I $ kot so pisatelj Stefan Zweig b drugi, pošiljajo v Belo hišo teine apele za pomilostitev. fudi jz vsega ostalega sve-‘s Prihaja dnevno na tisoče pi-!edi in brzojavk, ki rote pred-®edniiKa ZDA, naj s svojo mo--Jo prepreči izvršitev te gro-(tene krivice. Tudi z našega zemlja so poslale vse demo-$ratične in tudi številne druge teSanizacije in skupine števil-a® brzojavke in pisma, mnoga 3(i teh s podpisi -stotin ljudi. Se hočemo upati, če ne že v usmiljenje pa vsaj v politično razsodnost odstopajočega predsednika ZDA, da ne bo dopu stil, da pade z usmrtitvijo madež na ves 'ameriški narod, nanj pa senca dveh nedolžno umorjenih. ne smatra, da je spričo nekaterih primerov negotovosti in zmedenosti potrebno podati dokončno pojasnilo o veljavnosti izpričeval doseženih na državnih šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom v Goriški pokrajini. Vprašujoči so mnenja, da morajo, v smislu 6. člena ustave, imeti izpričevala dosežena na državnih šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom isto veljavnost kot oni, doseženi na istovrstnih državnih šolah in zavodih z italijanskim učnim jezikom; in to v vsakem pogledu predvidenem po obstoječih zakonih, vključno s prestopom ali premestitvijo na druge šole, ter vpisom na vseučilišče in višje šole. Podpisan.: Lozza Nanjo pa je minister Segni odgovoril takole: Doslej ni bil ministrstvu naznanjen noben primer «negotovosti in zmedenosti» v zvezi z vprašanjem, ki ga je sprožil vprašujoči poslanec, ker so izpričevala, dosežena v državnih zavodih s slovenskim učnim jezikom v Goriški pokrajini, prav zato, ker so dosežena v državnih šolah in zavodih — ustanovljenih po Zavezniški vojaški upravi leta 1945.. ki od tedaj redno poslujejo tudi če še niso bili «formalno ustanovljeni» po republiški vladi — bila vedno priznana kot vsestransko polnoveljavna in torej tudi za prehod ali premestitev v odgovarjajoče nacionalne šole ter vpis v vseučilišča in višje šole. Odgovori na interpelacije, ki so jih postavili naši poslanci v parlamentu so velike važnosti za goriške Slovence, ki že toliko let borijo za obstoj in za juridičn-o priznanje -svojih šol. Kot je znano so slovenske šole na Goriškem še vedno v takem juridičnem položaju kot so bile leta 1945. Država jih sicer vzdržuje toda nimajo še stalnega značaja, učne moči pa so le začasno nameščene in morajo zato leto za letom presiti za ponovno namestitev. Iz vsega tega nujno siedi zapostavljanje, primanjkovanje raznih učnih pripomočkov in predvsem učnih knjig. Vse te pomanjkljivosti bodo odstranje- ne potem, ko bodo šole dejansko uzakonjene in ko bodo učne moči potom rednega natečaja dosegle stalno namestitev. Vse to bo koristilo tudi splošnemu dvigu vsestranske ravni slovenske šole, bo povečalo njen ugled in ji nudilo možnost, da doseže tudi višjo in popolnejšo kvalitetno pozicijo. Odgovor ministra, ki daje nedvoumno jamstvo za ves nadaljnji razvoj slovenske šole je plod konkretne in pravične borbe, ki jo vodijo komunisti, socialisti in vsi pošteni demokrati za zaščito pravic "slovenske manjšine v Italiji. Je dokaz, da interpelacija naših poslancev ni bila postavljena morda zaradi volitev, kot bi to hoteli prikazati titovski fašisti. Seveda oni klevetajo naše poslance in njih delovanje zato, da bi prikrili svoje jak» vo delovanje, odnosno svoje opuščanje konkretne borbe za zaščito nacionalnih pravic Slovencev. Odgovor ministra Se-gnija pomeni poleno poj noge vsem njihovim klevetam. Vsa poštena in demokratična slovenska in italijanska javnost z veseljem pozdravlja dosežene uspehe težke borbe za zagotovitev nacionalnih pravic Slovencev. Odgovor ministra Segnija nam daje upanje, da bo vprašanje slovenskega šolstva tudi v Trstu v najkrajšem času u-godno rešeno. Kot je znano so funkcionarji VU, g. Foden in Marshall, kakor tudi kasneje prof. Fadda vedno zatrjevali, da bo vprašanje rešeno v skladu z rešitvijo vprašanja v italijanski republiki t.j. v goriški pokrajini. Zato je ta odgovor tem pomembnejši tudi za Tržaške Slovence. „Delo” stopa v peto leto borb za mir in demokracijo Nadaljevali bomo začrtano pot za obrambo miru, narodnih in delavskih pravic ter mirovne pogodbe - Številni izrazi simpatij iz naših krajev in inozemstva Z današnjo številko stopa naš Ust v peto leto svojega življenja v obnovljeni izdaji. Stiri leta «Dela» pomenijo dolgo vrsto težkih borb proti sovražnikom delovnega ljudstva in še posebej slovenskega življa na Tržaškem. Vsaka številka, da vsak stavek, vsaka misel je bila v teh štirih letih prežeta z željo, koristiti našemu ljudstvu, mu pomagati v njegovih trdih borbah za življenjski obstoj, za njegove narodne pravice, za dosego njegovih ciljev, posebno še za njegovo neodvisnost in enakopravnost v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja, kjer bi v bratski slogi in medsebojnem spoštovanju med Slovenci, Hrvati in Italijani moglo doseči gospodarski in kulturni procvit. Temeljna misel, ki je vodila naš list všo to dobo, pa je bila želja, da se pri nas in v svetu odvrne preteča vojna nevarnost ter da se ohrani mir, ki je človeštvu tako zelo potreben po težkih preizkušnjah dveh svetovnih vojn. Ves ta čas je «Delo» stalo v prvih borbenih vrstah, učilo in NOVI MANEVRI ZA RAZKOSANJE OZEMLJA NETILCEM VOJNE SE MUDI rešiti vprašanje Crsta Vedno z večjo naglico se vrste v zadnjem času vesti, ki se nanašajo na Tržaško ozemlje. Izvor vseh teh novic je v štirih prestolnicah, katerih vlade so neposredno zapletene v barantanje, to je Beogradu, Rimu, Washingtonu in Londonu. 2e to najbolje izpričuje, da je v teku mrzlična zakulisna akcija za dokončno razkosanje našega Coen:/-., pri kateri sodelujejo navedene štiri vlade v najlepši medsebojni harmoniji. V nedeljo je pcskrbela za senzacijo Helen Fisher, dopisnica «United Press» v Beogradu, z vestjo, da se bodo angleške in ameriške čete spomladi umaknile s Tržaškega ozemlja. To vest so ekoro i-stočasno prinesli tudi «New York Times» in angleški liist «Manchester Guardian». Toda ni minilo niti 24 ur po objavi, ko so se vladni krogi vseh štirih prestolnic potrudili, da so demantirali te vesti «kot popolnoma brez vsake podlage». Istočasno so s; začeli italijanski in titovski uradni krogi medsebojno očitati, češ da so vrgli v svet to «izmišljeno novico», da bi tako napeljali vodo na svoj mlin glede tržaškega vprašanja, Tuua št,- se nis„. polegli ud-mevi te prve vesti, že so prišle nove. Tako je angleški zunanji minister ponovno izjavil, da upa, da bo prišlo do rešitve tržaškega vprašanja, čeprav s-o dosedanji poskusi spodleteli. V ameriškem parlamentu pa je neki republikanski poslanec predlagal izvedbo plebiscita za rešitev tega vprašanja. Okrog vseh teh in drugih podobnih novic so se v jugoslovanskem in italijanskem reakcionarnem tisku vnele ži- Nasledniki fašističnih potujčevalcev se poslužujejo gospodarskega pritiska Slovence cone A hočejo potujčiti s samovoljnimi razlastitvami plodne zemlje - ZVU je dolžna povrniti našemu ljudstvu po fašizmu prizadeto gospodarsko škodo - Vsak zaveden Slovenec naj podpre akcijo SHPZ v obrambo narodnih pravic! Zgodovina zadnjih desetletij nam v obilni meri nudi snov za ugotovitev metod pritiska in raznarodovalne politike gospodujočih narodov napram narodnim manjšinam. Nemčija je dala v tem pogledu dovolj primerov v času pred prvo svetovno vojno in tudi v dobi med prvo in drugo napram Poljakom v Sleziji in Francozom v Alzaciji-Loreni pred vključitvijo te pokrajine v Francijo. Avstrija, katero še dandanes smatrajo nekateri «Slovenci» za nekak bivši paradiž narodnih manjšin, je bila ona, ki je OD TEDNA 2. januarja — KP CoSu.cU'e je izdala apel na fran-V2 "‘narod, v katerem prikazuje ter Ke neprestanih vladnih kriz n0v nakazuje izhod iz njih potom Se S Politike miru, po kateri naj Ea y anciia odloči od atlantske-Ir, zavezništva, konča vojno v roin mu’ ter zniža stroške v vefi'e- namene in tako dvigne rala J;,vljenja francoskega naro-lOifT'Jtalijanska vlada je v razdan ,0 s Predstavniki republike iZsiiMarina hotela od slednjih tepov’ na) se njihova republika In tP,e kovanju denarja, igralnici to i;i,ev,zijski postaji: v zameno '°baica teljubljali zvišanje dobav Zitev - b0 znižani ceni ter obnosno Železnice Rimini - San Ma- FetmBO'rA, J- januarja — Sedem hovipen je bilo ubitih pri strahoto, ^ploziji ročnih bomb na ‘5o 't Certosa pri Benetkah. — kor.S severno od Fusana so host . Partizani vrgli v zrak Zen i 7 trenutku, ko ie peljal če-h Vinški vojaški transport, mre: noer je našlo smrt 29 južno- rvojakov. È‘s «mJ, z4. 4. januarja — Gasoli ie tc,e Deutschland» objavlja, Sn,, .10 na neki konferenci v Pavu- Javno potrjeno, da se ob-rebi(ijeVojno letalstvo Zahodne ur^bik^u:LJEK’ 5- januarja — r?an S. korejskega naroda Sing Lu$a hJe prišel v Tokio, kjer Ite n-teseči sklenitev zavezni-teinoB £oabe med Japonsko in Korejo. — Britanski prvi minister W. Churchill je dospel v New York, kjer je imel razgovore z novim predsednikom ZDA Eisenhowerjem. TOREK, 6. januarja — V Pescari so stavkali 24 ur vsi mestni pometači in smetarji ter 9J odst. ostalih delavcev v znak protesta proti nameravanemu sleparskemu volilnemu zakonu. Podobne stavke so odn. bodo izvedli tudi v vseh ostalih italijanskih mestih proti tej De Ga-sperijevi slepariji na škodo volivcev. — Francoski parlament je potrdil novega ministrskega predsednika R. M'ayera. — Bolivijska vlada je objavila, da je bila zadušena vojaška vstaja, ki so jo vodili nekateri visoki oficirji. SREDA, 7. januarja — Ameriško vojaško poveljstvo je objavilo, da je od začetka vojne na Koreji dezertiralo 46.000 ameriških vojakov. — V taborišču na Kožedu je bil zopet ubit en korejski vojni ujetnik. Gasperi je dospel v letalu v ČETRTEK, 8. januarja — De Atene, kjer se bo sestal z maršalom Papagosom in drugimi predstavniki monarhofašistične vlade. Predmet razgovorov je priprava sklenitve takozvanega balkanskega pakta, to je vojaškega sodelovanja med Italijo, Gr* čijo, Turčijo in Jugoslavijo. — Francoski ministrski predsednik Mayer je predložil imena članov svoje vlade, v kateri bo Bidault prevzel zunanje ministrstvo. raznarodovala koroške in štajerske Slovence in ostale slovanske narode v bivši Avstro-Ogr■ ski monarhiji in ki bi bila gotovo dosegla v popolni meri ta pangermanski načrt, če ji ne bi bila prva svetovna vojna odrezala dvoglavo gnilo oblast. Fašizem, ki je v tej naši pokrajini povzel vse te metode raznarodovanja in uničenja nev-šečnih narodnih manjšin, je poleg odvzema vseh narodnih svoboščin, posebno punktiral na avstrijski zgled gospodarskega pritiska na narodne manjšine, ki je najučinkovitejše sredstvo v dosego tega namena. Klasičen primer gospodarskega oviranja narodne manjšine in dokončan odpor iste, ki postane prej ali slej žrtev te mahinacije, je fašizem lahko črpal iz Koroške same, ko se je posrečilo pangermanskemu gospodarskemu pritisku v dobi pičlih 50 let potujčiti mesto Celovec. Fašizem se je dodobra zavedel, da bi bile dobro razvite gospodarske ustanove tržaškig in gori-ških Slovencev ter istrskih Hrvatov najboljši branik napram raznarodovalni politiki in je v tej besni gonji proti našemu življu razpustil te ustanove in njih imetje dodelil italijanskim gospodar- Jutri, v nedeljo ob 9. uri se bo nadaljeval sestanek slovenskih aktivistov KP sKlm ustanovam. 5 tem je fašizem oropal tržaškim Slovencem in istrskim Hrvatom ne samo na milijarde lir vrednosti, temeveč jim je odvzel vsako uspešno mož. nost kljubovanja proti razlastitvi zemljišč naših kmetov in odvzel našim obrtnikom vsako možnost kreditov za nadaljnji gospodar- ski razvoj in obstanek. Proti tej veliki krivici fašistične vlade do slovanskega življa na tem ozemlju tukajšnji velikodušni «rešitelji» demokracije in civilizacije niso napravili niti koraka, da bi se to na roparski način ukradeno imetje povrnilo, ampak se celo legalno priznava ljudsko imetje organizacijam, ki imajo iste raznarodovalne namene bivših fašističnih organizacij. Glej primer dodelitve svetoivanskega «Narodnega doma» italijanski šovinistični organizaciji «EN AL». S tem so anglo-ameriške oblasti dodelile pečat odobravanja in priznanja tem raznarodovalnim poizkusom. In ta gospodarski pritisk, ki se nanovo uveljavlja napram slovenski narodni manjšini v coni A, služi istim fašističnim namenom tukajšnje zagrizene italijanske iredente, kot je služil prej fašizmu za uničenje slovenskega življa. Razlastitve obdelane zemlje, ki so jih podvzele vojaške in civilne oblasti pod pretvezo «javne koristi», kljub temu da so imele v obilici na razpolago neobdelano in neplodovitno zemljo v o-penskem okraju; dalje odstranitev naših kmetov z obdelane zemlje v Zavljah, to je v takoime-novani «industrijski coni», kjer so oblasti razlastile tretjino več zemlje, kot je bo ta ustanova sploh rabila v doglednem času in kjer se s to zemljo prekupčuje na škodo naših kmetovalcev in v korist priseljenih kmetov. Ali niso to očividni pojavi raznarodovalne politike, ki je v teku v coni A? Neprecenljiva škoda, ki Jo povzročajo vojaški manevri s tanki in topovi, ki uničujejo ne samo letni pridelek kmetovalca ampak tudi sadno drevje, trte in celo zemljo samo, ki postane ne-plodovita in ki vzame človeku ves nadaljnji pogum do dela, ali niso vse to načrtni poizkusi, da se odstrani naš živelj s svoje zemlje in se s tem povzroča skrčenje narodne manjšine? Ekonomsko diskriminacijo pa izvajajo tukajšnji vodilni krogi cone A tudi proti ostalim delovnim krogom in to pri namestitvah in napredovanjih v javnih ustanovah, pri podeljevanju obrtnih dovoljenj in pridobivanju ekonomskih pravic. Najdoslednejši namestniki fašizma pri raznarodovalnem početju proti narodnim manjšinam pa so postali titovci kot upravniki cone B. Titofašizem ni samo u-veljavil vse metode kulturnega in gospodarskega zatiranja fašizma napram italijanskemu življu v coni B, temveč jih je izpopolnil in razširil. Masovno izseljevanje, ki so ga titofašisti uvedli s političnim terorjem in z gospodarskimi ukrepi napram italijanski narodni manjšini prekaša vsa dosedaj zna- na prisilna preseljevanja narodnih manjšin, ki ne gre samo v škodo manjšine same, ampak celotnega prebivalstva cone A, ki mora pod silo teh razmer deliti vse gospodarske neprilike cone A s temi izgnanci iz cone B. Tako so se titojasistl pridružili raznarodovalnemu delu italijanskega šovinizna in njemu naklonjenega anglo-ameriškega imperializma v tej coni. Use te raznarodovalne ukrepe je Slovensko-hrvatska prosvetna. zveza v svoji spomenici obrazložila Varnostnemu svetu OZN v drugi točki spomenice same, tt-krepe, ki imajo očividen namen demoraliziran j a slovensko-hrvat-ske narodne skupnosti na tem Ozemlju in one italijanske v coni B, ki naj bi se same eliminirale, ker jim postaja življenjsko vprašanje nerazrešljivo. FRANC GOMBAČ vahne polemike, katerih osnovna želja pa je vsem enaka, to je priti do sporazuma glede razkosanja, da bi mogli bolje organizirati skupne vojne priprave za napad proti Vzhodu. In to je osnovna karakteristika, ki označuje ta barantanja, da namreč prizadete štiri države skušajo «rešiti» tržaško vprašanje tako, da bi predvsem zadovoljilo zahtevam ameriških generalov, ki postavljajo Vključitev Trsta kot člen njihove «alpske» bojne črte. Poleg tega pa gre atlantskim generalom za to, da pride čim prej do sklenitve vojaške zveze med Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Za to pa je potrebna najprej pomiritev med Titom in De Ga-sperijem glede spornih vprašanj, v prvi vrsti tržaškega. In sedaj res izgleda — navzlic vsem navidez ostrim polemikam, ki pa imajo predvsem namen vreči pesek v oči javnemu mnenju — da bo do tega sporazuma tudi prišlo; posebno še, ker na to neprestano pritiskajo iz Washingtona in Londona. Nekateri so ta teden celo iznesli domnevo, da se bo De Gasperi po obisku v Atenah celo sestal s Titom, s katerim naj bi skupno rešila vse viseče zadeve. Spričo teh novih razvojev tržaškega vprašanja pa se istočasno opaža, da se javno mnenje na našem Ozemlju kakor tudi v Itailiji in Jugoslaviji vedno bolj zaveda nevarnosti takšnih rešitev, ki služijo vojni, ter se vse bolj oklepa misli, da je edina možna rešitev ona, ki jo predvideva mirovna pogodba z Italijo. CK Delavske partije Koreje zasedala Od 15. do 18. decembra je bilo v Pjong-Jangu zasedanje Centralnega komiteja Delavske partije Koreje. Na zasedanju je imel poročilo tov. Kim Ir Sen, predsednik CK in sicer o temi: Organizacijska in ideološka utrditev Delavske partije — osnova naše zmage». navduševalo slovensko delovno ljudstvo v borbo za njegove pravice in v obrambo njegovega narodnega in gospodarskega obstoja. Kazalo mu je njegove zaklete sovražnike, anglo - ameriške imperialiste, ki so prišli u naše kraje, ki smo jih že sami osvobodili nacifašizma, kot «osvoboditelji.» in na ustih nosili gesla «štirih svobod», v resnici so nas pa oropali vsega, kar smo si priborili v dolgi borbi proti fašizmu in nemškim okupatorjem. Razkrinkali smo fašistično bistvo titovstva, njegovo hlapčevstvo ameriškemu imperializmu, kateremu na ljubo so prodali ne samo koroške in tržaške Slovence tujim potujčevalcem, marveč so spremenili tudi Jugoslavijo v odskočno desko za napad proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam in s tem proti slovanskim narodom, ki so si izbrali pot miru in napredka. Prikazali smo vse nepopisno trpljenje jugoslovanskih narodov, ki jih je Titovo izdajstvo vkovalo v še strašnejše suženjstvo in trpljenje, kot. ga je doživljalo v letih grozote nacistične okupacije. Razgalili smo pred slovenskim ljudstvom njihove podle manevre za razkosanje Tržaškega o-zemlja, po katerem naj bi okrog 80.000 Slovencev ponovno prišlo pod Italijo. Pred slovensko javnostjo smo razkrinkali vso njihovo sleparsko licemernost, s katero so se u lažni «narodni» vnemi navidez potegovali za slovenske narodne pravice, da bi prikrili svoje izdajalske manevre proti tržaškim Slovencem. Naš list je bil vedno glasnik bratstva in mirnega sožitja med soživečimi narodnostimi. Zato se je dosledno boril tako proti italijanskemu kot proti slovenskemu šovinizmu ter proti vsem. ki so ščuvali k narodnostni mržnji; kajti zavedamo se, da je to le eno izmed sredstev, katerih se poslužuje vojno hujskaški imperiali zem, da bi razcepil delovno ljudstvo, ga zasužnjil in uporabil v svoje zločinske vojne namene. Svoji dosedanji borbi in idealom hoče «Delo» ostati zvesto tudi vnaprej. Samo še odločneje hoče izpoljnjevati svojo dolžnost do svoje ideje, do svojega ljudstva, do človeštva sploh. Zato pa tudi upravičeno pričakujemo od slovenskega ljudstva, vsebino, da bo postalo «Delo» glasilo vseh slovenskih delovnih ljudi in tolmač vseh njihovih teženj. Ob četrti obletnici obstoja je naš borbeni list obdan od simpatij vsega tržaškega delovnega ljudstva, zlasti od slovenskih de. mokratlčnih množic. Uživa pa tudi izven meja našega malega Ozemlja velik ugled, ki si ga je pridobil s svojo dosledno borbo za mir, demokracijo in bratstvo med narodi. O tem nam pričajo tudi številni pozdravi, ki smo jih prejeli od vseh krajev Pozdravi s S. T. 0. in iz tujine Ob priliki četrte obletnice ponovnega izida «Dela» pošiljamo tople pozdrave vrlemu glasilu .slovenskih komunistov, ki je vstal proti fašističnemu srdu in titovski podlosti, da bi branil demokratične in socialistične ideale slovenskih delovnih ljudi. Želimo vam nadaljnjih uspehov ter vam zagotavljamo vso solidarnost italijanskih komunistov in delavcev. PALMIRO TOGLIATTI * * * Dragi tovariši! Ob priliki 4. obletnice izhajanja «Dela», borbenega glasila KP STO. vam pošiljamo iskrene tovariške pozdrave. Vaš list je resnično glasilo teženj delovnega ljudstva, ki se b ri proti ameriško - angleškim imperialistom in njihovim podlim agenturam titovcev in de-gasperije’ ev, proti pretvoritvi STO v vojno bazo netilcev vojne, za mir za dosledno izvedbo določb mirovne pogodbe. Želimo vam mnogo uspehov v nadaljnjem delu za blaginjo prebivalstva STO in za zmago stvari miru, demokracije in socializma. Redakcija «Nova Borba» * * * Celica KP STO ter vsi bralci iz Saleža čestitajo «Delu» ob 4. obletnici ponovnega izida. «Delo» je v teh 4 letih pokazalo življenjsko sposobnost in veliko delo v korist demokratičnega gibanja. Zavzelo se je za pravice Slovencev na tem Ozemlju... Razkrinkalo je ti-tofašiste, izdajalce slovanskih narodov. Za vse to borbeno delovanje se zavedni Saležani zahvaljujejo «Delu» ter mu že-lijoi tudi vnaprej obilo uspe-rov. Nagraditev najboljših raznašalcev da nam bo tudi v bodoče po magalo v tej težki in odgovorni nalogi. Vsak demokratični Slovenec se mora zavedati z nami vred svoje dolžnosti do svojega ljudstva, do njegove borbe in s tem tudi do glasila, ki je tolmač te borbe in ljudskih teženj. Naj ne bo zavednega in naprednega Slovenca, ki ne bi kupoval v bodoče našega lista, ki ga ne bi podpiral in širil med tržaškimi Slovenci. Posebno važno poje, da vanj čim vet dopisujemo iz vasi, mestnih predelov, tovarn. Le na ta način bomo še nadalje mogli izboljšati njegovo «TEHNIČNE OVIRE« «Zaradi nepredvidenih tehničnih ovir smo bili prisiljeni izdati današnjo številko samo na dveh straneh». S tem oglasom na prvi strani se je skušal izmazati «Primorski» od srede pred svojimi redkimi bralci, ker ni izšel v svoji običajni obliki. Svetopisemski rek «Kdor verjame, bo zveličan» velja seveda tudi za vse pravoverne titovce. Toda med tolikšno «množico» pa se najdejo tudi neverni Tomaži, ki jim ni hotelo v glavo, kako naj bodo «tehnične» ovire krive temu: saj imajo ne eno, marveč celo dve tiskarni in še dobro o-premljeni, ki sta plod žuljev tržaškega delovnega ljudstva, kateremu sta bili protipravno odvzeti. Električna struja tudi ni manjkala ta dan. Kakšne so torej še druge «tehnične» ovire. No, neverni Tomaži so jo kmalu po-gruntali, potem ko so se sestali s svojimi pajdaši na časopisu. Od njih so izvedeli, da je bil v torek v uredništvu in v tisšarni mali «sodni dan» zaradi tega. ker so številni dosedanji priskledniki zvedeli, da je konec «indije-ko-romandije» ob polni titovski skledi, katero polnijo jugoslovanski narodi s svojimi žulji. Tedaj je naravno, nastal jok in stok, pa tudi zmerjanja in očitkov ni manjkalo. Verodostojne priče, (v kolikor je pri titofašistih sploh mogoče govoriti o verodostojnosti) so povedale, da je bila ta dan v titovskih ustanovah v Trstu ponovitev v malem zagrebškega kongresa (baje so se obravnavali tudi podobni «argumenti»), Bil pa je še toliko popolnejši, da so celo padale klofute in da je eden od njih celo omedlel zaradi tehničnega «knock-out». Tako bomo vsaj vedeli v bodoče, kaj so to «tehnične» ovire. STA SE BABI SNILO... Osnovna karakteristika politike titovskih imperialističnih priganjačev je v tem, da se ne ravna po stvarnih dejstvih in resničnem položaju, marveč po pobožnih željah njih samih in njihovih gospodarjev. V tem pravcu je, naravno, usmerjena tudi njihova kratkovidna propaganda. Tako objavlja nedeljski «Piccolo» v slovenskem jeziku članek iz Djilasove zakladnice (zaradi neizčrpnosti katere je izgubilo v teh dneh zopet pet urednikov svoj udobni stolček), s katerim se trudijo, da bi dokazali nič več in nič manj kot to, da je Sovjetska zveza v svetu vedno bolj osamljena. Res lepe sanje (kot naročene za "medene tedne) polizanega fašističnega firerja in njegovega novega gospodarja Ikea. Po vsej verjetnosti je Tito ob svoji Jovanki nekoliko pozabil na grozotno samoto, ki ga obdaja ne samo v svetovnem merilu, temveč tudi v njegovi deželi sami, kjer ga je njegovo iz dajstvo popolnoma izoliralo od ljudstva in so mu pajdaši v izdajstvu in udbovski osebni stražarji že mnogo let edina družba. KDO SLEPARI? Mnogo prahu so vzbudile ta teden vesti, po katerih naj bi anglo-ameriške čete to pomlad zapustile Tržaško ozemlje. Vest, ki je bila pobrana v Beogradu in objavljena v Ameriki, so takoj vsi prizadeti «odločno zanikali». Zanikali so jo vladni krogi v Ameriki, Angliji, Italiji in celo v Jugoslaviji, od koder poteka njen rojstni list. Najlepše pri vsem tem pa je ta, da sedaj drug na drugega vale krivdo za njeno spočetje. S to sleparsko igro sku- šajo štirje zvesti pajdaši v igri za usodo našega ljudstva odvrniti od sebe odgovornost za nadaljnje nakane, obenem pa poskusiti odmev ljudskega mnenja. Toda, tu pri nas ne boste našli bedakov, ki bi vam nasedli. Danes pač že vsak Tržačan ve. da prav ti štirje pajdaši dogovorno delajo na razkosanju našega O-zemlja in na njegovi pretvoritvi u trajno vojno bazo; zato pa bodo vedeli tudi to. da je bila ta vest skuhana v tem skupnem loncu in v istem namenu razkosanja. NA PARKETIH MU DRSI Novopostavljenemu sofirerčku Laurentiju, ki se je hotel nekoliko «izprsiti», kajpak, z inter-vjuvom, kot se takim «važnim» osebam spodobi. Toda, joj, že pri prvem koraku na parketu mu je spodrsnilo! Ko govori o stavki proti volitvam v coni B, ugotavlja, da «so jo proglasili iredentistični in kominformistični krogi». Kmalu nato pa izjavlja, «da Giornale di Trieste skoraj da ni pisal» o tej stavki. Torej potem pa iredentisti in kominformisti le niso taki prijatelji, kot bi radi prikazali titovski agitatorji in tudi Laurenti sam? Nasprotno je on črno na belem dokazal, da se demokristjani niso navduševali za to stavko. In to je tudi vsem poštenim Tržačanom razumljivo: če dva med seboj barantata, si ne bosta delala preglavic. Vrana vrani oči ne izkljuje. Enaka voščila pošilja tudi sekcija KP STO iz Zgonika. * * * Ob priliki 4. obletnice izhajanja vašega lista vam pošiljamo plamteče borbene pozdrave in želimo nadaljnjih uspehov v borb: za mir, za narodnostne in demokratične pravice tržaškega prebivalstva proti podlemu rovarjenju titovskih in degasperijevskih plačancev. Redakcija «Za ljudsko zmago» * * * Pozdrave in voščila borbenemu glasilu slovenskih komunistov Svobodnega tržaškega ozemlja, ki stoji na predstraži v borbi za svobodo in socializem jn ki skupno z «Il Lavoratore» izraža neukročeni odpor in proletarski internacionalnem tržaškega delavstva. G'ancarlo Pajetta * * * Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v imenu vseh svojih včlanjenih društev navdušeno pozdravlja «Delo» ob njegov; 4. obletnici... čestita nad velikimi uspehi, ki jih je «Delo» doseglo v prizadevanju za napredno slovensko kulturo in nacionalne pravice našega ljudstva... V znamenju miru, bratstva med narodi ter svobodnega socialnega jn nacionalnega razvoja našega ljudstva na STO vam kličemo: Naprej k novim uspehom! Ob 4. obletnici borbenega slovenskega gla-sila «Dela» vam vodstvo Zveze demokratičnih žena pošilja tople pozdrave in vam želi, da bi «Delo» vedno višje dvigalo zastavo svobode, v obrambo narodnih pravic slovenskega ljudstva, za mir. Želeč vam b lo uspehov vam obljubljamo, da bo Z DZ povečala svojo pom-oč pri širjenju «Dela» med ženami. SESTANEK SLOVENSKIH AKTIVISTOV KOMUNISTIČNE PARTIJE STO TITOVCI UNIČUJEJO LJUDSKE ŠPORTNE ORGANIZACIJE ODPRAVIMO NAPAKE V SVOJEN DELU in zaostrimo borbo proli litofašizmu ! Referat tov. Marine in številne intervencije so pokazale pomanjkljivosti v naši borbi za narodne, politične, gospodarske in druge zahteve slovenskega ljudstva. Nadaljevanje konference bo v nedeljo, 11. t.m. cb 9. url Da bi razširil in zboljša! in demokratičnih organizacij delovanje Partije in demokratičnih organizacij med Slovenci, da bi odpravil pomanjkljivosti in napake, zlasti pa da bi pravilno usmeril nadaljnjo borbo proti titofašizmu in drugim sovražnikom slovenskega življa, je Izvršni komite KP STO sklical za 6. januarja sestanek slovenskih aktivistov, članov Partije, ki naj bi po referatih in temeljiti diskusiji pokazal smernice za naše bodoče borbe in delo. Sestanek, kateremu je prisostvovalo okrog 70 slovenskih aktivistov iz vseh krajev cone A, je otvoril tov. 'Angel -Blaži-na, ki je opravičil odsotnost tovariša Vidalija, ki je bil nujno zadržan. Potem ko je v kratkih besedah obrazložil veliko važnost sestanka in pozval navzoče, naj s svojimi intervencijami pomagajo izboljšati delo na slovenskem področju, je podal besedo tov. Bernetič Mariji. Tov. Marina je uvodoma prikazala, kako se zaostritev mednarodnih dogodkov odraža še prav posebno na našem Ozem lju, kjer razredni sovražniki skušajo razbiti enotnost delavskega razreda, njegove Partije Posebno še preti Partiji vodijo vse protiljudske stranke od demokristjanov do misinov in titofašistov najostrejšo borbo, v kateri se poslužujejo zlasti nacionalnega vprašanja, ki je tu zlasti občutljivo. Naši nasprotniki izrabljajo zdrava narodna čustva in podpihujejo narodnostno mržnjo, da bi raz cepili delavski razred. Spričo tega dejstva je borba na slo venskem torišču težja in mi smo odgovorni za njen izid. Med Slovenci najaktivneje ščuva titofašizem in skuša razbiti enotnost ljudstva. V tej borbi moramo ugotoviti, da nismo bili v celoti kos svojim nalogam posebno zaradi tega, ker nismo dovolj konkretno pobijali titofašizma ki doseže še danes kak uspeh zaradi naših napak. Predvsem nismo še znali prikazati vsem Slovencem fašistično bistvo ti-tovstva in njegovo izdajstvo nad jugoslovanskimi! narodi. Dalje nismo še dovolj utrdili razredne zavesti in dopustili smo pupuščanje titovcem. Zato se pojavljajo številne napake, kot so sektaštvo oportunizem, nacionalistični odkloni, popu- ščanje v delu in drugi nezdravi pojavi. Za Slovence na STO so ti-tovci veliki sovražniki kot hlapci ameriškega imperializma. Mi jih nismo še dovolj razkrinkali, nismo pravočasno reagirali na dogodke, kot so bile priprave za enoten nastop na volitvah slovenskih nacionalistov pod vodstvom ti-tovcev. Posledica tega je bila da je padla borbenost ljudstva. Tudi indipendentizma ki je sredstvo titovcev. nismo znali dovolj razkrinkati kot naj ne- bo treba brij širiti to naše glasilo. Demokratični Slovenci moramo dvigniti zastavo obrambe delavskih in narodnih pravic 4n utrjevati bratstvo med narodi. V svoji borbi bomo imeli v italijanskem delovnem ljudstvu svojo največjo oporo. V številnih intervencijah so nato navzoči aktivisti iznesli mnogo pomanjkljivosti in napak našega delovanja med Slovenci. Tako je delegat za dolinsko občino prikazal napačno mišljenje nekaterih, češ varnejši pojav za Slovence in da ni več potrebna borba proti članov ob čas.u resolucije IU je zrasla celica tako. da šteje več članov, kot pa imajo titofašisti svojih plačanih pristašev. Prcsv. društvo šteje nad sto članov, ter ima dva pevska zbora, starejši s 35 in mladinski z 32 pevci, agilno dramsko družino, čeprav so po titovski provokaciji izgubili prosvetni dom. Grajal pa je preveliko popustljivost nekaterih do tito-fašistov, proti katerim je treba zaostriti borbo. Čeprav se stalno borimo proti napakam in pomanjkljivostim našega dela in poedinih tovarišev, naša organizacij gotovo ni popolna iri tudi v naših vrstah so lahko elementi z nezdravimi nagnjenji. Tovariši, ki pristopijo z navdušenjem v našo Partijo in mislijo, da bodo našli popolnost, ostanejo večkrat razočarani nad napakami, pomanjkljivostmi in nepravilnimi nagnjenji, ki se opažajo pri kakšni osebi. To dejstvo nam nalaga, da posvetimo novim tovarišem še posebno skrb ter da jim obrazložimo kakšni so razlogi te pomanjkljivosti Partije. Kakšni so ti razlogi? Predvsem moramo razumeti in obenem poučiti tudi druge, da naša Partija ni padla z neba, marveč se je ustvarila in razvila v sedanji družbi. Ne glede na dejstvo, da se komunisti smatrajo lahko le relativno boljši od drugih ljudi te družbe, je treba obenem upoštevati, da izhajajo iz raznih socialnih plasti in še vedno živijo v tej družbi, ki je pod vplivom metod in sistemov izkoriščanja, egoizma in birokracije. Ne izgleda, da bi bil večji'del članov naše Partije pod vplivom teh značilnosti stare družbe, ker so se temeljito emancipiteli. Gotovo pa je, da ima del članov Partije v sebi te značilnosti, ki se odražajo tudi pri njihovem delovanju. Ali je morda nekaj izrednega, da so madeži blata na osebi, ki se stalno vleče iz blata in se zopet vanj pogreza? To je povsem naravno. Kako naj bi se v umazani družbi, kot je kapitalistična, ustvarila Partija brez najmanpše pomanikljivosti? Da pa lahko naša Partija izpolni vse svoje naloge, se mora boriti tudi v svoji notranjosti proti vsakovrstnim napakam, ki predstavljajo vpliv okolja, v katerem deluje. To je podlaga notranjih protislovij in notranje borbe partije. Vir teh protislovij najdemo v dveh faktorjih: vplivu buržoazije in njene ideologije med proletariatom in v njegovi Partiji; raznorodnosti delovnega ljudstva, ki je razdeljeno na razne plasti in sektorje ter je različnega izvora in socialnega razvoja. njihov narodni obstoj. Dogodilo se je ponekod, da so naši tovariši nasedli titovskim manevrom pod geslom «enotnosti». Toda s titofašisti kakor tudi z misinj ne moré in ne bo nikdar enotnosti, ker so najhujši sovražniki delavskega razreda in v službi ameriškega imperializma. Naša častna naloga je. da se tako odločno borimo proti titovskim fašistom kot leta 1948. To je potrebno zlasti spričo dejstva, ker hočejo titovci okrep'ti svoje delovanje med delavskim razredom in po slovenskih vaseh. Dosedanje napake naj nam dobo dobra šola. Povečati moramo revolucionarno budnost, okrepiti partijsko disciplino, dosledno izvajati kritiko in samokritiko, odkrivati in odpravljati škodljive odklone, kot sektaštvo in druge ter pravilno in pravočasno poročati o vseh važnih dogodkih. Zaostriti je treba borbo proti sovražniku in izboljšati naše delo. V ta namen bo povečano število podeželskih sekcij, s čemer se bo zmanjšalo njihovo področje, Treba je vzgajati nove kadre na bazi tako ideološko kot tudi v slovenskem jeziku. Množične organizacije bodo morale posvečati kar največjo pažnjo nacionalnemu vprašanju. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza mora skupno z včlanjenimi društvi postati organizacija, Iki bo združila večino slovenskega ljudstva, vodila kulturno delovanje in borbo za narodne pravce. Stiki z našimi svetovalci morajo postati tesnejši, da bomo bolje reševali gospodarska in druga vprašanja našega ljudstva. Važna naša dolžnost je tudi, da okrepimo akcijo za prijateljstvo do Sovjetske zveze in slovanskih narodov ter utrdimo stike. Veliko pažnjo- moramo posvetiti razširjanju «Dela», za kar obstajajo še velike možnosti. Izboljšati moramo njegovo vsebino s pridobitvijo čim več vaških dopisnikov. Žene mladina in otroci bodo zopet dobili svojo prilogo, toda zato titovstvu, in zaradi tega prihaja celo do tendenc za sodelovanje s titofašisti. V celicah je treba izboljšati diskusijo, posebno pažnjo je treba posvetiti gospodarskim vprašanjem in dajati več pobud glede narodnega problema. Tov. Viola iz Barbare je rekel, da se bodo titovci širili, če mi ne bomo budni in delavni. Priporočil je, da se večkrat skličejo sestanki slovenskih aktivistov. Tov. Lucijan Malalan iz Lo-njerja je prikazal, kako je tamkajšnjim komunistom uspe’o z dosledno borbo in delom ojačiti naše postojanke. Od treh Tov. Franc Gombač je podčrtal, kako so bili titovci leta 1948. popolnoma izolirani, a jim je zaradi našega popuščanja uspelo okrepiti svoje položaje ter si pridobiti med slovenskimi nacionalisti celo trenutne zaveznike. Poudaril je tudi, da mi ne .znamo dobro izkoristiti mnogih prilik za našo afirmacijo. Sledile so še druge intervencije, ki jih bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnjič. Ob eni uri je tov. Blažina prekinil zborovanje ter pozval vse navzoče, naj se u-deleže nadaljevanje tega sestanka, ki bo v nedeljo ob 9. uri na sedežu Partije. Jugoslovanski športniki nočejo ^amerikanizacije' Kakor povsod, tako se tudi na področju športa titovski fašisti trudijo, da bi točneje oponašali svoje ameriške vzornike. Titovcem je potreben šport s peščico športnikov, šport, kateri bi raz-draževal množice, ubijal v njih občutek človečnosti in «dokazoval» pravico močnejšega in brez-obzirnejšega; skratka šport, ki bi jim vzbujal željo po ubijanju, ki bi uspaval budnost množic in pripravljal topovsko hrano za napadalne načrte poblaznelih imperialistov. Taka je torej celotna titovska športna politika. Na eni strani ustvarjajo «Športne» organizacije tipa «Partizan» z namenom, da bi s pomočjo njih fašistizirali mladino, na drugi strani pa uničujejo na najrazličnejše načine s pomočjo finančnega pritiska raznih «reorganizacij» društva, ki so se doslej vsaj nekoliko ba-vila s športom. Tako n. pr. od ljubljanskega športnega društva «Enotnost», ki je bilo nekoč eno izmed najmočnejših športnih klubov Slovenije, deluje danes samo odsek za košarko in pa -strelska družina. Vsi ostali odseki so prenehali z delovanjem zaradi finančnih težav, pomanjkanja rekvizitov itd. Titovski fašisti so ukinili fizkulturno zvezo Jugoslavije, ker jim je bila na poti pri amerikanizaciji športa. Priljubljena oblika titovskih fašistov za razbijanje športnih društev so takoimenovane «fuzije». Z nasilnim spajanjem dveh ali več klubov poskušajo titovci na eni strani v celoti podrediti vsako športno udejstvovanje udbovski kontroli, na drugi strani pa uveljaviti kot edino gibalno silo fa-sistiziranega športa razbojniško kapitalistično načelo «rentabilnosti». Vse to ima za posledico, da je športno življenje v Jugoslaviji tudi na zunaj izgubilo vse športne oblike in se spremenilo v nepretr. gano verigo gonje po čim mast-nejših profitih, podkupovanja, prevar in pretepov. Športna igrišča v Jugoslaviji so mnogokrat bolj podobna bojnemu polju kot pa športnim igriščem. Krvavi pretepi so vsakdanji pojav. Ta «ren-tabilizirani» in amer ikanizir ani šport je zahteval celo smrtne žrtve. To.ko je bil ubit na nogometni tekmi sodnik iz Sabca Mi-lislav Kovačevič. Toda amerikanizacija športa v Jugoslaviji še zdaleka ne gre tako gladko, kot bi to želeli titovci. Velika večina jugoslovanskih šporinikov noče postati predmet kupčije in kapitalističnega meše-tarjeja. Vedno večje število športnikov zapušča potapljajočo se titovsko barko. Vedno več športnikov.' ki jih titovci iz raznih razlogov pošiljajo na tekmovanja v tujino se noče vrniti v domovino. Tako se je med drugim z go- ČLANEK TOV. ČERVENKOVA, GENERALNEGA SEKRETARJA KP BOLGARIJE Krvniki ljudske revolucije in socializma v Jugoslaviji Titovska klika ima na vesti ogromne gospodarke izgube, ki jih je utrpelo jugoslovansko ljudstvo — Samo omejenci lahko verjamejo izjavam, ki jih je dal Tito na zagrebškem cirkusu in po katerih naj bi se njegova drhal borila proti "vzhodu" in proti “zapadu“ 2. Vojna industrija porizvaja sedaj približno osem krat več kot 1947. leta, istočasno' pa proizvodnja predmetov' široke potrošnje katastrofalno pada. Proizvodnja tekstilne industrije se je 'letos zmanjšala za polovico'. Titovci ne morejo zakriti dejstva, da so bile v korist in na zahtevo njihovih gospodarjev izvožene in se izvažajo ogromne količine surovin in poljedelskih proizvodov. V velikem; obsegu se izvažajo v kapitalistične dežele baker, svinec, boksit in druge redke kovine ter les, koruza in drugi pridelki. Jugoslovansko delovno ljudstvo pa životari in ječi pod težkim; davčnim bremenom. Samo v letošnjem letu je potrebno dio,biti od prebivalstva na podlagi državnega pro- računa nad .50 milijard dinarjev. Titovci so obnovili osovraženi monopol na predmete široke potrošnje, kot tobak, sol, petrolej. Titovska klika ne more skriti dejstva, da živi jugoslovanski delavski razred najbolj bedno življenje, da je delo v tovarnah in podjetjih prava robota in da narašča brezposelnost. Kot rezultat brezkončnih Kardeljevih 'reorganizacij» je bilo vrženih na cesto deset tisoče uslužbencev, ostali pa živijo v stalnem; strahu, kaj jim lahko prinese jutrišnji dan, ker vsako uro lahko dobijo sporočilo o odpustu. Titovci imajo na vesti o-gromne izgube, ki jih je utrpelo ljudsko gospodarstvo Jugoslavije zaradi njihove izdaje in odpovedi izdatne in nesebične pomoči 'Sovjetske zveze. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA« GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO Sl EV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Titovci pozdravljajo “zbližanje,, z De Gasparijem GORICA — V ponedeljek 5. jan. je bilo prvo zasedanje novoizvoljenega občinskega sveta v Gorici. Odsotnih je bilo le par svetovalcev večine. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, udomačene pripravljene šovinistične publike, ki je imela nalogo formalno pozdraviti izvolitev novega župana in občinskega odbora. Nato; je povzel besedo komunistični svetovalec Rudolf Batti, ki je prikazal protidemokratični zakon, na osnovi katerega so se vršile volitve 14. dec. 1952. Tak način volitev, kakor smo že obsojali v našem časopisu, je demokri-stjanski skupini, ki je imela 9327 glasov, dal možnost de* 26 svetovalcev, dočim so vse osta-le liste ki so štele 13.132 glasov dosegle samo 14 svetovalcev. (To se pravi, da je to isti sistem, katerega skuša d- c. v nacionalnem merilu vsiliti v prihodnjih političnih Volitvah). Na isti seji — in to je vredno podčrtati — je Battijevo obsojanje uveljavila izjava, ki jo je dal demokristjanSiki pokrajinski tajnik, svetovalec inž. Graziato, ko je skušal prepričati odv. Devetaga, socialde-m-kratičnega svetovalca naj bi sprejel mesto v občinskem odboru, kljub nasprotovanju njegove skupine. Olkrito je izjavil, da se v Gorici «pripadniki vladne stranke» niso povezali zato, da bi si prisvojili pet sedežev več kot bi jih dosegli z normalno proporcionalo. Drugi dogodek velike važnosti je. da je bivši podžupan odv. Cesare Devetag, ko je podajal izjavo o glasovanju, je rekel, da je njegova stran-sodelovanje v občinskem odboru, po točnih navodilih njegove stranke, ki je danes, kot je sam izjavil, «v fazi velikega razburjenj"» (nase mš'jenje je radi ljubimkanja z demokristjani za uveljavitev sleparskega volilnega zakona). Nadalje je rekel, da je njegova stroka v- volilni kampanji 14. dec. lanskega leta šla skoro v vseh občinah ramo ob rami z demokristjani za zmago «demokratičnih» s M. To je ponovni dokaz sporazuma socialdemokratov in demokristjanov na škodo poštenih delovnih ljudi, ki še sledijo socialni demokraciji. Pravi vriše je nastal, ko so govorili predstavniki SDZ in titovske fronte. Posebno titovska predstavnika sta prikazala pičlo politično sposobnost, kljub temu, da sta «protestirala» proti šovinističnemu izbruhu in čeprav sta govorila o manjšinskih pravicah ter se sklicevala na besede De Gasparija, ki jih je 4. nov. lanskega leta izjavil V Gorici. Dejstvo je, da sta pozabila omeniti (to kar je stvarno potrebno, kakor mi poudarjamo) da se uzakonijo slovenske šole. In jasno je, da pred demagogijo občinskega odbornika Di Gianantortija, ni mogoče odgovarjati s poudarjanjem enake demagogije. Titovski -svetovalec Paulin se je držal linije Titove politike v pogledu De Gasparija in obratno. Govoril je. da je treba pozdravljati zbližanja med Italijo (seveda De Gasparijevo!) in Jugoslavijo ter tako pripraviti mostišče zbližanja v tej pokrajini, kakor se je to dogodilo* na Koroškem med Avstrijo in Jugoslavijo. Navdušeno je pozdravljal «pobratenje» med italijanskimi in jugoslovanskimi graničarji, ki je bilo o priliki novega leta pri «Rdeči hiši». Največ smeha je povzročila Paulinova izjava v polemiki z Di Giananto-nijem, ko je rekel, da je v Jugoslaviji prepovedano tako Jugoslovanom kakor tudi ita- lijanski manjšini slabo govoriti o Titu (seveda mislil je na enakopravnost, ki bi vladala v Jugoslaviji). Za župana je bil ponovno izvoljen dr. Bernardi®,. v občinski odbor pa so bili imenovani, za podžupana dr. Poterzio, prof. Di Gianantonio, odv. Stecchina (republikanec in e-dini z demokristjani «povezan»), dr. Rocco, dr. Terenzio, geom. Bolteri pa za občinske odbornike. Za namestnika sta bila imenovana in prof. Bettiol. dr. Grusovin Iz poteka prve občinske seje je razvidno, da samo komunistična partija ,s svojo dosledno demokratično ljudsko politiko lahko' ščiti interese Slovencev v Italiji. To so pokazali tudi njeni parlamentarci, ki zahtevajo v smislu republiške ustave med drugim tudi popolno priznanje slovenske šole. Zakaj se titovci odkrito ne izrečejo proti sleparskemu volilnemu zakonu De Gaspijeve vlade in zakaj ne pozovejo svoje pristaše naj se borijo proti tej slepariji? Ta zakon je korak na poti diktature, korak na poti za pripravljanje proti sovjetskega napada, ki si ga Amerikanci želijo. S seje pokrajinskega sveta v Gorici Na seji Pokrajinskega sveta dne 28. dec. lanskega leta je Franc Toroš, svetovalec demokratične manjšine, opozoril da se je v nekaterih krajih po. krajine pojavila slinavka. S tem je podčrtal med diskusijo proračuna, da bi morala naj višja pokrajinska uprava poskrbeti, da se s primernimi sredstvi ta nadloga prepreči. Svetovalec Toroš je predlagal, da bi pristojna lokalna oblast takoj posredovala za potrebna profil akt ièna sredstva in naj bi vlada čim prej zagotovila dobavo zadostnega cepiva, da bi se bolezen takoj preprečila. TITOVCI SO ZAKLETI SOVRAŽNIKI SLOVENSKE ŠOLE NA GORIŠKEM Titovski fašisti so se ponovno obregnili ob nas zato, ker se zavzemamo za čim prejšnjo uzakonitev slovenskih šol na Goriškem. Obregnili so se tem bolj zato, ker smo jim odkrito povedali, da ne le, da niso doslej popolnoma nič naredili za to, da bi podprli akcije za uzakonitev šol in torej za rešitev perečega vprašanja, temveč da celo rovarijo proti tem akcijam in. da so zato resnični sovražniki slovenskega šolstva. Da bi svoj izbruh čim bolje zabelili, so privlekli na svetlo celo malho klevet in laži. Vendar pa je značilno, da na mar sikatero našo trditev niso in nočejo odgovoriti. S tem še enkrat potrjujejo to, kar smo mj napisali. Vsem šolnikom je znana žalostna vloga, ki so jo igrali nekateri titovski «nadzorniki» na Goriškem. Ti so zavirali vsakršno normalizacijo razmer in vsakršno pobudo za legalizi-ranje slovenske šole na Goriškem. Ko pa je napočila ura, ko je bila nujno potrebna odločna akcija za obrambe slo- venske šole pa so jo ti gospodje «nadzorniki» pobrisali in pustili slovensko šolo na milost in nemilost. Pa pustimo to vprašanje in preidimo k drugemu. Titovci so rekli, da se bodo njihovi svetovalci v občinskem svetu v Gorici potegnili za uzakonitev slovenske šole. Da je bilo to le vabljivo geslo za naivne slovenske volivce, je že vsem dobro znano. Kako si je neki mogoče zamišljati, da bo občinski svet, ki je sestavljen iz demokristjanske večine iz fašistov in šovinistov vseh vrst. ki so najhujši sovražniki slovenskih šol, «uzakonil» slovenske šole. To niti ne spada v njegovo kompetenco. ( Altroché non luogo a procedere! Op. ured.). Na koga so torej računali titovci, da se bodo naslonili v svoji borbi? Na zdrave demokratične sile prav gotovo ne. ker so njih zakleti sovražniki. Mar na demokristjane ali na misine? Mar sanjajo, da so tako močni, da bi to dosegli kar sami s svojmi močmi? Zadeva je resna in z njo se ne more in se ne sme nihče igračkati. Vprašanje uzakonitve slovenske šole spada v kompetenco drugih ljudi in drugih forumov. Slovenska manjšina je dolžna akcijo teh ljudi vsestransko podpreti. Le tako moremo' prišakovati ugodno rešitev in zadovoljiv uspeh! Titofašisti prav gotovo ne bodo nikoli podprli te akcije. To vemo že vnaprej. Prav tako smo gotovi da bodo vedno le rovariti proti njej po znanem, njim svojstvenem, provokator-skem receptu. Sicer pa oni ne morejo nič storiti tudi zato, ker imajo vezane roke, ker jim tako narekujejo njihovi beograjski gospodarji, ker vsaka njihova podpora tej akciji bi pomenila borbo proti De Gaspe-riju, ki je njihov zaveznik pod okriljem ameriških imperialistov. Titofašisti ne morejo podpirati borbe za uzakonitev slovenske šole tudi zato, ker so pozabili na Slovence, ki žive v obrobnih predelih pokrajine, saj niso na ljubo demokristjanom niti predložili svojih list na zadnjih volitvah. Zagrebški zbor titovcev je izoblikoval protirevolucionarni prevrat, ki ga je izvršila njihova klika pred 3-4 leti in vso njihovo fašistično prakso tega obdobja, kar je bilo sicer že napovedano v pismih CiK ViKP/b v začetku 1948. leta. Titovska kasta je uskladila mehanizem svoje fašistične diktature s potrebami njene lakajske vloge ščitonosca imperializma in s potrebami razvoja kapitalizma, podreditve jugoslovanskega gospodarstva imperialistom in interesom napadalne vojne. V tem smislu je bila izvedena preobrazba titovske partije v «zvezo», ki je v bistvu zveza titovskih zarotnikov proti neodvisnosti Jugoslavije in socializmu. Izvedena je bila tudi preobrazba «ljudske fronte», ki je še bolj osovražena s strani jugoslovanskega delovnega ljudstva, ker je povezana s suženjskim; delom na raznih; vojnih objektih, pri sečnji lesa za izvoz v Anglijo, z graditvijo; raznih Kardeljevih takozv. «zadružnih domov» in razn h nedokončanih javnih zgradb, ki pričajo o titovskem gospodarskem šarla-tanstvu. V titovsko zvezo so navalili buržoazni nacionalistični elementi, ustaši in drugi sovražniki, komunizma, dočim je bilo tisoče in tisoče protititovsko usmerjenih ljudi že davno izključenih iz KPJ in vrženih v ječe in koncentracijska taborišča, kjer jih Rankovičevi rablji strahovito mučijo in fizično uničujejo. Istočasno pa buržoazne organizacije, kot hrvatska Mačekova stranka, srbska radikalna stranka, četniki, ustaši in razne masonske lože vedno bolj krepijo svoje položaje v deželi. Dejstva so v zadnjih treh letih neovrgljivo dokazala, da so titovci še bolj poglobili za-sužnjite-v Jugoslavije po imperialistih ter jo. spremenili v aktivnega soudeleženca pri neposrednih pripravah za novo vojno. Med sateliti ZDA ni vlade, ki bi z večjo vnemo in zagrizenostjo izvajala napadalno politiko ameriških imperialistov. Jugoslovanski narodi vse to prav dobro vidijo in zaradi tega se prepad med narodom in titovsko kliko vedno bolj širi. Titovska klika ne uživa v svoji protisovjetski in napadalni politiki podpore delavskega razreda, delovnih kmetov in poštenih intelektualcev Jugoslavije. Nikoli ne bodo mogli nahujskati širokih ljudskih množic proti 'SZ in deželam ljudske demokracije. Njihova nebrzdana protisovjetska histerija vedno bolj odpira oči poštenim ljudem, ki nočejo postati topovska hrana ameriškega imperializma. Nezadovoljstvo ljudstva nad titovsko; politiko vedno bolj narašča in titovci se držijo na oblasti samo še z bajoneti in oporo majhne plasti zakletih sovražnikov ljudstva, z neomejenim terorjem in podporo angl o - ameriških imperialistov. Titovci imajo pod orožjem preko milijon vojakov ter ponujajo, naj se jugoslovanska armada izkoristi za imperialistično agresijo. Dejanski položaj v armadi P'a ni niti zdaleka takšen, kot bi ga želeli in ga prikazujejo titovci. Dejstvo je, da se aretacije višjih In nižjih (oficirjev stalno nadaljujejo, stalno «deluje» tudi posebno tajno sodišče in v večini primerov obračunavajo titovci z nezadovoljnimi oficirji, ki se ne strinjajo s titovsko politiko, tudi brez vsakega sodišča. Večji del oficirjev ne podpira titovske politike. Zaman so tudi vsi smešni poskusi titovskih pritlikavcev, da bi razorožili mednarodno delavsko gibanje, mogočno; gibanje za mir in narodno osvobodilna gibanja v svetu, ki se dito s člani jugoslovanskega olimpijskega osmerca, s člani hrvaške boksarske raprezentance, s člani beograjskega vaterpolo kluba «Sevel», umetnima drsalcema Lajovcem in Palmetovo, teniškima igralcema Branovičem, Mitičem. itd. Delovne množice Jugoslavije vidijo, da je borba za resnični ljudski šport borba za zrušitev titovske klike. Zaradi tega je v vrstah borcev proti titovski fašistični kliki, v vrstah «Zveze jugoslovanskih patriotov» vsak dan več športnikov in ljubiteljev športa. PETAH BEDR03IJAN (Po listu «Za ljudsko zmago») Urbanistična ureditev Pekinga Dela za urbanistično ureditev Pekinga uspešno nadaljujejo. V zadnjih treh letih so v mestu uredili več umetnih nasadov. Vsadili so mnogo dreves ob cestah, ki bodo tako v nekaj letih postale prav lepi drevoredi. Drevesca gojijo v posebnih drevesnicah. V prihodnji pomladi bodo podvojili površino drevesnic. Letos so uredili predvsem glavne mestne ulice, prihodnje leto pa bodo uredili zaščitni gozdni pas na severni strani mesta; peleg tega pa bodo nasadili ob mestnih ulicah nad 50.000 dreves. "SS klub" v ZDÀ VEKO CERVENKOV gen. sekretar KP Bolgarije (Nadaljevanje na 4. strani) V New Orleansu v ZD'A obstaja organizacija imenovana «Klub SS», ki ima celo svoje lastno skladišče za orožje in strelivo. Klubu načeluje skupina oficirjev. Ti imajo na prsih pripet kljukasti križec. Članske izkaznice tega kluba so napisane v nemškem jeziku. Na njih je reproducirana Hitlerjeva slika. Med drugim je na njih napisano: «Jaz sem član nacistične stranke». Člani kluba morajo za to, da dobijo omenjeno izkaznico opraviti neke vrste sprejemni izpit ali natečaj. Med drugim morajo napasti vsaj enega črnca in ga s kamnom ali o-peko zadeti v glavo. Vneti branilci «ameriške demokracije», ki se tako odlikujejo p c svojih podvigih proti osebam, ki so osumljene «pro-tiamerlškega delovanja» se nikakor ne vznemirjajo zaradi obstoja kluba fašističnih banditov v ZDA. V resnici «branilci ameriške demokracije» smatrajo omenjeni klub kot pravo «ameriško ustanovo». ZA VSAKOGAR NEKA J.. SILVESTROV O V BELI HIŠI Sadovi naskončnega razgovora — Pazi, ker je Ike tu spodaj! — Ze vidim, že vidim... v: V severni atlantski blok so vključene nove dežele — Turška in Grčija. V tem- bloku dejansko sodelujeta tudi Zapa-dna Nemčija in Jugoslavija — vazala Združenih držav Amerike. (Iz govora Višinskega na plenarnem zasedanju OZN). Julka: — Kako je srečna moja nona! Darko: — Zakaj pa? Julka: — Zato, ker, ko jo bole zobje, sl jih sname. Darko: — Kako je to mogoče? Julka: — Njeni zobje so umetni. OS BEOGRAD - ATENE -ANKARA (Pod zastavo internacionalama) SpicUod 1 ■. I - x - ZGONIK 'Zadnji dan leta smo v Zgoniku pokopali tragično preminulega 52. letnega tov. Lojzeta Miliča. Pokojni je bil znan daleč naokrog kot izvrsten krojaški mojster. Izšel je iz revne družine, zato nič čuda, če je stremel in želel delovnemu ljudstvu boljše življenje. V času -osvobodilne vojne je dal svoj delež s tem. da je deloval kot aktivist. Ker je bil naprednega mišljenja in član množičnih organizacij ter član prosvetnega društva «Vol-nik», sta mu prosvetno društvo in sekcija KP STO v Zgoniku poklonila lep venec. Da je pokojnika ljudstvo cenilo in spoštovalo, je pričala velika udeležba na pogrebu. Mešani pevski zbor Salež-Žgonik-Mali Repen je zapel več žalostink na pokojnikovem domu, v cerkvi in na pokopališču. Dragi Lojže. lahka naj ti bo domača gruda! Težko prizadeti družini in vsem sorodnikom globoko sožalje! Prijatelj BlilŠČKI Komunisti iz Briščkov so na svojem zadnjem celičnem sestanku razpravljali med drugim tudi o vprašanjih v zvezi z nov-o šeststanovanj-sko hišo, ki bo kmalu dovršena. O tej hiši se je že mnogo. govorilo. Znano je, kako je prejšnji župan tov. Pirc že od prvega početka zahteval, naj bi zgradili devetsta-novanjsko hišo. Ce bi se bilo to uresničilo, bi bili zaenkrat v glavnem odpravili stanovanjsko krizo v tej vasi. S šestimi novimi stanovanji pa kriza ne bo odpravljena. V zadnjem času se širijo vesti, da prosijo za dodelitev stanovanj v tej hiši tudi interesenti iz drugih vasi. Merodajne oblasti pa m:rajo vzet! v poštev predvsem potrebe domače vasi in najprej ugoditi prošnjam domačih vaščanov. BAZOVICA DEI GAS,PERI: Glejte, novorojeno dete ima neko željo. Pokrijte ga hitro.,.! (Vie Nuove) V ponedeljek večer ob 20. je odpeljal s tržaške avtobusne postaje eden izmed najmanjših avtobusov podjetja «Autovie Carsiche». Ze na postaji je bilo preveč potnikov in niso dobili vsi razpoložljivega sedeža v njem. Zaradi tega je prišlo do prerekanja. Potniki so zahtevali še en avtobus. Toda zaman. Podjetje ga ni hotelo dati na razpolago. Menda ga v resnici ni niti imelo, saj je prav ta dan odposlalo' najboljše avtobuse v Jugoslavije, kamor so priredili titovci razne izlete. Novi potniki so čakali avtobus v ulici F. Severo. Zanje ni bilo. dovolj prostora, a sc se vendar nekako stlačili in avtobus je odpeljal naprej. Toda v višini ulice Cotogna so bili še drugi potniki ki pa na noben način niso mogli vstopiti. Tako se je avtobus ustavil in — čakal rešitve. Nihče izmed potnikov, ki s'o bili na avtobusu ni hotel izstopiti. Če bi bili nekateri to storili bi bil avtobus najprej peljal potnike do Bazovice, nato pa bi se bil. vrnil ponje in jih popeljaj do nadaljnjih vasi. Vsi sc se izgovarjali, da tega ne store, ker imajo prav v tem pogledu bridke izkušnje. Znano je, da so se podobni primeri že dogodili in da se avtobus ni povrnil ter da so morali zato prizadeti pešačiti na svoje domove bodisi v Bazovico, Padriče, Gropado ali Trebče. Sicer so pa potniki, ki -so že plačali voznino do svojih vasi, imeli vso pravico do redne vožnje, brez vsakršnih zamud in brez vsakršnega čakanja. Podjetje, ki vzdržuje promet bi se moralo tega zavedati in poskrbeti za to, da bi bilo pravočasno za vse preskrbljeno! Po dolgem prerekanju in čakanju se je sprevodnik vendar odločil, da telefonira po drug avtobus. Po skoraj enournem' čakanju je avtobus končno; le dospel. Vodil ga je sam upravnik podjetja. Tako so potniki dospeli na svoje» domove po več kot poldrugi! uri zamude. To je ponoven primer, kako skrbi to podjetje za svoje potnike, od katerih zahteva oderuško voznino. Potem ko so plačali 80 odnosno 100 lir voznine, so morali v .stoječem avtobusu ali pred njim presneto ozebsti. To se je zgodilo potem, ko so se vršili v raznih vaseh sestanki prizadetih potnikov, in potem, ko so sporne zadeve poromale na consko avtoprevrzniško nadzorno di-direkcijo. Zato prizadeti potniki tem potom še enkrat pozivajo o-sebno conskega inšpektorja inž. De Antonellisa, naj napravi red na tej progi; kajti drugače bodo prizadeti potniki poiskali pravico drugje. Skrajni čas je, da to pod' jetje preneha s takim ravnanjem s potniki! UNASKA BORBA LJUDSTVA Tunisu, Alžiru in Maroku Francoski kolonialisti so odvzeli arabskemu ljudstvu najboljšo zemljo V Maroku pride na podeželju po en zdravnik na 100.000 prebivalcev Narodi severne Afrike razijo vedno širšo in odlcčnej-borbo za svobodo in necd-Inost, borbo za mir. Ne bom-:'diranja, ne streljanja, ne tifi protizakonitih aretacij, ne Nošenja, ki so jih izvršile francoskih imperialističnih talcev po mestih, vaseh in celih pokrajinah, niso mo-zlomiti borbenega poleta Patriotične enotnosti naro-7 Tunisa, Maroka in Alžira. f teh treh deželah, posebno še v Tunisu in Maroku, ko-lialisti še vedno izmenoma orabljajo streljanja in oblju-Toda ti narodi se niso puli preplašiti po strelih, niti niso dali premamiti po ob-■bah. Vsakokrat so odgovo-* s tem, da so razširili svojo F'bo ter okrepili svojo enot-st. * * * plasniki francoskih imperia, pv teaj radi opevajo takole «dobrote» kolonizacije, Pa v resnici ni prinesla v žele severne Afrike druge-kot suženjstvo, bedo in ne-tčo. V". Alžiru, Tunisu in Maroku ‘da beda tako v mestih kot deželi. Nezadostna prehra-5nost prebivalstva je splošen lav in cesto se pojavi tudi tota. Epidemične bolezni ko-številne žrtve v teh krajih, er pride ;v kmečkih predelih 100.000 prebivalcev komaj en zdravnik. Na jbjcil jšp dokaz «civiliza- e» kolonialistov daje slede-dejstvo: v vsem Maroku je "haj 600 zdravnikov, zato pa ■O00 policajev. delavske mezde so pet- do llkrat nižje od najmanjših ■Zd v Franciji. Dočim stanu-1° kolonizatorji v udobnih modernih hišah, pa tisoče abskih družin biva v bednih čan, zgrajenih iz starih desk bencinskih sodov. Kmetov odvzemajo najboljšo zemljo v korist posestvom kolonizatorjev. V Tunisu ima 450.000 kmetov komaj en milijon hektarov arabske zemlje, dočim poseduje samo 4.000 kolonizatorjev 850.000 hektarov. Sto tisoči tlačenih in razdedinjenih delavcev in kmetov so prisiljeni zapustiti svojo domovino, če si hočejo ohraniti življenje, ter se podati v Francijo, kjer prejemajo za najnižja in najtežja dela gladovno mezdo in žive v najstrahotnejših stanovanjskih razmerah, V teh deželah stare arabske ■kulture je pouk narodnega jezika praktično prepovedan. Stiri petine prebivalstva je nepismenega in samo 7 do 8 odst. otrok šolske starost; sme obiskovati šolo. Kolonialisti teptajo demokratične svoboščine. Tunis in Maroko, ki sta formalno državi pod «varstvom» Francije, sta v resnici državi, spremenjeni v navadni koloniji. Prebivalci teh držav ne morejo izvoliti niti svojih občinskih svetov. Kar pa se tiče volitev v Alžiru, je treba ugotoviti, da so tamkajšnji voditelji ponaredili njih izide v takšni meri, da je neredkokdaj dobil vladni kandidat več glasov, kot je bilo vpisanih volivcev. Vodstvo gospodarskega in političnega življenja v Tunisu, Alžiru in 'Maroku je v rokah štirih velikih francoskih monopolov: Banka Pariške unije, skupina Rotschild, povezana na «Omnium Nord-africain», pred. vsem pa še Pariško-nizozemska banka. Ta poslednja, ki obvlada v celoti Maroko, nadzira sama nad 150 industrij, rudnikov, industrijske nasade, promet, državno banko. Uradni predstavniki francoske vlade, guvernerji in generalni rezidenti in celo sami oblastniki v Parizu so le orodje v rokah Rudarsko mesto v L. R. MADŽARSKI ^red osvoboditvijo je bil Ko-[1° le majhna vasica z bor-1111 bajtami v katerih so žive-todarj; nameščeni v bližnjem srnogcvniku. Danes pa se vša vasica naglo spreminja TOodernoi socialistično me-3' V oktobru je bilo izroče-družini rudarja 930. stano-Ije. Nova stanovanja ki ima-°d ene do tri sobe, ,so o-etoljena z vsemi miodernimi 'Riklinami, kot kopalnico in pralno kurjavo. JSHanizacIJA GRADBENIŠTVA Na MADŽARSKEM sestavljen je bil že načrt za jhanizacijo gradbene induce za 1953. leto. Madžarsko sdbeništvo bo dobilo v tem ,u 40 odst. več strojev kot a 1952. V obrat bodo dali , . drugim 320 žerjavo, 300 •ujev za mešanje cementa, u° naprav za iztovarjanje utavarjanje gradbenega ‘eriala, 80 kompresorjev, strojev za izkope 50 lokorno-(Decauville) za prevoze gradiliščih. Razvoj televizije v ZSSR Te,evizija beleži v Sovjet-zvezi velik razvoj. Tele-^ ‘Jsite postaje v Moskvi in ■_lngradu so znatno poveča-vstevilo svojih oddaj. V Ki-J le začela delovati pred .im nova televizijska po-V prejšnjem letu se je "Vllo televizijskih sprejemni-'v Povečalo za 60 odst. So- vjetski znanstveniki so znatno izboljšali televizijo z izumom novih sprejemnikov posebne občutljivosti, ki oddajajo z veliko jasnostjo tudi prizore povzete ob slabi luči in v večernih urah. V Moskvi prodajo vsak mesec na tisoče televizijskih aparatov. Televizijske aparate imajo sedaj tudi v domovih kulture, krožkih, hotelih in bolnicah. Tudi kolhoz-niki kupujejo vedno več televizijskih sprejemnikov. Petletni načrt predvideva nadaljnji razvoj televizije. V teku SO' poskušnje za oddajo na platnu ivečjega obsega in sicer skoro iste velikosti, kot za kinematografske predstave RAZISKOVALNA DELA V PUŠČAVI V Uzbekistanu vrši nad 1000 strokovnjakov in večje število znanstvenih raziskovalnih za-vodov raziskovalna dela v zvezi z gradnjo glavnega turkmenskega prekopa. Pred kratkim se je vrnila v Taškent ekspedicija uzbeške akademije znanosti, ki je preučevala dve leti hidrogeološke in talne pogoje na področjih, kjer bo u-vedeno namakanje. Ekspedicija 200 članov je izmerila na področju kanala 5 milijonov hektarjev zemeljske površine in raziskala 1,600.000 hektarjev zemlje. Ekspedicija je zbrisala z zemljevida več «belih madežev» puščave in odkrila nova rodovitna pedročja, ki se sorazmerno lahko vključijo v kmetijsko proizvodnjo. teh štirih mo n polov, ki kot velikanske pijavke sesajo kri in znoj narodov severne Afrike. V zadnjih letih so njihovi dobički naraščali vedno hitreje kot posledica pospešenega ropanja naravnih bogastev teh dežel in podlagi nadizkerišča-nja ljudstva. Enajst družb, ki jih nadzira v Maroku pariško-nizozemska banka, je na primer povečalo svoje dobičke za 425 odst. v štirih letih. Zato je razumljivo, zakaj se francoski monopolisti tako krčevito oklepajo tako bogatega plena in se talko zagrizeno bore proti osvobodilnemu gibanju v teh deželah. LEO FIGUERES član CK KP Francije (Konec prihodnjič) MLADA MOJSTRA Odlašanje sklicanja občnega zbora škoduje interesom Delavskih zadrug Vsak korak za pospešitev sklicanja občnega zbora daje svoj doprinos borbi proti titovcem - Vprašanje članov in poslovalnic Delavskih zadrug v coni B Kakor smo zvedeli, izgleda, da so se komisarji Delavskih zadrug — verjetno zaskrbljeni zaradi nezadovoljstva, ki vlada med zadružniki vseh političnih struj — končno odločili, da se potegnejo iz slepe ulice, v katero so zašli. V tem smislu so baje naložili conskemu predsedstvu odgovornost, da najde način rešitve problema članov, ki bivajo v coni B. Kakor znano obstaja problem v tem, da se uredi vprašanje odnosov med prodajalnami. ki poslujejo v coni B pod imenom Delavskih zadrug in centralno upravo v Trstu ter da se določi način za ureditev položaja članov, bivajočih v coni B, v zvezi z novimi zakonskimi odredbami o zadružništvu ter. se jim da možnost, da lahko uveljavijo svoje članske pravice. Pri tem se- veda ne smemo pozabiti, da to ni nikak nov problem, marveč da obstaja še od dneva, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, to je od takrat, ko so v coni B uvedli drugo zakonodajo, ki je docela različna od one v c-oni A. Danes pa se postavlja ta problem s še večjo odločnostjo, kot v preteklosti. To pa zaradi tega, ker so titovci jasno, dokazali, da hočejo izkoristiti vsak najmanjši oprijem, da bi čim bolj zavlekli sklicanje občnega zbora ter preprečili tržaškim delavcem vrnitev njihovega premoženja. Ker je prišlo to vprašanje ponovno v ospredje in se bo moralo — kot izgleda — izjaviti consko predsedstvo, hočemo znesti tudi naše mnenje v tem pogledu. Predvsem je treba razčisti- V v NASE PRISTANIŠČE NAJ SE prilagodi novim razmeram Razvoj tranzita preko našega mesta je odvisen od poživitve trgovine z deželami ljudske demokracije Pristaniške naprave je treba modernizirati - Zakaj lahko konkurirajo severna pristanišča na škodo Trsta Pred par tedni so imeli tržaški trgovski izvedenci neko konferenco, na kateri so razpravljali o tržaškem prometu in o tranzitu preko tržaškega pristanišča. Razpravljali so o krizi, v kateri životari naše pristanišče. Tavali so okrog vprašanja, toda vanj niso pravilno zadeli. Ugibali so vse mogoče o vzrokih, ki so dovedli do tako občutne krize in do nevarnosti, ki preti v bodoče našemu mestu. Vendar pa niso na konferenci popolnoma nič dosegli. Jasno je sicer, da na način, katerega se ti izvedenci poslužujejo, ni mogoče doseči ničesar in to iz enostavnega razloga, ker se iz. ogibajo osrednji točki, jedru krize, odnosno razkritju pravih vzrokov, ki so privedli naše pristanišče in z njim vred tudi naše me. sto v težko gospodarsko krizo. Pravijo, da tekmujejo s Trstom severna pristanišča, predvsem Hamburg, ki privlačuje zlasti tranzit iz Avstrije in obratno. Severna pristanišča nudijo tudi boljše tarifne pogoje, tamkajšnje oblasti pa ne delajo toliko vsestranskih ovir Pri prometu. Neki avstrijski predstavnik, ki se je omenjene konference udeležil, pa je podčrtal predvsem dejstvo, da sedanje naprave v tržaškem pristanišču ne odgovarjajo zahtevam in potrebam in da so zaradi tega cene mnogo višje, kakor pa v pristaniščih, ki so sodobno opremljena. Poleg tega pa ima tržaško pristanišče tako malo zvez z drugimi prekomorskimi deželami, saj so vse linije v glavnem usmerjene le proti vzhodu. Razlika med letom 1913 in 1952 Iz statistik, ki so jih objasnili na omenjeni konferenci, bi bilo soditi, da tako občutne krize v pristanišču v resnici še ni. Iz teh poročil je razvidno, da je bilo v preteklem letu natovorjenega in raztovorjenega blaga v pristanišču za skupno 4 milijone ton. Torej sodeč Po teh podatkih je prometna raven visoka, saj je približno takšna kot leta 1913 (leta ki je znano kot najboljše v zgodovini modernega Trsta). To dejstvo bi nas utegnilo za hip nekako preslepiti. Utegnilo bi se zgoditi, da bi verjeli tem številkam. Toda, če se maio dalje pomudimo pri teh številkah in če ugotovimo, kaj prav za prav predstavljajo, pridemo do zaključka, da ne pomenijo mnogo; kajti nanašajo se predvsem na prevoz lesa, oglja in podobnega blaga. Pred letom 1914 je bil znan Trst kot tržišče za kavo, sladkor, južno sadje, tobak, suho sadje, stroje in podobne reči. Tudi tranzit skozi Trst je bil zelo bogat na omenjenem blagu. Natovarjanje in raztovarjanje omenjenega blaga je zaposlilo mnogo delovne sile, zaradi tega je imel Trst veliko koristi tudi od tranzita. Danes vsega tega v našem pristanišču ni, temveč prevladuje predvsem les, razna mineralna olja; torej reči ,kj ne potrebujejo mnogo delovne sile za raztovarjanje in natovarjanje. Do tega preobrata v pristanišču je nujno moralo priti zaradi geopolitične spremembe v tržaškem zaledju. Obstoječe razmere ne dopuščajo, da bi Češkoslovaška in Madžarska prevažale svoje blago preko Trsta. Pristaniški režim jima to onemogoča. Znano je, da v tržaškem pristanišču še vedno veljajo fašistični zakoni, ki praktično onemogočajo razvoj tranzita s tujino. Poleg tega Je celotno delovanje z avirano po silno močni in komplicirani birokraciji. Jugoslavija se prav tako ne poslužuje tržaškega pristanišča, saj za njeno trgovino zadostujeta pristanišči na Reki in v Splitu. Avstrija pa, kot smo že prej omenili, gravitira bolj k severnim pristaniščem, da o Svici niti ne govorimo. Manj kave, a vel strojev Poleg omenjenih faktorjev prihaja v poštev še dejstvo, da se je tudi način življenja v deželah ljudske demokracije močno spremenil. Nekoč so na Češkoslovaškem in na Madžarskem porabili mnogo kave in drugih kolonialnih pridelkov. Danes je potrošnja tovrstnih predmetov v teh deželah bolj omejena. Manj kave, a več masla; manj kolonialnega blaga, a več strojev! Tako je načelo v deželah ljudske demokracije. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, namreč na dejstvo, da vsaka država najrajše dobavlja blago neposredno ibrez zamudnega tranzitiranja preko posredovalcev, ki je poleg drugega še združeno s tako občutnimi' stroški, Češkoslovaška je bila od nekdaj industrijska dežela. Danes se je industrija v tej deželi še bolj razvila. Madžarska pa je bila ne. koč znana kot pretežno poljedelska dežela. Zato je nujno, da sta obe deželi spremenili način trgovanja. Te države danes trgujejo bolj s stroji in drugimi industrijskimi izdelki nego s kolonialnim blagom, kavo in kmeč- kimi pridelki. Zato pa bi morale tukajšnje oblasti poskrbeti, da bi se v tržaškem pristanišču razmere spremenile. Treba je odpreti vrata prometu iz dežel ljudskih demokracij. Madžarska in Češkoslovaška imata za to dobro voljo. To sta pokazali med drugim tudi na konferenci za tarife, ki je bila preteklo jesen na Dunaju. Zato je tema dvema deželama treba dati možnost, da bi preko tržaškega pristanišča lahko izvažali svoje pridelke in uvažali blago, ki ga potrebujeta za svojo industrijo. Slovenski izseljenci, ki žive v Pas ;de Calais v Franciji so nam poslali sledeče pismo, ki ga v celoti objavljamo: «Dragi tov. urednik! Prosimo vas, da vzamete v poštev ta naš dopis. Najprisrč-neje se vam zahvaljujemo zu vaš časopis. Vedno ga nestrpno pričakujemo. Pridno ga razdeljujemo, tako da gre iz rok v roke po kolonijah, kjer stanujejo jugoslovanski izseljenci. Smatramo za dolžnost, da se. vam oglasimo in da povemo kal o nas in o našem življenju. Verjetno vam je znano, da je preteklo poletje Miha Marinko, predsednik titovske vlade v Sloveniji, obiskal jugoslovanske izseljence v Franciji. Zelo čuden je bil ta njegov obisk. Tem bolj čuden, ako pomislimo, s kakšnimi ljudmi je imel opravka. Marinko je predvsem obiskal take Jugoslovane, ki so sprejeli francosko državljanstvo že pred par leti. Te ljudi je nato jugoslovansko poslaništvo v Parizu poslalo na obisk v staro domovino predvsem z namenom, da si na kraju samem ogledajo, kak je prav za prav jugoslovanski «socializem». Toda delegaciji ta socializem prav nič ni všeč, saj se je vrnila vse razočarana v Francijo. Nekateri delegati, ki niso še imeli francoskega državljanstva, so takoj po povratku zaprosili zanj. Iz tega je tudi razvidno, kakšne prijatelje imajo titovci okrog sebe. Miha Marinko ni imel časa, da bi obiskal ljudi, ki se niso prodali Francozom. Pač pa je med drugim obiskal župana v Lensu Scha/fnerja, kateri mu je razkazal poleg drugega tudi novo poslopje sindikata «Force ouvrie», katero so zgradili z ameriškimi dolarji in z namenom, da bi tako razdvojili delavsko strokovno organizacijo. In končno je Miha Marinko obiskal spomenik padlih Kanadčanov v prvi svetovni vojni. Tako je bilo torej njegovo za- nimanje za tu živeče Jugoslovane. Ni obiskal niti enega poštenega in zavednega Slovenca ali Hrvata! Ob priliki praznika 29. novembra so nas obiskali odposlanci jugoslovanskega poslaništva v Parizu. Predvajali so neki jugoslovanski film, nato pa so nas vabili v bližnjo gostilno, kjer so čekale goste bokato obložene mize. Toda bilo je več litrov vina na mizah, kakor pa gostov v gostilni. Ob tej priliki so imeli titovci namen ustanoviti nekakšno organizacijo imenovano «Matico». Toda to jim je spodletelo, kajti niso dobili niti enega človeka, ki bi bil prevzel kakršno koli odgovornost v tej titovski «Matici». Na vse načine so si prizadevali, da bi koga ujeli v svoje zanke. Govorili so o nekaki konvenciji med Francijo in Jugosla. vij o o starostnem zavarovanju. O tej konvenciji nam lažejo že najmanj dve leti, a še danes ni o njej nobenega sledu. O njej so pisali tudi v svojih časopisih. Upamo, da se bodo bralci «Dela» zadovoljili z našim poročilom, obenem pa obljubljamo, da se bomo ponovno oglašili čim prej. Želimo uredništvu, kakor tudi vsem bralcem «Dela» srečno in uspešno novo leto. Jugoslovanski izseljenci v Pas de Calais (Francija) podpisan: N. Z.» Zelo nas je razveselilo pismo naših dragih prijateljev, ki živijo v Franciji. Razveselilo tem bolj, ker so nam ponovno potrdili, da z veliko pozornostjo zasledujejo borbo proti fašistični titovski kliki ter borbo za osvoboditev jugoslovanskih narodov iz suženjskih okov dolarskih plačancev. Radevo!je objavljamo poslano pismo ter se istočasno priporočamo za nadaljnje članke, katere bomo z veseljem objavili. Tudi naše u-redništvo želi dragim bratom, ki žive v Franciji pspehov polno leto 1953. Stanovanjska kriza v Avstriji Avstrijski tisk poroča da v Avstriji manjka vsaj 250.000 stanovanj. Leta 1949 je imel občinski urad na Dunaju registriranih 46.000 družin brez stanovanja. Leta 1951 je število narasle na 54.000. Danes pa je še višje. Stanovanjske kriza je predvsem občutna v velikih industrijskih središčih. V Gradcu živi 44.000 družin, ki nimajo lastnega stanovanja; v Linzu in v Salzburgu pa je takih družin preko 100.000. ti vprašanje obstoječih odnosov med prodajalnami ,v coni B in centralnim vodstvom v Trstu. Iz podatkov v naši posesti izhaja, da so te prodajalne danes dejansko in pravno iztrgane upravi Delavskih zadrug, niso več v skupnem sklopu podjetja, marveč tvorijo samostojno podjetje, ki ga upravlja komisar, imenovan od strani titovskih oblasti. To podjetje ima lastne vire za nabavo blaga, svojo politiko cen in ločene račune dohodkov uprave, itd. Na podlagi teh ugotovitev mora dati centralna uprava izjavo, da ne obstajajo nikak; odnosi z navedenimi prodajalnami ter mora priti do potrebnih zaključkov. In pri tem je treba, da pride v prvi vr-sti do sklepa za izvedbo potrebnih korakov, da se vrnejo omenjene prodajalne v kompleks podjetja. To pomeni, da je treba takoj in z vso jasnostjo razčistiti položaj, izvajati juridični postopek ter se upreti titovskim manevrom ropanja dela premoženja, ki pripada Delavskim zadrugam in jim onemogočiti nadaljnje delovanje v coni.B. Po drugi strani pa je treba priznati članom cone B njihovo člansko kvalifikacijo in torej priznati pravico, da lahko uredijo svoj položaj v zvezi z novimi zakonskimi odredbami o zadružništvu. Istoča-sno pa je treba kategorično in z največjo jasnostjo določit; postopek, na podlagi katerega bodo slednji lahko uveljavili svoje pravice. Kot člane cone A in italijanskih pokrajin Gorice in Vidma, tako je treba pozvati tudi člane cone B, naj izpolnijo zakonske predpise o zadružništvu, v izogib izgube članskih pravic. Upoštevajoč, da se ta poziv ne more izvajati potom objave v uradnem listu cone B, ker titovske oblasti tega očividno niso dopustile, je treba ta poziv izvesti potom priporočenega pisma. Postopek za ureditev članske pravice, kot ga predpisuje nov zakon o zadružništvu, pa se ne more vršiti v prodajalnah cone B in to iz enostavnega razloga, ker slednje niso v sklopu podjetja in poslovodje teh prodajaln ne morejo zastopati centralnega vodstva. Zaradi tega je treba izvršiti ureditve članskega položaja pri centralnem vodstvu Iz istih razlogov si tudi sploh ni mogoče zamišljati, da bi se vršile volitve delegatov v con; B. Te volitve se bodo lahko vršile edino le pri centralnem vodstvu in sicer na posebnih zborovanjih. Mnenja smo, da je predlagana rešitev problema povsem 1 . mmm mšmm Tako bodo izgledali gozdni pasovi, ki bodo ščitili obširna polja v SZ pred stepskimi vetrovi. Na sliki vidimo zaščitni pas med Belgorodom in Donom, ki je bil zasajen v rekordnem času, t. j. pred rokom, ki ga je za zasaditev določil petletni plan. v skladu z zakonom in njeno izvajanje ne more predstavljati nikakšnih težkoč. Razen dejstva, da je predlagana rešitev docela legalna, nudi istočasno ugodno priliko za končno deblokacijo krivičnega stanja, predvsem pa preprečuje titovcem vsak nadaljnji manever za novo zavlačevanje sklicanja občnega zbora ter jim onemogoča, da bi za svoje določene namene vrinili nekaj tisočev novih članov. Vsako nadaljnje odlašanje predstavlja za Delavske zadruge težko nevarnost. Vsak nadaljnji korak naprej za pospešitev sklicanja občnega zbora zadružnikov pa je istočasno doprinos v borbi proti titovcem in njihovim zaveznikom. U. S. Pogovor z bralci VIKTOR K. TRST: — Gotovo se vam bo zdelo čudno moje vprašanje. Rad bi namreč vedel, od kdaj obstaja boks. Sem velik ljubitelj športa, toda ne vem nič o boksu. Rad bi vedel, kdaj in kje so ga najprej gojili. — Boks so gojili že stari Grki. Zgodovinarji trdijo, da je bil ta šport razvit že pred 2500 leti. V 17. stoletju so si ga prisvojili Angleži. Neki James Figg ga je močno razširil po vsej deželi. Eno stoletje pozneje se je razširil tudi v Franciji, nato v Italiji in drugod. Pravijo, da niso Grki v ničemer zaostajali za današnjimi boksarji. V. C. TRST: — V zadnjem času je vse časopisje mnogo pisalo o svetovno znanem filmsjeem umetniku in režiserju Obariiu Chaplinu. Prav bi bilo, da bi tudi vi v vašem listu napisali kaj o njem. — Zal v našem listu prepogosto primanjkuje prostora. Številni važni dogodki gredo mimo nas, ne da bi se ustavili pri njih. Tako je tudi s zadevo Chaplina. Charlie Chaplin se je rodil v Londonu leta 1889. V svoji mladosti je mnogo stradal. Njegova družina ni imela niti lastnega stanovanja. Neprestano so jo preganjali upniki, kateri so ji zarubili vse pohištvo. To je pustilo Charliu zelo živ spomin. Zato so vsa njegova dela tako prepojena s socialnim čutom. Chaplin je obenem režiser in igralec. Mnogo let je živel in delal v Ameriki, kjer si je pridobil svetovni sloves. Ko je v filmu «Monsieur Verdoux» razkrinkal vojnonetilsko politiko tamkajšnjih vladajočih krogov, je padel u nemilost. Pred par meseci se je vrnil v Evropo. Ameriške o-blasti so izjavile, da mu ne bodo obnovile vizuma za povratek v ZDA. Pretekli mesec je bil na kratkem obisku v Rimu, kjer so mu priredili kot po ostalih evropskih prestolnicah svečan sprejem. Vladajoča klika sicer ni bila zadovoljna z obiskom, toda pod pritiskom javnega mnenja je morala brzdati svojo nevoljo Chaplinovi poglavitni filmi so: «Pasje življenje», «Romar» (ki žigosa angleške puritance), «Pa-rižAnka» (ki graja socialne razmere brezskrbnežev ), «Moderni časi», «Diktator» (ki biča fašizem), «Odrske luči» itd. nov, ki jo v naslednjih vrsticah bežno j Prikazujemo, zasluži, da se temeljito ob-dela v posebnem spisu že iz potrebe do vilnega razumevanja socialnih, kulturnih narodnostnih teženj našega okoliškega de-nega ljudstva. V mislih imamo namreč ® običaje, ki so bili karakteristika našega stva- Žal, da ti običaji živijo danes le jnv sPominu starčkov, oziroma se je spo-nanje ohranil po ustnem izročilu. V teh . .aj.‘h se odraža jasna slika kremenitosti, caja in sožitja med našimi okoličani, ‘slimo, da bi ni nič zgrešenega, če ugoto-da so ti običaji izginili po večin; pod , ‘skom modernega napredka, ki je skoraj e>a spremenil sliko in obliko naših krajev domov. Vai vtsdiU i* jiatiU Badumfy lili! In °ČaSn’°' 5 tem se Je spremenila tudi mi-i ‘?st ljudi, zlasti mladega rodu. Današnja 5 ina ne more pojmovati teh običajev in ad ter te naravnost s pomilovanjem po-j; ko ji o tem govoriš. Od srca se ti da-" 3 Jl mladinec nasmeje ob misli na čase, ji° naši pradedje, v nizkih črnih «iškarpe-fljù v dolgih, čez kolena segajočih debelih j- nogavicah, v kratkih modrih hlačah, iinl. a*i rjavi jopici brez rokavov in s fer-to ezem (vidrovko) na glavi stali pred vaiti dC6,rkvij° ter se poželjivo ozirali po brh-aeklet:h, ki so se jim v njihovih prekras-as ^nobarvnih narodnih nošah zapeljivo eče ‘zPod trdo zlikane, kot sneg bele i, 5e srr|rti se boš zameril današnji mladen-ratn Ji zagotoviš, da ne nosi prvenstva nani- S'v°ii prababici v mladih letih, v koli-Se ( 11 čem Se *° nanaša na omreževanje moškega, lc>go 5 5eKal, . ur igra. kot je vedno igrailo, veliko šminkanje in razne dišave, po katerih e- Razlika je le v sredstvih. Dočim posegajo današnje mladenke po raznih kemičnih sredstvih, so se posluževale naše prababice rdečega papirja, v katerem je bila zavita kavina primes oziroma cikorija. Ta papir sp' oslinile ter sj ga pritisnile na lica, ko so šle k nočnemu počitku. Naslednjega jutra so bila lica lepo rdeča. Lišpanje je bilo dokončano s šopkom «bešeika» (bazilika), ki so si ga vtaknile v nedra. Kdo bi dandanes pripravil nevesto, ali kakor so jo naziivali naši predniki «novico», da bi teden dni pred poroko obšla celo vas s «plenjerjem» (košaro) na glavi, kot so to delale še matere današnjih petdesetletnikov. Fred vsako hišo so vzele «plenjer» z glave ter ponudile domačinom sladkih «konfetov». Ti so ji v zameno položili na zato nalašč v «plenjer» postavljen krožnik dar v denarju ter ji voščili obilo sreče. Na ta način je vsa vas radovoljno izdatno prispevala novemu zakonskemu paru za nabavo najpotrebnejšega. Ta običaj je trajal do prve svetovne vojne. Mnogo je bilo običajev med našim ljudstvom, ki so bili tesno povezani s praznovanjem raznih svečanosti, zlasti cerkvenih. Dočim se danes pleše noč in dan, se je n. pr. v Barkovljah plesalo le enkrat v letu in to na praznik domačega patrona Sv. Jerneja, ki pade na 24. avgusta. Plesišče je zavzemalo prostor današnjega vrta ob portiču. Prostor je bil posut s trdo zvaljanim morskim peskom in obdan z verigo, pritrjeno na okrog prostora nasajenih visokih drogovih, ki so običajno služili za sušenje ribiških mrež. Plesalci, stari in mladi, vsi v narodnih nošah so se vrteli ob vriščečih zvokih godbe na pihala. Godci so bili samouki ter so se združevali v skupino le ob priliki dveh ali treh cerkvenih praznikov, ko so igrali v procesijah. Se danes je ohranjen spomin na to godbo izza časa, ko ji je načeloval pokojni čevljarski mojster Vičič, po domače nazvan «iMikel Sušter», ki je istočasno igral bas. Ko je bil leta 1882. cesar Franc Jožef v Trstu in obiskal grad Miramor, ga je V.ičičeva godba čakala ob slavoloku, ki je bil postavljen ob današnjem vrtu. Ko je prispela kočija s cesarjem in je tedanji občins-ki «kapofila» V.i-žentin začel svoj pozdravni govor, je godba zavreščala cesarsko himno. Skupaj s prvo noo, ki je bruhnila iz Vičičevega basa je zletel v zrak kup hrastovega listja in z njim celo gnezdo miši. Vedno v zvezi s praznovanjem Sv. Jerneja je bil upoštevan v naši vasi še nek drug običaj. Poročene žene so namreč Jernejevo noč prespale nage ob strani svojih mož. Iz pogovora domačinke Pepke z nekaterimi njenimi sov ritnicami sem nedavno nehote ujel par besed, ki pričajo, da je ta običaj še upoštevan pri nekaterih celo mladih ženskah. Ples Sv. Jerneja so prirejali in otvarjaii običajno štirje mladeniči v posebni narodni noši, imenovani «parterji» in so s svojimi izvoljenkami zaplesali prvi ples. Naziv «parter» se razlaga z dejstvom, da so si ti fantje razdelili čisti dohodek plesa. Dobili pa so vsak svoj «part» (del) in so za ta denar pili na žive in mrtve še ves naslednji teden. Temu plesu je prizanašal celo župnik Cerne, domačin z bližnjega Trstenika, ki je dobesedno vladal :v naši vasi koncem 19. stoletja. Bil je orjaške postave in pravili so mu, da je imel dlan kot ploh in prste kot polena. Razumljivo je, da je držal vso vas v šahu. To dejstvo je okusila parkrat skupina Tržačanov, ki je prirejala javne plese po okoliških vaseh ter je v ta namen razpolagala s svojimi godci in «brjarjem» (plesišče iz desk). V nedeljo, na dan plesa, je župnik Cerne dedali običajni pridigi, ki jo je grmel s prižnice, naslednji dostavek: «Mi smo v Barkoli. V Barkoli je župnik Cerne. V tej Barkoli bo danes popoldne ples. Ples začne ob 5. uri. Ob 5. uri in 10 minut bo šel mimo plesišča župnik Cerne. Vsako žensko, ki jo bo dobil pri ali na plesišču, bo vlekel za lase proč.» Ob 8. zvečer so godci še vedno zaman vabil; na ples. Uvodoma smo navedli, da so običaji, kot jih navajamo v zgornjih vrsticah, po večini le še v spominu naših najstarejših. Težavno bi bilo ugotoviti, iv kateri dobi so bili naj- bolj upoštevani, oziroma iz katere dobe so izhajali. Mnenja o tem so različna. Nekateri trdijo, da so zgornji običaji karakterizirali vsakdanje življenje naših prednikov še pred dobo «bauklov». Z nazivom «baukli» so Tržačani označevali člane teritorialne milice, kateri je bilo ob času vlade Marije Terezije poverjeno varstvo mesta in okolice. To milico so sestavljali izključno naši okoličani in so v njej služili 1.2 let. To dejstvo potrjuje naslednj dogodek. Bataljon «bauklov» je korakal nekega jutra iz mesta proti naši vasi na običajne vaje, ko se naenkrat začuje iz njegove sredine povelje: «Bataljon, halt! Bouter Luojze je zge-bo fouč!» Bataljon se je ustavil in «baukli» so po kratkem iskanju našli Lojzetov krivec. Med raznimi «položaji», na katerih je opravljal bataljon varnostno službo, je bila tudi mestna hiša ali «magistrat». Stražo je opravljal «baukel», ki je bil izmenjan vsakih 24 ur. Hrano so «baukli» dobivali od doma. Nekega opoldneva je bil «baukel» Luka na straži pred vhodom mestne hiše, ko mu je prinesla žena Vana kosilo. Luka je prislonil «štuc» (puško) ob zid in sedel na kamniti stol ob vhodu. Zraven njega je sedla Vana. Luka je šele parkrat zajel iz velikega lonca, ki ga je tiščal med koleni, ko je naenkrat zapazil komandanta, ki se je bližal mestni hiši. Naglo je pomolil lonec ženi rekoč: «Drže, drže Vana luanc, da mo nardin prežentjer, strela ga udare!» In Luka je vzel «štuc» v roko in strumno pozdravil mimoidočega komandanta. VENČEK (Članek je povzet po Ljudskem koledarju SHPZ. Slika prikazuje staro Barkovljansko narodno nošo). mm... KAKO OČITNO LAŽEJO — Vsi časopisi s opisali o borbi, ki jo vodijo potniki proti avtobusnemu podjetju «Autovie Carsiche» zaradi tako občutne podražitve voženj, le «Primorski dnevnik» je o tem molčal kot osojski mutec. Mi sicer vemo, zakaj je molčal. Kljub temu, da smo ga izzivali naj bi se vendar zganil ter se «potegnil za zaščito ljudstva», smo bili prepričani, da tega ne bo nikoli storil. Lepega dne pa so dolinski občani stopili v stavko. Napovedali so splošen bojkot autobusom, katere takorekoč indirektno zagovarja «Primorski dnevnik». In tedaj veste, kaj so si izmislili nadebudni gospodje uredniki omenjenega lista? Napisali so, da se tudi njihov list zavzema za zaščito potnikov. Kratkomalo so «obsodili», seveda na zelo rafiniran način, delovanje avtobusnega pedjetja, za čigar ustanovitev je dal pobudo baje sam dr. Puc. GORIŠKI TITOVCI KRIČIJO na vse pretege, da bodo zahtevali uzakonitev slovenske šole. Po njih logiki naj bi to uzakonitev izvedel kar sam goriški občinski svet, ki je, kot je vsem z nano, po večini sestavljen iz demokristjanov in drugih šovinistov, ki so zakleti sovražniki vsega, kar je slovensko. Čakali smo, da bodo ostali zvesti obljubi, ki so jo dali za časa volilne kampanje in da bodo to zahtevali že na prvi seji omenjenega sveta. Toda zaman smo to čakali. Frontovski svetovalec Pavlin je raje poveličeval «zbližanje» z De Caspe-rijem, kot pa da bi se potegnil za slovensko šolo. Kljub temu pa so ga pristaši Titovega zaveznika ter drugi šovinisti presneto izžvižgali... TITOVCI NE PROTESTIRAJO — Na zadnji tržaški seji je demokristjanski župan Bartoli dal še eno «lekcijo» o pravem pojmovanju zahodne demokracije. Izvoliti je bilo treba tri predstavnike občine v upravni svet ustanove IACP in Bartoli, ne bodi len, je takoj našel tri svoje «angelce varuhe» ter enostavno izloča vsako zastopstvo manjšine. In prav ti ljudje se najbolj repenčijo o «rdečem totalitarizmu». Zanimivo pri vsej zadevi pa je vsekakor dejstvo, da je slovenski «Piccolo» tokrat «pozabil» protestirati proti takemu postopanju. Taka «pozabljivost» je sicer za titovce povsem razumljiva. Kako naj bi protestirali, ko pa upravljajo v Zgoniku in Repentabru Po istih «načelih» kot demokristjan Bartoli v Trstu. Titofašisti so prav taki monopolizatorji občinske uprave kot demokristjani. NEKAJ JE POZABIL — Gospodu Palutanu in njegovim emisarjem pa povemo, da ne bomo odstopili od naših pravic — s temi «gromovitimi» besedami je zaključil «neodvisni» dr. Škrk svoj govor v Nabrežini. Pravijo, da. je previdnost čedna stvarca in tega se verjetno dobro zaveda še posebno dr. Škrk. Mnenja smo, da bi se verjetno dobro zaveda še dr. Škrk. Mnenja smo,, da bi se njegova nenadna «velika politična borbenost» vsekakor boljše obnesla, če bi naslovil gornje «gromovite» besede komu drugemu, ki sedi višje od Palutana. Ali se je morda dr. Škrk bal, da ne bi njegova «ognjevitost» segla do devinskega grada? Sicer ga tudi razumemo: če bi postavil Palutana na drugo mesto in poslal svoj «borbeni klic» tistim, ki so glavni krivci, bi se s tem izneveril svoji liniji «neodvisnosti». Morda je dr. Škrk prepričan, da je na ta način rešil kozo in zelje. Mi pa smo še bolj prepričani, da so nabrežinski občani, kar se tiče njegove «neodvisnosti», povsem drugačnega mnenja. ZA REŠITEV ROSENBEBGOVIH Protestne konference Že ves teden se nadaljujejo protestne konference proti ob--sodbi Rosembergovih. V torek zvečer je bila taka konferenca v krožku Haas na Sk-oljetu, v sredo sta bili dve konferenci, in sicer pri Magdaleni, kjer je govoril tov, Blažina in v Podlonjerju, kjer je govoril tov. Gombač. V četrtek pa sta bili konferenci v Kraljiču, kjer je govorila tov. Cattona-rjeva., v Skednju, v Rinaldi, in v Miljah. Za petek sta bili napovedani konferenci v Sale-žu, v Malem Repnu in v Sa-matorci. Ker je bil tedaj list že urejen ne moremo o njih poročati. Danes, v soboto, 10. januarja ob 20. uri bosta konferenci na 0~č"nah, kjer bo govoril tov. Karlo Bernetič in v Barko-vljah, kjer bo govoril tov. Ri-ik-o Malalan. V ponedeljek bosta enaki konferenci v Kraljiču, kjer bosta govorila tov. Is s bel a Vida-li in Ernesto Radich Sestanek upokojencev v Križu V sredo ob 19,30 bo v Križu konferenca za upokojence Zavoda za socialno zavarovanje (INPS). Govoril bo sindikalist tov. Alceo. Govoril bo o važnih problemih, ki so združeni z reorganizacijo pokojnin. Na sestanek so vabljen; poleg zainteresiranih upokojencev Zavoda za socialno zavarovanje tudi drugi upokojenci in vsi. ki jih zanima to vprašanje. '/s//;///7/s////////////////////s////'/////////////////////////////, DELO PROTESTNA STAVKA PROTI UVEDBI NOVEGA PRAVILNIKA Pristaniški delavci se borijo proti nedemokratičnim metodam okupacijskih oblasti Novi pravilnik je skoraj enak fašističnemu iz leta 1931 = Nihče nima pravice okrniti pridobljenih pravic - Enoten nastop delavcev je porok za uspeh nadaljnjih borb Pristaniščniki, ki so že nad mesec dni v borbi za svoje u-pravičene zahteve, -so v četrtek kompaktno stopili v stavko v znak protesta preti nedemokratičnim metodam, ki jih je uporabila Vojaška uprava, ko je razširila na naše Ozemlje pravilnik za izvajanje zakonika plovbe, ki je v veljavi v Italijanski republiki. Že mesece prej je VU trdila, da preučuje nov pravilnik. Predstavniki pristaniških delavcev so neštetokrat zahtevali, naj. bi jih s tem v zvezi vprašali za mišljenje in nasvet. Toda razširitev zakona je bila izvedena brez najmanjšega posvetovanja z zainteresiranimi delavci ali njihovimi predstavniki na željo uporabnikov pristanišča, kot to priznava njihov lastni tisk. Se enkrat je okupacijska oblast postopala popolnoma samovoljno. Pravilnik, ki se razširja na naše Ozemlje, je stopil v veljavo v Italijanski republiki meseca aprila lanskega leta in predstavlja skoro neizprem-e-njen zakon iz leta 1931. Ta zakon ni bil več v -veljavi pri nas; kajti sama VU ie takoj ob svojem nastopu odredila, naj -se vsa vprašanja v zvezi s pristaniščniki rešujejo pri Uradu za delo, kot za vse ostale stroke in ne v .starem uradu v Kapitaniji, kot je bilo prej v veljavi. V teh sedmih letih se je v Trstu marsikaj spremenilo, nastalo je novo stanje, kj se v precejšnji meri razlikuje od stanja v' bližnji republiki. S tem novim stanjem bi bila morala VU računati, ko je dolgo «preučevala» nov pravilnik. Tega pa ni storila in je enostavno uveljavila italijanski pravilnik z edino izpremembo, da ostajajo voditelji pristaniških družb na vodstvu eno leto namesto dve. Kljub temu pa novi ukaz ot-varja možnosti upoštevanja novih dejstev, ki so se uveljavila v Trstu ker izrecno poudarja, da se pravilnik uvaja v mejah izvedljivost:. Zato so se v četrtek predstavniki pristaniških delavcev podali v Urad za delo, da izrazijo oblastem ogorčen protest vsega delavstva proti novemu samovoljnemu ukrepu in da ponovno zahtevajo sprejem -pri odgovornih činiteljih, katerim želijo obrazložiti zahteve v pogledu praktične uvedbe novih ukrepov, ki nikakor ne bodo smeli okrniti pravic, ki so sl jih delavci že pridobili. Pred Uradom za delo so. bili v tem času zbrani vs; pristaniščniki, ki so s svojo prisotnostjo podprli svoje predstavnike. Pristaniški delavci so .ob tej priliki še enkrat dokazali svojo zavednost in strnjenost, tako pri manifestaciji pred Uradom za delo kot pri sta-vki, ki je bila energičen protest proti vsem mahinacijam v njihovo škodo in dokaz zaupanja v svoje voditelje, -ki se vedno odločno borijo za njihove pravice. Dokazali so svojo odločnost, da se dalje borijo do končnega priznanja vseh njihovih pravic in sprejema njihovih zahtev. Kajti z uvedbo novega pravilnika, ki ima sicer mnoge negativne strani, obstaja po drugi strani tudi mož- LIKVIDACIJA V ZNAMENJU BARANTANJA 60 nameščencev odpuščenih v titovskih podjetjih v Trstu Titovski hierarh napovedal likvidacijo Slovenskega narodnega gledališča Odpuščeni nameščenci očitajo grehe kolovodjem, ki so še na krmilu O novem letu se je nadaljevala, od nas že pred sedmimi meseci napovedana likvidacija fantomskih titovskih organizacij in ustanov. Že 24. maja lanskega leta smo objavili članek, ki je napovedoval, do bodo dobro poskrbeli za hierarhe, podrepnike pa pustili na cedilu. Po skoro petih letih so se visdke glave v Jugoslaviji prepričale, da postaja zaman vsako trobljenje o nekih «množičnih» organizacijah, da so bile vse izmišljotine tržaške agenture o deset tisočih v Mrčedolu itd. samo pesek v oči. Prepričali, so se, da j-e vse tó nepotrebna propaganda in so že ob času, ki smo ga mi navedli pripravili načrtno likvidacijo Slovenskega narodnega gledališča, raznih organizacij in ustanov vse tja do ukinitve graditve kulturnega doma. Do tega je prišlo tudi zato, ker morajo danes nakazovati čim več denarja za vojne priprave. V Trstu lahko popuščajo, ker sporazumno uresničujejo barantanje in razkosanje STO. Nismo se varali če smo pred sedmim; meseci pisali, da bodo odpustili nekaj stotin «aktivistov». Te dni so javili 60 nameščencem, da so jih odpustili. Iz vsega njihovega delovanja je, razvidno, da popuščajo in da bodo še nadalje popuščali. Slavnemu «polkovniku» Babiču so poskrbel; udobno mesto. Na vodstvu njihovih fantomskih organizacij v Trstu in sicer do njihove popolne likvidacije so pustili dobro nam znana «kaprola» Štoko in Laurentija, z namenom, da bi krmarila potapljajočo se ladjo. Načrt likvidacije je bil že pred časom izdelan, čakali so višji hierarhij le na ukaz, da začno pometati, Zato je pred novim letom začelo prevladovati med nameščenci njihovih ustanov, posebno pa med zaposlenimi v Ti-skarskem zavodu in njihovih uredništvih, precejšnje razburjenje. Med napovedanimi likvidirane! in o-stalimi so se vneli kreganje in oporekanja. Drug pred drugim se hvalijo s svojo aktivnostjo, ki bi jim dala možnost ostati pri koritu mastnih plač. Pa vse zaman,. Vsi ti ljudje si bodo morali iskati službe pri drugih podjetjih. Spričo tarnanja so se voditelji premislili baje vsaj v pogledu neke blondinke, ne toliko zaradi tega, ker je morda histerično protestirala, pač pa zato, ker ima vabljiva plavolaska dostop povsod, tudi med misine, kot se je izrazil njen kolega. Iz tega je razvidno, da smo govorili resnico, ko smo poudarjali, da je pičici število ljudi s titovsko agenturo le iz sebičnosti in požrešnosti po lahitem zaslužku. Sedaj pa jim je odklenkalo; in prav je, saj so bili ogromni stroški za neobstoječe organizacije izžeti iz jugoslovanskega delovnega ljudstva. K stvari se bomo še povrnili. * * * Ob priliki zadnjega sestanka titovskih plačancev za oviranje kulturnega delovanja Slovencev, oziroma takozvane titovske «SHPZ», smo jasno poudarili, da hočejo titofašisti usmeriti tudi kulturno delovanje 'Slovencev STO v smislu barantanja z našim Ozemljem, pri izvajanju katerega so oni glavni krivci, oziroma, da ho- čejo streti vsako kulturno u-dejštvovanj-e Slovencev. Prikazali ismo, kako oni hočejo uničiti dramske skupine pevske zbore in vse druge panoge kulturnega življenja, po siužujoč se samo skupine plačanih agentov, ki naj bi se navidezno udejstvovali na kulturnem polju, a istočasno vodili in izvajali tako kulturo, ki z narodnim; tradicijami in zahtevami nima nič skupnega. Medtem ko so govorili, da je treba vzgajati dramske družine na tak način, da bi se usposobile za gostilniške na stope; pevski zberi pa naj bi vadili samo v določenih sezonah. so še nekako res no govorili o profesionalnih «kulturnih» ustanovah, -kot je n. pr. «Slovensko narodno gledališče». No, danes prihajajo na dan, čeprav še ne uradno, vsi načrti tit-ovcev na tem polju. Ljudje iz njihovih vrst -so se nam približali in hoteli dokazati — misleč, da tega ne vemo — da se titovci usmerjajo tudi na «kulturnem» polju v smislu barantanja. V dokaz za to, so nam, navedli več primerov, med katerimi je mogoče najznačilnejši tisti, ki se je d-c-godil v vrstah osebja «Slovenskega narodnega gledališča». Dogodilo se je namreč to, da so titovci odpustili precejšnje število gledaliških uslužbencev. Prišlo je zato do sestanka, kjer se je ta zadeva obravnavala in kjer so imeli glavno besedo «odpuščeni». Na tem sestanku je bil poleg gospoda R. prisoten tudi neki gospod iz ul. Ruggero Manna. Kljub njuni prisotnosti je prišlo do zel-o ostrega spora in medsebojnega prepira, kjer so prihajale na dan osebne zadeve, zadeve žena "raznih igralcev itd. Prišlo je celo do vročega trenutka. Padla je tudi zaušnica «po gobcu» nekega kaporijona. Ko je neka «tovarišica» padla v nezavest je bilo treba klicati... zdravnika, ki pa je ni pripravil, da bi se v tistem trenutku lahko stavila ««in posa» kot je bila pred kratkim v «Primorskem dnevniku». Kar so si na tem sestanku oponašali drug drugemu, je za nas popolnoma razumljiv-c-; saj je nji- hovo stremljenje osredotočeno samo na denar. Značilno je le, da so -odpuščeni tržaški i-gralci dali opomin -odpuščenim Ljubljančanom, češ da za slednje ni stvar tako resna kot za njih, ki so -se z «Gledališčem» preveč kompromitirali v Trstu. Ob koncu je glavni «kulturnik» dejal: «Ni treba se prepirati, saj po tej sezoni bomo odpustili vse». Gospod iz ul. R. Manna pa je dejal, medtem ko je gledal nezavestno igralko: «No, to je pa res lepa kultura!» Tako pravimo tudi mi: «To je pa res lepa kultura!» K sreči kultura Sl-ovencev ni v njihovih rokah, temveč v trdnih rokah slovenskega ljudstva. B. A- no St rešitve vseh odprtih vprašanj, ker razčiščuje stanje, ki bo sedaj postalo bolj jasno. Odgovorne, oblasti in uporabniki pristanišča ne bodo mogli več z raznimi izgovori zavlačevati in se izogibati ureditvi razmer v pristanišču. Pristaniščniki se pa zavedajo, da je edino v njihovi enotnosti in -odločnosti največje jamstvo zmage, bodisi pri starem kot pri novem pravilniku. Dejstvo, da nadaljujejo svojo borbo z ukinitvij-C' nadurnega in prazničnega dela, za zahteve, ki so še vedno nerešene. dokazuje, da jih prav nič ne more premakniti ž njihovih borbenih pozicij in da b-od-o znali negativne strani novega ukrepa -onemogočiti s svojo sindikalno zrelostjo, s svojo enotno akcijo, ki jih je vedno odlikovala in je bila za vzgled vsemu delavskemu razredu. Zahteve pristaniščnikev niso nedosegljive -ali pretirane: dopolnitev pokojnin, vključitev v družbe priložnostnih delavcev, ki že leta žrtvujejo svoje sile in zdravje a nimajo nobenih pravic, zagotovitev človeških pogojev dela in življenja ter varnosti pri njihovem napornem delu. V tej borbi jih podpira vse delovno ljudstvo našega Ozemlja in bližnje republike. Zato. so zam-an vse mahinacije in špekulacije nasprotnikov delovnega ljudstva, od uporabnikov pristanišča in tistih, ki jih podpirajo, do ti-tovcev in njihovih bednih a--gent-ov in vohunov. (Nadaljevanje z 2. strani) vecln-o bolj zgrinjajo okrog SZ in gledajo z gnusom- na titovce in njihovo izdajalsko vlogo ter jih podijo izpred svojega praga kot stekle pse. To so sadovi izdajstva titovcev in njihovega hlapčevskega prilizovanja imperialistom. Ti re zultati z vso jasnostjo potrjujejo vse postavke in zaključke resolucij I. U. iz leta 1948. in 1949., Bliža -se dan obračuna jugoslovanskih narodov s titovskimi krvniki, ki ga ne bo mogel nihče preprečiti, kot ne bo mogel preprečiti končnega poloma krvave fašistične diktature titovskih morilcev in špijonov. Jugoslovanski narodi bodo zlomili imperialistični jarem, vzeli v svoje roke usodo lastne dežele ter jo zopet pri- vedli v tabor demokracije in socializma, kjer je njeno mesto. Zopet jo bodo privedli v tabor, kjer se nahajajo vsi njeni pravi in resnični prijatelji, v tabor z na čelu Sovjetsko zvezo in genialnim učiteljem in voditeljem naprednega človeštva, najboljšim zaščitnikom in prijateljem, jugoslovanskih narodov — Josipom Visarionovičem Stalinom. Železničarji bodo stavkali Kakor po vsej Italiji tako tudi v Trstu vlada veliko zanimanje za veliko stavko železničarjev, ki je napovedana za 13. januarja t. 1. K-ot je znano bo stavka gospodarskega značaja in v znak protesta, ker ministrstvo noče vzeti v poštev zahtev po izboljšanju mezd. Pričakuje se, da bo to ena izmed najveličastnejših in najenc-tnejših stavk. -Stavka bo torej kompaktna manifestacija delavcev, ki se odločno borijo za izboljšanje svojega življenjskega položaja. OB 10. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI Joško Udovič-Nino Pred desetimi leti, 13. januarja 1943.. je padel v Trstu junaške smrti tovariš Jožko Udovič-Nino iz Sv. Ivana. Podli izdajalec ga je ovadil fašistični policiji in karabinjerjem, ki so mu sledili po vsem mestu, dokler ga niso v ul. Ginnastica obkolili. Neustrašeno je kot pravi komunist sprejel borbo, v kateri je padel en agent, dva pa sta bila ranjena. Ker iz veže št. 23 ni imel nobenega izhoda se je z zadnjim nabojem sam ustrelil, da ne bi padel v roke fašističnim zverem. članov tajne organizacije, od katerih so bili kasneje štirje ustreljeni v Bazovici, je Udoviču u-spelo, da je preko Tolminske pobegnil v Jugoslavijo. Tu je okušal vso trdoto življenja pod proti-Ijudskimi režimi od Žinkoviča do Cvetkoviča. Zato mu ob okupaciji Jugoslavije izbira ni bila težka. Zelo kmalu je odšel v partizane, kjer se je udeležil številnih borb proti ustašem in fašistom. Koncem avgusta 1942. se je vrnil v Trst, kjer se je takoj vključil v ilegalno gibanje. Skupno s sekretarjem Darkom Maru-šičem-Blažem in tov, Bidovcem je bil vključen v okrožni komite za Trst in okrožje, v katerem je prevzel dolžnosti organizacije skladišč in dobav partizanom ter stikov z italijansko ilegalno organizacijo. Spričo svoje visoke razredne zavesti in prežet z duhom proletarskega internacionali-zma je imel v svojem delu velike uspehe ter je užival spoštovanje in ljubezen italijanskih tovarišev Posebno ga je odlikovala neomajna vera in ljubezen do Sovjet, ske zveze, v kateri je gledal voditeljico in bodočo osvoboditeljico vseh zasužnjenih narodov. Dragi Nino, ni Ti bilo usojeno učakati svobodo. Toda ideali, za Kot zavgden Slovenec je Jožko ] katere si se boril in dal svoje sodeloval že v ilegalnem mladinskem gibanju. Ko pa je fašistična policija začela z aretacijami mlado življenje, se uresničujejo vse hitreje. Slava Tvojemu spominu! Enotna stavka dolinskih delavcev, vajencev in dijakov Prizadeti potniki so pripravljeni nadaljevati borbo do zmage - Conski urad za promet naj [napravi red ! Za teden ---dni —— Sobota 10. — Pavel pušč. Nedelja, 11. — Higin Ponedeljek, 12. — Ernest Torek, 13. — Veronika Sreda, 14. — Feliks (Srečko) Četrtek, 15. — Maver (mlaj) Petek. 16. — Marcel ZGODOVINSKI DNEVI 15. 1922 se je pričel v Livori zgodovinski kongres socia stične stranke Italije. 16. 1919 ie bila ubita Roza Ji xemburg. 16. 1888 je um.-l v Celovcu ij rodni buditelj Andrej Ei spieler. Rodil se je v Sveči 13. 11. 1813. V ponedeljek so ; -stopili v stavko potniki iz Doline, Mač-kovelj, Prebenega, Boljunca in Dom-ja, :k’i se običajno vozijo z avtobusi podjetij «Autovie Carsiche» in «La Carsia» v Trst in obratno. V stavko so stopili zaradi občutne podražitve voženj. Kot je znanci sta omenjeni podjetji podražili vožnje že. pred par meseci. V tem času -so prizadeti že večkrat zahtevali znižanje cen. Za zadevo se je zanimala tudi občinska uprava v Dolini. Zupan tov. Lavriha je imel že več razgovorov z lastniki podjetij. Toda doslej vse to ni rodilo zaželenega uspeha. Podjetje «Autovie Carsiche» noče popustiti. Ker -so bili vsi dosedanji poiskusi, da bi prišlo do poravnave brezuspešni, so potniki prizadetih vasi napovedali stavko. 2e ves teden potniki bojkotirajo avtobuse. Noben delavec, študent ali vajenec ni obnovil tedenske vozne karte. 'Le nekatere mlekarice ________________________"" & • j j Seja Glavnega odbora SHPZ , je bila prav lepo podana in basic vensko-hrvatska prosvet- j let «Ples gobic». Ljubki so bili na zveza obvešča odbornike, da j tudi malčki otroškega vrtca, bo prihodnjo soboto ob 16. uri na sedežu Ponterosso d, II. seja Glavnega odbora z važnim dnevnim redom. Pridite vsi in točno! Občni zbor PD «Kolarič» pri Sv. Barbari Danes v soboto, 10. t. m. bo nadaljevanje občnega zbora prosvetnega društva «Kolarič» pri Sv. Barbari. Med drugim se bodo vršile volitve novega odbora, na kar posebno opozarjamo člane, naj se vsi gotovo udeležijo občnega zbora. Začetek o"b 20. uri. Predavanje pri Sv. Jakobu PD «Ivan Cankar» vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje, ki bo na sedežu Montecchi 6, IV v petek, 16. t. m. Predaval bo tov. Bidovec «O ameriški demokraciji». Začetek ob 20. uri. Šolska prireditev v Boljuncu V dvorani v Boljuncu je bila v nedeljo, 21. 12. popoldne šolska božičnica s pestrim kulturnim sporedom. Predvsem je ugajala igra «Povodni mož», ki ki so nastopili s pevskim zborom, recitacijo in plešem. Kdor pozna, koliko napora je združenega s tako prireditvijo, bo vsem sodelujočim prav iz srca čestital. Pravilno je, da polaga učiteljstvo pažnjo na kulturne prireditve ter želimo, da bi v Boljuncu čim preje spet videli nastopiti nažo šolsšo mladino. PD «Lonjer-Katinara» daruje 500 lir za SHPZ z najboljšimi voščili za novo leto svojemu članstvu in celici Lonjer-Katinara kakor tudi vsem članom naših prosvetnih društev. Lepa hvala in isto želi tudi iSHPZ! Gostovanje pri Sv. Barbari Gostovanje dramske skupine, pevskega okteta in orkestra se vozijo, kljub temu da so izslovensko kulturo na Tržaškem dokončno prevzelo v roke tržaško ljudstvo samo, ki sicer z velikimi žrtvami ustvarja ter nadaljuje kulturno delo, ki ga je prejelo od naših prednikov in ga bo izročilo še bogatejšega novemu rodu. javile, da so povsem solidarne s stavkajočimi. V sredo sta bila v Dolini in v Boljuncu sestanka, katerih se je udeležilo nad 500 prizadetih občan v. Vsi so izrazili trdno odločnost, da bodo nadaljevali borbo proti avtobusnim podjetjem do zmage. Vsi so potrdili, da bodo še nadalje stavkali, odnosno bojkotirali avtobuse. Kljub vsemu temu pa oblasti še vedno dopuščajo, da delajo- avtobusni podjetniki to, kar sami hočejo. Se, nadalje dopuščajo, da po svoji volji izmozgavajo siromašne delavce, dijake in vajence. Zato se zelo čudimo zlasti inšpektorju za motorizacijo inž. De Anto-nellisu, ki je nedvomno o velikem nezadovoljstvu kakor tudi o brezštevilnih protestih, ki prihajajo iz vseh prizadetih krajev, ter o vzorni in kompaktni stavki dolinskih -občanov prav gotovo točno obveščen. Čudimo se, da se še ni odločil, da napravi red na avtobusnih progah. T-opio pozdravljamo dolinske občane, ki stavkajo. Izražamo jim našo popolno in neomajno solidarnost. Želimo jim, da bi kmalu njihova borba redila zaželen uspeh ! Pionirski pevski zbor iz Križa Zborovanje delovne in učeče s e mladine je bila v resnici velika manifestacija mladine. To zborovanje je pomenilo važen korale naprej v borbi za pravične zahteve mladincev in mladink, Slovencev In Italijanov katere koli politične, strankarske ali verske opredelitve, ki so se ob tej priliki srečali, se pogovorili o svojih zadevah, o svojih vprašanjih, o ovirah in težavah ter o perspektivah za nadaljnje skupne borbe za dosego uresničitve svojih pravičnih zahtev. Predvsem važen faktor na tem zborovanju je bila enotnost, ki je prav tokrat zajela najširši obseg. Resolucija, ki je bila sprejeta na tem zborovanju dobiva iz dneva v dan večje simpatije in razumevanje. Zato mora prav ta resolucija postati tisto sredstvo, s katerim se bodo mogle mobilizirati najširše plasti delovne in učeče se mladine za nadaljnje borbe, saj se zavzema za rešitev tako perečih in občutenih vpra- šanj, kot je vprašanje brezposelne mladine, vprašanje mladine, ki je zaposlena v trgovinstvu ali obrtništvu, ki je danes predmet zapostavljanja in izkoriščanja s strani brezobzirnih In izkoriščevalskih delodajalcev. Prav tako se omenjena resolucija zavzema za dosego izboljšanja šolstva, zlasti obrtnega značaja, ki danes ne odgovarja zahtevam in potrebam mladine ter za gojitev zdravega in prepotrebnega ljudskega športa. Samo z borbo bodo zahteve, ki jih vsebuje omenjena resolucija, katere smo na tem mestu le bežno omenili, dejansko uresničene. Predvsem od nas komunističnih mladincev, ki smo dali pobudo za sklicanje mladinske konference, je odvisno, kako se bodo vodile nadaljnje borbe. Mi smo predstraža, ki koraka na čelu delovne in učeče se mladine. Zato moramo biti prvi povsod, v tovarnah, v šolah, v delavnicah, v mestu in no deželi, med za- posleno in med brezposelno mladino, v Športnemu udejstvanju; skratka povsod. Popularizirati moramo omenjeno resolucijo in rezultate konference. Podvzeti in podpreti moramo sleherno akcijo, ki teži za tem, da se izboljša sedanje razmere mladine, bodisi brezposelne kakor tudi zaposlene. Od merodajnih oblasti, zlasti od občinske uprave v Trstu, moramo zahtevati ustanovitev večernih tečajev, krojnih tečajev za šivilje itd.; otvoritev čitalnic in zabavišč ter gradnjo novih športnih igrišč. Vztrajno moramo tolmačiti vsem, da se borba za uresničitev teh zahtev ne nanaša samo na mladino, temveč na vse prebivalstvo. Delo za brezposelnega mladinca, krojni tečaj za šivilje šta vprašanji, ki zanimata sleherno mater in slehernega očeta. Zato terjamo, njuno solidarnost in brezpogojno podporo. LUCIJAN RONČELI PD «Ivan Vojko»! s Proseka-Kontovela, ki je bilo določeno za prihodnjo nedeljo 11. t. m. je zaradi nepredvidenih zaprek preloženo na pozneje v nedeljo, 25. t. m. -ob 16. uri. Natančnejši -spored bomo javili. Lepa božičnica v Podlonjerju 23. decembra v PD «Zvezda» v Podlonjerju so žene organizirale lepo božičnico s prisrčnim kulturnim sporedom. Ob Polni dvorani mater in otrok, od katerih je kilo ISO obdarovanih, so pridni pionirji odigrali lepo igrico s petjem in plesom «Ples igračk». Pod vestnim vodstvom tov. Helene Mlač.so otroci skrbno naštudirali ves spored ter želi nad vse navdušeno priznanje. Prireditev je bila res lepa ter želimo čim preje videti naše najmlajše spet na odru. SOŽALJE -— V visoki starosti 73 let je preminul v ponedeljek Luigi Pieri, oče tovariša Edgarda Pierija. Tov. Edvardu in svojcem izrekajo ob nenadomestljivi izgubi iskreno sožalje IK KP STO, uredništva listov «Delo», «Unità» in «Lavoratore», tovariši iz uprave in kollportaže. Mladi Križani v Avditoriju V nedeljo, 4. t. m. je bilo v Avditoriju nad vse živo. Otroci, veliki in mali, ki so ob spremstvu svojili staršev prihiteli oa povsod, so z velikim zanimanjem sledili Golievi pravljični igri «Jurček», Ob njej pa se niso zabavali le otroci, marveč je pritegnila tudi odrasle, saj je nje vsebine ter zlasti podajanje igre same igralsko kakor tudi tehnično ustrezala ter dosegla sv°i namen. Dejanje se je pred nami ž'uo razpletalo in večkratni aplavzi Pri odprti sceni so najboljši dokaz, da so igralci kakor tudi režiser, tov. Zora Košutova vložili v igro vso ljubezen in sposobnost. Prav tako je tudi balet pripomogel k še lepši izvedbi, saj so ga podala dekleta z vso ljubkostjo. Seveda bi se dale nekatere scene, kot n. pr, ples Snežaka, burje in nevihte drugače tehnično uprizoriti, kar bi pripomoglo k še večji skladnosti in poteku igre same, Vidi se, da so mladi igralci dejansko na odru živeli resnično življenje. Na koncu je nastopil pod vodstvom, tov. Žerjala Frančka pionirski pevski zbor, ki razpolaga z zelo bogatim glasbenim materialom. Zlasti je treba pohvaliti mlade soliste, ki so brez vsake treme odpeli svoj del. Ta naš najmlajši pevski zbor je najboljši dokaz, kaj zmore naše ljudstvo tam, kjer je enotno. Z veseljem moramo ugotoviti, da so prišli na to našo prireditev tudi ljudje, ki so po svojem političnem prepričanju daleč od nas ali pa stoje ob strani. Zavedni tržaški Slovenci se zlasti v zadnjem času le predobro zavedajo, da jim bo slovensko kulturo in besedo mogla posredovati 'e ona kulturna organizacija, ki ima svoje korenike globoko zasidrane v ljudstvu. Ljudje danes ne nasedajo več goljufivim titovskim kulturnim prireditvam, zavedajoč se, da so titofašisti že zdavnaj prodali in izdali slovenske narodne interese in da je Obvestilo kmetijskega nadzorništva Področno kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da je pričelo z razdeljevanjem krompirja vrste «ALEGNA» po 50 lir za kilogram. Ker ta vrsta krompirja najbolj uspeva na pešče-no-lapornati zemlji, je razdeljevanje namenjeno kmetovalcem občin Dolina. Milje in pa kraškemu predelu tržaške občine. Nakazila TRST II. Va. dol. 306, SOBOTA — 13. Šramel kvim in pevski duet - 13.30 Kultur obzornik - 19. Pogovor z ženo 22.21 Pestra operetna glasba. NEDELJA — 11.30 Oddaja najmlajše - 12.15 Od melodije melodije - 13. Glasba po želja! 17. Koncert ruskih balalajk ! 18.35 Koncert pianista Gabri j-e! Devetaka - 19. iz tilmskega s V ta - 21.30 Izbrana lirika - 22 Go' nod: «Romeo in Julija», 1. in l dejanje. PONEDELJEK — 13.30 KultV ni obzornik - 19. Mamica prip veduje - 19.15 Koncert sopi nistke Otta Ondine - 20. Slove ski motivi - 21. Književnost umetnost - 21.30 Gounod: «R meo in Julija», 3. in 4. dej. TOREK — 13. Glasba po i Ijah - 19. Tehnika in gospoda stvo - 19.25 Angleščina po r diu - 21. Dramatizirana poveš 22. Dvorak: Simfonija št. 3. SREDA — 13.30 Kulturni o zornik - 19. Zdravniški vedež 20.30 Sola in vzgoja - 21. Konce violinista Ljudevita Dobronyj; 21.30 Vokalni kvartet - 22. C; kovski: Simfonija št. 5. ČETRTEK — 19. Slovenščina Slovence - 21. Radijski oder Rand Ayn: «V noči 16. januarji drama - nato Pribljubljene me! di je - 23. Chopinove poloneze mazurke. PETEK — 13. Glasba po želj - 19.25 Angleščina po radiu 20.30 Tržaški kulturni razgled 21.15 - Zgodovina pomorstva 22 Beethoven: Simfonija š: i * * * ODDAJE RADIJSKE POŠTA BUDIMPEŠTA V slovenščini Cas Valovna dolži 07.15 — 07.35 253 18.25 — 18.40 253 23.40 — 24.00 253 Poleg tega vsako nedeljo 07.30 — 08.00 253 ODDAJA RADIJSKE POST \ ! SVOBODNA JUGOSLAVIJA V slovenščini Cas Valovna dolži: 19.00 — 19.30 43.56 in 47 07.15 — 07.35 2 SPORT NOGOMET V nedeljo 11. jan. I. kategorija: Costalunga-R zandra v Trebčah ob 10.30; S Marko - Rojan v Nabrežini i 10.30: Pristaniščniki - Skedenj Nabrežini ob 14.30; Piccheu iri Frausin v Trebčah ob 14.30, II. kategorija: Trebče - Unii v Trebčah ob 12.30. OBJAVA pri Področnem kmetijskem nad-zorništvu v ulici Ghega štev. 6, I. Istočasno pa se mora plačati lir 25 za kilogram, to je polovično ceno. Zavarovalnica goveje živil; v Bazovici vabi vse- člai1! zavarovalnice goveje živine • lahko dvignejo - Bazovice. Gropade in iz P drič na redni občni zbor, se bo vršil v nedeljo 11. i nuarja t. 1. točno ob 16. u: prostorih gostilne Presi v B> zovici. *** Podjetje «Grandi» v Trstu je v likvidaciji. Ta teden sta se vršila dva sestanka na katerih so preučevali kako izvršiti razpustitev. Sindikalni organizaciji sta zahtevali blokiranje odpustov z dela. Doslej še niso dosegle zaželenega uspeha. O tem bodo razpravljali na prihodnjem skupnem sestanku. *** Petrolejski delavci so pripravljeni ponovno stopiti v stavkovno gibanje. To bodo storili, če delodajalci ne bodo ugodili njihovim pravičnim zahtevam. ’** Nameščenci SIDEMAR so ta teden stavkali dve uri. Do stavke je prišlo zato, ker jim delodajalci nočejo izboljšati mezd. * * * Opolnoči med 31 decembrom 1952 in 1. januarjem 1953 so iz raznih vzrokov umrle v Trstu 4 osebe. *** Neki Macchi, bivajoč v ul. Orlandini je po povratku iz no volemih pocunic doživel bridko razočaranje. V času njegove odsotnosti so neznani Zlikovci oa nesii iz njegovega stanovanja vrednosti za okrog pol milijona lir. *** Ta teden so izpraznili še eno stanovanjsko hišo v Trstu in sicer v ulici del Pozzo 11 Hiša je namreč v nevarnosti, da se podre. *** Za novo leto sta- dva vročekrvna mladinca, neki Urno ir, Bruno Corbatto, nadlegovala ne ko žensko na ulici. Ta je poklicala policaja. Fanta sta jo urno odkurila, toda policist ju je kasneje zasačil v neki gostilni v Sta. rem mestu. Sedaj premišljujeta svoje pustolovščine za rešetkami v Coroneu. * * * Pravijo, da tekoči plin ni nevaren. Toda temu ni vselej tako. Ta teden je prišlo v neki gostiln v Miljah prav zaradi omenjenega plina do velikega požara. Gostilničar je utrpel okrog pol milijona lir škode, ki pa je krita z zavarovalnino. *** Na Leginem procesu v zvezi s krajo sladkorja je te dni zahteval državni tožilec kazen in sicer 20 milijonov lir globe. Proces se nadaljuje. Menda bo tudi tu obveljal pregovor, da vrana vrana ne izkljuje oči... *** v eni izmed stojnic, ki so razvrščene v drevoredu XX. septembra je ta teden umrl 60-letni kramar Giuseppe Amabilia. *** Begi iz Jugoslavije se ’ vedno nadaljujejo. Seveda o te noče pisati «Primorski dnevi v' 7. t. m. sta pribežali na Trž i -ozemlje dve ženi ter se jav na openski policijski postaji, kjf sta prosili za politično zatoči.čč' izjavili sta, da sta zapustili serotini kraj zaradi strašnega 1 rorja, ki ga uganjajo titovske I šisticne oolasti v Jugoslaviji, *** V novoletni noči so prib' žali na naše Ozemlje štirje J goslovanski mladeniči. * * * Ta teden so na tržaški glav; pošti otvorili novo teleioto )' stajo. Ta postaja je bila v L stu zelo potrebna. Postaja je P vezana z vsemi tovrstnimi evro» skimi postajami. * * * Od 1. do 7. januarja se je tržaški občini rodilo 64 živin 1 l mrtev otrok, umno je 66 ose1 porok pa je bilo 36. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» riška tip. RIVA, Torrebianca 1 Dovoljenje AIS ---------- ------------ — P D „Lonjer-Kalinara" želi članom in vaščanom srečno novo leto j*S TRGOVINA JESTVIN VINCENZO BENCI ima v zalogi prvovrstne salame in najfinejša vina ni. Rolano 5 . tel. 23-560 GEOMETRA z.a.,cenitve. ureditve zapustit skih zadev, kupno-prodajne PfJ godbe, kontestacije vrednos*1 zadeve glede izplačila odst ’> nine za zavezniške rekviziti). Trst, ul. S. Marco 26, II. nads<‘ (notr. 10). Globoko ganjeni ob časti, ki je bila izkazana našemu nep zabnem-u LUDVIKU KRALJU - CARL!JU se prisrčno zahvaljujemo upravi in osebju Tržaškega Lloyda, pristaniškim družbam. Delavskim zadrugam iO ostalim ustanovam ter prijateljem in znancem, ki so ž nami sočustvovali. Trst, 1. januarja 1953, zena, mati in ostali sorodniki