OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VI., ŠTEV. 35
jjVftLJANA, 8. MAJA 1959
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
21.
j, Na podlagi 22. člena in 6. točke ”f'.,9ena zakona o okrajnih Ijud-(Sklh odborih (Ur. list l.RS št. 19/52) t '.r	9. in 27. člena statuta okraja
L^ojjana je okrajni ljudski odbor . Juhljana na seji okrajnega zbora j! na seji zbora proizvajalcev dne • aprila 1959 sprejel
ODLOČBO
0	članovi Ivi Okrajnega higienskega
zavoda v Ljubljani
Ustanovi se OKRAJNI IIICI-^Kl ZAVOD v Ljubljani, j. ^ Sedež Okrajnega higienskega Vaaa je v Ljubljani, hi/- haloga in delokrog Okrajnega j Stenskega zavoda v Ljubljani je,
1	,na znanstveno medicinski pod-8 strokovno obdeluje probleme
*><počja higiene, epidemiologije, ?.d l"e uiodieine in organizacije v8ravstyene službe in da koordinira V higiensko epidemiološko in pre-.,nlivno zdravstveno dejavnost na •""Sju okraja Ljubljana. ^■Okrajni higienski zavod v t h Kani je proračunski zdravstveni V°<' 01.0 Ljubljana.
]: 5- Okrajni higienski zavod uprav-upravni odbor in upravnik. st?r?yni odbor ima 15 članov; se-oW Ja Ca 1 član, ki ga imenuje lju -Jn' °^i,or Rdečega križa v Ljub-iv vi1 ^an- ki ga imenuje okrajni ti, n- Za socialno zavarovanje v sjLjiani, 9 članov, ki jih imenuje W /a Z(Uavstvo OLO Ljubljana zdravstvenih delavcev in h;.,; 1 državljanov, ki se buvijo s ij£®asko službo, 3 člani, ki jih voli in sebe delovni kolektiv zavoda, ^Pravnik zavoda.
fti?/J»ravn‘ka zavoda imenuje in tjulenje okrajni ljudski odbor
hfist • ZQdeve in naloge zavoda je heg« f.en svet za zdravstvo okraj-^ jludskega odbora Ljubljana. 0iW,s- ° zavoda se opravlja po tiix vn’Zacijskih enotah, ki jili glede doloČ"- no dela in naloge zavoda deju U° pravila o organizaciji in
zavoda.
8.	Natančnejše predpise o organizaciji in delu zavoda določijo pravila zavoda, ki jili izda ustanovitelj zavoda.
9.	Okrajna higienska postaja preneha in se njeno premoženje v celoti prenese na Okrajni higienski zavod v Ljubljani.
Štev.; 15/2-5585/1-59.
Ljubljana, dne 28. aprila 1959.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora:
dr. Marijan Dermastia 1. r.
22.
Na podlagi 112. in 115. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list
23.
Na podlagi 112. in 113. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list FLRJ št. 28/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1959 sprejel naslednjo
ODLOČBO
Ustanovi se triletna šola za kvalificirane delavce v Grosupljem. Naziv šole je: VAJENSKA SOLA RAZNIH STROK GROSUPLJE.
Sola prične z delom 1. sept. 1959.
Oh prazniku Ljubljane, 9. maja, čestitamo vsem prebivalcem iu delovnim kolektivom z najboljšimi željami za vsestranski napredek našega mesta.
MESTNI SVET LJUBLJANE
FLRJ št. 28/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji z-bora proizvajalcev dne 28. aprila 1959 sprejel naslednjo
ODLOČBO
Vajenska šola raznih strok pri Zavodu zn usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se preimenuje v Solo s praktičnim poukom raznih strok pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 13-3452/1-59.
Ljubljana, dne 28. aprila 1959. Predsednik
okrajnega ljudskega odbora:
dr. Marijan Dermastia 1. r.
III.
Za zadeve in naloge Vajenske šole raznih strok Grosuplje je pristojen svet za prosveto okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 13/1-4093/i.
Ljubljana, dne 28. aprila 1959. Predsednik
okrajnega ljudskega odborat
dr. Marijan Dermastia 1. r.
VABILO
• na slavnostno sejo Mestnega sveta
Na osnovi 140. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem slavnostno sejo Mestnega sveta,
raznik mesta Ljubljane,
k' k
oh 'i° v ®°boto, dne 9. maja 1959, na ^•jttbl' Ur* I,0l,0lduc v veliki sejni
pr
dvorani na Magistratu v
Iq slavnostni seji bo polaganje vencev pri spomeniku talcev
^ ramozni jami. pri spomeniku na Urhu in pri Grobnici-------J
Herojev na Trgu narodnih herojev.
narod-
Predsednik Mestnega sveta
dr. Marijan Dermastia 1. r.
IZVOLITVE,
IMENOVANJA IN RAZREŠITVE NA 9. SEJI OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLČ Z DNE 28. APRILA 1959
Izvoljeni so bili naslednji sod-niki-porotniki Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani:
1.	Henrik Bartel
2.	Metod Beltram
3.	ing. Niko Bež,ek
4.	dr. Jože Boncelj
5.	Franc Bricelj
6.	ing. Stane Bricelj
7.	Ivan Brumen
8.	dr. Miha Butina
9.	Franc Cacak
10.	Hugon Czurda
11.	Josip Cesar
12.	Franc Cuzner
13.	Milan Čudež
14.	Albin Gerne
15.	ing. Ivan Čuček
16.	Edi Delobst
17.	dr. Cvetko Delpin
18.	Lojze Dobrovoljc
19.	Peter Dular
20.	ing. Vcndelin Dvorak
21.	Franc Eržen
22.	Stane Felc
23.	Mirko Fetih
24.	Andrej Gaberščik
25.	Franc Goričan
26.	Frane Habjan
27.	Kamilo Hartman
28.	Rudi Hlebec
29.	Željko Jeglič
30.	Jože Jerič
31.	Ciril Jerina
32.	Miroslav Kambič
33.	Dušan Kastelic
34.	Janez Kermavner
35.	Alojzij Kersnič
36.	dr. Belizar Keršič
37.	Vladimir Klavs
38.	Peter Kobe
39.	Milka Kolenc
40.	Stane Koprol
41.	ing. Vekoslav Korošec
42.	Jože Košir
43.	Bogdan Kozina
44.	Tomo Kraljič
45.	Zvone Kranjc
46.	Ivan Kristan
47.	Milko Križman
48.	Jože Mali
49.	dr. Miran Mally
50.	Franc Marolt
51.	dr. Viktor Moliva
52.	dr. Ivo Murko
55.	Stane Naglič
54.	Franc Nebeč
55.	dr. Bogdan Novak
56.	Josip Ogrinc
57.	ing. Jože Osterman
58.	Miro Pavlica
59.	Vladimir Pečenko
60.	ing. Jože Petrič
61.	Jože Platner
62.	Erna Podbregar
63.	ing. Stane Prem rov
64.	Boris Puc
65.	ing. Karel Pupis
66.	Evgen Ravnik
67.	Jože Razpotnik
68.	ing. Anton Repe
69.	dr. Jože Sem
70.	Evald Sitar
71.	Frane Sitar
72.	Franck Sladič
73.	Stane Somrat
74.	Egon Strnad
75.	ing. Janez Sega
76.	Janez šmidovnik
77.	Bogdan Šuligoj
78.	Anton Tičar
79.	Ferdo Tomažič
80.	Peter Tulipan
81.	Ostoj Tuma
82.	Zdravko Turk
85.	Milan Udovč
84.	Danilo Udovič
85.	Ciril Ulčar
86.	Miro Verbič
87.	Peter Vesel
88.	Valentin Vister
89.	Ivan Vrhunc
90.	Ludvik Žiberna	>
91.	ing. Franc Žitnik
Izvoljeni so bili naslednji sod-niki-porolniki Okrajnega sodišča V Kočevju:
1.	Ludvik Andolšek
2.	Marija Andolšek
3.	Alojzij Arko
4.	Jože Babnik
5.	Vlado Bajde
6.	Nada Blatnik
7.	Andrej Briški
8.	Marija Briški
9.	Amalija Cetinski 10. Ivan Cuderman

11.	Janez Cvar
12.	Janez Češarek
13.	Anton Debeljak
14.	Franc Debeljak
15.	Ivan Drobnič
16.	Maks Drobnič
17.	Fani Gačnik
18.	Vida Galič
19.	Franc Gole
20.	Franc Grndišar
21.	Alojzij Hclikman
22.	Alojzij Hočevar
23.	Slavko Hočevar .
24.	Tone Hren
25.	Giril Jascnc
26.	Ivan Jelenc
27.	Jože jerbič
28.	Ivan Kersnič
29.	Tone Knavs
30.	Franc Kordiš
31.	Franc Kordiš
32.	Polde Kozina
33.	Ivan Kovačič
34.	Jože Kuzma
35.	Anton Lakner
36.	Franc T.avrič
37.	Janez Lesar
38.	Matija Lesar
39.	Nace T.esar
40.	Rudi Lesar
41.	Alojzij Levstik
42.	Lovro Logar
43.	Franc Menart
44.	Minka Muhič
45.	Ivan Nikulič
46.	Maks Nosan
47.	Stanc Nosan
48.	Jernej Novak
49.	Rezka Ožura
50.	Ančka Pakiž
51.	Franc Perovšek
52.	Tone Petek
53.	Maks Pintar
54.	Lado Pirc
55.	Drago Podreberšek
56.	Alojzij Pomericki
57.	Alojzij Ponikvar
58.	Franc Ponikvar
59.	Angela Puh
60.	Mimi Purga rt
61.	Jože Pužclj
62.	Martin Rački
63.	Božo Resinovič
64.	Franc Rus
65.	Jože Sever
66.	Iva Starič
67.	Stane Strah
68.	Ido Strnad
69.	Rudolf Urh
70.	Jože Vergo
71.	Ivan Vesel
72.	Stanko Vesel
73.	Jože Veselič
74.	Anion Vidmar
75.	Jože Virant
76.	Pepca Zajc
77.	Franc Znkošok
78.	F'rane Zakrajšek
79.	Marija Zevnik
80.	Alojzij Zbnšnik
81.	Franc Zbašnik
82.	Izidor Zbašnik
83.	Anton Žagar
84.	Franc Žagar
85.	Sidro Zegnrnc
86.	Vinko Žužek
Izvoljeni so bili naslednii sod-niki-norotniki Okrajnega sodišča v Grosupljem:
1.	Mirko Ahačič
2.	Jože Ahčin
3.	lože Bazni j
4.	Murija Reršnjak
5.	Avgust Binder
6.	Anira Blažič
7.	Ivan Debelink
8	Herbert Dobovišek
9	Aloiz Drobnič
10.	Marija Eržen
11.	Lnizo Forbežnr
12.	Nežka Gaber
13.	Giril Grabiievec
14.	Anion Gruden
15.	Marija Gruden
16.	Ivan Grum
17.	Franc Ilautman
18.	Henrik Horvat
19.	Ivan Janežič
20.	Jože Kastelic
21.	Jože Kavšek
22.	Gobica Kobilca
23.	Ignacij Kovačič
24.	Mihaelu Lejuk
25.	Ludvik Lovka
26.	Janez Lužar
27.	Lojze Marinček
28.	Franc Marinčič
29.	Franc Mehle
30.	Marija Pajk
31.	Ančka Perme
32.	Ivan Perme
33.	Vera Podkoritni!
34.	Ruža Polič
35.	Jože Remic
36.	Ivan Robida
37.	Ignacij Strmole
38.	Vilko Škoda
39.	Slavko Škufca
40.	Jaka Štibernik
41.	Jakob Strubelj
42.	Josip Šuštaršič
43.	Franc Trontelj
44.	Alojzij Umnik
45.	Janko Zadel
46.	Jože Zajc
47.	Franc Zemljak
48.	Gaber Zorec
49.	Peter Zupan
50.	Rudolf Zupančič
51.	Lojze Žitnik
52.	Anton Žučko
Ivan Pavlič je bil razrešen kot član Koordinacijskega odbora za železniško vozlišče in kot zastopnik Sekretariata IS za promet LRS — namesto njega pa je bil imenovan ing. Miran Počkar.
Ukinjen je bil upravni odbor Okrajnega vodnega sklada in razrešeni so bili vsi člani tega odbora: ing. Dragan Bosnič, ing. Drago Justin, Tone Koprivnikar, Leopold Maček, ing. Karel Pupis, ing. Jože Rus in ing. Branko Simčič.
Ing. Ciril Pogačnik je bil razrešen kot šef Investicijske grupe zn regulacijo in rekonstrukcijo železniškega vozlišča.
Ing. Jože Majdič je bil imenovan za šefa te grupe.
V komisiji za štipendije OLO so bili:
razrešeni: Stane Lavrič, Lado Mazovcc in Tone Praprotnik;
imenovani na so bili v komisijo: dr. Mutjanko Dolenc, Mariju Mesarič in Franc Oblak.
Ing. Vladimir Čadež je bil razrešen kot načelnik Tajništva za
gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala.
Branko Dolžan je bil imenovan za v. d. načelnika tega tajništva.
V	komisiji za revizijo investicijskih programov za področje turizmu in gostinstva so bili:
razrešeni:	Franc Miklič i®
dr. Jože Pretnar;	. j
imenovana pa sla bila v komisij6 Lojze Novak in Vinko Okoren.
Milan Badovinac je bil imenovan za zastopnika OLO za občni zbor i® v upravni odbor Okrajne gostinske zbornice.
V	komisiji za uslužbenske zadeve je bil razrešen Stane Lavrič, imenovan pa je bil v komisijo Avgusl
Zupet.
Branko Božič ‘je bil imenovan z” ravnatelja VII. gimnazije v Ljubljani.	.*
Janez Pirnat podpredsednik OI-y je bil imenovan v razširjeno kom*' . sijo zn ocenjevanje uslužbence! organov uprave OLO.
Potrjena je bila odločba o imenovanju komisije zn ocenitev sodnikov zn prekrške občinskih 1 j "J ” škili odborov na območju okraj6’
Komisija je naslednja: predsednik Jože Pungeršič in člana Aleksander Štrekclj ter Ernest' Vilf°®’
V
OBČINA CERKNICA
176.
Na podlagi 1. odstavka L- člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Ur. list LRS št. 22/58) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev z dne 11. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o usmerjanju gradnje stanovanjskih
hiš na območju občine Cerknica
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
,	L člen
Iz namenskih sredstev zn gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovanja nn območju občine Cerknica samo v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
^Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Do-ušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš, jer to narekujejo posebni pogoji.
Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem. da se doseže čim-večja gostota prebivalcev na 1 ha: v povprečju nravilomn ne sme površina zemljišča zn eno hišo presegati 400 m1. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava v strnjenih stnnovan iških predelih se lahko dovoli samo. če je v skladu s potrjenim urbanističnim pro "-rnmom.
Hiše se zidajo organizirano nn terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tal in po vnaprej
določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za iislužnostnc obrate .je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in ec gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti zn racionalno izrabo stanovanjskih etaž.
Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je troha v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih.
3.	člen
Zazidava stanovanjskega naselja' mora bili urbanistično tako urejena in organizirano, dn omogoča večkratno uporabo istih projektov.
S projektom zn hišo mora biti izdelana racionalna rešitev zn ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam zn vmetavanje kuriva, zn odvoz smeti in podobno.
4.	člen
Pri izbiri zemljišča zn stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, nn katerih so že urejene osnovne komunalne nnnrnve. če ustrezajo predvideni zazidavi. Ge ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih nnprnv ali zemljišča, nn katerih ie mogoče z majhnimi stroški zgruditi komunalne naprave.
Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaš« manj kot I	se zn gradnjo stanovanj-
skih hiš praviloma no uporabljajo.
5.	člen
Hiše morajo biti priključene nn javni vodovod, električno omrežje
in nn javno kanalizacijo, kjer stojajo možnosti. Če ni javnega v0*, dovoda, morajo imeti hiše svoj hi*® vodovod ali drugačno higiciis® oskrbo z vodo.
Ce ni javne kanalizacije, je 0!’j vezen priključek na greznico, _ mora biti zgrajena skladno S V°' sobnimi tehničnimi predpisi.
6.	Člen
Na koncentriranih gradbiščih mora pred pričetkom gradnje zgr°' eliti električno, vodovodno, kanali^ cijsko in cestno omrežje, nudalj® grobem prostori za servisne deluj niče, za preskrbo naselja, za dr®*, beno življenje v naselju ali dn>k objekti, ki predstavljajo sestav' del stanovanjskega naselja, kot ’ skupne pralnice, prostori za shro®# bo koles in mopedov, vse to P° . takem obsegu, kot je to predvid6®. v občinskem splošnem progra"’ stanovanjske izgradnje in kot ■ ; prostore potrebuje začasno v *<}• gradnje naselja gradbena operah za svoja skladišča, pisarne, sta® vanjn gradbenih delavcev in P dobno.	ij
Ce sc gradijo predhodno , vzporedno z gradnjo hiš komu®® ne nnnrnve in prostori iz prejš'V # ga odstavka tega Člena, mora bi'1^, pogodbi med investitorjem in S1"?., beno opertitivo določeno zlasti-lere naprave in kateri prostori , do katerih faz se bodo gradil' j kdo jih ho dokončal in usposobi' njihov osnovni namen.
Ge so komunalne naprave in P g stori deloma že zgrajeni ali nareku.ieio posebni razlogi, sin® volili občinski ljudski odbor, o" ti objekti ne gradijo.
7.	člen	^
Hišo se lahko ogrevajo s ' J
tratno kurjavo, če ji' ekonom'*'p investicije in eksploatacije ljena v potrjenem investicij"® protrramu. .	., <f
V koncentriranih gradbišč'® na isti način obravnava ekon'" nost investicije za skupno topi"
glasnih
8.	člen
Hiše (bloki) se zidajo praviloma 8 3 etažami nad terenom. Hiše z rotinj kot 3 etažami sc lahko zidajo, ce nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo narekujejo za-zi<lalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Cerknica ni potreb po večjem številu stanovanj.
9.	člen
Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, pogrne varnosti in osnovne higiene.
Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena.
10.	člen
Vsaka hiša mora imeti prostor zn kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpal-nica ter prostor za shrambo koles niorajo biti koncentrirani na enem niestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen.
vanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme.
Vsako stanovanjc in garsonjera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih.
14.	člen
V standardnih stanovanjih sc lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja.
Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 m2 čiste; površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ štiri odrasle osebe. Če je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot štiri odrasle osebe.
Delovna kuhinja je prostor, ki je no svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt
predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče.
15.	člen
Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico in instalacijo z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi.
Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za pet ali »veččlanske družine, pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico.
V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave in sicer: na-trdo gorivo in elektriko.
16.	člen
Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah naj-večje tlorisne etažne površine in najmanjše čisti' površine stanovanj glede na število ležišč, kakor sledi:
Najvcčja bruto etažna površina stanovanju:
V hiši ne smejo biti garaže zn '»Otoma vozila, razen v primerih, k' *o utemeljeni z zazidalnim pačr-'otn oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je jrdia predvideti zemliUtča za parkirne prostore in garaže.
L ciiS ha
12	14)	6
stanovanja	-	51	66	81	97	109
garsonjere	28	37	—	—	_
Najmanjša čista površina stanovanja:
Ležišča
12)4)6
11.	člen
x Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov, tako. da 8e štejeta na eno osebo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne Upošteva.
Za družino se štejejo starši z °troki, osebe, ki jih ir koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišali, kjer 8o predvidena stanovanja za več kot "tričlansko družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena.
12.	člen
. Občinski ljudski odbor usmerja Vgradnjo stanovanj na svojem ob-"toČju s splošnim programom stano-v»"jske izgradnje, ki ga sprejme v °kviru perspektivnega plana občine najmani do leta 1961.
S splošnim programom se pred-P'siije izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena »cilstva in ki najbolj ustrezajo poznam in navadam najširšega sloja Pcebivalcev, upoštevajoč njihove P°lrebe in ekonomske zmogljivosti l>r strukturo družin.
standardna STANOVANJA
13.	člen
Vsako standardno stanovanjc . ,,ra imeti glavne prostore, t. i. 1^'rezno število sob in delovno ali sli* n° kuhinjo in potrebne stran-/ °. Prostore: predsobo, kopalnico >. hli kad), stranišče ter shrambi S() z'vila in čistila. Shrambi sta Oni ?tojna Pros*orn "b P® zidani z vzg°nsko ali etažno venti-
a|.^ri stanovanjskih blokih pri dvo Po ^očsolinih stanovanjih se pri-Vflnt Rra<b'jn povezovalnih stano-°trV ^?rsonjer) 7-a zakonce brez yQ °k ali za samce. Taka povezoval-cij stanovanja naj bodo konstruk-10 funkcionalno po možnosti Oporni11!® '."ko. do jih je mogoče ve ‘Ujeti samostojno ali pa po-/n 1 8 sosednim stanovanjem. Sob0’l!rRord°ra mora imeti najmanj ln stranišče ter prostor za umi-
stanovanja	—
garsonjere	20
Za nujveejo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi ih delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaže itd.). Površina za balkone in loggie sc vračunavajo pri balkonih s 50°/o, pri loggiah s 100 °/o v dopustno bruto tlorisno etažno površino.
Čista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi.
Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m2 čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem naj bi merile 12 m2 oziroma 8 m2 Čiste površine. v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m2 oziroma 6 m2. Pri tem se šteje za eno sobo največ dve ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva.
17.	Člen
Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacije in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina sme presegati do 10°/o površine iz 16. člena lega odloka.
111.
ELEMENTI GRADENJ
18.	člen
Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod zn stanovanjsko izgradnjo. Zavod za zadružno stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč sc pri tem na pridobljene izkušnje teli organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš.
19.	člen
Organizacije iz prejšnjega člena sc lahko združujejo zaradi skupne
32	42	52	62	72
24	-	—	—	—
izdelave prograiyn, tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektivne organizacijo, Zavod za raziskavo .materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji.
Konstrukcija
20.	člen
Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant opravičiti izbiro načina gradnje z realnimi pogoji. Dovoljuje sc vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije.
Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2.70m ali 2.80 m. pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov ne sme bili manjša od 2,40 m.
Za podomelne instalacije je treba predvideti potrebne rege.
Naknadno izsekovanje reg ni dovoljeno.
Ostrešje
21.	člen
Strehe ne smejo bili ravno, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja sc smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najeko-nomičnejšo uporabo lesa.
Stopnišča
22.	člen
Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vbod neposredno v stopnišče, širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in na stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj sc približuje izmeri 17,5 X 29 cm. Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste.
Vrata in okna
23.	člen
Notranja vrata morajo biti izdelana po načelu 'suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 centimetrov.
Svetloba oken (šipe) ne sme presegali ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja.
Električne instalacije
24.	člen
Električni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci morajo biti praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče.
V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če sc s tem doseže večji prihranek na električni instalaciji.
Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu.
Vodovodne instalacije
25.	člen
Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem saiularncm vozlu.
Na eno stanovanjc sme biti po en navpični dovod in odvod.
, Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase.
Druge naprave
26.	člen
Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven lije v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in ob vhodnih vežah.
Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišali s tremi ali več nadstropji.
Odprtina za vmetavanje kuriva mora hiti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Št. 04/1-438/2.
Cerknica, 13. aprila 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Jože Telič I. r.
OBČINA DOMŽALE
177.
Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57), 12.. 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) in 10. ter 26. Člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev
(Glasnik št. 1/59), tako da sc prečiščeno besedilo odloka glasi:
1.	člen
Dopolnilni proračunski prispevek jz osebnega dohodka delavcev se predpiše za leto 1959:
a)	vsem industrijskim gospodarskim organizacijam in industrijskim Obratom;
b)	vsem 'trgovskim podjetjem in trgovinam;
c)	vsem socialističnim obrtnim delavnicam;
č) vsem zasebnim obrtnikom.
2.	člen
Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša za vse v 1. členu navedene gospodarske organizacije 10% proračunskega prispevka iz Osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki se plačuje po določbah jjjfakona o proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, in je dohodek občinskega proračuna.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance ObLO Domžale lahko oprosti izplačevalce iz 1. člena delno ali v celoti Od plačila dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v primerih, ko bi skupni osebni dohodki ne dosegli višine 130°,'o njihovih minimalnih osebnih dohodkov Oli ko bi bilo ogroženo nagrajevanje po učinku.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave V »Glasniku«, .uradnem glasilu okraja Ljubljana.	.
St. 03/6-2783/1.
Domžale, 21. aprila 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Habjan 1. r.
OBČINA KAMNIK
178.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 1., 2. in
3.	člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 19/55, 19/57 in 52/58) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959 v občini
Kamnik.
1.	člen
Na območju občine Kamnik se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj.
2.	člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezancem proračunskega prispevku, davka na avtorske honorarje in dohodnine od dohodka zgradb, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samoastoinih poklicev in premoženj, po naslednjih stopnjah:
t. brivcem, čevljarjem, čistilcem čevljev, bnrvnrjem oblačil, čevljev in drugih predmetov, pralcem In čistilcem oblačil čistilcem pohištva, čuvarjem lokalov, stanovanj, vozil in prtljage ležnikariein, dimnikarjem, garderoberiem. fotografom, dajalcem prenočišč, krojačem, šiviljam. veziljam, krpalcem vreč, maserjem, pedikerjem. modistkam, likarjem, popravljalcem glasbil, po-
pravljalcem nogavic, preprog in drugih tkanin, preiskovalcem tkanin, snažileem oken, urarjem, žagarjem drv, mehanikom — popravljalcem dvokoles, potkovskim kovačem ter osebam, ki sc ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem, kopiranjem, plakatiranjem in sestav-ljanjetn oglasov in reklam, vsem pod pogojem, da sc ukvarjajo z uslužnostnimi opravili, in sicer: če znaša letna davčna osnova do
160.000	din, se ne odmeri občinska doklada; če znaša letna davčna osnova nad 160.000 do 170.000 din, se odmeri in plačo obč. doklada po stopnji, ki znaša 1%; nad 170.000 do
180.000	din 2“/o; nad 180.000 din 3%.
2.	Lastnikom kemijskih in galanterijskih obratov ter lastnikom obratov kovinske, elektrotehnične, lesne, tekstilne in čevljarske stroke, ki imajo serijsko proizvodnjo, in sicer:
če znaša letna davčna osnova do
200.000	din, se odmeri in plača obč. doklada po stopnji, ki znaša 16 °/o; nad 200.000 do 250.000 din 17%; nad
250.000	do 500.000 din 18%; nad
300.000	do 400.000 din 20%; nad
400.000	do 500.000 din 22%; nad
500.000	do 600.000 djn 25%; nad
600.000	din 28%.
3.	I.ustnikom — imetnikom zidarskih. pleskarskih, inštalaterskih, pe-čarskih in podobnih obratov:
za dela na novogradnjah po stopnjah, ki so določene po 2. točki tega člena;
na vsa ostala dela po stopnjah, ki so določena po 1. točki tega člena.
‘	4. Vsem ostalim zavezancem od
dohodnine samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine	od premo-
ženj, in sicer:
če znaša letna davčna osnova do
200.000	din, se odmeri in plača obč. doklada1 po stopnji, ki znaša: 16%; nad 200.000 do 250:000 din 17%; nad
250.000	do	300.000	din	18%;	nad
300.000	do	400.000	din	19%;	nad
400.000	do	500.000	din	20%;	nad
500.000	do	600.000	din	21%;	nad
600.000	do	700.000	din	22%;	nad
700.000	din 24%.
Skupna obremenitev z dohodnino, davkom na tujo delovno silo in občinsko doklado ne sme presegati 80% čistega letnega dohodka zavezanca. Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po odbitku javnih davščin, navedenih v prejšnjem odstavku, več kot 80.000 din čistega dohodka na mesec.
3. člen
Občinska doklada se odmeri in plačuje v gotovini in na isti način.
179.
Na podlagi 7. člena zakona o davku od osebnega dohodku (Ur. 1. FLRJ št. 52/58), 12., 15. in 50. člena zakona- o občinskih ljudskih odborih (Ur. L FLRJ št. 19/52) in 25. člena statuta občine Kamnik je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o občinski dokladi na davek od osebnega dohodka.
1.	člen
Občinsko doklado na juvek od osebnega dohodka plačuje vsak posameznik in vsaka civilnopravna oseba, ki ima letni čisti dohodek nad 500.000 dinarjev.
2.	člen
Občinska doklada znaša 10% davka od osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ št. 52/58) in gre v celoti v občinski proračun.
3.	člen
Občinska doklada na davek od osebnega dohodka se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoči davek od osebnega dohodku.
4.	člen
Določbe zakona o davku od osebnega dohodka se uporabljajo tudi
se
pobiranje
občinske
za odmero doklade.
.	5. člen
Davčne oprostitve, ki so določene za davek od osebnega dohodka, veljajo tudi za občinsko doklado.
6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. naslednjega meseca po objavi odloka.
St. 01/1-2191/1.
Kamnik, 22. aprila 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r.
kakor odgovarjajoča dohodnina.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FI.RJ št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloku o stopniah dohodnine za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 5/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FI.RJ št. 33/55) se uporabila jo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959.
St. 01/1-948/2-59.
Kamnik, 22. aprila 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko 1. r.
OBČINA KOČEVJE
180.
Na podlagi 7. člena zakona o davku od osebnega dohodka (Ur. 1. FLRJ št. 52/58) in 2. točke 26. člena statuta občine Kočevjd je občins-ki ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o občinski dokladi nn davek od osebnega dohodka.
Občinsko
1.	člen doklado
na davek od osebnega dohodka plačuje vsak posameznik in vsaka civilnopravna oseba, ki ima letni čisti dohodek nad 500.000 dinarjev.
2.	člen
Občinska doklada na davek od osebnega dohodku gre v občinski proračun.
3.	člen
Osnovo za občinsko doklado na davek od osebnega dohodka tvori davek od osebnega dohodka, ki se
plačuje po določbah zakona o davku od osebnega dohodka, doklada pa se odmeri po stopnji 10%.
4.	člen
Občinska doklada sc odmerja in plačuje^ v gotovini istočasno in na isti način kot davek iz osebnega dohodka.
5.	člen
Določbe zakona o davku od osebnega dohodka se uporabljajo tudi zn odmero in pobiranje občinske doklade.
6.	člen
Davčne oprostitve, ki veljajo za davek iz osebnega dohodka, veljajo tudi za občinsko doklado.
7.	člen
Ta odlok velja od dnevu objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 01/1-1657/1.
Kočevje, 1. aprilu 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Janez Rigler 1. r.
OBČINA TRBOVLJE
181.
Na podlagi 1. odstavka 157. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 25-117/57) in 5. točke 31. členu statuia občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora dne 28. aprila 1939 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v 4. volilni enoti občinskega zbora
občinskega ljudskega odbora Trbovlje.
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v 4. volilni enoti občinskega zbora občinskega ljudskega odbora Trbovlje, ker je prenehal mandat odborniku Vinku Miklaviču, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo, dne 21. junija 1959.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubi jana, in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti.
St. 01/1-251/1-59.
Trbovlje, 28. aprila 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Martin Gosak 1. r.
Vsebino
Vabilo na slavnostno sejo Mestnega svet*«
21	Odločba o ustanovitvi Okrajnega higio*' škrga zavod« v Ljubljeni.
22	Odločba o preimenovanju Vajenske Soj* raznih strok pri Zavodu za usposabljanj* invalidne mladine v Kamniku.
2T Odločba o ustanovitvi Sole za kvalil*«3*' rane delavce v Grosupljem.
Izvolitve, imenovanja in razrefiitve n* 9 seji 01,0.
176	Odlok o usmerjanju gradnje stanovonj' škili hii občine Cerknica.
177	Odlok o spremembah in dopolnitvah o®* lok« o dopolnilnem proračunskem pr*' sorvku iz osebnega dohodka del«vO*< občine Domžale.
178	Odlok o uvedbi občinske doklade na <1*” hodke od samostojnih poklicev in Pr*' motenj za leto 1959 občine Kamnik. .
179	Odlok o občinski dokladi na davek °* narhnega dohodka občine Kamnik. -
180	Odlok o občinski dokladi nn davek osebnega dohodka občine Kočevje.
181	Odlok o razpisu nadomestnih volitev * občinski zbor občine Trbovlje.