega naslovo. Drugače pa: "Idej je veliko, problem je (as, saj so ljudje vsak po svoje zaposleni, čeprav še vedno marsikaj izpeljemo s skupnimi močmi. Upam, da bomo skozi program CRPOV animirali ljudi, da bodo spet stopili bolj skupaj," je še dodal Andrc| Kermavnar. Pred kratkim so, denimo, prostovoljno obnovili lokovško cerkev Ji VRH SV. TREH KRALJEV M»'i 8,5 km', step ;)40 probivalcev letos bodo iz proračunske malho dobili le / ""li|onov tokirjev. ki so nomeii|eni zu j[**Wb krajevnih cost (3 mili|onc |c šlo za Plačilo r osle, (iuio|one lani) nodsodnik KS Vrh Sv lioh Krnl|ov, Valentin J*senko |c izpostavil žolia kni|anov po lom, do so uiodijo kiaioviie cesto, do so uredi v°dooskiba, piodvsom piodolo Vrbo, kjer se w"o kraški tomn Morali bodo nočiloviiti gndnjo miliško vežico lako mladi kot stoie|ši si Joli|o, da bi nekoč polog šolo stola monjša večnamensko dvorana, v kalen bi se lahko mlvi|iile razno prireditve, ki |ih na Vrhu ni malo Krii|cvna skupnost nima iliicktne avtobusne povozavc z logalcom, saj |c na|bliž|o pot do l|ubl|one pioko Sitnega in Vrhnike ležava |o, da |0 (osla v zolo slabom staii|ii in zalo nevarna Kia|uni si zoli|o, da bi |o čim pro| uredili in bi bila loko ii|ihova pot v svet la?|a Volonhn losonko |c šo povodni, da |ii piohivnlstvo v KS dokni mlado, IihIi na kmeli|iih |o veliko mladih gospodoi|ov in i)ii'.|ii)iliii| Cela stran želja V Logaških novicah smo že večkrat predstavljali proračunske investicije. Da se ne bi ponavljali, smo se takrat odločili, da vam občino predstavimo razdeljeno na osem krajevnih skupnosti. Zupan Janez Nagode nam je povedal, kako je razporejen proračunski denar, nas pa je še bolj zanimalo, česa si krajani sami najbolj želijo. O tem smo povprašali predsednike krajevnih skupnosti. Želeli smo vam predstaviti tudi lepšo plat krajev, vendar je v tokratni številki, žal, premalo prostora. KS NAKLO Meri 25,3 km', šteje 5300 prebivalcev. V letošnjem proračunu je za KS Naklo namenjenih 150 milijonov tolarjev: za ureditev Cankarjeve ulice, kanalizacije na Rovtorski, za asfaltiranje, javno razsvetljavo, za zamenjavo vodovo- dnega omrežja in izgradnjo novega, za obnovo Tržaške ceste, ureditev športnega parko Sekirico... Predsednik KS Berto Menard pravi, da je ena največjih želja krajanov, do bi uredili vodooskrbo, na kar opozarjajo že več let. Problem je prometna varnost, slabo vzdrževane ulice, javna razsvetljava, kanalizacija. Želijo si urediti pokopališče, za kar po soma KS nima denarja, zato lahko le prosijo in predlagajo. Želijo si igrišča za otroke, saj vrtec prezgodaj zapre svoja vrata. Na KS se zavzemajo, da bi pod Sekirico uredili prostor za mlade in za šport ■ postavili bi šotor oli kozolec, težava pa je primerna infrastruktura in lastništvo zemljišč, loborniki obnavljajo brunarico no Naklu, Komunalno podjetje pa bi moralo obnoviti vodni rezervoar. Tudi Baričev spomenik na križišču pri Mavrici kraju ni v ponos. Je po res, da se podobo Logatca izboljšuje in ljudje več dajo na videz svojih domov. Berto Menard je dejal, da si želijo, da bi bil posluh tistih, ki odločajo o razporeditvi sredstev, bolj naklonjen KS Naklo. "Kolikor sredstev se zbere v naši KS, jih vsekakor premalo pride nazaj. V Dolnjem Logatcu bi morali obnoviti vsoj center, ki predstavlja jedro vsakego kraja," je še dodal. KS TABOR Men 40,5 km, ima 2100 prebivalcev lotošn|i proračun KS labor namena 80 nnli|onov Sil: rinjvcfji del za obnovo Itžaškc ceste, za ureditev dela Gorenjske ceste, za aslaltiraii|c in |nvno razsvetljavo. Predsednik KS, Prane Rudolf "Prioriteto ima zugotovo zadostna količina zdrave pitne vode, gradnja kanalizacije, zukl|uček del no Tržaški cesti in izgrudnia miliškc vežice (končana naj bi bila do leto 2003). Letos bosta osloltirano še zadnja dva odsoka ceste čez Hiušico, kor do sedoj ni bilo mogoče zoradi težov glede lastništvo zemljišč Potrebno je asfaltirati več ulic in cest, rudi no območ|u Zibrš in Grčarevca. Prometno neuporabno je križišče Kolce-Htušica, ki se bo moralo v kratkem urediti. Krajani si želijo, da bi se izvoz materiala iz peskokopa Smolevec zmanjšal ali ustovil, vendar ga |e potrebno nojpie| sanirati, kar bi bil prevelik sttošck za občino, /alo občino dovoli iiodzoiovano eksploatacijo materiala, najemnik pa mora peskokop sprati sanirati. Zelo si želimo urediti grad v Gornjem Logatcu. Sedaj, ko je znan lastnik, skušamo pridobiti investitorja, ki bi ga obnovil Investitorja še iščemo, saj je obnova precej velik finančni zalogaj." Tako. Vsaki kroievni skupnosti smo namenili neka| prostora Manj, kot si ga dejansko zosluži|o, todo... Pa še to: v proračunskih investici|oh nikjei ni omenjen projekt, ki bo v prihodnje zuhteval precejšen delež proračunske pogoče (in jo je tudi že letos) - večnomensko športno dvorano, ki bo zraslo ob osnovni šoli v Dolnjem Logotcu. 65 odstotkov sredstev bo prispevalo KS Naklo, 35 po ostrile krajevne skupnosti No tej strani tudi niso ptikazane vse investicije (lecimo Dom zo ostarele), smo pa izpostavili vse, ki so pomembno za posamezne dole občino KS TRATE Meri skoraj 16 km' in ima 390 prebivalcev. V letošnjem proračunu je za to KS namenjenih 30 milijonov tolarjev. Denar gre za obnovo ceste Židovnik-Vehorše (cesto že širijo in jo bodo pripravili za asfaltiranje), nekaj pa ga gre tudi za asfaltiranje krajevnih cest. Predsednik KS Trate, Štefan Trpin je dejal, da si krajoni najboljželijo, do bi čim prej razširili in uredili cesto Židovnik-Veharše. Vsako leto jo obnovijo kakšen del, več kot polovico pa je še neurejene. Razdrobljenost hiš povzroča velike probleme, vsaj kar zadevo infrastrukturo, saj je vsako stvor, ki jo želijo urediti, velik strošek. Načrtujejo, da bodo pripeljali vodo iz vodovoda na Medvedjem Brdu do vsake hiše v kraju. Strošek predstavlja vzdrževanje cest, saj jih je večina makadamskih in dež z njih spira pesek -KS pripelje nov pesek, uredijo po jih krajani sami. Velika želja mladih (in ne le njih) pa je, da bi na Planinah v Rovtarskih Žibršah zgradili košarkarsko igrišče, saj sedaj mladina nima kam. Čisto drug problem pa morda predstavlja javni prevoz. Popoldanska izmena delavcev namreč nima avobusa ia se aa delo vozijo z avti. V letošajem letu pa so vsi, ki so (že i želeli, dobili telefonske priključke. KS HOTEDRŠICA Meri 29 km', ima 720 prebivalcev. Iz proračuna se za to KS namenja 23 milijonov SIT: za dokončanje projekta CRPOV, asfaltiranje ulic in krajevnih cest in za obnovo javne razsvetljave. Predsednik KS Hotederšica, Andrej Zelene pravi, da nadaljujejo z izvajanjem programa CRPOV in asfaltiranjem cest, razmišljajo o enosmernem pločniku skozi kraj v okviru obnove Keltike In o obnovi in postavitvi javne razsvetljave. Hotedršica ob osnovni šoli nima niti igrišča niti telovadnice - učenci telovadijo v avli, ki je obenem rudi učilnica. Zato nameravajo ob šoli postaviti košarkarsko igrišče, razširiti most in urediti parkirišče, pripravljajo pa se tudi na gradnjo večnamenske dvorane. V vrtino za vodo bodo postavili črpalko, ki bo povečala kapaciteto iztoka vode. Urediti morajo vprašanje lastništva Zadružnega doma in Kulturnega doma ter nogometnega igrišča. Krajani si želijo, da bi se čim prej končala sanacija peskokopa in uredila cesta, ki vodi do njega. Verjetno bodo v vasi kmalu dobili kabelsko televizijo - rezultati ankete kažejo, da je interes 99 odstoten. "V kraju moramo urediti še več manjših stvari, ki niso nujno potrebne za življenje vaščanov, so pa potrebne za lep videz vasi," še dodaja Andrej Zelene. "Kljub sušnemu obdobju investicij prvih let, se zadnja leta kaže posluh župaaa in občinske uprave, saj smo izpeljali že precejšen del načrtovanih vlaganj." KS LOG - ZAPLANA Meri malo manj kot 2 km' ia ima 205 prebivalcev. Občinski proračun jim namenja 3,5 milijona tolarjev za ureditev krajevnih cest in ignščn ob osnovni šoli. Predsednik KS Log - Zaplann, Boštjan Marine" je zatrdil, da je želja krajoaov, predvsem mladih, da bi čim prej zgradili športni center. Dela so v glavnem že končana: ob cesti so zgradili podporni zid in go zvišali, aa vrhu pa noredili asfaltno ignšfe. Manjkajo še "zaključki" - goli, koši, narisati morajo črte in urediti okolico. Če bo vse teklo kot je treba, bo otvoritev igiiščo še letos. Ze aekaj let pa si želijo, do bi obnovili vodovod. Star je sestavljen iz salonitnih cevi, ki so zočele pokati, tudi izvir vode je slobši, kot je bil, zato je vodo iz pip zelo kalna, zlasti ob nalivih. Obnoviti bo potrebno tudi most čez potok, predvsem pa dokončati obnovo potoka. Utidili bodo bregove, da potok ob močnem deževju ne bo več izpodjedal zemlje. Stavbo bivše osnovne šole je trenutno neuporabno, saj bi jo morali najprej obnoviti, potem pa se dogovoriti o njeni namemboosfi. Petra Tnvk luiin: Anton Moli stran ty#u novice TONE K0MPARE, tisti gospod, ki bi bil lahko klobučar, finomehanik, knjigarnar ali celo lekarnar Prav te dni, ko se po dvajsetih letih z nepričakovano, vendar njemu lastno skromnostjo poslavlja - gospod župnik Tone Kompare - od svoje prve župnije in svojih »prvih« župljanov, utegne mnogokdo pomisliti, ali je moč v dveh desetletjih storiti še kaj prida več na duhovnem, vzgojnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem poprišču, kot je bilo dano storiti našemu Tonetu - za Božjo slavo in korist ljudem. Toneta so rodili v Mengšu 5. avgusta 1949, v kraju, poimenovanem po pomembnem graščaku Mangusu, v slovitem tržnem središču; krstili pa so ga v domači župniji sv. Mihaela, ki je sledniea prafare i/, leta I 156. Nekoliko nenavaden furlanski - priimek kompare je prišel v Mengeš iz Krtine pri Domžalah. V družini je bila podjetnost doma: starši so hili lastniki znane Tovarne slamnikov. Povojna nacionalizacija je opravila svoje, sicer hi utegnil postali Tone podjeten izdelovalec slamnikov ali kako drugače • prestrukturira nega proizvodnega programa ■. ko se mu je stekala osnovna šola v domačem krapi, mu je Starejši bral namenjal poklic liiioinehaiuka. na vsak način nekaj podjetnega. Mi mladi Ione se je odločil /a malo semenišče v Vipavi in nato za Študij bogoslovja na ljubljanski Teološki fakulteti. Po prvem letniku bogoslov ja je šel -služit domovini". V INašicah so ga usposobili za bolničarja, v Kninu pa je i bol n i < ■; 11 skun delom oskrboval vojaštvo in tudi civilstvo. V zdravilstvu je bil neki tako vešče izurjen, da so mu na vse pretege pomijah lekarniško službo (huli zaradi poznavanja latinščine!). Skratka, vnovična podjetni' ška ponudba. Pa v Nashvillu (v središču •coiintrv glasbe«) v ZDA, kjer je kot Študent nekaj časa prodajal knjige za South VVeslern Companv po načinu •od vrat do vrat-, si je pridobil sloves redko uspešni jšega prodajalca z najtesnejšo poslov no ponudbo. Vendar je Tone sledil notranjemu klicu; podariti se Božji milosti prek posvečanja skrbi za ljudi, za bližnjega. Novo mašo je pel 1974 v domači župniji. nato je kaplanoval štiri leta na Jesenicah, dve leti pa v Stari I,oki. Leta 1980 pa ga je nadškof Alojzij Šuštar vmesni za župnika, k sreči, v župnijo sv. Nikolaja v Dolenji Logatec. Velika župnija v občinskem središču, vendar Foto: Franc Bogatoj tisti čas ne ravno zavidanja vredno okolje! Zupnišče je bilo v takih razmerah, da je novi župnik preživel prvo leto kot podnajemnik. Zato se je v prvem hipu lotil celovite prenove žiipmšča. ki je bilo v letu 1981 že nared. V naslednjih dveh letih pa je zrasel župnijski dom. namenjen za potrebe verouka m zbiranja mladih, kajpak, ta dejstva so naletela na hud odpor |>ri tedanjih oblastnikih; kaj da ne: prostori za verouk in še za zbiranje mladih! Hudo nevarna diverzija, so si dejali oblastniki. Zato je trajalo kar več let spotikanj in podtikanj, da bi se le zaustavila »podjetnost" mladega Župnika, ki je uspešno prenavljal duhovno In gmotno podobo verskega življenja v Logatcu. koliko tožb pred sodniki. pred republiškimi inšpektorji in tudi pri cerkvenih oblasteh. Iz listih nerodnih časov se pa župnik Tone prav rad spominja blagosti tedanjega ravnatelja osnovne šole Pavla Smrtnika, tudi njegovih razumnih hrainbiiih ravnanj. I )clo pa je neizprosno v abilo m klicalo. V letu 1984 s.' je bil prenovil tlak krog cerkvi-, kupila sta se Poženelova hiša in nov zvon. Tarna cerkev je dočakala prenovo v letu 1988, Naslednje leto j,- bila blagoslovljena obnova podniz nični- cerkve sv. Jožefa na Čevici. V letu 1991, ko so zapihali novi vetrovi v ohnchjc javnega življenja, so se na samega I. aprila dan na Pavličevi odprla vrata v prvi župnijski vrtec mi Slovenskem. V času osamosvojitvene vojne so se začela gradbena dela, v oktobru leta [992 pa so se že odprla vrata v karilasov d..... (za ostarele) Marije m Marte. Dve leti za tem je bil pred cerkvijo urejen lep trg z vodnjakom. Oktobra 1995 so zadonele nove orgle, ki jih je pozegnal- skol \lojz I ran. In julija 1998 je nadškof Franc Hode blagoslovil dozidani del I loma Marije in Marte. Za naprej: pripravljen je projekt prenove doma na Griču, ki je namenjen kulturnemu in družabnemu življenju, zlasti mladih. Božja njiva pa je še kar razsežna in iz ljubezni. Iz posebne ljubezni - do petja, kar je na vsak način posebna rodbinska darovitost, je gospod Tone ustanovil in vodil otroški ter mladinski cerkveni zbor, v katerem je prepeval tudi Marjan Grdadolnik, ki je prisluhnil župnikovi pobudi za ustanovitev mešanega zbora Adoramus; ta sodi danes med najboljše zbore na Slovenskem. Tudi Mladinski center sv. Nikolaja je pospremil »naš gospod« na obetavno pot. Prej ko ne velja omeniti še gospodov pisateljski opus, ki zajema knjige: Bogoslužno leto A,B,C, Dom Marije in Marte in dom sv. Jožefa, Jezus - moj prijatelj, in krajevno kronografijo Logatec, črtice iz življenja kraja in obeh župnij. Redno piše za slovenski pastoralni mese- enik Cerkev v sedanjem svetu. Za njim je tudi več prevodov iz italijanščine. Mineva pa tudi 20 let župnikove odgovornosti za izhajanje župnijskega mesečnika Logaška župnija, ki jo smemo šteti za pomembno dok u m en ta nč no sopodobo duhovnega utripa v Dolenjem Logatcu. In ob slovesu - 15. avgusta prevzema Tone kompare župnijo v Domžalah - pravi ravno v tem glasilu pod črto vsega, kar je dobrega storil: »Brez Vaše pomoči (brez, loči župljanov. op.M.S.) ne bi mogli uresničiti vsega O f" tega. na kar smo lahko ponosni, in za kar nam predvsem druge Župnije po Sloveniji izkazujejo občudovanje.., Vse vam prepuščam. Samo to želim, da bi z ustvarjenim gospodarili pametno in koristno... ZatO tudi oh slovesu ne želim nobene pozornosti,- - Slišati je kdaj ludi lak ohodek, češ ali je nujno, da se rav no župnik ubada z. gradnjo teh ali onih domov in podobnih reči. • Ne, te stvari niso pisane ravno duhovniškemu poklicu. Sila lepo hi bilo. ko bi se teh zadev lotevalo občestvo -od začetka do konca." meni gospod Kompare. - Torej se vendarle končuje neko delo, gospod Župnik, a ne? •Ne, sploh ne. I 'cio se lil lic končuje, delo se nadaljuje. Nadaljuje se v vsej silnosli, kol je silna moč molitve, če naj povzamem misel sv. Terezije D..I , se dodaja gospod oh slovesu. Pa vendar. Ne zalo, ker odhaja, zalo ker je kljub vsemu opravil Veliko llelo lil zapušča bogato duhovno m gmotno dediščino, velja gospodu Tonetu iskrena hvala. In želje? - Po poti naprej. Življenje vabi. Večnost je se nedoumljivo daleč... Marcel Slefanfit novice www.mali.sl Oberžanovi iz Buenos Airesa Hrepenenje po domači zemlji Družino Oberžan sem na Praprotnem Brdu obiskala konec julija. Danje bil sicer lep, le veter je zavijal okrog vogalov, zato smo se zatekli v zavetje hiše, ki so jo pred kratkim kupili tu, v Sloveniji. Oberžanovi so namreč iz Buenos Airesa, iz Argentine, kamor seje po drugi svetovni vojni zatekel ata Stanko Oberžan. Vsa povojna leta pa je v njem in njegovi družini ostajalo hrepenenje po rodni zemlji, kamor se sedaj z veseljem vračajo. Prijetno smo poklepetali in pred menoj so ata Stanko, sin Marjan z ženo Veroniko Albreht, hčerko Gizelo in sinom Damjanom razpletli zgodbo, ki bi lahko bila zgodba marsikaterega povojnega begunca. Od leve pioti desni: Morjan, Veroniko, Gizelo, Damjan in Stanko. Foto: Anton Mali Z ladjo v Argentino Stanko Oberžan je po rodu iz Zidanega mosta. V Buenos Aires je prišel leta 19 t8 kot begunec z ameriško transportno ladjo Stevvart. Med vojno so ga v vojsko mobilizirali Nemci: "kol nemški vojak sem se boril v Franciji. l'o enoumni borbi so me zavezniki ujeli in konec vojne Sem dočakal kol ujetnik v italijanskem taborišču. Po vojni smo luli svobodni, vendar se v domovino zaradi tedanje politične situcije nisem v mil m sem v taborišču preživel iti dolga leta. Nato j<-Janez Hladnik pri 1'eronu (tedanjem argentinskem predsedniku) dobil zagotovilo, da bo Argentina odprla svoje naročje. Na ladji so preživeli 2."> dni in noči. Pot je bila dolga in naporna, svetel žarek pa je Stanku posijal, ko je na ladji spoznal svojo bodočo ženo, Frančiško Rupnik i/. Rov t, Po pristanku so begunci štirinajst dni brezplačno preživeli v emigracijskem hotelu, nato pa so si poiskali delo, ki ga je bilo v tistih časih v Vrgcnllin precej, (i rad i le so se ceste, železnice .... edina ovira je bila neznanje jezika, ki pa so se ga kmalu naučili.' cz zimo je Stanko preko državnih del gradil ceste, nato |e ilohil službo v tekstilni tovarni, v kateri se je po 32 ih letih tudi upokojil. V tem času se je poročil, /ena je gospodinjila doma. kakor je v Vrgcntini se dandanes pogosto v navadi. Skrbela je za dom. redila kokoši, da so lahko prodajali jajca, In vzgajala njunih šest otrok, od katerih sta dva te majhna umrla. Živeli so skromno: 'Žena se je znala zasukali." sije z nasmehom spominjal Stanko t Iberžan, on pa ie v tovarni delal tudi po dvanajst ur. Sprva so živeli v iiajciniiiskein stanovanju, po treh, štirih letih so začeli zidali hišico. ( mc/.dece je hilo spleteno, hrepenenje po domov ini pa v se močnej ie \h m bilo videli, da bi se lahko kaj kmalu vrnili. Stanko je [irvič obiskal Jugoslavijo leta 1962, koje bila mama na smrtni postelji. Se danes se s solzami v očeh spominja, da so z njim ravnali kot s tujcem ali celo kriminalcem. Gizela bo živinozdravnica Danes je drugače. Sedi za mizo v hišici, ki jo je pred dvema mesecema kupil najstarejši sin Marjan. Tudi nanj je oče prenesel hrepenenje: z ženo Veroniko že razmišljala, da hi se preselila na Praprotmi Brdo. Tudi njuna otroka bi z veseljem prišla. I lainjan ji- star 16 let m je očetova desna roka, trinajstletna Gizela pa hodi V sedim razred osnovne šole. Marjan v milijonskem Buenos Airesu razvaža zmrznjene piščance mesnicam, Sprva je delal pri stricu kol mizar, nato v podjetju, ki mu sedaj dobavlja piščance, potem se je opogumil in začel na svoje. Ni mu žal, čeprav je dela veliko. Pomaga mu /ena Veronika, hčerka Ivane Petkovšek in Jožeta Ubrehta iz lioVl. Življenje V mestu, kakršno je Buenos Aires. je nevarno; "Devetnajstkral so me že okradli, ko sem razvažal piščance, tri k ral so name celo streljali," mi je razlagal Marjan. Nič čudnega, da jih tako vleče v Slovenijo, v njihovo hišico, kjer daleč naokoli m nobenega soseda, ves dan en sam ljubi mir. Tudi Gizela pravi, da bi lakoj priša sem. Hodi v sedmi razred, pa že, poleg slovenščine in ipanščine, obvlada tudi angleščino. Cez leden obiskuje argentinsko solo. kjer imajo pouk v španščini in angleščini, Ob sobotah pa se slovensko. Argentinska šola je privatna (plačujejo I "ili I SI i ua mesec), saj so javne, brezplačne tako slabe, da nekateri otroci (udi brati iu pisali ne znajo, ko jih končajo. Gizela rada hodi v lolo pravi, da bo, ko bo velika, /o ino/di.iv 1111 ,i Ze od nekdaj ima rada živali, mnoge so našle s v o j dom v njihov i lusi. I lobro se raz......• tako z argentinskimi kol l slovenskimi sošolkami obiskujejo se, skiijiaj poslušajo glasbo ... Damjan je že nekoliko bolj resen Najraje se diu/i s slovenskimi vrstniki v slovenskem domu v San Justu, kjer za konec tedna prirejajo proslave, prireditve, zabave, ima pa seveda tudi argentinske prijatelje. Sicer pa je šolo že naredil, obiskuje le še srednješolski tečaj v San Justu in doma pomaga očetu. Slovence spoznaš po rožah V največjo pomoč Marjanu pa je prav gotovo žena Veronika. Ni zaposlena, ima pa za ves dan dela. Pomaga možu, gospodinji. ureja hišo. "Slovensko hišo v Buenos Viresu takoj spoznaš." hiti razlagati, "saj ima ogromno rož na oknih. kar ni argentinska navada. Očitno se gospodinjam ne da gojiti rož -moje hvalijo in so jim všeč. vendar se same tega ne lotijo. Pravi tudi, da se v Sloveniji veliko več dela kot v Vrgcntini. 'Tam ljudje delajo le toliko, da imajo za preživetje. ostali čas pa "izkoristijo" za druženje, srkanje obveznega "inate-ja" (čaj, ki se srka po kovinski slanuei iz posebne posodice), nogomet ali klepetanje. Slovenci pa znajo tudi tam čez lužo vedno najti kakšno delo. Oberžanovi imajo kakšnih ,'10 kilometrov od doma posestvo, kmetijo, imenuje se Los Eslovenos - Slovenci, na kalen je 150 prašičev, in počitniško hišo v hribih, ki pa je oddaljena 800 kilometrov. Vendar Marjan ( Iberžan ostaja pri svojem: "(le hi lahko mojo trgovino dal v najem, bi takoj prišel živel v Slovenijo." Slovenci si radi pomagajo Oberžanovi v Buenos Viresu zahajajo v San luslo to je slov enskl dom. kamor otroci hodijo v šolo. kjer se dogajajo športne, kulturne, mladinske proslave in prireditve, kamor gredo v nedeljo zjutraj k maši in nato skupaj z ostalimi K zajtrku. Slovenci so zelo povezani med seboj m si radi priskočijo ua pomoč. Imajo tudi hranilnico Sloga, ki pomaga šolarjem, študentom m starejšim ter jiodpira slovenski tisk. /iv ljenje v Argentini je namreč precej drago, povprečna delavska plača pa se vrti okrog 500 do 600 ameriških dolarjev, Tud, pokojnine so bolj skromne, dodaja ala Stanko, vendar se lahko preživi. Tudi on bi si želel starost preživeti na rodni grudi med domaČimi ljudmi. Sc o marsičem smo se pogovarjali tisti let, dijakinja, večkrat jo lahko vidite na rolerjih "Delavnic se ne udeležujem, ker me nikoli niso posebej zanimale, pa tudi doma mi nikoli nI dolgčas. S sestro igram različne igre. hodim na sprehodi', rolam. rada preberem kakšno dobro knjigo ... S starši bomo šli na morje, na Pag. Super pa hi bilo. če bi kje \ I lOgatcu imeli prostor, kjer lu se mladi zbirali in se družili, igrali in podobno. Andrej, 10 let, delavnica Poletje v llino masi, UPOM in t.abi ija ir/.nica "Danes izdelujemo sveče. Za delavnico sem se odločil, ker me tO zanima iu da mi ni dolgčas. Drugače pa počitnice preživljam tako. da se s prijatelji vozimo s kolesi, igramo razne igre. karte, monopoli. Komaj čakam Solo v naravi, ker bo lam vebko zanimivega! Matej, 20 hI. sluileiil, nnil po< ilnii ami dela ii.i Im in inski in servisu Na bencinskem servisu delam, da bom zaslužil denar in si privoščil počitnice na hrvaški obali, \ prostem času rad igrani košarko ali nogomet. \ Logatcu pa pogrešani predvsem dejavnosti za mladino m bazen." Itorut, I.") let, dijak, veliko časa preživi v knjižnici "Med počitnicami sem veliko pn babici in pa v knjižnici, k|er poiščem kakšno dobro knpgo ah pa "srlam" pO Internetu. Veliko časa preživim tudi s prijatelji na igrišču v Gornjem Logatcu, kjer igramo košarko. IN a morje bom šel s starši. \ Logatcu bi si želel še vce športnih aktivnosti In skale park.' Mlajšo mladina je i letošnjimi sterilnimi aktivnostmi zelo zadovoljna. Starejši po si telijo (še reč) športnih aktivnosti, bazen in tkate park. Mogoče bi bilo dobro roMmitliti o tem, da bi drugo leto MLADI ob pomoči ttarejiih organizirali in pripravili pester program tako zo mlajšo kot tudi za ttarejio mladino in skupoj naredili ion it, kako narediti Logatec prijetnejši mltidim. l/./.i ŽUhk Ki/o. Franc Bogataj Zadnji počitniški mesec Junija se je izteklo še eno šolsko leto, ki je bilo za nekatere uspešno, za druge manj, toda vsi smo veselo odkorakali počitnicam naproti. Mnogi so si svoje počitnice že popestrili z dopustom na morju, v hribih, nekateri si jih še bodo. Na vrata pa je že potrkal avgust in s tem tudi mesec priprav na novo šolsko leto. Šolarji se že skrbno pripravljajo na ponoven obisk pouka, še bolj skrbno pa se pripravljajo njihovi starši, ki bodo morali kar dobro stanjšati svoje denarnice. Novega šolskega leta pa se vsekakor najbolj veselijo otroci, ki bodo šolski prag prestopili prvič. Kar naenkrat bo za njih konec brezskrbnega igrivega otroštva in mali prvošolčki bodo morali začeti odraščati in se podati v svet šolskih knjig. Z učbeniki bodo odkorakali v svet matematike, pri slovenskem jeziku se bodo učili poslušati, govoriti, brati in tudi pisati. Skupaj s svojimi učitelji bodo pri urah glasbe zapeli, zaigrali in še zaplesali, prelepe dežele bodo lahko spoznavali skozi šolska okna in preko knjig spoznavanja narave. Kaj vse bodo spoznali naši mali začetniki! Vse od A do Ž! Starši pa bodo v teh dneh spoznavali predvsem, koliko stanejo šolske potrebščine. Za učbenik je potrebno odšteti od 1000 do 2000 SIT, zvezke od 100 do 150 SIT, šolske torbe pa stanejo od 3000 do 6000 SIT. Ni kaj, vse za modrost! Bernarda Rudolf novice www.mali.si NA INTERNETU VSAK ČETRTEK SVEŽE NOVICE Povezani s svetom Že pet let je odprta nova knjižnica v Rovtah. Zaradi vsakoletnega povečanja obiska in izposoje gradiva je sedaj tudi v Rovtah možna računalniška izposoja. Vsako leto se obisk in izposoja povečata za kakšnih dvajset odstotkov in tudi tehnični razvoj neumorno hiti naprej, kar je botrovalo temu, da se je knjižnica v Rovtah povezala s svetom. Računalniška pridobitev pomeni hitrejše in bolj učinkovito delo, uporabniki knjižnice pa bodo lahko uporabljali tudi internet. Slednjega bodo gotovo najbolj veseli mladi, ki bodo tako lahko prišli do mnogih koristnih informacij. V knjižnico bo sedaj prihajalo še več krajanov, željnih zabave in znanja. Med letom je knjižnica odprta trikrat na teden v popoldanskem času, med počitnicami pa le dvakrat. Pa je to dovolj? Obljubljajo podaljšan delovni čas, dobrodošlo pa bi bilo, da bi knjižnica odprla svopi vrata še kakšen dan v tednu. Ajda Žižek BRENDI: USTAVI SE (Mandarina Rec.) Branko Jovanovič Vunjak - Brendi, pisec besedil, skladatelj in lastnik založbe Mandarina, ki jo je poimenoval po prvi uspešnici skupine DON JUAN, ki jo je s prijatelji ustanovil sredi osemdesetih in s katero je nizal uspešnico za uspešnico vse do leto 1990, ko so se razšli. Takrat je spoznal Korada, s katerim sta od leto 1994 posnela pet albumov. Meseca junija je izšlo nova avtorska CD plošča in kaseta z naslovom USTAVI SE, ki prinaša deset novih skladb, med njimi tudi mega uspešnico Franci na balanci in skladbo Ne ostavljaj suze na jastuku, s katero se je konec junija kot edini slovenski predstavnik predstavil na letošnjem hrvaškem festivalu Melodije hrvatskog Jadrana ■ Split 2000. Pri snemanju novega albuma mu je pomagala spremljevalna zasedba Barabe. Nagradno vprašanje Logaških novic in založbe Mandarina: Na katerem Hrvaškem festivalu se je predstavil Brendi? Dva izmed pravilnih odgovorov bomo nagradili z novo kaseto Brendija "Ustavi se". Odgovore pošljite na e-moil:novice@mali.si ali na naslov Logaške novice, Cevica 4,1370 Logatec, do 25. avgusta 2000. Na vprašanje iz julijske številke je pravilno odgovorila: ANDRA KAVČIČ, LOKA 4, 1370 LOGATEC in prejme CD ploščo Anje Rupel. Čestitamo! Nagrado prejme no uredništvu Logaških novic. SARR-E-ROMA: KAMENO SRCE (Dallas Rec.) Peti album Kameno srce, bosanske skupine SARR-E-ROMA, katere začetki segajo v začetek osemdesetih in je glasbeno opredeljena kot urbani folk, ki poleg romskega načina interpretacije nadaljuje tudi z ohranjanjem tamburaškega duha pesmi, nastalih na tem prostoru. Skozi deset novih skladb se skupina predstavi v povsem novi luči, ki vse močneje sveti tako pri nas kot tudi v Evropi, v luči urbane folk glasbe. Pri končni podobi pesmi so svoj delež pristavili tudi številni gostje z bosansko - hercegovske in hrvaške estrade. V skladbi Tuđa sreča gostuje hrvaško pevka Severina, ki so ji člani SARR-E-ROMA pomagali pri nastajanju albuma Daj da biram. Album je več kot primeren za odkrivanje bogate glasbene zakladnice BIH. PROGRAM RADIA 94 PONEDELJEK 6:00 DOBRO JUTRO 6.10 POROČILO AMZS 6.15 TEMPERATURE PO SLOVENIJI 6.30 NOVICE 6.45 PREGLED TISKA 7.00 HOROSKOP 7.15 KAJ PA LUNA? ZGODILO SE IE 8 00 POROČILO OKC 8.30 NAPOVEDNIK 8.40 NAPOVED KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV 9.00 NOVICE 9.30 RIGIISKI DOGODKI-0 ŠPORTU V PONEDELJEK 11.00 NOVICE 11.15 NAŠ ŽUPAN 12.00 NOVICE BBC 12.15 J & M ŠPORT RAŠICA 13.00 NOVICE 13.30 GLASBENE ŽELJE (ILIRSKA BISTRICA) 15.00 INFORMATIVNA ODDAJA RGL 15.50 POPEVKA TEDNA 16.35 DANES POSLUŠAMO 18.00 NOVICE 18:05 GLASBENI TUTTIFRUTTI TOREK 6:00 00BR0 JUTRO 6.10 POROČILO AMZS 6.15 TEMPERATURE PO SLOVENIJI 6 30 NOVICE 6.45 PREGLED TISKA 7 00 HOROSKOP 7.15 KAJ PA LUNA? 7.30 ZGODILO SE 1E 800 POROČILO OKC 8.30 NAPOVEDNIK 8.40 NAPOVED KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV 9 00 N0VICF 9.30 REGIISKI DOGODKI 11.00 NOVICE 11.15 VEM, KAM GREM, oddaju o zdravju 12.00 NOVICE BBC 12.15 I S M 12:25 TEMA DNEVA 13.00 NOVICE 13.30 GLASBENE ŽEUE (CERKNICA, LOŠKA D01INA, BLOKE) 15 00INEORMATIVNA 0DDA1A RGL 15.50 POPEVKI IEDNA 1800 NOVICE 18 05 ARIADNINA NIT 19.05 H0RIZ0N1 SREDA TISKA 7.00 HOROSKOP /.15 KAJ PA LUNA? 7.30 ZGODILO SE JE 8.00 POROČILO OKC 8.30 NAPOVEDNIK 8.40 NAPOVED KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV 9.00 NOVICE 9.30 REGIJSKI DOGODKI 11.00 NOVICE 12.00 BBC NOVICE 12.15 J & M 12.25 TEMA DNEVA 13.00 NOVICE 13.30 VIP - VAŠIH IZBRANIH 5 14.00 GLASBENE ŽELJE (ZA MLADE) 15.00 INFORMATIVNA ODDAJA RGL 16.20 IZBOR POPEVKE TEDNA 18.00 NOVICE 18.05 GLASBA...Z GLASBENIM GOSTOM PETEK ITR0 6.10 POROČILO AMZS 6.15 TEMPERATURE PO SLOVENIJI 6.30 NOVICE 6.45 PREGLED " TISKA 7.00 HOROSKOP 7 15 KAJ PA LUNA? 7.30 ZGODILO ' SE JE 8.00 POROČILO OKC 8.30 NAPOVEDNIK 8.40 1 NAPOVED KUI TURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV 9.00 NOVICE ■ 9.30 REGIJSKI DOGODKI 10.15 MED PLATNICAMI, noše . knjižnice se oglašajo 11.00 NOVICE 12.25 MALA RADIJSKA . IRŽNICA 13.30 GLASBFNF ŽELJE 15.00 INFORMATIVNA . ODDAJA RGL 15.50 POPEVKI TEDNA 18.00 NOVICE 18.30 " ŠKR0P0I, oddjo KŠ0PP 21.00 GLASBA PO ŽELJAH ' P0S1UŠALCEV ■ SOBOTA ITR0 610 POROČILO AMZS 6.15 TEMPERATURE PO SLOVENIJI 6.30 NOVICE 6.45 PREGLED TISKA 7.00 HOROSKOP 7 15 KAJ PA LUNA? 7,30 ZGODILO SEJE 8.00 POROČILO OKC 8.30 NAPOVEDNIK 8.40 NAP0VLD KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV 9.00 NOVICE 9.30 REGIJSKI DOGODKI 10.00 NAGRADA NEDELJSKIH ČESTITK - ŽREBANJI 10.10 SREDIN SOS 11.00 NOVICE 11.15 NOSTALGIJA 12.00 NOVICE BBC 12.15 J & M 12.25 GANIČIZDOBERNASVLI 13.00 NOVICE 13.30 G1ASBENI ŽEIIE (P0SI0JNA IN PIVKA) 14.40 PLANINSKE NOVICE 15.00 INE0RMA1IVNA ODDAJA RGL 15.50 POPEVKI IEDNA 18.00 NOVICE 19.05 S TANGOM V SRCU 20:05 SREDIN SOS (ponovitev) ČETRTEK 6.00 DOBRO IU1R0 6 10 POROČILO AM2S 6.15 1IMPERA1URE PO SI OVE NI JI 6 30 NOVICE 6 45 PREGLED 7.00 DOBRO JUTRO 7.15 KAJ PA LUNA 7.20 POROČILO ■ AMZS 7.30 VREME IN TEMPERATURE PO SLOVENIJI 7.45 . ZGODILO SE IE 800 P0R0ČIL00KC 8.15 NAPOVEDNIK 9.00 . NOVICE 9.10 HOROSKOP 9.30 SOBOTNI UTRIP 11.00 NOVICE 11.20 NOTRANJSKO KRAŠKI MOZAIK 12.00 BBC " NOVICE 1215 J & M 13.45 GLASBENE ŽEUE 14.15 TEMA " DNEVA 15.00 NOVICE 15.50 POPEVKI TEDNA 18.00 ' NOVICE 19.05 V SOBOTO OB 7H 20.05 BBC-JEV TOP POP ■ 21.00 GLASBA PO ŽELJAH POSLUŠALCEV NEDELJA ■ 7.00 DOBRO IUTR0 7.10 POROČILO AMZS 7.15 OGLAŠANJE . IZ PLANINSKIH KOČ 7.30 POROČILO OKC 8.15 NAPOVEDNIK _ 8.35 ZGODILO SE JE 8.45 KAJ PA LUNA 9.30 NEDELJSKO " IUTR0 10.15 1SM 10.30 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI ' (oddip/a ljubitelje notodnozab. glasbe) 12.30 NEDELJSKE ČESTITKE 15.50 P0PFVKI TEDNA 16.00 NEDELJSKO 1 P0P01DNE 18 00 NOVICE 18.05 LESTVICA 4 MIX stran banu novice Naših 95 let Nadaljevanje s prve strani ... Najvišji predstavniki sosednjih gasilskih društev in zvez so izmenjali mnenja, se pogovorili o dose/kih in čestitali slavljencem. \ slavnostnem govoru je predsednik društva posebej poudaril: "Naši predniki so nam zapustili bogato dediščino, ob kateri se lahko danes marsikaj naučimo. Dolžni smo, da znanje in lastnino, ki nam je bila dana. vestno vzdržujemo, ohranjamo in izpopolnjujemo. Lahko rečemo, da smo gasilci v tako majhnem kraju, kot je Hotedršica, solidno usposobljeni in tehnično kar dobro opremljeni. Tudi če ocenjujem Število mladih gasilcev, se za nadaljnji razvoj društva ni potrebno bati. Imamo eno najmlajših vodstev \ regiji, obogateno z nekaj starejšimi člani, polnih izkušenj. \ odstvo sije pred dvema letoma zadalo nove cilje, ki lahko društvo popelje do še boljše učinkov it ost i ter boljših delovnih pogojev. Ob nenehnem razvoju tehnike si društvo želi. da hi sledilo novostim in osveščenosti o načinu reševanja v sodobnem času." Predsednik se prav tako ni pozabil zaliv aliti članom društva in vaščanom. ki so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Oh tem je obljubil, da bo ta organizacija še naprej stremela k humanosti in požrtvovalnosti ter se bo še naprej zavedala, da živi in dela v službi ljudstva. Kratek in dopadljiv kulturni program je ta večer dopolnila kronika društva od začetka delovanja naprej. Najbolj napredni vaščani so prvi občni zbor društva sklicali l2>. oktobra leta 1905. Društvo je od vsega začetka aktivno sledilo napredku. Prav kmalu so kupili -udobno ročno brizgalno. postavili lasten gasilski dom, tako da so svojo dvajseto obletnico že praznovali pod novim ostrešjem ter razvili svoj prvi prapor. Po letih uničenja, ki so za seboj pustila nepozabno sled grozote in pustošenja, je društvo /, novim elanom nadaljevalo pot razvoja, /e leta 1955 so prepleskali gasilski dom in razvili nov prapor. V šestdesetih letih je društvo kupilo novi brizgahu, v sedemdesetih ponovno obnovilo gasilski dom ter že leta 1977 kupilo nov kombi. Ne moremo mimo dejstva, da je bil |98t> leta prav gasilski dom dobesedno intervencijski center ob pustošenju tornada preko Hotedršice. I.eta 19*11 je društvu nova zakonodaja omogočila izpeljali tudi lastninjenje. \ letu 1999 so gasilci kupili t.i. visoki tlak ter v domu vgradili centralno ogrevanje. Ni pa vse v pregledu in ugotavljanju sievilk. kot je ob koncu kronike dejal tajnik društva Kdo ■ k• ■ na I Želimo mu, da In bila ta pika eiiu le|>-,| >/„(.,. Podjtd Uperi* novice stran RADI POJETE? Mešani pevski zbor Logatec je združeni zbor, ki med seboj povezuje pevke in pevce dveh sosednjih občin. Združen je z Mešanim pevskim zborom Ivan Cankar z Vrhnike. Zbor šteje 46 članov, ki pod vodstvom Lovra Groma prepevajo skladbe domačih in tujih avtorjev. V zadnjih letih je posnel veliko pesmi za arhiv nacionalnega radija. Na Kresni večer je v Logatcu prepeval ob vodnjaku na Čevici. Naslednji dan, na dan državnosti, pa je zbor gostoval na Reki v slovenskem domu KPD Bazovica. Tam je imel skupni koncert z Mešanim pevskim zborom Bazovica - Rijeka. Zbor se pripravlja na skupni koncert z gosti - simfoničnim orkestrom iz mesta Dottikon v Švici. Pred tem pa jih čaka še nekaj zahtevnejših nastopov v obeh domačih občinah in pri pevskih prijateljih drugod po Sloveniji. Občane in občanke Logatca in Vrhnike, ki radi prepevate, se radi družite in poveselite, vabijo, da se jim pridružite. Z vajami zopet začnejo v septembru. Vaje so dvakrat tedensko (ob torkih v Logatcu v Narodnem domu in ob četrtkih na Vrhniki v Cankarjevem domu, ob 20. uri), po dve uri. Informacije dobite na telefonski številki 041 384-664. Ob tej priožnosti se MePZ Logatec zahvaljuje vsem dobrim ljudem, institucijam in podjetnikom v občini Logatec, ki so kakorkoli pripomogli, da je Večer pri vodnjaku uspel. Karmen Osredkar Gradili smo cesto 30. junij je bil za krajane Petkovca nekaj posebnega. Zbrali smo se na novi cesti, okrašeni z mlajčki. Župnik Janez Petrič jo je blagoslovil, trak pa je prerezala najstarejša krajanka, 89-letna Marija Bizjan. Minilo |o leto, odkar |i; Anton Ireven pnjieljal svojo ekipo v našo piiilcpn dolino Petkovec Pričela se |ii gradnja ceste Brneli so stroji, tovornjaki so odvažali nejiotreben material in vo/ili pnlinbnega / občudovanjem smo gledali marljive Irevnove fante, kako se spopadajo s težavami in v /noju |)remagujejo meter /a metrom Minila je /ima in /npel so |inšli na cestn lievnnvi fantje Cesta jo bila v kratkem času narod /a težko pričakovan asfalt Prvi dan se je jiočrnila nd Novaka do Kolencovega kozolca in naprej do kapelice Drugi krak asfaltirane ceste pel|e ml Knlonca do Martinkovca do odcepa /a Celeje Sedaj smo sodobno povezani s svetom Na|lopSa hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali in sodelovali pri izgradnji naše lepe ceste. / /; V začetku |iili|,l smo se jiiedslavinki I ligaških novu od/vali vabilu |ii)i||iil|,i PSC IiiIiiiiii in so odplavili na Mosl na Soči Vokvuu Noči na lezeiu 71)1)0 sinu se le|ieg,i nedeljskega |io|iiililneva udeležili piuoditvo Poletne ladosti Henault Pndj«t|n se želi na takšen način zahvaliti svopm sodelavcem in z nprni preživeti nekaj zabavnih uric V zalivu |in Modto|i:ali je bilo poskliznuo za vse Na|inla|Si so uživali na travniku uli vodi, stiolpli / lokom in se |iii'inel,ivali |)o napihnjenimi skakalnem stolpu Ostalim pa so člani pnil|et|,i PSC lolmin [irudstavih Henaultova vozila in kolesarski program Velo I udi za zabavo |e bilo dnino iioskrbljeno. saj so številni gostjo ost.ih jiozno v noč /"'' Kozjereja in sirarstvo LESKOV GAJ Kozjereja in sirarstvo Leskov Gaj se nahaja v Novem Svetu 1 pod Cajnarjevim domom. Tam domuje okoli 30 koz, kozel, maček, dva psa in njihov lastnik Franc Leskovec. Kmetija je zelo mlada, stara okoli osem let. Sprva so bile samo koze, kasneje seje pojavila ideja, da bi delali kozji sir. Lastnik seje želel s kozjerejo ukvarjati tako. da bi brez potrebe čim manj fizično delal. Ker pa v tujini in doma ni našel ustreznega vzorca, je to, kar lahko tam vidite, plod njegovih razmišljanj. Lastnik je vso predelavo prepustil drugim rokam. Molžo je prevzela gospa Francka Kune, za katero pravi, da je prava slovenska tradicionalna žena, ki v sebi združuje veselje do slovenske zemlje in ima vse dobre lastnosti, ki morajo biti prisotne na kmečkem dvorišču. S sirarstvom se ukvarja lastnikova nečakinja Katarina, ki stvari obvladuje z levo roko. Skupaj z lastnikom mislita tudi na širjenje ponudbe. Idejo o sirarstvu uspešno uresničujejo že tri leta. Lansko leto so v Senožečah dobili najvišje priznanje za kvaliteto sira. Kozje mleko je zelo zdravo, saj koze pojedo veliko zdravilnih rastlin. Po sestavi je podobno kravjemu. Odlikujejo ga lahka prebavljivost, ker vsebuje zelo majhne maščobne kapljice, ki jih fermenti v prebavilih laže in hitreje razgrajujejo. W. Walker pravi: Nikoli ni odveč poudariti, da je za otroka najprimernejše materino mleko, takoj za njim jia kozji' mleko. Kozje mleko postaja zadnje čase zelo priznano tudi zaradi tega. ker jiomaga jiri zdravljenju bolnikov z rakastimi obolenji, obolenji pljuč in dihal. Vsebuje nekaj več kot kravje mleko, kaj tO je, znanstveniki še niso odkrili. Važno je, da tO vemo, da bomo zdravilnost kozjega mleka cenili in ga vse več uporabljali v vsakodnevni prehrani. Koza je edina žival, ki ne oholi za rakom. Leskov gaj je v registru slovenskih kmetij, ki pridelajo brano na naraven način. Izdelki iz. kozjega mleka, narejeni brez predhodne pasterizacije mleka, zahtevajo popolno čistočo, kajti brez te se izdelek - poltrdi kozji sir gauda. ne naredi. V Leskovem Gaju lahko poleg hlebčkov okusnega poltrdega kozjega sira Gozdar dobite tudi kozje mleko. Če le to ne bo že v predelavi. O vsem tem se lahko pozanimate na telefonu 01 7543 - 001 ali na domu vsako soboto in nedeljo jiojiolilne, kjer vam lahko postrežejo tudi s sokom in drugo pijačo. Naj vam ne bo težko vzeli pot pod noge, kajti lepota, sproščenost in mir, ki ga boste našli v Leskovem Gaju vam bodo popestrili hit ro živ ljenje. Premagajmo torej tisto neumno starokopitno mišljenje, do je kozo manjvredna žival. Ce mi bo odslej kdo rekel: "Ti SI kozo!" mu bom odvrnilo: "Urala zo poklon! Imam torej krasne lastnosti. Prijazna sem, skromna, predvsem pa zelo koristno." />č /apaš£e m novice www.mali.si U^Mfe NA INTERNETU VSAK ČETRTEK SVEŽE NOVICE Kulturno turistišno društvo Hotedršica je tudi letos uspešno izpeljalo prireditev Kresna nedelja. Člani društva se zavedamo, da prireditve brez pomoči PGD Hotedršica, Lovske družine, ki nam je tudi letos odstopila prireditveni prostor, in vseh sponzorjev, ne bi bilo. Vsem se najlepše zahvaljujemo za namenjeno pozornost in pomoč. Prav tako se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki nam priskočite na pomoč 8 pridno roko ali nas vspodbujate s svojo prisotnostjo na prireditvah. Posebna pohvala in zahvala pa naj velja vsem tistim, ki marljivo skrbite za lepo urejene okolice hiš. saj s tem prispevate svoj delček v mozaik zakladov Hotedršice v zadovoljstvo vseh obiskovalcev naše vasi. KTD Hotedršica KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Enota za kmetijsko svetovanje Logatec Rubriko ureja: kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik ydtl\ iUIVEMJE Kako ohraniti kvalitetno travno rušo Travna ruša ali travinje je sestavljeno iz številnih rastlin, ki jih delimo v trave, detelje in zeli. Njena botanična sestava je odvisna od različnih dejavnikov, kot so: podnebje, lega, vrsta in tip zemlje, način rabe, oskrbe, gnojenja ipd. Za kmetijstvo oziroma za pridelovanje kvalitetne voluminozne krme je pomembno, da je v tej polifitni združbi rastlin predvsem čim več gospodarsko pomembnih vrst trav in detelj ter da je ruša gosta. V oskrbovanih intenzivnih travnikih in pašnikih naj bi bilo tako čim manj nekvalitetnih trav, plevelov in škodljivih zeli. Na žalost se vse pogosteje srečujemo z zelo pogosto slabo proizvodnostjo travinja in ruše, ki propada. Najpogostejši vzroki propada travne ruše so: 1Pomanjkljiva oskrba travne ruše že spomladi (čiščenje travnikov, brananje, valjanje, uničevanje plevelov...). 2Preobilno ali preslabo - neustrezno gnojenje (neustrezna izbira mineralnih gnojil glede na potrebe hranil v tleh in rabo travinja, časovno ali količinsko neustrezna uporaba gnojevke -razvoz gnojevke pozimi, ko še ni vegetacije, prevelike količine gnojevke naenkrat). 3Prepogosta raba travinja: zaradi intenzivne rabe travinja se močneje gnoji, s tem se znižuje število vrst trav, tak sestav ni več konkurenčen in pojavijo se prazna mesta, kjer se razbohotijo pleveli, če ta mesta ne dosejujemo. 4Neustrezna raba in oskrba travinja: prehitri ali prepozni odkosi, košnja preveč v živo, enostranska raba -samo intenzivna košnja slabi botanični sestav ruše. 5Različne mehanične poškodbe travne ruše: oskrba travne ruše v slabem vremenu (vožnja po travinju v mokrem ...), teptanje živali na paši na istem mestu (korita z vodo, minerali...). 6Odmiranje travniških vrst: zaradi košnje v vegetativni razvojni fazi, trave ne semenijo in ruša se ne obnavlja več na naravni način. Potrebno bi bilo trave dosejavati. 7Neustrezna višina travne ruše pred ^zirno: travna ruša mora biti v jeseni pokošena ali popasena na primerno višino, to je do 10 cm. KoSnja, utrtu m vsajovonjo so poiok lolo: Romoii Rupnik dolno Iiiiviio iuSo Če se zaradi že omenjenih vzrokov pojavi na travinju plevel, ga moramo pravočasno in pravilno uničevati Vedeti pa moramo, da je najcenejši in najučinkovitejši ukrep proti zapleveljenosti travinja uskladitev gnojenja in števila rab. Pri tem nam lahko pomaga tudi kolobarjenje na travinju. (Kolobarimo s časom košnje oz. paše - površino, ki je blizu doma, navadno vsa leta kosimo za siliranje, oddaljeno pa za mrvo. Poskusimo jo zamenjati in kolobar je tu.) Sicer pa je najboljši način boja proti plevelom gosta travna ruša. Junijsko pomanjkanje padavin je med drugim v nekaterih primerih viden dokaz, da je škoda zaradi izpada pridelka druge košnje tudi posledica negospodarnega ravnanja s travno rušo. Preventivni ukrepi za ublažitev suše Junijsko pomanjkanje padavin je tudi v občini Logatec pripomoglo k zmanjšanju pridelka druge košnje. Nekoliko slabši pridelek krme je nastal predvsem v hribovitem, soncu in vetru izpostavljenem delu travnikov in pašnikov, kjer je že sicer značilna zmanjšana naravna rodovitnost zemljišč. Da bi kljub temu pridelali dovolj skupne letne krme iz travinja, priporočam, da travne površine dognojite s dušičnimi gnojili. Zavedati se moramo, da je pojav suše manjši na tleh, ki so dobro gnojena z organskimi gnojili v kolobarju, imajo dovolj humusa, urejen vodno-zračni režim tal, obstojne strukturne agregate in so dobro založena z osnovnimi hranili, predvsem s kalijem. V agroekosistemu lahko le delno gospodarimo z vodo in sicer tako, da dobro gospodarimo s tlemi, ki so vir zalog vode za rastline. Tu velja poudariti povečano skrb za vodno - zračni režim tal in s tem za strukturo in godnost tal. K gospodarnejši rabi vlage v tleh pripomore torej predvsem dobra preskrbljenost tal s hranili, humusom in pravilna obdelava tal. Poudarjam potrebne ukrepe za izboljšanje rodovitnosti tal, kot so: • pester kolobar, • dobra prekoreninjenost tal, • ne preveč kisla reakcija tal, • dovolj humusa, kalcija, kalija, fosforja • dovolj velika biološka aktivnost - živi svet v tleh, • možnost za delovanje bakterij, • dobra struktura, zračnost in sposobnost zadrževanja vlage. Godnost, rodovitnost in kapaciteto tal za vodo povečamo tako, da sejemo godilke v kolobarju (dosevke, stročnice, travno deteljne mešanice, ipd), kisla tla apnimo, preverimo kemične lastnosti tal in pravilno gnojimo (če primanjkuje kalij v tleh, so rastline bolj podvržene suši), pravilno obdelujemo tla, "gola" tla zastiramo, mulčimo ali zasejemo ter tako preprečimo izhlapevanje vode iz tal, škodljivo delovanje sončnega sevanja, zaskorjenost in erozijo Skrb za strukturo tal lahko delno ublaži posledice suše. Propadanje strukture tal namreč povzroča vedno večje težave, ki se kažejo v upadanju pridelkov. Močni stroji, ki drobijo zemljo, v slabem strukturnem stanju , zrahljajo setveno plast zemlje, vendar se tako ustvarjena struktura, ob pomanjkanju humusa, slabi mikrobiološki aktivnosti in prekoreninjenosti tal, obdrži le do prvega močnejšega dežja. Taka zemlja je nestrukturna, delci tal so nepovezani ali pa se držijo v kepe. Taka tla imajo zato majhno kapaciteto za zrak in vodo. Rastline trpe zaradi pomanjkanja vode in zraka, mikrobiološki in kemični procesi sproščanja hranil pa so otežkočeni. V nasprotnem pa so strukturna tla dobro propustna in zadrže veliko rezervne vode, korenine se dobro razvijejo in rastline lahko nemoteno črpajo hranilne snovi. V poljedelskih kulturah zmanjšamo možnost suše tudi z izbiro prave njive in lege ter upoštevanjem navodil o izboru kultivarjev, ki so odpornejši na sušo. primeru boj/u novice Znamenja na Logaškem FIŠTROVA KAPELICA Kakor hitro preidemo Zidovnik proti Ponikvam, nas iz slikovitega okolja ljubeznivo pozdravi domačijska kapelica, ki jo je dal kakega pol streljaja od hišnega praga 19-MB-10 v Hudem konc' ali v Zibršah (Rovtarskih, seveda) 2 sezidati leta 1896 praded sedanjega gospodarja, Anton Brenčič, ki se je priženil od Brenčičevih s Petkovca. Prav tod, mimo naravnost pravljičnega okolja nekdanje Zakovškove domačije, kasneje Fištrove, seje v hudem klancu - od tod se je kasneje preoblikovalo krajinsko ime iz »hudi klanec« v »Hudi konc« vzpenjala stara tovorniška (živosrebrna) pot iz Logatca prek Židovnika, mimo Fištrovih proti Marčivniku in dalje proti Medvedjemu Brdu (in naprej do Idrije). Tako popotnik ni mogel mimo Fištrove kapelice, posvečene Mariji, Pomočnici kristjanov, da je ne bi opazil in se ji lahko priporočal za varstvo pred vse vrstnim i nezgodami. FiStiovn kapelica v Hudem konc' Foto: Ftanc Bogata! Sedanji gospodar Miha ve povedati, da je nekdanje rištrovo gospodarstvo leto za letom prizadevala huda nesreča: teleta da so ven In ven crkavala. Praded Vnton je poskušal vsemogoče, ali rešitve ni bilo. Da hi domačija le jirišla do zdrave živine, se je gospodar namenil priporočiti Božji inilosii 9 postavitvijo kapelice, posvečene prav Mariji. Pomočnici kristjanov. In rodbinski spomin pripoveduje, da po posvetitvi te kapelice v Fištrovih hlevih nI bilo več bolnih telel. •Vse doslej!« še dodaja sedanji gos j »od ar. V kapelici (dimenzije: širina 2'I2 cm, dolžina 303 cm, višina - do slemena 5 I" cm, do kapa >i> cm, visina vhodnega oboka 2')l) em. širina vhoda 190 cm, dvokapnica 8 cementno kutino, obojestranski omet III oplesk), ki po velikosti znatno odslojia od običajnih notranjskih kapelic in katere pročelje krasi dvoje L2S cm visokih stebričev, je na 190 cm visokem oltarčkovein podstavku 121) cm visok Marijin kiji, ki naj bi pO navedbah cerkvene kronike prišel semkaj iz rovtarske cerkve. Pred blagoslovitvijo prenovljene kapelice 1996. leta je Marijino podobo reslavriral Marko Kavčič iz Šeutjošta. - Za kapelico v Hudem konc' in njeno okolico pa vzorno skrbi Fištrova družina, še poaebej goapodinja Brigita. ,1 Sttja Odkrili spominsko znamenje pobitim na Zaplani Nedaleč od glavne ceste proti Zaplani je 21. junija (na sv. Alojza dan) leta 1945 odjeknilo 21 strelov. Slišali so jih ljudje iz nižje ležečih hiš. Ubitih je bilo dvanajst nedolžnih ljudi. Zmetali so jih v zapuščeno jamo, v kateri so nekoč žgali apno. in jih zagrebli. Obnovljena kapelica Lepo obnovljeno kapelico Pr'Birt na Tratah, v kateri je kip Presv. Srca Jezusovega, je 2. julija blagoslovil domači župnik Danilo Kobal. Glavno skrb za njeno dokončno obnovo je nosila tašča sedanjega gospodarja, Marija Gantar (Birtova Mici). ki jo je ob pomoči sosedov v dobršnji meri tudi finančno podprla. Ob .">,">. obletnici tega žalostnega dogodka je bilo. na pobudo Franca [stenica, na tem mestu postavljeno spominsko znamenje. Večino dela. potu in stroškov je nosil Janko Petkovšek. I ■ i i: I i je znamenje blagoslovil kanonik in arhdiakon Ivan Merlak. ki je tudi opravil mašilo daritev za pobite žrtve. S tem je bil prekinjen več kot pol stoletja trajajoč navidezni molk. ~.i] mrtvi vznemirjajo. Tekst in foto: Franc Bogataj Krajevna sku|>nost Trate ji je izrekla toplo zahvalo za njen prispevek |>ri obnovitvi lega znamenja. Tekst in foto: /'Vrine llt>giitaj ma 1981 li V SPOMIN \ ikeu - Viku krniav narju ml. i/. Laz (>."> l> Ob tako nepričakovanem slovesu se nemarno, nemo in z veliko žalostjo samo sprašujemo zakaj - in komaj namerno primerne besede tolažbe. Marila na/iei najdemo r misli, ki pravi, da je bistra oeem neriilila in da je vsak karal, v iivljenju korak k smrti \ismo mogli verjeti m ne dojeti, da \ IK I enostavno m več. Toda bilo je kruto in neizprosno dejstvo, da si se v hladnem objemu reke Kolpe za redna preselil le še r nas spomin. Tragična je izguba edinega sina. bratu. Življenjskega spremljevalca - moža in OČetO, za druge pa dobrega soseda, prijatelja, sodelavca, društvenega kolega, znanca z imen, I I Kl. VIKO, I IK( . VIKTOR - l endnr r leni trenutku pomislimo na njegovo življenjsko držo! I ci/io, da /e bil Človek dejanj, poln energije m ojitimizma. sposoben različnih oprani in pripravljen trdo delali, zagnano je bil pripravljen pomagali skoraj kadai koli, kjei Lah in kamin koli, znal seje tudi družiti m veseliti, naslednji dan pa biti skiben. delaren m čuteč. Marsikaj i iivljenju mu je pomenilo zelo Veliko: ustvarjanje norega dama m družine, nesebična jiomae pri skujniem napredku, požrtvovalen je bil v primeru po lara ah naravnih nesreč, veliko je stavil tudi na druženje s prijatelji in mladina (.<■ tOrej pogledamo na njegovo dediščino r obliki pomoti in premičnega znanja na druge, na ustvarjene maienahu- dobrine in stkane Človeške ve i lahko li rezultati njegovega kratkega življenja bistrijo solzne oči žalujočih in hkrati badn/a rse. ki so I tka jiaznalr I iku dalriijenia iskiena zahvalo ti VS€ kta je slani ne le r Kia/emi skupnosti Laze-Jakovica kut dolgoletnemu članu sveta Ks m kot članu gasilskega društva, temvei tudi Hrše po mnogih drugih krajih in seveda a celotno domovino - kol uilclcžcnct vojne za Slovenijo v sestavi rezervne policije. Nenazadnje gre zalivala ludi v imenu vseh. ki milje niso mogli izreči. I Gasilsko društi o Laze Jakovica se je včlanil v letu 1979, in od tedaj naprej je bd zelo aktiven m prizadeven vse do svojega konta. Sjegovo strokovno napredovanj* t druŠtVU se je začelo z opravljenim tečajem za gasilca m pridobitvijo ol. ostal pnjeien :a Krmavnaijevo družino. C.c malo bolj razmislimo, smo vsi na isti poli, samo, tla je noi vaščan Viko korak pred nami. I ikovili 12 let življenja naj krije lahko slovenska zemlja ob vznožju 1'lunutske gore Spomini nanj bodo živeli, le našega I i Aro ni več. odšel je tiho in brez hesctl. krajevna skupnost laze Jakovica Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša draga Ivanka Kavčič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času bolezni stali ob strani in ji lajšali njene jirezgodnje zadnje dni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se [irišli posloviti od nje, z nami sočustvovali In jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Likarjev i in dr. Zuraju. pevkam zbora upokojencev, g. Kuncu, g. Rupniku za poslovilne besede icr gospodu ž.iijiniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči mož, otroci, bratje, sestre S tihimi mislimi v snu. : globokim spoštovanjem .') h Iskreno se zahvaljujemo sorodni kom. v ase.mom. gasilcem, prijateljem in znancem za izražena so/alja. darovano cvetic, sveče in vsem ljudem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali V tej neizmerni /alosli. Najlepša hvala: članom gasilskega društva Laze-Jakovica. ki so ga še Zadnjič v tako številnem sprevodu pospremili iz niše do zadnjega počitka, vsem ostalim gasilskim društvom, zelo dobrim sosedom, sodelavcem VvtoeestC Postojna in I jubljana, Z.av.novalnici Triglav Ljubljana, predstavnikom Združenja SEVER. Iskrena hvala govornikom: Marinki (.enijirc J'urk. Vndrejii kcniiav narju, Branku Simšiču in Metodu Kozjeku, Trobilnemu kvartetu Orkestra slovenske jmli-cije Ljubljana za zaigrane /alo siinki' in Moškemu pevskemu zboru iz lloledlsiee za zajicle pesmi, Lepa hvala obema župnikoma, g. Stanislavu Skufci in g Jožetu S trzaju za opravljeno mašo lu pogrebni obred icr Pogrebnemu zavodu Menart. (Idšcl jc liho in brez besed, zalo naj vam ostane le sjioiiiiii nanj \ globoki /alosli: /ena Pavla s lejo in Metom, oče, mama. teatra in v si njegov i Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet? Umrje muh vse prerano, naj tudi sto dožue let. (A. Medved) Tiho, kakršno je bilo tudi njeno življenje, je tik pred svojim 90. rojstnim dnem dopolnila svojo življenjsko pot naša draga Ivana Zagoda Iskrena hvala vsem za dragoceno pomoč in oporo v najtežjih trenutkih, za tople besede in tenkočutno pesem slovesa, za odrešujočo molitev, za iskreno sočutje. hvala sosedom in prijateljem, ki so njen grob zasuli s cvetjem in poskrbeli, da svečka na njenem grobu še dolgo ne bo ugasnila. Hvaležni smo vsem. ki ste pripravili tako spoštljivo zadnje slovo od naše mame. Hčerka Ida. sinova Vladimir in Primož z. družinama \l1111 niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nos in hoda tlrufiie umrli z nami in v nus. (Tone Pavček) Zahvala ()|> smrti našega očki: Jožeta Ferjančiča si' iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje m -vere. izrečeno sožal|c in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev na \ rhniki za skrbno nego ob njegovi bole/ni. Posebej se zahvaljujemo Krajevnemu in Občinskemu odboru Zveze združenj borcev Logatec, g. Miha elu K le. u /a organizacijo pogrebnega obreda in g. Viktorju Senu za izrečene beZetle slovesa. Zahvaljujemo se tudi Mešanemu pevskemu /boru Društva invah dov in upokojencev Logatec za lako ganljivo zapete pesmi. \ si njegov i novi< www.mali.si /^novice AVTO SOLA Tečaj cestno-prometnih predpisov A.B.C.E in H KATEGORIJE bo 7. 8. in 11. 9. 2000, ob is. uri. Možnost plačila ur vožnje na več obrokov brez obresti ali bančni kredit od 6 mesecev do 5 let. POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE, IZPITNO VOŽNJO LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI LJUBLJANI, vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. Organiziramo tečaj iz varstva pri delu s traktorjem. Inf. in prijave: AVTOŠOLA. Stara c. 23. Vrhnika tel.: 061 / 750 4(1 40 URADNE URE: torek, sreda, četrtek od 12. do 17. ure vsak dan od 7. do 19. ure, GSM: 041 / 739 838 ZAPOSLIMO INŠTRUKTORJA čistilni servis METLA VAM NUDI: NOTRANJE ČIŠČENJE VSEH VRST STAVB, PISARN, TRGOVIN, URADOV IN DRUGIH POSLOVNIH ZGRADB TEL: 041 521 040 STO LET T R A D I C I J E KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Logatec, z.o.o. VAS VABI • V trgovino Diskont Dolenji Logatec, kjer vam pripravljamo tedenske akcije skupaj s PS Mercator in tudi mesečno akcijo minus 51 % za določeno število artiklov. • V trgovino z Gradbenim materialom vabimo graditelje, saj smo jim pripravili posebno ponudbo in sicer: - uvožen cement (Italija) 16 SIT/kg - modularni blok 84,87 SIT/komad fco gradbišče Dodatne informacije po telefonu 01 /756 40 60 • V trgovini z repromaterialom za kmetijstvo v Gorenjem Logatcu vam brezplačno svetujemo pri uporabi zaščitnih sredstev za sadjarstvo, poljedelstvo ter vrtičkarstvo in sicer vsak torek od 8-12 in vsak petek od 15 - 17 ure. V okviru te trgovine deluje tudi kmetijska apoteka. Poleg tega vam v mesecu avgustu nudimo tudi 10 % popust pri nakupu ročnega orodja. ' Lastnike gozdov obveščamo, da odkupujemo gozdne lesne sortimente po konkurenčnih cenah, s prevzemom po klasah in z možnostjo takojšnega plačila ob 2% diskontu. Dodatne informacije 041 828 585 g. Nagode. Se priporoča KGZ Logatec stran Siy d.o.o., Kalce 38 a, Logatec PE Logatec, Tržaška c. 17 Tel. 061 /743 175 Gsm 041 744 440 Gsm 041 761 666 PREPIS MOTORNIH VOZIL POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Ford Credit SERVIS IN PRODAJA VOZIL FORD MOŽEN KREDIT IN LEASING HITRA DOBAVA VOZIL ASPC DROBNIC, u. AVTOSERVISNO PRODAJNI CENTER POOBLAŠČENI PRODAJALEC Industrijska cona Podskrajnik 28 1380 Cerknica, tel. 011 7096 640 GSM: 041 416 702 Kredit: znesek kredita odplačate v 12-jih enakih obrokih BREZ OBRESTI! 50%:50%: 50 lastne udeležbe, 12 mesecev ne plačate NIČ, potem pa vam nudimo: 1. Nadaljne financiranje vozila - leasing ali kredit z devizno klavzulo; 2. Odkup vozila. FIESTA COOL brezplačna klima naprava FOCUS AMBIENT 1.6 zetec SE 100 KM klima naprava samo 22.000,00 SIT Gostišče Vabimo vas, da v toplih poletnih dneh posedite v prijetno urejenem letnem vrtu in preizkusite dobrote iz naše izvrstne kuhinje. VtAll Sinja Gorica 12 a, telefon: 061/ 753 477 ip#u. novice IZJEMNO UGODNE CENE VOZIL RENAULT Realko' TWEVGO.................že od 1.406.000 SIT dalje CLIO_________________________že od 1.511.700 SIT dalje MEGANE................že od 2.532.600 SIT dalje LAGUNA..................že od 3.350.000 SIT dalje *V ceni ni vključen prevoz. Vse cene so vezane na tečaj EUR. w_ ^ m ~ /O Če pa se še niste odločili, katero vozilo RENAULT bi kupili, ga lahko v poletnem času najamete po izredno ugodni ceni. Do 15. oktobra pa imate čas, da kupite novo vozilo, mi pa vam poleg vseh ugodnosti najemnino povrnemo. KJE v Avtohiši REAL, PE Vrhnika Jelovškova 6, Vrhnika, tel. 750 5145 (bivši AVTO CENTER Vrhnika) tyou novice stran NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA s=- as "3? li lil Iga :' v - II ■a a as 1» * s ■S« i"-. 5| is i S r.3 -s C* H '•--'4, 8« 1 n aR •!,v SI •Sad ■«> Pa I iiil i/. - sv ijgo K'iS/ as So 9s ?3 lliSa £= S; SS:|ga r -'v 3^ 3 lo£ gi sls 35< is Pravilna rešitev gesel iz prejšnje križanke je: tiskarna, knjigoveznica. Izžrebani nagrajenci so: 1. nagrada, dekliški nahrbtnik: Sara Kern, Tovarniška 24, Logatec 2. nagrada, torbica za okoli pasu: Sara Rupnik, Kalce 13, Logatec 3. -5. nagrada, po dve knjigi: Kristina Bogataj, Potok 7, Rovte Ivanka Brenčič, Hotedršica 1A, Hotedršica Milena Burnik, Šolska ulica 17, Spodnja Idrija Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na uredništvu Logaških novic, Cevica 4, Logatec. Tokratna križanka prinaša novih pet nagrad, ki jih za pravilno rešeno geslo podarja podjetje Natura Kern d.o.o. iz Logatca. 1. nagrada: storitve v vrednosti 7.000,00 SIT 2. nagrada: storitve v vrednosti 5.000,00 SIT 3. ■ 5. nagrada: storitve v vrednosti 3.500,00 SIT Pravilne rešitve pošljite na naslov Logaških novic ali po e-mailu, najkasneje do 25. avgusta. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešena gesla, kijih bomo prejeli po pošti, faxu ali e-mailu. KOZMETIČNI SALON LEPOTA & ZDRAVJE Prešernova 9, 1370 Logatec tel.: 01/ 7541 379 LIDIJA KERN VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, KOZMETIK Naročila in informacije: tel.: 01/ 7541 379 stran {o?aš/u novice Andrej Potrebuješ, predstavnik Jan sporta in Peter Virnik, predstavnik podjetja Proloco trade, generalni uvoznik koles SCOTT, sta predala Mojci Suhadolc kolo SCOTT in potrebno kolesarsko opremo za letne priprave naše vrhunske smučarke. Za vzdrževanje in redno servisiranje kolesa bo poskrbel servis Jan šport, kije od letošnje pomladi tudi član Združenja Slovenski Kolesarski Mojster. V prijetnem vzdušju ob predaji kolesa, so vsi prisotni zaželeli Mojci veliko prijetnih uric kolesarjenja in seveda veliko športnih uspehov na njeni tekmovalni poti. TRGOVINA IN SERVIS KOLES Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhnika TEL: (01) 755 25 98, FAX: (01) 754 95 30 Delovni čas: 9.00 - 12.00 in 14.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 tu\ najbolje VSE ZA KOLO IN KOLESARJA SALON KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME NUDIMO VAM - vse za centralno kurjavo - vodovodno instalacijo - vodovodne armature ARMAL, NOBILI, CISAL PLINSKE PEČI in ostale peči za centralno ogrevanje TITAN }>int.i>;si RIELLO PRAVA TEMPERATURA OB VSAKEM C ASU ALUMINIJASTI RADIATORJI TITAN ODPRTO od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure t rg 3 cev gradbene storitve in trgovina Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel: 061/743 398, 742 485. fax: 061/743 522 m § mm PONUDBA UGODNI KREDITNI POGOJI T+0% PLAČILA PO POLOŽNICAH PESTRA PONUDBA RABLJENIH VOZIL S PLAČILOM NA OBROKE obiščite: AVTOTRADE d.O.O., (01) 75 05 199 ali 75 79 00 VVALKER SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV POD HRUŠEVCO 14 1360 VRHNIKA TEL.: (01) 7551-005 Montaža in servisiranje izpušnih sistemov za vsa: - osebna vozila, - mala dostavna vozila, - kombije. O l/MASAF Izdelava športnih ■ izpušnih sistemov !!! C&UkltKtm 11 MOV POC Uradne ure pon 7-15 MAVRICA tor. sre čet pet sob 10 - 18 12 - 18 7 - 15 12 - 18 8 - 12 L0!?«. CASERMAN PAVEL «.p. on VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA f-'AX (01)7556 188 novice avtotehna in Urbas d.o.o. Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/7051 725, 7051 735 VELIKO pomeni j daje precej prostora. OGROMNO pa pomeni, da je prostora še več. OPEL AGILA ASTRA CLASIKže od 1.649.000,00 SIT OPEL CORSA še po ugodnejših cenah PRODAJA VOZIL. KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OMEJENE SERIJE VOZIL Z BOGATO SERIJSKO OPREMO XSARA fresh XSARA plaisir - klimatska naprava - ABS - kovinska barva - avtoradio - meglenke že od 2.237.000,00 SIT naprej presenečenje čaka kupce do 15. 7. 2000 OPERATIVNI LIZING V SODELOVANJU Z MICRA* LEASING ZANIMIVO ZA PODJETJA M CITROEN XSARA UGODNO V JULIJU BERLINGO FRESH simpatičen avto za simpatične ljudi UGODNA CENA 2.320.000,00 SIT »10 PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO CITROEN MERLAK' Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika tel./fax: (01)7551 007, 7553 807 zastopstvo in prodaja Gutllemol J2mi 33.900 SI I 3nPnQPkETI I1S rtll/ 350 nit im iiimIv > ioo iihmj.i lacii/i 72.900 SIT ) 1.900 sn ■CTS32MB 200 MHz miii netfa pttctVi HitHI lllClia lr,\rlv i 141 25 iiirt),i Iriiintjlrs s 2211 Mil/ m) netfa pfcdi/s 1760 im:ga Icirch/s 1*121.5 imUa Irlamjli:*/* /3t Mojt>oIj iskani coolcrji sedaj tudi v Sloveniji! socket : i . KM) sit slo! I secc2 : l. I oo sit '.slol A secel : 4.600 vit AMDJ1 uron 3 intel celeron II 566 pJI PcChips 756LMRT 64mb ram imil/MIlUlAJIv 'I i ZANESUIVIH ZAPISOVALCEV TOKRAT IMA IDE KRMILNIKU FER Z 8X HITROSTJO ZAPISOVANJA 60.600 sit TER NAJNOVEJŠI IN NAJHITREJŠI ZAPISOVALNIK seagatel3.1gb5400 seagate 17.1gb 5400 78 400 sit SIS 30128blt 16mb °9P voodo°3 200016mb agP niiaco Opekarska 51A. Ljubljana T:01/2r3393l5 F:01/2£39314 piTf^aja@mlacom.»l-http://www.mlacom.8l midi tovver, fdd cdrom 40x ide sound 32bit stereo 3d speakers 80w modem 56kb v90 cherry g83 slo logitech pilot wheel AMD JI 2^|||QH ^ Vse cene vsebujejo DDV! 600MHz 37.500 sit AS0SK7V 46J00 sit 7S0MHz 61300 sit ABiJ HA7-J00 49.900 sit 800MHz 76.400s/t L$ K7VA733 W33 29900sit 850MHz /04.600 sit MiCROSTAR K7PR0 35.500s/t Thunderbird 256Kb cache Microstar K7T PR0 700MHzstotA 50.900 socketA {>^i( Duron 64Kb cache -V^\lv\ 600MHz socket A 27.200 - 133MH2 650MHz socket A 34.700 AGP4x Pestra izbira sistemov Intel (Celeron, Pentium III) ter AMD (Kb-2/3, Athlon)! Igralni intelceleron II566 abit be6 II ud66 64mb ram ibm 15 gb7200 voodoo3 300016mb agp tv out, midi tovver, fdd cdrom teac 40x ide creative live! plaver 1024 creative 4 pointsurround modem usr 56kb v90 cherry g83 slo logitech pilot vvheel 64mb ram Domači Athlon ■ akcija intel celeron II 566 AMD Athlon 550 lucky star va693am ud66 lucky star K7VA133 ud66 AGP 4X, 133MHz 64mb ram seagate 13.1gb 5400 RIVA TNT2 16mb agp midi tovver, fdd cdrom teac 40x ide, sound 32b"it stereo 3d speakers 150w modem 56kb v90 cherrv g83 slo logitech pilot vvheel midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90 amr cherrv g83 slo logitech pilot vvheel 130.800 sit 160.300 sit Ibl.zoo sit 223-500 sit sfaa.it 14 to?ašL novice Q - MEHANIKA Rt3[P| > < - KLEPARSTVO - LIČARSTVO -OPTIKA Pooblaščeni prodajalec m serviier Polo limuzino bi lahko označili za odrasli Polo Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamk volksvvagen in audi. Hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del, ki ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo podaušano garancijo za določene dele avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo"v kakovostne avtoplašče ... Njegova limuzinska zunanjost pa je drugačna in prav zaradi tega izstopa s svojo posrečeno obliko. Tako kot o oblikovni prikupnosti, pa so pri tem modelu razmišljali tudi o njegovi uporabnosti. Temu bo pritrdil vsak, ki bo Polo limuzino pobliže spoznal. 5 MPI PELJ H AN IDRIJA, Grilčeva 4, POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 05/37 43 200, tel.: 05/ 700 1611, fax: 05/ 37 43 219 fax: 05/700 1616 WWW.MPI.SI Delovni čas: 8. -12. ure 13.-17. ure Logaške novice, glasilo občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje - Tisk: Mali d.o.o. Odgovorni urednik: Anton Mali Stalni sodelavci(ke): Janja Peterlin, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Čemigoj, Maša Zupančič, Urška Modrijan, Ajda Žižek, Roman Rupnik, Marcel Stefančič, Ksimerom Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Cuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredništva: Logaške novice, Mali d.o.o., Čevica 4, 1370 Logatec, telefon (01) 750 96 60, fax (01) 750 96 64, e-mail: novice mali,si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po 1. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno. Online novice: http://www.mali.si. DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: (01) 750 96 60 »MERKUR prodajni program: vijaki, žičniki, drugi žični izdelki, stavbno in pohištveno okovje, izdelki črne metalurgije, ročno orodje, električno ročno orodje in stroji, kmetijski in gozdarski program, stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material, barve, laki in pribor, varilno-tehnični material. NOVO! Visoko kvalitetne keramične ploščice ZIRCONIO UGODNA CENA! JUPOL 151 2.980,00 SIT zDOV do odprodaje zalog Prodajalna KOMPLET, Obrtna cona Logatec 23, Logatao Telefon: (01178 43 973. Delovni 6mm med tednom od 8. do «9. ure, v »oboto od 8. do 12. ure. Nova ISDN izbira! i V novih paketih ISDN |» *», kar vaa analogni telefomkl priključek potrebu)* ia prehod na ISDN, le da lahko odtlej liberale tudi pronoinl ISDN telefon Eunt ti) .....•> ••<•••»:.• i.....iva|aka A ........ Telefon »drulu|« ivobodo m >H prednoiu digitalna talefonua diiplav ni ilulaHu. obtetan leomn. kodiran tlfnal. molnon ndrtanu. klicev. prtvejovin|i in konferenčnih klicev, imofljive katank). It brili bovte Miru. tveuaemo vam lahke ml SVET GOVORI HITREJE! TelekomVj M"V.,H|.