Prihodnja številka izide dne 3. januarja 1956 •r 7. leto / itevllka 51-52 V Celovcu, dne 22. decembra 1955 Cena 1 Šiling „Mcu)u Qj6(iu na iiuaaah...” „Bog je bil zemljo preklel, greh ljudem nebesa vzel...” Tako pravi adventna pesem, ki nas spominja, kako je knez teme zavladal nad svetom in zasuinjil človeški rod, izgnan iz raja. Iz ponilevalne sužnosti satanovega kraljestva, iz teme zmote, lazi in krivice je trpeče človeštvo hrepenelo po odrešenju. Iz te lelje se je rodil klic človeškega srca: „Vi, oblaki, ga rosite ali zemlja naj ga da; ve, nebesa, ga pošljite skor’ Zveličarja sveta!” Človeškega rodu, ki je padel in slutil grehu, botje usmiljenje ni zavrglo. V mrak njegovega vsakdanjega trpljenja mu je vedno znova pošiljalo svetle žarke, — prerokbe o Zveličarju, ki bo prišel — da mu kažejo pot k odrešenju, dokler se ne dopobii čas in stopi na zemljo On sam, ki je Luč sveta in raz-iene temo ter premaga greh. Ob božični blagovesti, ki nam oznanja rojstvo Zveličarja, se kristjani ne moremo zadovoljiti le z zgodovinskimi spomini na dogodek v Betlehemu pred dva tisoč leti, temveč nam je Božič vsako leto novo skrivnostno razodetje Kristusovega rojstva v naših dušah. V adventnem času nas Janez Krstnik opominja: ..Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze ... in kar je krivo, naj bo ravno in kar je hrapavo, naj postane gladka pot in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje” (Luka, 3, 1—6) — da naj torej Odstranimo ovire, ki branijo Kristusu prihod v naša srca. Ob svečah adventnega venca prižigajmo teden za tednom z dobrimi deli lučko ob lučki kot pripravo na prihod Gospodov. Naše ljudstvo, ki v adventnem času .Marijo nosi” od hiše do hiše in od vasi do vasi, daje s tem ponarodelim običajem ginljiv izraz svoje vere in globoke notranje zbranosti, s katero se pripravlja na prihod Gospodov. Marija nam je dala Zveličarja, zato se z Marijo vsaka družina, vsaka vas pripravlja na prihod tijenega Sina. V jutranjem mraku se pobožno ljudstvo posebno na Koroškem v obilni meri udeležuje žarnic ali, kakor jih tako lepo imenujejo naši ljudje — svilne, kajti skozi jutranji mrak že prodira svit Luči — bližnjega odrešenja! Jaslice pod božičnim drevescem so nam zato simbol Kristusovega prihoda v našo dušo. Pripraviti mu pa moramo tudi v naših srcih duhovne jaslice, da mu bo bivališče prijetno. V te jaslice bi naj v božičnem obhajilu položili tudi mi božje Dete, ki zagrinja svoje božanstvo pod podobo kruha, podobno kot ga je pred dva tisoč leti odevalo v skromne bele plenice. Le poglejmo, kako bogata je simbolika naših božičnih običajev. Zelena smreka nam pomeni upanje, svečke so odsev Njega, ki je luč sveta, darovi -so simbol nadnaravnih darov, ki nam jih nnklanja božja milost. 'Ciste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem - bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove - da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: „Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.” In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: »SLaaa Ojocjju ml mlanalt in na zemlji mi e ljudi'm} ki so Oioijti pa iwlji“ (Evangelij sv. Luke, 2, 1—14) Rojstvo Gospodovo, največji praznik krščanstva, je naše ljudstvo vedno doživljalo na svoj globok način. Po stari ljudski veri je treba na sveti večer bedeti, kajti okoli polnoči, ko se rodi Gospod, ,,se odpre ,ne-bo,” in kar si takrat zaželiš, ti bo izpolnjeno! Izpolnitev vsake želje ponazarja obilje božje milosti, ki se je ob prihodu Sina božjega razlilo nad človeštvo. + Le če doživljamo božično skrivnost s Kristusom v srcu, postanemo deležni odrešenja, kar velja za posameznike, družine, za narode in za človeštvo sploh. Nad znatnim delom človeštva pa danes še leži neko posebno prokletstvo. Temo greha iz stare zaveze je nadomestilo prokletstvo duhovne praznote, ki jo je prinesel človeštvu materializem, mamonizern, racionalizem in cela vrsta drugih -izrnov, ki so enkrat s pomočjo vsevednega razuma, drugič z napredkom, potem zopet z oboževanjem pozemskim dobrin človeštvu obljubljali srečo. Toda prave sreče ali celo „raja na zemlji” ni nobeden prinesel, zato je danes človeštvo trudno in razočarano in opravičeno govorimo o nekem adventnem hrepenenju Bogu odtujenih množic. Zelja po odrešenju iz duhovne praznote in obupa je marsikoga že pripeljala nazaj k — betlehemskim jaslicam, ki so vidni znak nadnaravnega odrešenja. Ta želja po veri teh sedaj še „nevernih src” pa kaže, kako neskončna je božja milost, ki svojih človeških otrok ne zavrže niti takrat, kadar so se obrnili od n je, temveč jim pomaga, da po svobod?ii volji in prosti odločitvi zopet najdejo pravo pot. Mogočno božično oznanilo ,Jilava bodi Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" pa bodi vrhovno vodilo našega življenja, če bomo najprej sami v svoji duši vredni, da slavimo Boga in postanemo njegovo bivališče, narn bo tudi naklonjen mir, po katerem hrepenijo posamezniki, si ga želijo družbic, se zanj trudijo narodi in človeštvo. To je mir, ki ga svet nima in ga ne more dati, kajti ta mir izvira samo iz zavesti, da smo v miru in prijateljstvu z Bogom, ki je „Knez miru”. * BRSLJANSKI: MIGLJAJTE, ZVEZDICE . . . Migljajte, zvezdice krasne, nocoj se je rodil Mesija, ob Njem sta sveti Jožef in Marija in angelčke zreš prelepe ... Tako lepo je bilo' v Betlehemu — legende šepetajo palme — v angelskem objemu, zdaj duh zamejski moli psalme. Migljajte, zvezdice, v poljane in lepi vi, krilatci, mi psalme spremenite v hozane,- . nebeške milosti bogatci... Mi psalme spremenite v hozane, bodite angelčki stražarji slovenske zemlje boguvdane, živimo večno v božični zarji! Politični teden Po svetu ... Najpomembnejši zunanjepolitični dogodek za vrsto evropskih in azijskih držav je bila vsekakor seja Varnostnega sveta Združeni narodov minuli četrtek, ko je bilo 16 držav, med njimi tudi Avstrija, sprejetih v Združene narode. Kot smo že zadnjič omenili, je bil sprejem zelo zamotana zadeva, kajti najprej so nameravali sprejeti 18 držav, med katerimi tudi Japonsko in Zunanjo Mongolijo. Proti sprejemu slednje se je uprl delegat nacionalne Kitajske (Čangkajškova vlada na Formozi), na kar je Sovjetska zveza izjavila, da bo potem ona glasovala proti sprejemu Japonske. Obe strani sta zakrknjeno vztrajali na svojem stališču, dokler se Amerika in z njo zapadne države niso vdale in pristale ng. sprejem samo 16 držav, a sprejem Japonske in Mongolije je bil odložen na požrifejši'Čaš. Ameriško javno mnenje je s tem postopkom zelo nezadovoljno. Kajti Zunanja Mongolija pravzaprav obstaja samo na papirju in je v resnici samo sovjetska provinca, dočim j,e Japonska kljub izgubljeni vojni, velesila, ki si je v zadnjih letih opomogla in je zares samostojna država. Ker pa sedaj tečejo pogajanja med Sovjetsko zvezo in Japonsko za sklenitev mirovne pogodbe (z zapadnimi zavezniki jo je že pred leti sklenila), je dobila Sovjetska zveza novo sredstvo za prirsk na Japonce. Za Avstrijo je sprejem v Združene narode vsekako pozitivna postavka, kajti s tem je avstrijska diplomacija dobila nove in velike možnosti za nastopanje na svetovni politični pozornici. ' V Parizu je zboroval obrambni svet Atlantskega pakta, na katerem so se zbrali zunanji, finančni in obrambni ministri ter razmotrivali položaj. Ameriški zunanji minister Dulles je poročal, da je „mrzla vojna” izbruhnila z novo silo in sicer zato, ker se po uspelih poskusih z vodikovo bombo Sovjetska zveza čuti močnejšo, in po drugi strani, ker je ..miroljubna” politika v „že-nevskem duhu” kvarno vplivala na rusko prebivalstvo, ki je govore svojih voditeljev o miru začelo preveč resno jemati. Poudaril je, da mora svobodni svet še povečati svojo obrambno silo, kajti Sovjetska zveza ima še vedno pod orožjem 175 divizij, ki jih sedaj oborožuje z najmodernejšim orožjem in jih tudi preobrazuje v manjše edinice v smislu nove atomske strategije. Sovjetsko letalstvo poseduje nov tip bombnega letala, ki lahko bombardira katero koli točko na svetu, to je tudi Ameriko. Ameriška vlada je povečala svoj vojaški proračun za 1 milijardo dolarjev, od katerih bo večji del šel za pojačanje letalstva, za atomske poskuse in protiletalsko obrambo. Sovjetski veljaki končujejo svoje azijsko potovanje in tako sta se Hruščev in Bulganin poslovila od Indije in priredila v marmornati palači nekega in- „Gospod se mu Mnogi časopisi so se na široko razpisali o dogodku, posebno v Italiji, in poudarjali, da je imel sv. oče Pij XII. že drugbkrati izredna videnja. Tako v svetem letu 1950, ko je zrl Fatimsko Kraljico obdano od sonca, ki se je vrtelo okoli svoje osi, kot so ga gledali že tudi 13. oktobra 1917 fatimski pastirčki. Tedaj je kardinal Tedeschini to razodel svetu in „Osservatore Romano” je v posebnem članku potrdil njegovo vest. Trezno misleči so si zelo edini v ugotovitvi, da imamo v Piju XII. res svetniškega papeža, pa naj o prikazovanjih kdo sodi karkoli. dren Menda že celo desetletje v uredništvih svetovnega tiska ni bilo toliko razburjenja in razpravljanja kot ob „Oggi”-jevi novici. Vsak dan so pričakovali iz Vatikana uraden preklic, pa so doživeli nasprotno — uradno potrdilo prikazni. Sv. očetu najbrže objava ni bila po volji; a resnici na ljubo pa jo je dovolil potrditi, ne zanikati. Najprej jo je potrdil vatikanski „Oservatore della Do-menica”; to nedeljo (II. decembra) pa še glavno vatikansko glasilo „Osservatore Romano” v daljšem članku. S tem stoji zgodovinska ugotovitev prikazanja. S cerkvenega in bogoslužnega stališča pa pristoji nadaljnje razpravljanje o njem kongregaciji sv. dijskega maharadže (kneza) razkošen banket, ki bi bolj pristojal kakemu princu iz „Tisoč in ene noči” kot pa predstavnikoma ,,proletarske države”. Hruščev je kot po navadi zbadal goste s svojimi dvomljivimi duhovitostmi. Pri časnikarski konferenci, ki sta jo priredila, so morali novinarji dan prej predložiti svoja vprašanja v pismeni obliki ter med konferenco ni bilo dovoljeno staviti novih vprašanj. Razumljivo, da so novinarji, vajeni zapadne svobode, bili ogorčeni. Pa ni nič pomagalo. Potem sta odletela naprej v Afganistan, ki že meji na Sovjetsko zvezo. Toda zaradi slabegai vremena v prestolnici Kabulu nista mogla pristati in sta morala nadaljevati polet naprej do Stalinabada, ki je že na sovjetskem ozemlju. Od tam sta se v avtomobilih odpeljala v Kabul, kjer pa so jih zelo slabo sprejeli. Po skoraj praznih ulicah ,sta se vozila z oklopnm avtomobilom in policija ju je strogo stražila, da se jima kaj ,ne zgodi. Tu pa tam je bilo videti napise: ;„Sovjeti pojdite domov!” ... in pri nas v Avstriji Parlamentarna debata v zvezi z novim 'proračunom je razgalila globoke notranje-politične spore, ki grenijo življenje vladni koaliciji. Poslanci so dali duška svoji ne-volji v mnogih govorih in očitkov govornikov ene stranke drugi ni mogoče naštevati. Zanimivi so le spori med socialistično stranko (SPOe) in ljud. stranko (OeVP), kajti ostali stranki, ki sta še zastopani v parlamentu, komunistična (KPOe) in „neodvis-neži (VdU), sta spričo njene maloštevilno-sti brezpomembni. Glavno vprašanje, ki sedaj loči obe stranki, je konkordat s Sv. stolico, ki je bil sklenjen še za časa prve republike. Socialisti so odkriti nasprotniki konkordata in so sedaj našli nove ..razloge”, na katere opirajo svoje stališče. Pravijo, da stoji v državni pogodbi zapisano, da je Hitler Avstrijo ..anektiral” — priključil in da je zaradi tega prenehala obstajati ter je bila na novo ustanovljena šele z državno pogodbo. Ker je torej prenehala obstajati država, so po socialističnem mnenju izgubile veljavnost vse pogodbe, ki jih je izginula država sklenila. Tudi pri OeVP niso mnenja o konkordatu prav jasna in enotna. Vendar iz-; gleda, da je le prevladalo mnenje, da je konkordat še veljaven in da ga je treba načelno priznati, želeti je pa le nekatere spremembe z ozirom, da so se s časom razmere spremenile. V tem smislu je govoril poslanec dr. Tončič, ki je dokazoval, da s Hitlerjevo priključitvijo politična Avstrija ni prenehala obstajati, temveč da je samo izgubila svojo neodvisnost, ter da državna pogodba ni ustanovila nove države, temveč s povrnitvijo politične neodvisnosti obnovila že obstoječo državo. Kako se bo ta spor končal, ne more nihče vedeti, izgleda pa, da bo o njem odločalo tudi ustavno sodišče. je prikazal...” oficija, po smrti Pija XII. pa za eventualno njegovo proglašen j e za svetnika kongregaciji sv. obredov. Podrobnosti prikazanja zaenkrat še niso znane. Tudi ne vemo, če in kaj je Gospod govoril sv. očetu. Gotovo pa se hrani vse to zabeleženo v ,,tajnem zapisniku o Piju XII.”, ki ga hranijo v vatikanskem tajnem arhivu. Vemo leto da je v jutru 2. 12. 1954 sv. oče na pozdrav prve osebe, ki je prišla k njemu, odgovoril s presenetljivo izjavo: ..Gospoda sem videl!” Se prejšnji dan pa da je razločno slišal skrivnostne besede: „Imel boš prikazen”. O dogodku se je kmalu zvedelo v zaupnem krogu Vatikana. „Oggi”-jevcmu dopisniku pa ga je pripovedoval jezuitski p. Virginij Rotondi, tako pravi „Osservatore Romano”. Svetovno časopisje se je na široko razpisalo o čudovitem dogodku, največkrat s precejšno. primesjo domišljije in plehkega ugibanja. Avstrij. časopisje pa večinoma še danes molči. Komu na ljubo? Ali so morda v naši „moderni” dobi čudeži postali nemogoči? In prikazanja? Taisti svet, ki dere k prekanjenim „vedeževalkam” in nosi težke denarce svetlovidcem, jim tudi slepo vse verjame, — sedaj, pa naenkrat dvomi! (Konec sledi) V Gradcu se pa proces proti bivšim ravnateljem KELAG-a vleče naprej. Izgleda pa, da se obtožencem ne bo kaj hudega zgodilo, čeprav so zapravili lepe tisočake družbinega denarja. S prihodnjim letom bodo ukinili stanovanjske urade, ker poteče postava, ki jih je priklicala v življenje. V novem letu bodo torej hišni lastniki lahko svobodno oddajali svoja stanovanja, seveda le tista, ki ne spadajo pod zakon o stanovanjski zaščiti (Mieterschutz), ki velja še naprej. Kot smo že zadnjič poročali, so se začela v Rimu pogajanja za ziljske planine na italijanski strani, vendar so izgledi za skorajšnji zaključek bolj slabi. Razgovori so namreč bili po nekaj dneh prekinjeni, češ da so prišle na dan neke „pravne nejasnosti” ter se bodo razgovori nadaljevali šele v marcu prihodnjega leta. V sem Sl ovencem ze doma in po sitnem svelu li blagoslovljene ptaznike in stečno novo Narodni svet koroških Slovencev Kaj se dogaja na okrajnih sodiščih? Eden izmed časopisov, ki prednjači v gonji proti vsemu, kar je slovenskega na Koroškem „Salzburger Nachrichten”, je pred kratkim zapisal, da so določbe člena 7 nepotrebne zato, ker odkar so stopile v veljavo, se nihče ne poslužuje v njih določenih jezikovnih pravic, to je, da se Slovenci na Koroškem v svojem občevanju z uradi še naprej poslužujejo nemščine. Zato meni, da je člen 7 odveč. Pa poglejmo, kako izgledajo stvari v resnici! Znano in od vseh priznano je dejstvo, da so določbe o slovenščini kot uradnem jeziku stopile obenem z državno pogodbo v veljavo in da so jih vsi uradi dolžni izvrševati. Zmešnjava, ki gre vedno v prid nemščine Navedli bomo v tej zvezi samo nekaj primerov iz okrajnih sodišč na dvojezičnem ozemlju. O pravni gorostasnosti, ki si jo je privoščil .sodnik celovškega okrajnega sodišča na oddelku 10 C smo že poročali in bi danes k temu pripomnili le, da je ta primer vzbudil odmeve tudi v inozemskem tisku. Ta sodnik se je namreč postavil na enostavno stališče, da bi ibila slovenščina pravzaprav dopustna le, ako bi se Slovenci med seboj pravdali' in še v tem primeru bi imel sodnik pravico, da izvrši obravnavo v nemščini, ker je nemščina »državni jezik”, a s strankami bi pa občeval preko tolmača. - Zato. pa ni bilo potreba državne pogodbe in člena 7, kajti olajšave glede rabe jezika s pomočjo sotolmačev so bile določene že v senžermenski pogodbi iz leta 1919. — Državna pogodba in leto 1955 pa uvaja slovenščino kot uradni jezik! Sodnik na kazenskem oddelku istega sodišča se pa je postavil na drugačno stališče. Na tožbo zasebnega udeleženca v slovenščini se je začel kazenski postopek proti obtožencu, ki je bil Nemec. Sodnik se je postavil na stališče, da je treba vršiti postopek v jeziku obtoženca. Ko pa se je zasebni to-ižitelj vztrajal pri svoji zahtevi po obravnavi v slovenščini, pa je sodnik pregovoril, da naj zahteva obenem tudi delegacijo, to je preložitev razprave v drug kraj, kjer je sodnik zmožen slovenščine. Tožitelj, ki ni bil dovolj temeljito podkovan v vseh finesah kazenskega postopka, je nevede na to pristal. S tem je bila razprava odgodena in tožitelj še danes čaka, kot hlapec Jernej, na svojo pravico. V Borovljah pa se je moral nekdo zagovarjati zaradi neke prometne nesreče. Bil je torej on obtoženec. Sodnik se je postavil na stališče, da je notranji uradni jezik slpj ko prej. nemški, da morajo biti vsi zapisniki sestavljeni v nemščini in da sme le obtoženec sam uporabljati svoj materinski jezik. Sodnik se pa ima pravico posluževati tolmača, čigar dolžnost pa je, da obtožencu le v glavnem razloži vsebino postopka, to je vprašanja sodnika, zahteve in predloge državnega pravdnika, izpovedi prič itd. Ce upoštevamo, da smo tukaj v kazenskem pravu, ki določa za nekatere zločine tucli dosmrtno ječo ali manjše prostostne kazni, to se pravi, da je v vprašanju največja dobrina človeškega življenja, osebna svoboda, in da utegne včasih ena sama beseda odločiti človekovo usodo, potem bi skoraj ne verjeli, da je kaj takega mogoče na naših sodiščih. Kje je neposrednost? Kje je ustnost? To sta vendar osnovi avstrijskega sodnega reda! Pri tem se je baje sodnik skliceval na neka navodila predsedstva deželnega sodišča iz Celovca. Vprašujemo deželno sodišče, ali je res izdalo kaka navodila okrajnim sodiščem o rabi slovenskega jezika? Sodnik ne razume slovensko — ..tolmaž" pa tudi ne ... Iz Borovelj pa nam poročajo še naslednji primer: V kazenski pravdi na zasebno tožbo v nemščini se je razprava vršila tudi v nemščini, s čimer so bili vsi prizadeti sporazumni. Toda sredi razprave, šlo je zaradi razžaljen ja časti, se je ugotovilo, da ne gre brez slovenščine, ker sta se nasprotnika prepirala in »žalila” v — slovenščini. Poklicali so »tolmača”, neko pisarniško moč, ki po sodnih predpisih zato sploh ni zaprisežena, kar je nedopustno. Povrh tega je znala tako malo slovensko, da inkriminiranih besed sploh ni razumela. Sodnik je kljub temu stvar izpeljal do konca in tudi zadevo razdrl. (Dalje na 8. strani) Božična akcija Združenih narodov za bolne otroke Kot druga leta je tudi letos Organizacija za pomoč otrokom v okviru Združenih narodov izdala zbirko božičnih razglednic pod geslom »Praznično razpoloženje po celem svetu”. Francoski slikar Ed Legrand je izdelal osnutek za štiri čedne razglednice, ki ponazorujejo božično veselje otrok po celem svetu. Na eni vidite dva eskimska otroka v severnem polarnem področju, ki iz šole veselo stopicata po snegu domov. Druga pa kaže dva bosonoga otročiča iz vroče Guatemale v Srednji Ameriki, ki ob zvokih trobente veselo poskakujeta. Na tretji sliki dve mali Japonki v kimonu (o-blačilo Japoncev) rišeta domače motive na svilo, kar je značilna japonska zaposlitev v prazničnih dneh. »Severnoafriška razglednica” pa kaže šest malih Marokančkov, ki miroljubno sede v šoli. še ena, peta razglednica pa ponazoruje skupnost tiarodov, ljudstev sveta> v okviru Združenih narodov in jo je izdelal para-guajski umetnik Antonio Frasconi. V nad 40 državah bodo prodajbii te razglednice in računajo, da bodo prodali okrog 5 milijonov izvodov. Tudi v Avstriji je pre- vzela prodajo »Avstrijska liga za Združene narode”. Čisti dobiček prodaje bo pa šel za pomoč bolnim otrokom. Tudi Eskimi se pripravljajo na Boiič (AND) V GIMNAZIJO KAM Z NAŠO MLADINO? V zadnjih številkah našega lista smo .pisali o slovenski gimnaziji in o pogojih za sprejem v prvi in drugi razred te gimnazije, saj pričakujemo, da bomo v jeseni 1950 imeli v Celovcu državno slovensko gimnazijo. Sedaj se pa moramo vprašati: ,Kam z našo mladino? Kadar pride človek iz Podjune ali iz Roža z jutranjim vlakom v Celovec, vidi, kako se trume mladih ljudi vsujejo iz vlaka v Kolodvorsko cesto; vajenci in pomočniki hite v svoje delavnice, učenci pa v razne šole. V prvih popoldanskih ali večernih urah pa se vsi ti vračajo na svoje domove. Tako niha na tisoče mlad:h ljudi in mladih občutljivih src med družino in šolo ali delovnim mestom sem in tja. Vsak njihov dan je razbit. V vlaku ali avtobusu pa je ta mladina izpostavljena vplivom, ki so pogosto močnejši kot vplivi šole in doma. V vlaku ali v avtobusu si dostikrat stavimo vprašanje! „Kako to, da je današnja mladina takšna?”; ali pa moramo z obžalovanjem ugotoviti: ..Kakšna je pač današnja mladina!” Kdo izmed nas ira si je že zastavil vprašanje: Ali smo sopotniki bili res dovolj obzirni do mladih občutljivih src, ali smo tudi sami pazili na to, kaj govorimo, vpričo njih, in ali smo sami opozorili mlade fante in dekleta na veliko škodljivost različnih zvezkov, ki smo jih videli v rokah te mladine? Ali nismo bili sami ponovno priče nesramnih razgovorov odraslih in polodraslih, ki so ‘tekmovali med seboj v neslanostih in spolzkih dvoumnostih? Ali' ne stojita pogosto oče in mati pred nerešljivo uganko, ko gledata svojega sina ali hčerko, za katere sta žrtvovala vse, da bi jih dobro vzgojila, pa naenkrat svojih lastnih otrok ,ne razpoznata in ne razumeta več? Starši stojijo pred uganko, učitelj v šoli •si ne more razložiti vseh teh pojavov, ki jih opazuje na svojih učencih in učenkah. To :pa je posledica vožnje v vlaku in avtobusu, to so pogosto posledice ibrezobzirnosti odraslih sopotnikov. Pred tem veliki ni vprašanjem pa stojimo Audi danes, ko se pripravljamo na začetek slovenske gimnazije v Celovcu. Ali hočemo dopustiti, da bo vožnja rušila to, kar bosta gradila šola in družina. Morda bo marsikdo dejal, da je vsakodnevna vožnja cenejša kot stanovanje v mestu, ne bo pa pomislil, da s tem in s to vožnjo ogroža celotni duhovni razvoj mladega človeka in tako uničuje oziroma pomaga uničevati njegovo bodočnost. Edino, kar moremo svojim otrokom trajnega dati, je znanje in trdnost njihovega značaja. To dvoje pa je vredno vsake žrtve. Ne 'bomo brez nujne potrebe prepustili svojih otrok kvarnemu vplivu Vlaka in avto-busa, marveč bomo s skupnimi napori skr-••beli, da bodo naši otroci, učenci in učenke slovenske gimnazije imeli v Celovcu samem primerna stanovanja, dobro oskrbo in nadzorstvo pri pouku. PRAV ZARADI TEGA MORA BITI TUDI SKRB NAS VSEH, DA OPREMIMO DI JAŠKE DOMOVE ZA FANTE IN DEKLETA, tako da se bodo 'tam dobro počutili, da bodo tam zares doma. Morda 'bo 'ta ali drugi dejal, češ da nima otrok za gimnazijo. Če ti .mogoče danes nimaš takih otrok, pa jih bodo imeli prav kmalu tvoji otroci. Če tudi to ne drži, potem si kljub temu dolžan, da pomagaš kot član človeške in še posebno slovenske skupnosti, da bodo imeli otroci, ki so nosilci 'bodočnosti tvojega rodu, vse pogoje, da dorastejo v razsodne in poštene državljane in Slovence. Dobro se 'zavedamo, da v tem velikan času, ki nam nudi možnosti', da uresničimo to, kar našim prednikom ni bilo mogoče, ne smemo šteti po gumbih — ali bi dal ali ne bi dal. Tu je treba žrtev, katere bo vsak posameznik izmed nas tudi dejansko čutil. Kdor ima več, ima v tem zgodovinskem trenutku tudi večjo obveznost. Ker dobro vemo, da bodo tisti, ki imajo le malo premoženja, storili tudi tokrat svojo dolžnost do mladine — svoje ali tuje — se obračamo predvsem na tiste, ki imajo v takem času večje obveznosti, v upanju in veri, da bodo te svoje obveznosti tudi izpolnili. Dvakrat pomaga, kdor hitro pomaga! Idealno darilo PALMERS Boni v kovancih veljavni za neomejen čas in za vse blago Junak brez orožja Sele ko so se vrnili zadnji ujetniki iz Kitajske, je svet zvedel za junaka iz korejske vojne, ki se ni boril s puško, ampak s križem. Takole pripoveduje o njem njegov tovariš v dobrem in slabem Ray M. Dowe v časopisu „Saturday Evening Post”: „Na vojaški uniformi je mesto puške nosil značko vojnega kurata, in čeprav je bil brez strelnega orožja, je bil najboljši vojak, kar sem jih poznal. Bil je pa tudi najbolj hraber človek in v občevanju z soljudmi še najbolj priljubljen, kar sem jih v svojem življenju srečal. Ime mu je bilo Emil Rudolf Kapaun in je bil rimsko-katoliški duhovnik. Toda za vse, bodisi za katolike, .protestante, Žide in brezverce, ki jim je pomagal v 'iijetniških taboriščih v severni Koreji pod kruto kitajsko upravo, je bil zgolj , pat er”. Sedaj je mrtev. Kitajski komunisti so mu vzeli življenje, toda v spominu tistih, za katere se je žrtvoval, bo živel večno. S svojilni verniki je šel tudi v ujetništvo Moram pa nekaj takoj povedati: Bil je sicer zelo pobožen duhovnik, toda ni imel na sebi prav nič odbijajoče „namazanosti”, kot označujemo ljudi, ki znajo lepo govoriti, a ostanejo le pri besedah in pogosto so dejanja v nasprotju s tem, kar govore. Svojo pobožnost je nosil v srcu. Na zunaj pa je bil pravi vojak in je govoril tudi surovo, vedro govorico vojakov na fronti. Govoril je v,edno tako, da je mogel vsakdo razumeti. Bil je namreč kmečki sin iz Kansasa in je zato zlahka našel primerne besede, s katerimi je znal tudi zamotane reči na priprost način povedati. Njegove pridige so bile kratke, toda vsaka beseda je bila pretehtana in na svojem mestu. Že davno preden so ga zajele kitajske komunistične čete, je med nami postal legendarna osebnost. Nekoč mu je sovražna granata pod njim sestrelila avto, na katerem '.se‘je peljal. Ostal je pri tem nepoškodovan in pograbil je prvo kolo ter se z njim odpe- ljal naprej proti fronti. Imel je polne žepe sveže potrganih jabolk, ki jih je potem delil vojakom. Tako se je medel v jarek h kakemu prestrašenemu mlademu strelcu, mu najprej dal jabolko, nato ga malo opogumil, a na koncu z njim zmolil kratko molitvico. Potem je šel naprej, k drugemu, tretjemu ... V strelskih jarkih je pod sovražnim ognjem spovedoval in delil zakramente. Nekoč, ko je z nekim častnikom nesel v zaledje ranjenca, mu je sovražna krogla odnesla pipo iz ust. Bil je pobožen duhovnik, a vender prijatelj Drugo priljubljene* torišče njegovega delovanja je bilo obvezovališče tik'za frontno črto. Tam je tolažil ranjence, ki so čakali na zdravnika, kakor je pač vedel in znal. Skrb za ranjence ga je končno privedla v ujetništvo. Dne 2. novembra 1950 je naš polk že 36 ur odbijal besne sovražnikove napade. Podnevi pa je sovražnik že vdrl v naše 'položaje in boj moža proti možu se je odigraval že v bližini obvčzbVališča. Proti večeru je poveljstvo odredilo umik, da se iztrgamo iz obkrožitve. Pater Kapaun bi se nam bil lahko priključil. Toda raje je z zdravnikom dr. Andersonom ostal pri ranjencih in tako padel v kitajsko ujetništvo. Ko smo po dolgi hoji prišli na odrejeno mesto, smo bili častniki oddeljeni od moštva. Pater je hotel ostati pri moštvu, a so ga Kitajci s puškinimi kopiti gnali naprej. Prve tedne smo dobivali le 50 dkg prosa ali koruze na dan, a čez nekaj časa so nam ta gladovni obrok znižali na 45 dkg. Takrat smo se spravili na krajo življenjskih potreb- ščin. šlo je za živeti ali umreti. Tudi pater Kapaun je bil z nami. Izpostavljal se je v življenjsko nevarnost in se je ponoči plazil iz hiše preko bodeče žice na polja, kjer so Korejci imeli skrit živež v zemlji ali pod kopicami slame. Neko noč se je splazil i/ sobe, kjer nas je bilo 19 mož stlačenih na kupu in na bližnjem kmečkem dvorišču je za nekim hlevom odkril celo shrambo kor nize še v storžih. Tiho, storž za storžem je znosil v našo šobo in ga razdelil. Zaradi pomanjkljive hrane so naši ranjenci začeli umirati eden za drugim. Celo zdravniku so Kitajci šele po dolgem obotavljanju dovolili, da je smel iti v njihovo tako zvano bolnico, pater pa ni smel z njim. Sedaj so se začeli njegovi najbolj drzni podvigi. Pri prevzemanju živil je kradel živila iz kitajskega skladišča. Ta živila so seveda vedno bila le proso ali koruza. Nabasal si je potem polne žepe in prekoračil na skrivaj med grmovjem potok ter šel v bolnico na drugem bregu. Dajal je ukradeni živež bolnikom, jih prevezoval in tolažil. Uničeval jim je mrčes in kako velika usluga je to, vedo najbolje tisti, ki so sami bili v ujetništvu. Njegova največja usluga pa je bila, da jim je dajal in utrjeval vero v življenje. Kajti kadar je človek slab, bolan in v ujetništvu, le prerad obupa in se preda usodi. In potem je kmalu konec z njim. (Konec str. 11.) življenja Tole bi vam rad povedal zalo, da boste vedeli, da sc še prav povsod najdejo dobri in pametni ljudje in da je na Koroškem mnogo več sonca kot iinjaš, če samo o senci vsepovsod slišiš in so se nazadnje tvoje oči temi le privadile. Preselil sem se na novo slulbeno mesto. Na upravo „Tednika” sem sporočil naslov in le telko čakal novo številko. Pride petek in popoldne poštar. Poznal me še ni, videl je le na „Tedniku”, ki ga je drlal v rokah, da je novi učitelj tisti naročnik. Ko me zagleda, se veselo zasmeje in ves srečen reče; „A vi ste tisti gospod! No, no, to je pa res lepo. Tako je prav, da pošljejo k nam učitelje, ki slovensko tudi znajo. Saj smo tu Slovenci doma.” Pa sem bil tudi jaz presenečen. Da ti takale uradna oseba še po domače čuti in go-vori in ti stroje veselje izrazi — kaj takega ne doliviš vsak dan. Pa če sva tukaj samo dva, ki tako misliva, sam nisem. Dva je vedno več kot ena in sodim, da je ta številka za nas kraj in za naše ljudi gotovo prenizka. Ko bi le v pravem trenutku tem ljudem pogledal v dušo! Da bi ta senca, ki jo nosiš morda nevedoma s seboj, ne bila pregosta, da bi sonca, ki leli Se v n jih, ne pregnala do konca. IfiSacRer SestSrjau DAS VORZUGLICHE VVEIHNACHTS-STARKBIER FRAN ERJAVEC. PARI/.. gg koroški Slovenci II. DEL Kakor smo videli že ob neštetih prilikah, niso tvorile Karavanke nikoli nobene resnične pregraje med koroškimi in ostalimi Slovenci, toda dotedanji stoletni prehod s Koroškega na Kranjsko je pa postal v tej dobi že davno čisto nezadosten. Glede na to so to pot že v začetku XVI. stol. koroški stanovi prevzeli od vetrinjskega samostana in s tem vred tudi skrb zanjo na koroški strani, dočim so skrbeli za kranjsko stran ljubljanski stanovi. Okoli leta 1560. so jo sklenili bistveno izboljšati ter razširiti. Ta dela so bila leta 1573. z velikimi stroški (20.000 ghl) tudi srečno dovršena in pod vrhom prebit 150 korakov dolg predor, a v S o p o t n i -c i je blizu mitnice deželnega kneza postavil vetrinjski samostan že v začetku XIV. stol. posebno gostišče s cerkvijo in duhovnikom, kjer bi lahko prenočevali potniki in bi jim nudil večjo varnost. To ljubeljsko cesto so potem leta 1615. še vnovič razširili. Seveda so pa nudili vsi navedeni viri reden in pomembnejši zaslužek le razmeroma majhnemu delu koroških Slovencev, a ogromna večina naših koroških kmetov je životarila v tem burnem stoletju zaradi spredaj očrtanih neprilik le bedno življenje. O P ° ° * va j u našega jezika v tej dobi sem govoril dovolj že v prejšnjih poglavjih. Poudariti je treba v tem pogledu ponovno ie še to, da so se že tedanji naši reformatorji s 7 rubarjem na čelu prav vsi dobro in jasno zavedali celokupnosti našega naroda ne glede na deželne meje. Vsi so se ob vsaki priliki obračali na svoje rojake na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Bohorič je v svoji slovnici n. pr. celo .izrečno zapisal, da je „n a š velik del Spodnje Koroške”. Zavedali so se tudi naše sorodnosti z drugimi slovanskimi narodi in Bohorič je že tedaj ponosno poudarjal, „da se razlega slovanska beseda po večjem delu sveta, če že ne po vsej zemlji”. Trubar je v predgovoru k neki svoji knjigi tudi izrečno naglasil, da znajo pač plemiči naših dežel nemško in mnogi tudi latinsko in italijansko, da meščani, duhovniki in menihi govore nemško, a ..preprosti, neuki človek pa govori vseskozi samo slovenski jezik”. Jako zanimivo je tudi to, da so že tedanji naši protestantski pisatelji grajali slovenske Kranjce in Korošce,’ ker da mešajo v svojo govorico preveč nemških besedi (to velja zanje še dandanes!) in po pravici trdili (n. pr. Krelj), da drugod ,,skoraj povsod čistejši slovenski jezik govore”. Čeprav je preživljal naš narod v XVI. stol. strašne čase in krvavel iz tisočerih ran, pa pomenja nedvomno ravno to stoletje ne le za koroške, temveč za vse Slovence sploh ustavitev dotedanjega stalnega nazadovanja. Dotedanji stalni turški napadi na slovenske dežele so bili z znamenito zmago pri Sisku (1593) v glavnem ustavljeni, verske prekucije so se bližale svojemu zaključku, socialni položaj kmečkih podložnikov se je nekako ustalil in čakal ugodnejših prilik, da se začne izboljševati, položeni so bili trdni temelji slovenske knjige, najvidnejšega znaka kulture vsakega naroda, in Slovenci smo po dolgih stoletjih neprodirne teme začeli vnovič stopati na plan, kot nado: doživljali smo prvi svoj nekak preporod. V turških bojih in kmečkih puntih je naš narod dokazal, da noče umreti in je prvič zopet zbral svoje lastne sile k skupnemu odporu in naporu. Postali smo kulturni in v nekem pogledu celo zopet politični činitelj, kar je danes komaj mogoče preceniti po vsem zasluženju. Gledaje s tega vidika je potem že pred sto leti morda po pravici zapisal naš pisatelj J. Trdina, da »šestnajsto stoletje je bilo zlati čas zgodovine našega narod a® celo dvestoletna doba slovenskega vojvodstva se ne more temu stoletju na stran postaviti”. ZAČETKI KATOLIŠKEGA PREPORODA NA KOROŠKEM Nadvojvoda Karel je začel po nasvetih ljubljanskega slovenskega škofa Tavčarja in pod vplivom svoje žene ter katoliške dvorske stranke že po letu 1579. nastopati vedno odločneje proti prešernosti protestantskega meščanstva, očitajoč mu, da zlorablja njegove koncesije. Prvi njegov korak v tem pogledu je bil, da je odredil izgon predikantov iz. deželnoknežjih mest (Velikovca). To je vzbujalo pri meščanstvu toliko razburjenje, da je začelo misliti že celo na odkrit upor, k čemur ga je nestrpno plemstvo samo še spodbujalo. Tedaj je pa nadvojvoda Karel umrl (9. VII. 1590) in nasledil ga je njegov sin Ferdinand. Ker pa je ta imel ob očetovi smrti šele komaj 12 let in je še študiral, mu je postavil cesar Rudolf (Ferdinandov bratranec) za namestnika (regenta) najprej njegovo pobožno mater M arij o, naslednje leto pa zaradi pritožb stanov svojega brata Ernesta. Notranjeavstrijski stanovi so se bili ob Karlovi smrti naravnost oddahnili in dogovorno izrabili to spremembo na prestolu za to, da bi izsilili zopet nove verske pravice še za mesta, šele ko jim je Ernest izrečno zagotovil vse dotedanje svoboščine, so izvršili potem v marcu leta 1592. tudi običajno poklonstvo, toda po luteranskem prisežnem obrazcu. Toda tudi Ernest je bil že naslednjo pomlad imenovan za namestnika na'Nizozemskem in tedaj ga je v Gradcu, kjer je bil sedež notranjeavstrijskega vladarja, nasledil njegov mlajši brat M a -k s i m i 1 i j a n , ki je ostal potem na tem mestu do polnoletnosti zakonitega vladarja. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Red božje službe v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse med božičnimi prazniki: Na sveti večer: ob % na polnoč petje božičnih pesmi. Opolnoči slovesna sv. maša polnočnica. Na sveti dan: ob 8. uri zjutraj tiha sv. maša. — Ob pol 9. uri glavna božja služba. Na praznik sv. Štefana: ob pol 9. uri božja služba. Kaj bomo slišali ta teden v celovškem radiu »Pogovor s pevci in pevovod-j i” je naslov radijske oddaje, ki bo v sredo 28. decembra 1955 od 14.00—14.30 v celovškem radiu. O važnosti in o vzgojnem pomenu petja in glasbe bo govoril g. prof. Luka Kramolc. Namen teh oddaj je, naše pevce teoretično in praktično dvigniti na tako višino pevske izobrazbe, da bodo razumeli vse, kar srečajo v pesmi, in da bodo zmožni tudi sami razvozlati vsaj narodne pesmi. Opozorite na to oddajo vse tiste, ki kažejo zanimanje do petja, in tiste, ki čutijo potrebo, da bi se v petju izpopolnili. Pevce in pevovodje prosi slovenska sekcija radia Celovec, naj sami povedo, o čem naj bi se pomenili v prihodnji oddaji. Predloge, vprašanja in nasvete pošljite na naslov: Radio Klagenfurt, Funkhaus, Sponheimerstrasse 13 (Slovenska oddaja). PRIBLA VES V ponedeljek, dne 5. 12. je mirno v Gospodu zaspalaTepejeva mati MarijaLipnik. Celih sedemdeset let je trajalo njeno zem-sko potovanje, ki se je izražalo v veselju, bridkostih in težavah, dokler rajne matere ni položila težka bolezen na mrtvaški oder. Bila je vedno pridna, delavna in zelo verna žena. Spolnjevala je voljo Odrešenika: šest dni delaj, a sedmi dan počivaj. Spolnjevala je to skozi celo življenje. Vsako nedeljo in vsak praznik je šla — dokler je n le mogla — v cerkev ter tam zajemala moč iz studencev milosti v sv. zakramentih. Zato pa upamo, da jo je tudi Marija, ki jd je obiskala na svojem potovanju — na mrtvaškem odru, spremila v svojo nebeško domovino. Saj je tudi ona vsakemu rada pomagala, kjer je le mogla. Ravnala se je po Gospodovi zapovedi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.” Tik pred svojo smrtjo je še učila svoje: Ljubite se med seboj. Kako je bila rajna mati spoštovana, je pričal pogreb v sredo 7. decembra. Od vseh strani so prihajale trume žalujočih, da izkažejo materi zadnjo čast. Pogrebne obrede so o-pravili č. g. prošt Aleš Zechner ob asistenci č. g. kaplana Safrana. Pevci so ji zapeli v cerkvi in ob odprtem grobu žalostinke v slovo. č. g. prošt pa so se od rajne poslovili ob odprtem grobu z lepimi besedami. Ti pa, draga Tepejeva mati, spočij se od truda pri Devici Mariji na Gori. Večna luč naj ji sveti! Žalujoči Tepejevi družini izrekamo tem potom naše globoko sožalje, TINJE Razgovor z »naprednim” Tinjčanom: AL Tinjčani smo bili vedno napredni. Tutu v politiki ne bi radi zaostajali. Sicer pa smo lani decembra že poslali svoje zastopnike k prosvetnemu ministru v Celovec, da tam protestiramo proti slovenščini v šoli. Ker pa ta protest ni nič zalegel, smo pa sedaj šli korak dalje in smo sklenili »enoglasno”, da bomo štrajkali, če ne ugodijo naši zahtevi. Poslali smo na Dunaj in tudi v Celovec protest proti pouku slovenščine in ta protest smo dali podpisati »privand-rancem” v upanju, da bodo ti podpisi bolj zalegli kakor lanskoletni osebni protesti domačinov. Eno velja prav gotovo, mi nočemo, da bi se naši otroci učili jezika, katerega so nas učile naše dobre mamice in ga tudi mi sami dosti laže govorimo kakor vsak drug jezik, ker pač hočemo biti za vsako ceno napredni. č Marsikatera mati bi se v grobu obrnila, če bi slišala te svoje »napredne” potomce! KORTE V našem grabnu je v teku leta postalo zelo živahno. Zidamo, podaljšujemo ceste in izboljšujemo svoja gospodarstva. Na ta način mislimo svoj dragoceni les spraviti bolje v denar, da bomo tako mogli bolje z njim gospodariti in ga hraniti tudi za svoje potomce. K naprednemu gospodarstvu pa spada tudi elektrika. Prav zaradi tega se zelo tru- dimo, da bi koroška električna družba KELAG prinesla tudi v našo dolino luč in tok. Mi Korčani smo si v tem pogledu popolnoma edini, seveda pa se moramo pri teh električnih načrtih ozirati tudi na Obir-čane, ker so pač oni med Kaplo in nami in tako ne moremo preko njih in ne mimo njih. Zdi se nam pa, da bi celo zadevo najlaže rešili, če bi šli oni z nami in mi z njimi; tako bi vozili najlaže in najceneje. Delegacija belske občine pod vodstvom g. župana Ferjana je bila minuli četrtek pri g. dež. glavarju VVedenigu, da bi tudi dežela prispevala svoj delež za gospodarski napredek naše doline. KRČAN JE Preden zapre staro leto za vedno svoja vrata, se hočemo oglasiti spet enkrat mi na sončnih Krčan j ah. Videti nas spodaj v dolini sedaj itak ne morete, ko se skrivate v gosti zimski megli. Tem lepše je tukaj pri nas. Žari nam svetlo sonce in verjetno tudi naklonjenost Stvarnikova, ko smo si pred nekaj dnevi v času misijonske obnove olajšali grešne duše. Kadar se znanci srečajo, tedaj navadno eden ali drugi »pobara”: »Kaj pa je še kaj novega pri vas?” — a vprašani odgovarja: »Pri nas ni nič posebnega. Pa ti povej, če kaj veš?” — O ja, mi Grabalci mi pa vemo, saj smo zato na skrajnem koncu šentviške fare, kamor se novice zatekajo, pa se pri nas ustavijo, ker ne morejo čez Gracarico, na oni strani je pa jezero. Pa včasih naredimo, kot naredi kmet, pa tudi mlinar, ki sesuje žito iz vreče, potem jo obrne ter iz-tepe še zrna, ki se skrivajo po kotih. Nekaj je že tudi to, da smo prav slovesno obhajali naš farni sejem ali »žegnanje” in zahvalno nedeljo za sprejete dobrote v tem letu. Pa smo tudi popravili cerkev pri Sv. Danijelu, kar za naš mali okoliš ni bila mala reč. Že na predvečer praznika blagoslovitve cerkve in pokopališča, dne 11. septembra so oznanjali topiči naš veliki dan in priklicali polno ljudstva iz vseh krajev na naš hrib. Cerkvica je zdaj v lepem stanju, popravljena in pobeljena od zunaj in znotraj, na novo pokrita z gladkimi cementnimi strešniki, stolpič pa z mecesnovimi deščicami: pokopališče smo za polovico povečali in skrbno in okusno pokrili tudi stari in novi zid. Slovesno so ga blagoslovili mil. gospod prošt iz Dobrle vesi, potem je bila maša na prostem zaradi velike množice ljudstva, kar j,e morda edini slučaj v zgodovini te cerkvice. Res je bilo delo težavno, če pomislimo, da smo morali čez 250-krat pognati svoje vprege v hrib z gramozom, peskom in ostalimi potrebščinami, med katerimi je prav tako potrebna voda, ker je v višini ni. Pri tem sta vneto pomagala tudi oba železna konja, ki životarita v naši vasi. Izrekamo tudi tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so pomagali dovršiti to prepotrebno delo. Tako ključarjem, mojstrom in delavcem ka- Naš blagi gospod župnik nam je tokrat priskrbel kar dva misijonarja, slovenskega in nemškega, tako da se pač nikomur ni bilo treba čutiti zapostavljenega. C. očeta kapucina p. Jakob in p. Berthold sta nam kazala v ognjevitih besedah lepoto življenja po božjih zapovedih. Sodelovanje faranov je bilo kar zadovoljivo. Je bila res »velika žehta”, kot jo je »pogruntal” star kmet iz Zgornjih Krčanj. V novem letu pa vam povemo spet kaj. ROŽEK (Izredna umrljivost) Letos se smrt pri nas mnogo pogosteje oglaša kot običajno. Po smrti Sabahove matere, o kateri smo svoj čas že poročali, jih je umrlo še deset, devet odraslih in en o-trok; skupno torej že enajst ljudi. Meseca marca je umrl Jožef Safron, posestnik, pd. Ile, v Zgornjih Goričah, 75 let star. — Njemu je sledil proti koncu aprila krojaški mojster v Brojah Luka Šumi v starosti 73 let. — Malo Marijo Magdaleno Spatz je hotel Bog obvarovati vsega trplje- kor tudi voznikom in vsem, ki so darovali v ta namen v blagu ali denarju in z nasveti. Bog plačaj! Cerkvica Sv. Danijela j,e precej stara. Zgrajena je na južnem pobočju Gracarice, na nadmorski višini 625 m; je torej v isti višini s sosednjim št. Jurijem. Od tod je di-ven razgled po naši kotanjasti dolini, posejani z gozdiči in prepredeni z vodami, vmes selišča z njivami in sadovnjaki, za dolinico kot stražarji veriga gor Peca in Obir, v ozadju na jugu pa kipijo proti nebu strme pečine Kamniških planin; v daljavi nas z zapada 'pozdravlja Jepa iznad Baškega jezera in Triglav, kralj Julijskih Alp. Št. Danijel je tudi priljubljena izletna točka za letoviščarje s Klopinjskega jezera, pa tudi iz daljnih krajev. Z izkopaninami na Gracarici pa menda ne bo nič. Nekaj so brskali po vrhu in za-padnem pobočju in našli nekaj sledov prastare naselbine, a ne, kakor so se nadejali starinoslovci, da bi bila Gracarica neka vzporednica šentalenske gore. # Posestnik Podorn je dal nekaj zemljišča tistim, ki ga nimajo, zdaj pa rastejo hišice kakor gobe, 8 jih je že gotovih, 4 pa so še v delu. Umrla je velika dobrotnica naših cerkva in dobrodelnih ustanov Terezija Volavč-nik. Tudi z letino smo zadovoljni, tako da smo preskrbljeni z vsem in ni se nam treba bati zime ne novega leta. Boli nas pa, da so nam motorna vozila naredila toliko škode na življenju in zdravju naših mladih ljudi. Tega se pa bojimo, da se ti na pol divji »prkeji” ne bi dali ukrotiti. Vzgled starega konja, ki je bil nekoč mlad in isker žrebec, ni kaj zanesljiva tolažba. — No, pa drugič še kaj. nja in vse nevarnosti na zemlji in jo je vzel k sebi šele 9 dni staro. — Starostni rentnik Karel Greibl je zaman iskal zdravja v be-Ijaški bolnici in je umrl koncem julija pri svojem sinu Francu v Zgornjih Goričah v 71. letu. Dne 23. avgusta je umrla dobra Rupnikova mama v Dulah v 68. letu starosti. Zdaj, ko se je sin oženil in je prišla mlada gospodinja k hiši, bi si lahko malo odpočila, pa ji je Bog namenil že večni počitek. Prosenova družina v Spodnjih Goričah je izgubila dobrega očeta Franca Katnika, ki je dosegel starost 76 let. Dne 22. oktobra smo ga ob konduktu štirih duhovnikov in obilni udeležbi vernega ljudstva spremili 1 na njivo božjo. Bil je dober gospodar, ve- v ren kristjan, dolga leta cerkveni ključar ^ pri rožeški farni cerkvi in oče duhovnika, d frančiškanskega o. Bertranda Katnika, .ki 8 pa se seveda ni mogel udeležiti pogreba, ker je pred leti odšel v Ameriko. Še preden se je vršil ta pogreb, je v celovški bolnici umrl pridni in verni posestnik v Puhmu Rihard Mertelj, pd. Ploz. Bil je dvakrat operiran, a njegovo srce tega ni I več preneslo in smo ga 26. oktobra poko- | pali na domačem rožeškem pokopališču. ( Dosegel je 74 let. Prvo nedeljo novembra se je iz Reke pomikal dolg žalni sprevod proti Rožeku. Nesli smo k zadnjemu počitku 73-letnega po sestnika Jan. Janaha, pd. Strelca. Pokojni je res zaslužil ime »mož”, ker je .bil značajen, zaveden, veren in dober. Je to oče živi- , nozdravnika šimeja Janah v Kotmari vesi. - j Še na dan tega pogreba je umrla v belja- |; ški bolnici soseda 65-letna Elizabeta Schorn. j Bila je dobra žena svojemu možu in skrb- j na mati svojim številnim že odraslim otro I kom, ki so radi prihajali na dom k svojim f staršem. *• Na god sv. Andreja pa so se zbrali pri Učeju v Dolinčičah trije duhovniki in številni verniki iz rožešlke iri šentjakobske župnije, da izkažejo zadnjo čast rajni teti Na-niji Kravcer, ki je po kratki bolezni, tako rekoč nepričakovano, odšla s tega sveta v 82. letu svoje starosti po plačilo k Bogu, kateremu je ves čas življenja tako zvesto služila. Da bi tem laže in hitreje napredovala y v popolnosti, je že zgodaj stopila v Tretji t red sv. Frančiška. Lepo vrsto let je skrbno i in zvesto gospodinjila č. g. župniku Dober- , niku, ki se ji je ob grobu v ganljivih besedah zahvalil za njen lep zgled, pridnost in vernost; postavil jo je za zgled žene, ki si nabira bogastvo dobrih del. Vsem tem umrlim želimo večni pokoj, žalujočim sorodnikom pa izrekamo svoje odkritosrčno sožalje. I DOBJE pri BAŠKEM JEZERU Zg. Dobje ali pd. »Hribr” so eden najlepših krajev okoli idiličnega Baškega jezera. Iz te idile je vzrastla tudi znana neminljiva Treiberjeva »Nmav čriez izaro, nmav čriez gmajnico ...” Tujci vedno rajši priha- : j a jo na oddih in razvedrilo. Ljubiteljem na- ' rave pa nudi v tem kraju res nekaj lepega, užitkapolnega in nepozabnega____Usedeš se v okrilju te čarobne okolice na kako skromno leseno klopco, nahajajočo se sredi šumečega grmovja in drevja, kjer te opaja še raznoliko žvrgolenje ptičkov, tedaj postaneš nekam zamaknjen in zasanjaš, kot da bi bil le v malih nebesih! Ta biser vseh biserov | obdaja na južni strani panorama Karavank s slikovito ,Jepo” v sredi, na zahodu Do-brač z Ziljsko dolino, na vzhodu slikoviti Rož, na severu pa letoviška kraja: Kot in Drobovlje z ozadjem Osojščice z vzpenjačo — in zdi se kakor da si v raju,— Med sezono je tu zelo živahno, vsako leto bolj, ne-glede na vreme, po sezoni se pa na mah vse spremeni: poleže se promet in vse se umiri. Tu in tam se dela bilanca in razmišlja o uspehu tujskega prometa, delajo se načrti za prihodnje leto. Tudi na ženitev in na nasledstvo se »žinja”, saj sicer bi se ne splačalo ustvarjati, graditi, skrbeti in — štediti! In tako zgleda, da se bodo uresničile — že dolgo trajajoče sladke sanje —, ki se najbrž zaradi »ni cajta” niso že preje realizirale. Z veseljem beležimo veselo vest, da se bo spomladi »zapliečvalo" in da se bo število vaščanov povečalo za novo pridno in ugledno gospodinjo, — da bo mama ne samo mati svojemu agilnemu sinu, ampak tudi obenem mati sinovi izvoljenki in življenjski spremljevalki. In tako kličemo že zdaj z gromkim glasom, ki naj odmeva vso zimo po šumeči gmajni na »Hribre”: le naprej v sv. zakon, kjer v harmoniji in medsebojni toleranci kaj hitro minevajo sladki in sončni ter senčni dnevi našega kratkega življenja. Osem naročnikom, sotrudnikom in BRALCEM »NAŠEGA TEDNIKA - KRONIKE” BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETOI - VSEM DOPISNIKOM PRAV PRISRČNA HVALA ZA SODELOVANJE Z ISKRENO PROŠNJO, DA NAM OSTANETE ZVESTI SODELAVCI TUDI V LETU 1956. Llzednišlvo in uprava &Loljen j4L a ^'uhaije aeSii in št. ^Dauijiln Stoletnica »Akademije slovenskih bogoslovcev" v Celovcu Zamisel — besedo — dejanje rodilo srce je Slovena, ki raste ko lipa zelena --------dolgih sto leti Sadove, ki narod jih uživa v besedi, dejanjih življenja, v časih stremljenja, trpljenja ■-------dolgih sto leti S temi besedami se je začela slavnostna priredi-tcv ob stoletnici »Akademije slovenskih bogoslovcev” v Celovcu. V dvorani Marijanišča se je v četrtek, c'ne 15. decembra 1955 zbrala slovenska koroška tl nižina, mladi rod in starejša generacija, da skupno slovesno proslavita ta veliki dan. večne Besede. — V besedi je človek stvaritelj, je oblikovalec. — Da bi bil to tembolj, smemo mogoče ravno iz tega pireudarka utemeljiti našo dolžnost do stalne gojitve jezika. To velja za vsak jezik, zlasti pa za materinskega. Akademija slov. bogoslovcev je to dolžnost izvrševala dolgih 100 let.” Besede g. ravnatelja bogoslovja Nato je stopil na oder preč. regens dr. Illwitzer ter pozdravil vse navzoče, posebno pa njegove bogoslovce, Slovence in Nemce, katerim je obojim enako ljubeči skrbnik in vzgojitelj. Tako je dejal v izbrani slovenščini: „V sto letih svojega obstoja je Akademija slovenskih bogoslovcev v našem semenišču »Četo doteklo bo zdaj, ko spletati ste me začeli. Leto doteklo je zdaj, skupili ste se tu spet. Spletati „Ve-nec” dalej, iz cvetlic domačega gaja, Bogu za hvalo in dar, rodu za kinč ino prid... Bratje, le urno uaprej na polju slovenskega djanja,, bratje, le urno naprej, čaka vas krasni uspeh. Rod naš dvignil bo, visoko med druge narode...” so zapisali bogoslovci v svojem glasilu »Venec” leta 1849. Poleg sivolasih proštov, dekanov in župnikov smo ‘'•deli mlajšo duhovščino; prišli so tudi laiki, ki so v Akademiji dobili in okrepili svojo slovensko za-'est; prišla je zorna mladina iz Marijanišča in uči--Ijišča. Prišli so očetje in matere iz vseh treh slo-enskih koroških dolin. Prišli so sinovi in hčere na-1 °da, ki umreti noče. Predsednik Akademije g. Mihor, potem ko je pojavil odlične goste, prvega med njimi našega prc-višenega g. škofa dr. Jožefa Kostnerja, mil. kano-bgjdr; Bltimla, sedanjega pokrovitelja Akademije 1 starosto slovenske katoliške koroške duhovščine > relata Valentina Podgorca, vladnega svetnika g. Ju-1 'a in druge, je v kratkih besedah označil smoter adeniije takole: ».Silna je moč besede. Spomnimo se, da je božji Besedi vse nastalo in „brez nje ni ^ič nastalo, kar je nastalega”. Človek je po-božja in človeška beseda je odraz mnogo doživela. Mnogokrat so se spremenile zunanje razmere v naši deželi in v vašem narodu. Enaka pa je ostala naloga 'bogoslovcev — pripraviti se na svoj poklic in na svoje poznejše delo. To ostane najlepša in najvažnejša naloga duhovnika: oznanjati resnice in milosti naše vere. To nalogo vršiti v tem jeziku, ki ga govore ljudje z ustmi in s srci, naj pomaga tudi v bodočnosti„Aka-demija slovenskih bogoslovcev” v našem bogoslovju. Naj pomaga ohraniti kulturne in verske zaklade vašega naroda in za vaš narod: mati — domovina — Bog.” Burno odobravanje je pozdravilo besede, ki so vsem segle v srce. Slavnostni govornik prireditve č. g. župnik Kašelj je pa v svojem globokem, miselno in jezikovno izklesanem govoru podal bistvo Akademije, njeno zgodovino in njeno bodočnost s temi besedami: Govori 5. g župnik Kašelj: Govor o »Akademiji slovenskih bogoslov-f«v” je nujno govor o besedi, o slovenski kasedi, katere gojitev je bila od vsega za-£etka njena glavna naloga. Seveda pa ta in Vsaka človeška beseda zadoibi pravo vrednost in večnosten ipomen šele v službi ne-skončno vzvišene neustvarjene božje Bese-‘k- O tej nam je največji mojster slovenske besede, Oton Župančič, zapustil to-le globoko izpoved: »Alfa in Omega! Beseda! Bajna moč, ki stari kaos si ločila v dan in noč, skrivnostno tvorno izrekana vsevdilj vzdržuješ svet in smer in zadnji cilj in s trikrat večnim božjim Da nenehoma budiš iz sna!...” Vsa služba duhovnika je služba tej Bese-b*- »Vsakdo nas imej za služabnike Kristuse ...” (1 Kor 4. 1), za služabnike Besede, ^ je meso postala in med nami prebivala; onega Alfa in Omega, po čigar tvorni bese-»,Da, bodi!” sta nastala nebo in zemlja, |o nastali narodi sveta in njih abecede, in bogosloyccv lahko s ponosom smatra Slomška za svojega ustanovitelja. Saj je, formalno osnovana 1. 1848., kratko malo prevzela v svoj program vse to, kar je obsegala že Slomškova šola: pridigo vanj e in druge govorniške vaje, pismene vaje, gojitev družabnega življenja in petje. Zaraditega je pravilno in se celo spodobi, da je Akademija vedno v posebni časti imela spomin na tega velikega slovenskega duhovnika in škofa, z veliko vnemo molila in delovala za beatifikacijo svojega svetniškega vzornika ter pri vseh važnejših prireditvah postavljala na častno mesto njegovo sliko. Slomšek je tudi najodličnejša legitimacija za upravičenost tega društva celovških bogoslovcev z izrazito slovenskim programom. Ima pa Akademija tudi ne glede na Slom- ška 'legitimacijo za svojo upravičenost. Ta legitimacija je: potreba. Celovško semenišče je po vsem svojem ustroju usmerjeno na šolanje dušnih pastirjev in ne toliko učenjakov. V smislu te usmerjenosti je, da imajo v njem bogoslovci dovolj prilike za šolanje v jeziku ljudstva, med katerim bodo pastirovali. Naravno je, da so verniki in njih duhovniki iste krvi in istega jezika. To najbolje ve Cerkev sama in se v misijonih z vso doslednostjo drži tega načela. Kar pa velja za misijone, tembolj velja za krščanske haro-de z zadostnim duhovniškim naraščajem. Slovenski duhovniki za svoj narod Za nas to pomeni, da morajo biti slovenski duhovniki v prvi vrsti na razpolago za slovensko ljudstvo. Tedaj pa je potrebno, da je slovenskim bogoslovcem dana možnost, da se ne samo za silo, ampak zadostno usposobijo za posredovanje blagovesti v materinem jeziku. Ker jim te usposobitve šola kot taka ni nudila, je bilo nujno, da si pomagajo sami. S tem so si slovenski bogoslovci (poleg obveznega šolskega študija) prostovoljno naložili mnogo dela. »Tajnica” (t. j. kronika Akademije) in z roko pisani listi »Venec”, »Lipa” in »Bratoljub” ki vsebujejo številne lepe pisateljske in pesniške poizkuse, pričajo o izredni marljivosti, požrtvovalnosti in vztrajnost;' teh mladih idealistov skozi dolgih sto let. Ob prebiranju teh dragocenih dokumentov naše rasti se začudenemu bralcu vsiljuje vprašanje, je li mogoče, da so imeli naši župniki in dekani, prošti in prelati v svoji mladosti toliko idealizma v sebi. Gotovo jim je bilo v veliko zadoščenje, kadar so celo z višjega mesta slišali besedo priznanja. Lahko si predstavljamo, kako vzradoščeni so bili člani Akademije o priliki njene 75-letnice nad besedami tedanjega ravnatelja, sedanjega stolnega prošta Un-terluggauerja. Vredne so, da jih slišimo tudi ob stoletnici. Takole se glasijo: Resnične besede pravičnega moža »Leto 1848 je kot leto revolucije na nekoliko dvomljivem glasu. Današnja svečanost pa priča, da je revolucija rodila plemenite sadove. Je to namreč rojstno leto vaše Akademije... Gojitev materinega jezika je vaša dobra pravica, vaša sveta dolžnost zlasti tudi z ozirom na vaše bodoče delovanje v dušnem pastirstvu pri vašem ljudstvu, ki mu boste v njegovi materinski besedi .pridigovali, otroke poučevali', skesane grešnike vzravnavali, bolnike tolažili, umirajoče pripravljali na poslednjo uro. V 75 letih je vaša. Akademija mnogo doprinesla k šolanju svojih članov...” Te leipe besede nemškega predstojnika razodevajo vzorno katoliško mišljenje plemenitega in pravičnega duhovnika, ki sta mu Grk in Jud enako draga ter vredna enakih pogojev za dosego zveličanja. Obenem pa so iznova legitimirale z nepoklicane strani že 'tolikanj osumljeno Akademijo kot odlično sredstvo za šolanje bodočih slovenskih dušnih pastirjev. Prcvzv. g. 5kof mo^l govorom In kakšnih dušnih pastirjev! Lahko bi našteli dolgo vrsto duhovnikov, bivših članov Akademije, katerih se hvaležno ljudstvo vedno spominja z otroško hvaležnostjo in globokim spoštovanjem kot svojih nepozabnih duhovnih očetov, učiteljev in voditeljev skozi trnjevo življenje k vedno novim na-dam in končno k večnemu cilju. Naj namesto vseh imenovanja vrednih prikličem v spomin le par imen: župnik Matej Ražun, kanonik Vidovič, prelat dr. Somer, dekan Petermann, dekan Hornbock, senator Smodej, župnik Starc; izmed še živečih pa bodi spoštljivo imenovan najodličnejši: škof dr. Rožman. Pokojni Skitek, za Ražunom drugi pre-buditelj skoraj zamrle Akademije, je gotovo izpovedal prepričanje vseh svojih tovarišev, nekdanjih in bodočih, ko je dejal: »Semenišče je naš dom, Akademija pa je naše ognjišče!” — Da, naše ognjišče. Ogrevala nas je za vse lepo in dobro. V njej se je dalo tako lepo govoriti o vseh vprašanjih, ki so se zdela važna bodočim duhovnikom. V njej se nam je ob mehki domači besedi, ob 'pesmi in molitvi za naše ljudstvo odpirala narodova duša s svojimi lepotami in slabostmi. V njej se je utrdil marsikak šibek .poklic ob spoznanju dušnopastirskih potreb po naših dolinah. V njej se je razširjalo naše obzorje, da se nismo ubijali s samo mislijo na izpite, ampak se ob uspehih samostojnega dela in iskanja veselili naše rasti. Stoletno „semeniško lipo" izročamo novemu rodu Ko stojimo danes, stari in mladi, v senci naše stoletne »semeniške lipe”, tako rekoč kot gratulanti, zbrani okrog svoje skupne matice, smo pač vsi od srca veseli, da je srečno preživela vse viharje te dolge dobe ter doživela današnji dan. Z najboljšimi željami jo izročamo bogoslovcem prihodnjega stoletja, pa ne kot starko, ki že bolj misli na smrt kot pa na življenje, marveč kot skrbno gojeno in lepo zaraščeno drevo — kaj je že za lipo sto leti — utrjeno v številnih preskušnjah dolgega stoletja, ter jo priporočamo njihovi ljubezni do mile materine besede, njihovi potrebi po domači skupnosti sredi tujega okolja ter njihovi nesebični skrbi za duhovno rast in zveličanje našega ljudstva v smislu Slomškovega načela: »Sveta vera bodi luč, materina beseda pa ključ do prave narodne omike.” Slišali smo sicer v svoje veselje, da je novo vodstvo bogoslovja prevzelo tudi skrb za slovenske pridigarske vaje naših bogoslovcev ter jih uvrstilo med redne študijske obveznosti. Vendar pa vas, mladi prijatelji, ta uredba ne razvezuje od nujnosti in dolžnosti marljivega in navdušenega dela v slovenski Akademiji. Kajti same pridigarske vaje ne morejo posredovati tisto znanje slovenščine, ki ga narod po pravici pričakuje od akademika, in iz njih samih ne more vzrasti oni lik dušnega pastirja, ki ga potrebuje in ki ga je vajeno naše ljudstvo. Zato boste radi sledili pesnikovemu opominu: „Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan" Naj bi nikdar po krivdi slovenskih bogoslovcev ne moral kak poznejši rod z žalostjo ugotoviti: »Lipa zelenela je...” Naj raste in zeleni brez prenehanja tudi v bodoče! Tudi po bogoslovcih, izhajajočih iz našega ljudstva in se kot duhovniki vračajočih med naše ljudstvo, se mora, seveda vedno v službi božje Besede in »sub spede aeterni-tatis”, skozi vse čase uresničevati pesnikova želja, prelepo izražena v sledečih Župančir čevih verzih: »Beseda je izšla, izšla med nami res! Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebesi Razpni se! Po razponu tvojih kril bo meril narod dlost svojih sil... Več ne zaidi nami Sedaj in vekomaj, beseda, v molka noč zabresti nam ne daj! Zanos nam in obup, radost in bol obsevaj z žarki svojih avreol, da vsak naš sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat!” — * Zbor je nato zapel Aljaževo »Zakipi, duša”, nakar so stopili na oder štirje bogoslovci in prebrali kratke odlomke iz stoletne tajniške knjige Akademije, ali, kot jo je že Slomšek imenoval »Tajnice”. Je to zgodovina slovenske Koroške, njenega boja in trpljenja ter vztrajanja v zadnjih sto letih. (Dalje na 8. strani spodaj) Miklavževanje in pevski koncert v Štebnu in Globasnici Iflamica, lutko-... Dnevi sonca in prešernega veselja so prešli. Zunaj v naravi je vse pusto in prazno, zadnje cvetove je pomorila slana, drevesa so odvrgla svoj zeleni nakit. Starka zima že stresa nebeške pernice in na zemljo naletavajo snežinke. Oblaki se pode po nebu in zakrivajo prijazno obličje sonca našim očem. Dolgi so večeri in temne so noči. Naša duša pa se poglablja in pripravlja na tajinstve-ni dogodek. Božič, praznik rojstva našega Zveličarja, prinaša vsako leto žarek luči v vso to mračnost. Vsak veren človek, naj bo reven ali bogat, star ali mlad, se jrrisrčno veseli tega največjega praznika. Lučka ob jaslicah, o-krašeno božično drevo sta nam simbol lepših, sončnih dni, ki so pred nami. Ravno ob rojstvu Kristusovem prične dan zopet rasti, sonce se na nebu vsak dan višje spenja. Čeprav je mraz, da se kar iskri pred očmi, vendar že skromna bela cvetka teloh naznanja, da se od daleč približuje vigred. Polja in livade počivajo še pod snežno odejo a žito — naš kruh, naše življenje — že zbira moči, da bo spomladi pognalo z vso silo in obrodilo klasje. Tako pripravimo tudi mi naše notranje ži\ Ijenje na bodočo srečo. Naj ne bo prostora v naših mladih srčecih za hudobijo in zavist. Z vero v Boga in ljubeznijo do rodne grude stremimo po luči dobrote in sprave. Mamica, prižgi lučko ob jaslicah! Prižgi lučko ljubezni v naših srcih, da bodo odprta za vse dobro. Lvje, blesteče na smrečicah, odsev sončne lepote, premagaj meglo in mrak. Ljubezen in plemenitost naj prežene iz naših duš temo hudobije in greha. Naš Božič naj bo res praznik duševnega prerojenja in še samo nebo se bo smehljalo nad takšno mladino. Sonja ZA DOBRO VOLJO Kaj takega... 1 Gospod Berger je preživel lanski pust v Celovcu. Ko po plesu išče po mestu sobo, je dobil prostor samo še v nekem napolnjenem hotelu, kjer je moral deliti sobo z drugim gostom. Ko pride vinjen domov, je drugi gost že spal. Bil je namreč neki trgovec iz Inomosta, ki je položil svojo tirolsko nošo na stol. Zjutraj so g. Bergerja zbudili zgodaj, iker je moral na vlak. Ko je šel proti kolodvoru, 'je šele opazil, da ima na sebi obleko Tirolca in se je začel kregati: „Ta hišni vratar je pa res kompletni tepec, zbudil je Inomo-ščana, jaz pa bom zamudil vlak!” Ko pride sv. Miklavž je že vse poznojesensko delo končano, tako imajo kulturni delavci časa dovolj posvetiti pozornost temu lepemu družinskemu prazniku. Letos se je Katoliško prosvetno društvo v Globasnici s svojim pestrim in obširnim programom še posebno izkazalo. Se pač vidi, da so na delu vedno mlade in idealne moči, h katerim moramo zadnje čase šteti v prvi vrsti tajnika KPD Lojzeta Gregoriča. Kljub mnogim prizadevanjem gotovih, da bi razcepili naše prosvetno društvo in uničili delo na kulturnem in pevskem sektorju, so se naši prosvetaši povezali še tesneje, da varujejo in ohranijo kulturno in narodno dediščino naših prednikov. Imenujemo se Katoliško prosvetno društvo, mislimo, da veljajo v bistvu, kar se tiče katolicizma, ista načela v cerkvi kot na odru. Ker pa v Globasnici temu najbrž ni takt*; smatramo zadržanje te strani kot akcijo proti vsemu temu, kar je slovenskega. Na jasnem si moramo biti tudi v tem, da nemški filmi ne morejo nadomestiti slovenskih iger. Prireditev se je vršila v nedeljo, dne 11. decembra, in sicer popoldne v štebnu in zvečer v Globasnici. V okviru pevskega koncerta je nastopil domači mešani zbor pod vodstvom pevovodje Janeza Petjaka, ki se je predstavil po večini v starih članih, deloma pa tudi v novih in je tako zapel v štebnu in v Globasnici dovršeno. Otvorila sta g. Jožef Pušnig in Polda Smrečnik. Po igri ..Miklavž prihaja” je dobri Miklavž obdaroval mlade in starejše. Na tem mestu se iskreno zahvalimo g. Pavleju Rožmanu, ki daje leto za letom v vlogi Miklavža našim mladim lepe nauke in tudi za odraslo mladino ima vedno na razpolago primerno besedo, kajti on pozna lepote in te- žave mladih ljudi najbolje. V glavnem je kulturna prireditev na obeh krajih potekla zelo dobro, tudi obisk je bil razveseljiv in gledalci oz. poslušalci so izrazili svojo hvaležnost s tem, da so pevce in igralce močno nagradili z aplavzom. Slabo je vplivalo samo to, da se je v šteben-ski dvorani znašlo nekaj fantov iz Večne vesi in domačinov, ki so poskušali razgrajati in delati nemir. Če jih kulturne prireditve ne zanimajo, naj ostanejo drugič lepo doma, kar bo zanje najbolj pametno, občinstvo v dvorani pa bo imelo mir. Kakor slišimo, pripravlja prosvetno društvo spet božično igro, ki jo je spisala naša pisateljica gospa Košutnikova v Globasnici. „LUČ GORA” IN MIKLAVŽEVANJE V SELAH Zopet je 8. in 11. decembra občinstvo napolnilo dvorano farnega doma, kajti igralci Katoliškega prosvetnega društva so nam pripravili igro in sicer „Luč z gord”. To je lepa zgodba idealnega študenta Hinka, ki tudi v velemestu med versko sovražnimi krogi ne klone, marveč mnoge z zgledom, značaj-nostjo in jasno besedo spravi na pravo pot. Kar pretresel nas je in nam privabil solze v oči zadnji prizor, ko prinesejo v gorah ponesrečenega Hinka mrtvega na oder. Fantje so se kot študentje kar dobro kre-tali na odru, občudovali pa smo naravnost Hinka in Mirka, ki sta se dobro poglobila v svoji težki in dolgi vlogi. Po igri v nedeljo je v krogu društvenih članov nastopil Miklavž z dvema angeloma in parkljema. Bil je izredno visoke postave, častitljiv in radodaren; obdaroval je vse. Družabnost in medsebojna povezanost članov se je na ta način še 'bolj utrdila. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA želi vsem svojim prosvetnim društvom in farnim mladinam ter vsem prosvetašem in kulturnim delavcem vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto. DCako si ppidnbiš prijjiteljfa (Nadaljevanje in konec.) Vsi ljudje iščejo srečo. Najdejo jo toliko laže, če znajo kontrolirati svoje misli. Sreča ni odvisna od zunanjih, temveč od notranjih po-gojev. Ni tisto, kar imamo ali kar smo ali kar delamo, kar nas osrečuje ali pa nam prinaša srečo, marveč to, kar inislituo. Dve osebi v istih življenjskih in delovnih okoliščinah nista enako srečni: ena je lahko zelo srečna, druga zelo nesrečna. In zakaj? To je odvisno od različnega umskega zadržanja vsakega posameznika. Shakespeare pravi: „Na tem svetu ni nič določno dobrega ali določno slabega, šele naša misel to naredi.” Če srečate prijatelja, ga veselo pozdravite in [>oložite v stisk roke vse svoje prisrčno prijateljstvo. Ne bojte sc, da hi vaše vedenje napak razumeli. Točno si zapomnite, kar hočete storiti, in |>otem to storite brez vsakega oklevanja. Imejte vedno pred očmi velike cilje, ki jih hočete doseči, in nekega dne boste kar čez noč našli priložnost, da bo ustreženo vašim najpleincnitcjšim željam. Imejte vedno strogo dosledno umsko zadržanje, pogum, odkritost in veselost. Že sama misel lahko ustvarja in vsaka dobra prošnja je uslišana. Pojdite ravno po svoji poti! Kitajci so zelo moder narod in imajo tale pregovor: „Mož, ki se ne zna smehljati, nc sme nikoli odpreti trgovine.” NASVET, KI VAS UO OSREČIL Neki moj prijatelj je imel izredno dober spomin za imena. Nekoč sem ga vprašal o skrivnosti njegovega uspeha: „Kličein lahko petdeset tisoč ljudi z njihovimi imeni,” mi jc odgovoril. — Bodite prepričani, da mu je to mnogo pomagalo pri njegovem življenjskem vzponu. Ali hočete poznali njegov sistem? Jc zelo preprost. Če se jc hotel s kom seznaniti, sc je takoj dal [mučiti, kako mu je ime, koliko članov šteje njegova družina, kaj dela on sam in h kakšni politični stranki pripada. Če jc srečal tistega človeka leto dni zatem, ga je prisrčno poklical po imenu, povprašal o njegovi ženi in o njegovih otrocih. Seveda si jc na ta način ustvaril prijateljev. Na splošno se ljudje zanimajo za svoje ime bolj kakor pa za vsa druga imena skupaj. Če kličete koga z njegovim imenom, vam bo hvaležen in vam l>o skušal povsod ustreči. „Kaj hočete reči?” vpraša Pull-ki ga je imel Andrej Carncgic? Camcgieja so imenovali kralja jekla, v resnici pa sc na jeklo ni nič razumel. Imel je več sto podrejenih ljudi, ki so se na svojo stroko veliko bolj razumeli kakor on. Toda on je vedel, kako jc treba občevati z bližnjim. Carncgie in Pullman sta se bo rila med seboj za prevlado v zadevi spalnih voz. Kralj jekla je nekega dne napadel Pullmana: „Dobcr večer, gospod Pullman. Zdi sc mi, da sva prav velika bedaka, ko si tako nasprotujeva ter skušava drug drugemu iztigati zmago, znižujeva cene itd.” „Kaj hočete reči?” vpraša I’ull-man. Carnegic mu tedaj razloži svoje mnenje: ,,Spojiti obe družbi v eno samo ter doseči tako znatne koristi.” 1'ullman ga pazljivo posluša, prepričan pa ni. „In kako bi imenovali novo družbo?” vpraša h koncu. Carnegic pa hitro: „Družba spalnih voz Pullman.” Pullmanovo obličje sc razjasni od veselja: „Pridite k meni, o tem bova še govorila.” In zadeva je bila zaključena. Ljudje so tako ponosni na svoja imena, da jih skušajo na vse načine ovekovečiti. Knjižnice in muzeji se morajo za svoje najbolj bogate zbirke zahvaliti ljudem, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi njihovo ime moralo za vedno zginiti. V mnogih cerkvah vidimo sijajna okna, ki so na njih šipah napisana imena darovalcev. Spomin na imena jc največje važnosti tudi v politiki. Napoleon III., francoski tesar (nečak Napoleona Velikega), sc jc hvalil, da pozna imena vseh oseb, ki jih je kdaj srečal v svojem življenju. Njegova metoda je bila zx‘lo preprosta. (Konec na 12. strani) B O 2 I C N A Lucija si je [»pravila kodre in pogledala skozi okno... „Ojej, sneži — — —. Prav. Nove škornje imam, sneg mi kar prav pride. Jutri pa vzamem smuči in hajdi na „Krivi vrh” — prav do škarpc pod „Kozjo skalo”. Nič ne dvomim, da pridobim za izlet tudi Tildo in Janeta. Oh, da, Janc, ta je fant! Tone, c, ta mevža ne bi šel niti do bukovega gozda, kaj šele pod Kozjo skalo. Strahopeten jc ta Tone in tih. Pa tisti njegov rožni venec, ki ga ima pov-sodi s seboj — oh, jc otročji —. Naj jc! Nc bom ga vabila na smučanje. Jane — ta pa! On ti gre s smučmi prav na vrh Kozje skale. Tako bo, mi pojdemo! To bodo veseli prazniki, juhe____! Mama mi 1» gotovo branila; rekla bo, naj na Božič ostanem raje doma. Oh, kaj že bom doma? V tej enoličnosti jc dolgčas. Suhih pogovorov doma se človek kmalu naveliča. Punčka tudi nisem več, da bi pri jaslicah ovčke pasla...” Lucija se jc še koketno [»gledala v svoje veliko zrcalo in krenila v kuhinjo, kjer jc mati pripravljala za družino božični priboljšek. „Mama, za eno uro me boš oprostila! K Tildi moram, nekaj novega ima zame. Saj veš, kako sc Tildi vedno zaleti, če ji takoj ne ustreženi.. Mati ni utegnila odgovoriti, ne ugovarjati; Lucija jc preskočila z enim skokom tri stopnice in že jc bila na pol pota do Tilde. O, saj' najde pri njej Tildincga sorodnika, Janeta — Mati jc gledala pri oknu za njo in globoko vzdihnila: „Oh, ta otrok mi dela skrbi in težave ...!” Lucija jc doma zamudila družinske obrede božičnega večera. Vonj kadila in mire jc na[»lnjeval tudi njeno sobico. V tej sobici je kedaj Lucija sanjala — o lepe sanje lahkoživega dekleta. K polnočnici je tudi ona šla — kajpada, to je domača navada — imela je nove škornje in plašč, da sc jc z njim lahko postavila. Tilda in Jane k polnočnici ne pojdeta; no, saj na Božič po južini pojdejo skupaj na smučanje pod Kozjo skalo. Da bi le dovolj na-snežilo! Na Sveti dan so korakali štirje smučarji proti k., dne - MLADINA PIŠE : Zdi se mi, kot da sem v linji . s a v Eden izmed lanskih gojencev Km^' gospodarske šoie v Tinjah, ki je let šel v nadaljevalno kmetijsko 'šolo T tenhof” v Silherbergu pri Lipnici ii^ ' jerskem, nam je pisal naslednje pisri ,,Moram vam malo opisati ta izvrši ni zavod. Ne le da je to popolnoma il_ a — na šola, 'katere stavbe so stale 8 milj1 v '-01 šilingov, ne 'le ,da je njeno gospodi SP° opremljeno z vsemi najmodernejšimi ’ src' ampak lahko rečem, da je to šola, ki p*0511 duha in telo — zdi se mi včasih, kot 'tf _tu^‘ zopet v Tinjah. s0 ' Imamo izvrstne predavatelje in, če F v st-: hoteli, se bomo lahko veliko praikti!1110-in koristnega naučili. Ob nedeljah P° skupno z učitelji v cerkev k šolski P0™11 Ravnatelj šole v svojih predavanjih^ ‘e. darja, da leži bodočnost 'kmečkega stainicel-v zdravih krščanskih družinah ter d^-sve| ramo fantje sami spoznati, kateri flret' nam 'bodo koristili za življenje, se jihra sV niti in jih tudi izvrševati. ..Grotenhof” slovi po vsej državi inPto S1 na tej šoli zbrala mladina iz vse Avstrri,ne_ Kar se tiče prostega časa, bi pa rek«rt^ej ga je včasih nekoliko premalo. Pravzjfrave nimamo ves teden niti pet minut proP v c časa. Vendar če nekoliko globlje premi1"- v pa uvidim, da ima naš dobri ravnatelj) g07' kajti nismo prišli sem, da 'bi uživali p ('r(; čas, temveč da bi se učili. j'0!" Kako pa je kaj v Tinjah? Slišal šeni1.P11 je zelo živahno, da se je odzvalo velik '"" vilo fantov, da se izšolajo v mode p>’ kmetijskem gospodarstvu v korist svojiii']3^ iinov in v prid našega dobrega, verneg? " sl venskega naroda. Končujem, ker me <-'a nec že zopet kliče v učilnico.” Vaš An - n( vonc mi, B, s; Kdor zna brati te čudne vrstice, to se pravi, Lj najde začetek in pravo smer — morda jc treba fr vsako drugo ali tretjo črko — bo dobil poseben ) še vek Goethejeve „Iphigenic”. ?-a^ Vrž ZQODBA % Kozji skali. Tilda jc dobila parček. Bil je res voren in [»staven fant. Smuči so sc jim zibale111 e| ramenih. Njih pomenek jc bil živahen. Janeta1 U druge je zelo zaposlil novi film: »Sircnski | sovi”. Tega si zvečer ogledajo. Tilda je obi,flc kolegico Kornelijo in jo obrala skoraj do k- "d 1’niv zares, Korneliji bi od lepega imena nič več 11 ostalo, da ni Lucija pričela ubogega Toneta o1./At tavati s čednimi priimki. Pa njegove pobožnosti]3 prijaznosti da ne more prenašati... Sa Trojica se jc vz|>enjala više. Trudoma so In A, novozapadli sneg. Bela lepota jc pela slavo 1»L/ ni skrivnosti. Iz doline se jc čulo zvonjenje. Po < kvah so verniki peli božične speve. Mladi smuča Z vendar niso čuli nič te pesmi božičnega prazniki" niso videli lepote bele planine. V srcih je šniiilicj valovanje mlade krvi in misli so neurejeno beguk v meglene smeri... pd * ije Zvečer ob pol desetih se je Lucija prebudila ( težkega sni. Sprva ni vedela niti za lastno ime.jo ko jo je mati po imenu poklicala, jo jc Lucija .sflpt znala. Sedaj se je zavedla svojega položaja. Otipž je obveze na glavi in pekočo bolečino v nogi. B>)(> je v bolnici. Tako jc namreč končal izlet smučaj, jev na Krivi vrh. Drugi lski rt-pomini na svete noči. V dijaških let h tnjih fko lepe so bile vsako leto tiste božične ;a s tanilo i cel Kako sladke, poezije in lepote er da |e svete noči! V bogoslovju — slavnosten n^rifedhve, kakor lepe sanje, e jih orva sveta noč v prvem letu kaplanova-!1898 v Škocjanu. Zgodaj je zapadel ti-vi in s/eto sneg. In še vidim, kako na dan sv. kvstrijftrine opravljam zunaj na polju brevir, rekeli^tidejo deklice iz šole, Mozijeve spodaj ravzapOrave. In se s težavo ogibamo drug dru-pros;t'u v ozki gazi sredi visokega snega. Ves remišipnt v blaženem belem snegu, itelj p^t gozdovi. Od doma vajen le bolj listna-ali pri drevja, me je to smrečje med vasjo Mopinjskim jezerom s svojo belo lepoto ! sem,p.omamljalo'. Vsako drevo — pravo bo-elik jdrevescel Vedno se mi je zdelo, da ode b:ti nekje sredi gozda tudi štalica, v vojn /jaslice, v jaslicah božje Dete. V začu-trega :>u strmi gozd, ne upa se ganiti, ne dime •! da se ne bi z veje odkrušila kepa snega An . nebeško Dete zbudila. -vonovi so zvonili, tisto noč kakor nikoli etu, čeprav vedno lepo. Pesem je bilo njih zvonjenje, pa odmev pesmi angelske nad betlehemskimi poljanami v prvi sveti noči: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem ...” Polnočnica. Dostojanstveno jo je služil stari gospod župnik Alojzij Ledvinko, izrazita osebnost, velik, koščen, pokončen kakor jelka, črnega obraza, ob sedemdesetih letih še vranje črnih las, ne enega sivega lasu še ni bilo nikjer videti. Pevci pa so peli kakor menda ne pri nobenem opravilu v vsem letu. »Hudo me je zeblo,” mi je potožil stari gospod potem gori v župnišču. »Mene pa nič.” Kako me tudi bi' — bil sem ves prevzet in srečen ob lepoti svete noči. A hudo zeblo je tudi mene na sveti dan, ko sem služil vse tri sv. maše v podružnici šmarkšče pri Slnči vesi. Že na poti dol po polju me je strupen veter premrazil noter do srca. V cerkvi, kjer pozimi ni bilo svete maše, je bilo posebno mrzlo. A vernikov mnogo. Pri tretji sveti maši mi je po spre-menjenju — povzdigovanju sv. Rešnja Kri zmrznila. Ko sem jo hotel pri sv. obhajilu zaužiti, sem videl, da je strjena. Moral sem jo odtajati: z rokami, mrzlimi kakor led, sem poskusil kelih segreti, dihal sem v podobo vina, da se je počasi tajala. Zeblo pa me je obupno, kar so mi po svetih mašah prizmali tudi drugi verniki. In vendar je bilo lepo. Še spomin je sladak in osrečujoč. TfAažkoo * ‘reden se je Hlaček zbudil, je nekaj rek-rijem: »Božič je!” in Hlaček je bil ta-zbujen. Hitro je skočil na tla iz svoje le postelje, v kateri je snoči tako težko K^lpal, ker je mislil, da jutri ne pride ni-i; hitro je stekel h kaminu, kamor je bil tavil svoja dva rumena čeveljčka. Tedaj iček zakriči in obstane od začudenja: bo-i, sablja, puška, štiri škatle vojakov, bon-ti, dve knjigi s podobami in Bog vedi še, in vse to za Hlačka ... Svojo mami-zagleda, ki ga opazuje tam od vrat, in sc /rže okrog vratu, ves srečen. Ona ga po-M)i in mu pravi: Ljezušček ti je prinesel vse to.” cs ^Hlaček pozna Jezuščka; videl ga je nasli-ale *nega. Prav majhen je za toliko reči, ki cta 1) nosi, in le kako ostane tako lep, ko mo-u g'1! skozi toliko dimnikov? Hlačkova hva->bi', nost se meša z velikim občudovanjem in aček se mu zahvali s pobožnostjo. Pri reč ; U pa le hiti, da pride čimprej do svojih obnU/vih zakladov. •»d Hana, angleška hišna, odgrne zastore: zu- naj je svetlo, skozi okno sije sonce Nice, morje se modri pred vilo, zrak je poln radosti in ta lepi, bleščeči božič še dviga Hlač-kovo veselje. Komaj ga umijejo in za silo opravijo; komaj se loti zajtrkovati. Potem sede ob mami na tla z vsemi svojimi igračami. Obrača jih sem, obrača tja in jih občuduje od vseh strani. »Kako bi rad,” pravi naenkrat, „da bi moj ubogi očka bil tukaj!” Mama mu odgovori s tihim vzdihom. Očka je odpotoval na velikem parniku in plove sedaj tam doli, zelo daleč, na drugem koncu zemeljske oble. Tedaj zapoje zvonec. Jana vstopi in prinese ogromen šopek rož in še bolj ogromnega možica. Rože izroči mami, možica Hlačku in pravi: »To pošilja gospod Aaron.” Mama vzklikne od veselja, vsa zardi in skrije obraz v cvetlicah. Hlaček pa ni zadovoljen. Neprijazno gleda možica. Hlaček ne mara gospoda Aarona. Ura odbije enajst. Ker je praznik, gre Htd' iM>«j J cc) bVA BOLNIKA lčarl Zunaj je pihala ledena burja in žvižgala nik4jtrog hišnih oglov, v slabo razsvetljeni so-inC,4|ci je ležala na snažni posteljici mlada de-■gaklica, bolna in bleda; zraven posteljice je Nel njen oče. Bil je bogat trgovec. Anica, a i legov edini otrok, je bila hudo bolna. Otrok je nemirno prekladal svojo glavi-„ 1 na mehkem zglavju ter zdihoval, čez čas pregovori tiho: silil »Jutri bo Božič, a jaz pa sem tako hudo ja,. a]na”. Hud kašelj jo prime, roko položi na PN, kjer je čutila hude bolečine. Kakor J}0* je to rezalo očetovo srce, sklonil se je ,jaPz njo in ji brisal znojno lice. Tako je žalostno sedel poleg bolniške Jbstelje. Obup je bil v njegovi duši, kajti 'Subil je največjo oporo, ki jo človek ima nesreči in bolezni: izgubil je vero in z njo ^ed tudi zaupanje' v dobrotljivo previd-Nst božjo. Že več let se je izogibal cerkve. Njegova 'Pravila v trgovini in naraščanje imetja, Povanje posvetnega veselja, to je bilo vse, ar je napolnjevalo njegovo življenje. . Bil je že precej v letih, njegovo pobožpo No LjudmTo mu je pred šestimi meseci Nla smrt. Toda ta nezgoda ga še ni pribijala nazaj k Bogu. Sedaj je preizkušnja drugič trkala na vrata njegove duše, ko mu je edini otrok hudo zbolel. Dolgo je sedel oče molče ob Aničini postelji. Stenska ura je odbila enajst. Tedaj naenkrat zadone zvonovi iz cerkvenega stolpa. Mogočno so doneli njihovi zvoki v skrivnostno ozračje svete noči. Burja je za trenutek prenehaia, le posamezne snežinke so še padale na zemljo ter se v svetlobi pouličnih svetilk lesketale kakor drobni biseri. Tudi v žalostno Aničino sobico je prodrl slovesni glas zvonov. Bolna deklica se je •malce sklonila in se z ljubečim pogledom ozrla na očeta. »Ata, ali slišite?” »Seveda, ljubo dete! Kaj ti zvonovi ne puste spati?” odgovori vroče. »O ne, to pa ne!” Potem pa s slabim glasom nadaljuje: »Pred enim letom, tedaj pa nisem bila bolna. Veter ni tako tulil kakor danes. In mamica še tudi niso odšli v nebesa. O, takrat je bilo lepo!” Za trenutek zapre oči, kakor bi si hotela v mislih postaviti še enkrat pred oči živo podobo lanskega svetega večera, in tiho na-daljuje: »Zjutraj so mama zgodaj vstali, dekla Barba me je napravila, da sva šli ven. Bila sem tako vesela. In vendar je gosto snežilo. Barba me je vzela v naročje in me ne- * B * R * A Hlaček z mamo v cerkev. Obleče si plašč z žametastim ovratnikom, natakne svoje lepe rumene rokavice in pokrije novo kapo s svilenimi trakovi; mamin molitvenik nosi in hodi ob njej. Ko hočeta vstopiti v cerkev, ju pozdravi neki gospod. To je gospod Aaron. Ona se mu zahvali za darilo, Hlaček pa ne mara odpreti ust. Potem gredo v cerkev. Hlaček sede in zbrano posluša petje, obrede in pridigo gospoda župnika. Gospod župnik pripoveduje, kako se je Jezušček rodil med oslom in volom; govori o njegovi mučeniški smrti in priporoča, naj bi vsakdo v počeščenje njegovega spomina mislil na to, da stori svojemu bližnjemu 'kako veselje, zlasti pa ubogim in neznatnim. Hlaček je kar srkal besede gospoda župnika in njegova duša je vsa nemirna od različnih čustev: čuti, da se mu je sovraštvo do Judov in do gospoda Aarona podvojilo; čuti veliko nežnost do malega Jezusa in bi mu jo rad dokazal z dejanjem, kakor je rekel gospod župnik. Pa kaj, ko je Hlaček tako majhen, da ne more nikomur napraviti veselja; vsi ljudje dajejo njemu in on ne more nikomur ničesar dati. Koga bi mogel najti, da bi bil bolj neznaten od njega in bolj ubog, tako da bi mu mogel pomagati ■ta dan? Na poti domov premišljuje Hlaček o tej težavni stvari. Mama mu nekaj pripoveduje, a on je ne sliši. Ona ne sili vanj, marveč se tudi sama zasanja. Naenkrat pa dvigne glavo, ko zasliši glas majhnega dekleta, ki stoji tam na trgu ob sivem osedlanem oslu: včasi Hlačku dovolijo, da se malo sprehaja na njegovem hrbtu ... Ne, danes Hlaček ne pojde. Osel jame rigati, da mu vošči dober dan, in deklica ga krepko udari po hrbtu, da bi umolknil. Hlaček je žalosten zaradi tega in nenadoma se mu v glavi posveti. Ali mu ni Jezušček sam pokazal neznatno bitje, ki mu je treba pomagati? Ubogi osel, edini izmed vseh, kar jih je srečal, ne obhaja božiča; on edini nima razloga, da bi bil srečen. Jezušček pa se je rodil Ob oslu in volu. Hlaček se ves trese od razburjenja in veselja, hkrati pa mu je nekako hudo, da je sedel tistemu na hrbtu, ki je bil morda prvi Jezuščkov tovariš. MILKA HARTMAN: r() Sneti noči Osliček, he, kaj gledaš v jasli? Voliček, nimaš le dovolj sena? Živalci, hi, dovolj napasli svoj glad sta in oči, zdaj nehajta! Živalca, se ne boš zmenila? Ne veš li, da Devica bo rodila • in Dete v jasli položila! „Saj nekaj slame je ostalo! Drži jo v pesti stari, trhli les — Kaj ni dovolj, da Detece bo spalo, ko pride k nama v hlevček iz nebes?!” sla v cerkev. Ata, to je bilo lepo! Toliko lučk in cvetja okrog jaslic! Vsi zvonovi so zvonili kakor sedaj in cerkev je bila polna ljudi. Mama in Barba sta šli naprej. Prav spredaj pri oltarju so mi pokazali mamica čisto majhno Dete, ležeče na slami. Bilo je tako ljubko, gledalo me je in se mi smehljalo. Od takrat sem ga imela tako rada. — O kako si želim, da bi ga še enkrat vklela!” »To sedaj pač ni mogoče, ljuba Anica,” je dejal oče. »Ali ne slišiš, kako zopet tuli veter”. »Saj je tudi lani snežilo.” »Seveda, pa ti takrat nisi bila bolna.” »To je že res,” odvrne Anica, postane še bolj žalostna in pomolči nekaj časa. Zvonovi so tudi umolknili. Potem nadaljuje: »Ata! Jaz bi rada videla, ali je Jezušček tudi letos v cerkvi?” »Gotovo je še tam.” »Kako veste to?” »No, saj je menda vsako leto tam.” »AH ste ga vi že videli?” »Da, pa pred več leti.” »Jaz sem lansko leto mislila uidi na vas, atekl” »Tako! Zakaj pa?” »Mama so mi rekli, da naj mislim tudi na vas, da bi prišli tudi vi v cerkev in videli lučke in Jezuščka ter se veselili: to sem povedala tudi Detetu, ki me je tako lepo * N * J * E (Hlaček med kosilom premišljuje, kako bi svoj načrt izpeljal. Cim je bilo kosila konec, se je izmuznil iz hiše in stekel na trg ter pregovoril dekletec, da mu je za nekoliko časa odstopila oslička. Pripeljal ga je pred hišo in mu ljubeznivo prigovarjal, da naj počaka. Stekel je v obednico, da pobere slaščice,, ki so stale na mizi od kosila. Toda, glej smolo! Služkinja Luiza je med tem pospravila mizo in zaprla slaščice v shrambo. Hlaček je bil ves obupan. Kaj naj d;i sedaj osličku?) Tedaj Hlaček nenadoma zapazi na kaminu v lepi vazi šopek gospoda Aarona in, kakor dopoldne, se mu zopet posveti: sedaj razume, da je njegova dolžnost', da ustreže malemu Jezusu, ‘ko kaznuje enega izmed njegovih- rabljev ih hkrati napravi veselje njegovemu prijatelju. Z apostolskim’ navdušenjem pograbi Hlaček šopek, smukne skozi vrata, zleti po stopnicah ih je že pred oslom. Osel malo voha po rožah, potem ugrizne: všeč so mu. Hlaček ga gleda ves blažen in srce mu prekipeva od sreče. »Hlaček!” pravi tedaj glas, ves vznemirjen. Hlaček se ne upa ozreti. (Ko je osel že skoraj končal slastno pojedino in je Hlačku ostalo v rokah le nekaj obgrizenih pecljev, ga je zapazila mamica, ki je pogledala skozi okno. Hudo ga je pokarala zaradi šopka in Hlaček je bi! žalosten, da mora biti ravno na božični dan tako ostro kregan, kot še nikoli. Bridko se je razjokal .. . Čez nekaj časa pa sliši materin glas in ko jo po gleda, vidi da je žalostna.) »Moj mali Hlaček!” pravi glas še bolj ljubeznivo. Hlaček obrne nekoliko glavo, tvega en pogled in vidi mamo, da se mu smehlja. Prav nič več ni videti huda, mamica. »Pridi in me poljubi, moj mali Hlaček!” pravi in njene ustnice se malo tresejo. Hlaček se ji vrže v naročje; ona ga posadi na kolena in ga obsuje z dolgimi poljubi. Hlaček zatisne oči in se ji z blaženostjo prepusti. Ko je Hlaček zvečer opravljal svojo molitev kakor običajno, mu je stala mati ob zglavju, in ko je izgovoril tisti stavek: »Ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega,” je nekaj toplega kanilo na njegovo čelo. A Hlaček tega ni občutil: spal je že. (Iz romana Andreja Liduenberga: Moj mali Hlaček.) Tako voliček pomodruje, osliček pa mu potrjuje in vsak po svoje misli snuje. „Poglej ljudi ob polnih pladnjih! Li niso spili čaš že prav do dna? Gori jim poželenje v očeh gladnih in grla davi divji krik mesa! Da, da, tako se suče svet, i—a! Midva pa z Bogcem bodeva sama in Mamki, očku družbo delala .. Pa k jaslim so pastirji prihiteli — o, kaj bilo je vere v štalici! , Molili so in z angeli so peli — nato bogati k čredam so odšli. gledalo.” Anica ni zapazila kako se je očetovo čelo zresnilo in so od nemirno hitele v daljavo, kot bi nekaj iskale. Čutila je le, kako je očetova roka spustila njeno rodeo. Obrisal si je od, na katerih so se zablesketale solze. Anica sklene rožice, pogleda očeta in reče s prosečim glasom: »Ata, nekaj bi va> prosila!” »Kaj bi rado, dete moje? Le hitro povej!” »O, če bi bili vi tako dobri in bi šli v cerkev in mi povedali, ali Dete še leži tam na slami in ali je še toliko lučk in cvetic okrog njega!” »Bi že šel, pa te ne morem pustiti same. Kdo te bo čuval?” »Poklidte Barbo,” prosi otrok dalje. »No, dobro! Bom pa šel tja jutri, ko se naredi dan.” Tedaj pa Anica zopet žalostno povesi glavico in začne bridko jokati. »Razvajeno dete!” pravi oče, jo poljubi na čelu in poboža po licu. »Tedaj hočeš, da grem sedaj takoj?” — Pritisne na zvonec in služkinja Barba preplašena prihiti v sobo. »Ostani tukaj pri Anici,” pravi na kratko, »jaz bom kmalu zopet nazaj.” »Kako ste dobri!” veselo zakliče deklica, prime očeta z obema rokama /a roko in mu jo poljubi. (Konec na 1,8. strani) Enakopravnost v številkah Te dni se je deželni zbor Koroške posvetoval o dohodkih in izdatkih v letu 1956. Deželni proračun je brez dvoma najvažnejša nalaga deželnega zbora. Za leto 1956 je predvidenih na Koroškem 336 milijonov izdatkov in 302 milijona dohodhov v rednem in skoraj 21 milijonov šilingov izdatkov v izrednem proračunu, tako da znaša primanjkljaj nad 54 milijonov šilingov. Pri prvem pregledu deželnega proračuna smo se zanimali za deželne izdatke za gospodarske in gospodinjske šole. Zdi se nam, da se ravno v teh številkah tako nazorno zrcali ..enakopravnost”. Če človek primerja številke dohodkov in izdatkov gospodarstev, ki so združena ali povezana s šolskimi obrati, tedaj vidiš, da je to izenačeno. Če pa primerjaš izdatke za šolske obrate same, tedaj vidiš naslednje številke. Gospodinjske šole Šola dohodki izdatki doplačilo Ehrcntal 119.700 233.000 113.300 Drauhofen 96.000 206.400 110.400 Hunnenbrumi 86.100 186.900 100.800 Litzlhof Gospodarske šole 142.600 259.000 116.400 Goldbrunnhol 165.500 323.200 157.700 Thiirn 125.200 * 307.000 181.800 Tii cheldorf 156.100 290.100 134.000 Himmelberg 55.000 131.200 76.200 Sticgerhof 82.700 266.100 183.400 Dohodki imenovan:h šol za leto 1956 so preračunani na 1 milijon 28 tisoč in 900 šilingov, izdatki za iste šole v deželnem proračunu pa znašajo 2 milijona 201 tisoč in 900 šilingov. Dežela bo torej za strokovno izobrazbo kmečke mladine prispevala iz svojih sredstev nad milijon šilingov. Za šolanje kmečke mladine brez dvoma tb samo na sebi ni velika vsota. Slovenci pa vzdržujemo na svoje stroške že petdeset let dve gospodinjski šoli, ki sta leto za letom izredno dobro obiskani in ju vzorno vodijo slo-. IZ UREDNIŠTVA Dopis o radio-oddajah smo sprejeli. Ker hi podpisan, ga ne moremo objaviti, pač pa smo ga oddali na pristojno mesto. Gospodu iz Beljaka prisrčna hvala za pismo, ki je bilo poslano predsedniku Narodnega sveta. Istočasno izrekamo prošnjo, da bi se ta gospod ob priložnosti oglasil pri predsedniku Narodnega sveta za .podroben razgovor. ..Slovenski vestnik” v svoji številki z dne 16. decembra imenuje g. dipl. jur. Lipovška kot glavnega urednika lista „Naš tednik - Kronika”. Izjavljamo, da g. Lipovšek-ni glavni urednik lista ..Naš tednik - Kronika”, ker list ureja uredniški odbor, ki odloča o vsebini in nosi zanjo tudi vso odgovornost. Obisk zborovanj, ki jih prirejajo avstrijske ustanove pa je v demokratični državi pravica vsakogar. Zato pa tudi pri tem o kakem zastopanju enih ali drugih Slovencev ni govora. venske šolske sestre in je na ta način dežela razibremenjena vzdrževanja najmanj dveh gospodinjskih šol, kar bi pri dejanski enakopravnosti Slovencev morala vršiti. V deželnem proračunu pa je ustavljenih reci in piši za obe šoli „NIČ” šilingov. Obe šoli sta dobili s podelitvijo pravice javnosti priznanje za svoje delo od države, a niti groša od dežele, čeprav vršita nalogo, ki je v javnem interesu! V tem slučaju tudi ne drži načelno stališče socialistov, da privatnim šolam ne dovolijo pomoči, ker v deželi ni javnih šol za slovensko kmečko mladino. Obe šoli sta prosili, da bi po podelitvi pravice javnosti Polni pričakovanja obnove velikega čudeža neprekosljive Ljubezni in polni pripravljenosti za vse dobro in lepo stojimo ob koncu adventa jrred božičnimi prazniki. Še posebno matere — gospodinje v družinah mora prevevati ta globoka pripravljenost na praznik ljubezni in miru. Saj je ona središče vseh notranjih in zunanjih priprav na veliki praznik. Kar bo njena duša, njeno srce izžarevalo tiste velike dni, to bodo čutila srca vseh ostalih družinskih članov. Njene misli, njeno razpoloženje bo nevidno prehajalo na vso družinsko skupnost. Se li tega zavedaš, mati, kako veliko vlogo igraš vedno, a še posebno v teh velikih dneh, ko bomo obhajali praznik Kristusovega rojstva — nedoumljive božje Ljubezni do nas ubogih grešnikov? Veliko je dela z zunanjimi pripravami na praznik, a če si z njimi pravočasno začela in delo porazdelila med vse družinske člane, te ne bo prehitel čas in ne zajela prevelika telesna utrujenost, ki bi pokvarila sve-tonočno razpoloženje tebi in s tem vsej družini. Zakaj bi se trudila sama s post a vij anjem jaslic, z božičnim drevescem? Tvoji najmlajši v družbi ateja in pod njegovim vodstvom bodo našli toliko nepopisnega veselja v tem delu. Seveda tvoje budno oko ne bo hodilo slepo mimo in tvoje čuteče srce se bo radovalo in čutilo z njimi v obliki toplih besed, nasvetov in pohvale. Pri peki, pripravljanju božičnih jedil in krašenju božične mize ti bo veliko pomagala hčerka. Saj ji gotovo vedno vcepljaš veselje do gospodinjskega dela. Zato 'bo to z navdušenjem storila in ne šele pod pritiskom tvojih ostrih besed. Prepusti ji zamisel božične mize. Samostojno delo ji bo dalo še več veselja in pripravljenosti. Morda je bila /e v gospodinjski šoli. Zakaj ji ne bi dežela pevzela vsaj za vsako šolo plačevanje dveh učnih moči. Kakor pa razvidimo iz deželnega proračuna, niti tega niso storili, čeprav za osem nemških šol plačajo nad milijon šilingov letno iz deželnega denarja, čeprav so ti šilingi prisluženi tudi s slovenskimi žulji. Pri vsem tem pa ne razumemo enega: v deželnem zboru sedijo' tudi poslanci, ki se ob vsaki priliki ponašajo s tem, da so zastopniki južnega dela dežele. Kako torej ti gospodje zastopajo gospodarske interese tega predela? Razume se, da k takemu postopku deželne vlade ne bomo molčali in bomo tudi vladne kroge na Dunaju zopet in zopet opozarjali na krivice, ki se godijo Slovencem na Koroškem in ki so tukaj v številkah izpričane. prepustila samostojno narediti to ali ono pecivo, morda celo božično torto? Če bodo tako vsi družinski člani sodelovali pri pripravah, bo vsak prinesel svoj delež k olepšanju božičnega praznika in prejel zato zasluženo zadovoljstvo in zadoščenje. Se vse bolj kot zunanja priprava na Božič pa je gotovo važna notranja priprava. Za notranjo pripravo bodi vsem ostalim za vzgled ti, mati. Tvoje srce, ki se mora stalno žrtvovati za druge, vedno odpuščati in pozabljati vse hudo, naj bo pripravljeno za vse to še posebno v teh dneh. Izžareva naj vedno in povsod le ljubezen — odsvit tiste velike Ljubezni, ki bo nam vsem zasvetila ponovno v teh dneh. Nič dragocenejšega ne moreš darovati za Božič svojim ljubim, kot v povečani meri svojo nesebično ljubezen in božji mir, ki bo napolnjeval tvojo dušo. In tvoj božji mir, tvoja ljubezen ‘bosta potem prevevala vso družino. V sveti, božični noči boš omehčala še tako trdo in zakrknjeno srce. Vsemu se lahko človek upre, a ob pravi, dobrohotni ljubezni obnemore. Morda je potrebna te posebne ljubezni tvoja hčerka, ki se ti je v zadnjem času odtujila in ti vsa zamišljena ne zaupa več. Tvoja ljubezen in toplota lučke pri jaslicah bosta omehčali njeno srce. Razkrila ■ti bo svoje mladostne težave, In kako lahko boš tedaj v njeno pripravljeno srce sejala nauke in nasvete. Tvoj sin je postal surov do tebe. Vračaj hudo z dobrim — surovost in nehvaležnost z ljubeznijo. Tvoje skrbno izbrano in z ljubečo roko pripravljeno darilo pod božičnim drevescem bo ganilo tudi njegovo fantovsko srce. Tvoj mož je morda začel zahajati v gostilno in vabi ga v svoj krog slaba družba. Posveti mu zdaj še več ljubezni in pozor- Našim gospodinjam Praznik ljubezni in miru Sz siaLelne, kmnike c/tkadzmife (Nadaljevanje s 5. strani) 182 1 „LeU» 1821. — Anton Martin Slomšek se vpiše na celovško bogoslovje. — Ravnateljstvo mu poveri pouk slovenščine med sobrati. V celovškem semenišču so študirali takrat tudi lavantinski bogoslovci. Zato so bili Slovenci do ločitve bogoslovnice leta 1859 vedno v dvetretjinski večini. Slomšek zapusti semenišče in se vrne 1828 kot vzgojitelj. — Razlaga mlademu naraščaju pravila slovenskega jezika. Ljubezen do naroda in delo za njegovo omiko in prosveto so naravne dolžnosti. 1848 Leto 1848. — Napeto vzdušje je segalo celo v mirno zatišje semeniških prostorov. Svoboda in enakopravnost sta zbudili vsepovsod marljivo društveno delovanje. Tako nastane v celovškem bogoslovju „Slovensko društvo”. Društvo ima točen načrt- Njegov glavni namen je: vežbati svoje ude v slovenski besedi. To delo izvršuje na štirih različnih panogah: v vsakotedenskih akademijah, v slovenski uri, v rokopisnem listu in pri vajah v slovenski pesmi. Vsaka tedenska akademija ima svojo določeno zgradbo: Molitev, predavanje, kritika, razna vprašanja, pesem. — Besedo akademija pojmujemo kot visoko šolo ali kot slavnostno prireditev. Tedenske akademije hočejo biti oboje. Snov za znanstvena predavanja je povzeta predvsem iz slovstva, iz zgodovine, iz modroslbvja zelo pogosto o socialnem vprašanju. V letu svobode se je vzbudilo živahno gibanje na slovstvenem [»olju. Slovenski bogoslovci začnejo izdajati rokopisni list „V c n e c”. Iz vseh spisov — bodisi v prozi ali v vezani obliki — pa veje krepki narodni duh Martina Slomška. Večje pomembnosti zlasti za literaturo pa je letnik 1855. Mladi Simon Jenko, ki se je po globokih duševnih razkolih končno zatekel v celovško bogoslovje, je zapustil v njem sedem pesmi, katere je napisal lastnoročno. 186 1 Z letnikom 1861 nastane nov list: „Lipa”, ki je nadomestil „Vencc”. Po kakovosti vsebine ter pisateljski nadarjenosti sotrudnikov zaostaja daleč za „Vencem”. Razlog za to nazadovanje je dejstvo, da so se leta 1859 preselili bogoslovci lavantinske škofije v Maribor, število slovenskih bogoslovcev se je znižalo od 75 na povprečno 20. 188 8 Nov duh je zavel med slovenskimi bogoslovci leta 1888. — Manj Ražam je imel dovolj organizatorične podjetnosti in volje, da je zopet nadaljeval staro Bogoslovci pripovedujejo kroniko iz društvene knjige tradicijo, ker je čutil potrebo po dobri slovenski duhovščini. Ustanovil je „Akademijo slovenskih bogoslovcev v Celovcu”, ki je bila prenovljeno nadaljevanje „Slovenskega društva”. Pa tudi list je dobil novo obliko. Izhajal je pod imenom „Bratoljub”, kot izhaja še danes in mu pišemo s prejšnjimi listi stoti letnik. Ne le zaradi starosti imamo [»osebno spoštovanje do teh zvezkov, temveč tudi zato, ker je v njih povzet precejšen del kulturnega ustvarjanja med koroškimi Slovenci. — V tedenskih akademijah so sc točno držali načrta, ki ga je že davno poprej zasnovalo slovensko društvo”. 19 14 Svetovua vojna je prizadela slovenski Akademiji veliko rano. Semenišče se je preselilo na Tanzen-berg. 1915 je dr. Gregorij Rožman pokrovitelj akademije. — Od leta 1918—1921 molči „Tajnica” o delovanju. — Vsepovsod je veliko razdejanje. Nova doba se začne z letom 1921. Dve leti pozneje sc je vr-| šila velika slavnostna akademija v proslavo petinsedemdesetletnice. Od sedaj naprej jemljejo snov za predavanje iz teologije. 193 9 Druga svetovna vojna je izzvala tudi v naši akadc-iniji novo krizo, ki pomeni odločitev ali za obstoj ali za pogin. — Zavedajoč se tega kritičnega stanja je zapisal tajnik v kroniki sledeče besede: „Lahko ji damo tako življenje, da preživi svojo krizo... Mora še zadoneti slava njeni stoletnici in po stoletnici je naša želja še vedno: Ad multos annos! Vivat, crescat, florcat!” V vsej svoji zgodovini pa je posvečevala Akademija svojo posebno pozornost cerkvenemu letu in življenju s Cerkvijo. Tako so se bogoslovci pripravljali v adventu na prihod Gospodov in so se v sobratskem krogu ob božičnicah spominjali učlovečenja Sinu božjega. Značilno pa je za ves slovenski narod, da nosti. Potrudi se, da bo dom čim lepše pi pravljen za sveti božični praznik — prež' domačnosti, toplote in ljubezni. Spoznal t morda prav v teh praznikih razliko med ti jo mrzlo gostilno in prijetnim domom t( zato ostal rajši doma. Na vasi si sprta s sosedo, čeprav si ti pra malo kriva ali nič, se premaguj in ji pr vošči prvo besedo. Neprisiljeno prijazno; vošči božične praznike. Na koncu vasi zmrzujeta v koči stari me in ženica. Daj otrokom drv, da jima jih m sejo. Speci potico tudi zanju, saj imata si ma morda komaj za navaden kruh. In še in še bi lahko naštela dela ljubezni Vidiš, draga mati in gospodinja, na kolik načinov lahko izžarevaš svojo ljubezen -odsvit večne ljubezni, ki bo rojena v te dneh. čim več ljubezni boš posvetila drl gim, tem več je boš prejela, a če ne od ljud pa od božjega Deteta v jaslicah, ki je sami' Ljubezen. Tako bo zate in za vse tvoje dw ge Božič res praznik ljubezni in miru. Kaj se dogaja na okrajnih sodiščihi {Nadaljevanje z 2. strani) Na nekem okrajnem sodišču v Podjun pa se je zgodil primer, ki je samo na Koro škem mogoč in z žarko lučjo osvetljuje zt strupljene razmere, ki jih je ustvarila proti slovenska šovinistična gonja. Sodnik, ki zn dobro slovensko in ki mu zaradi tega pi verjajo razne zadeve, kjer stranke zahtevaj' slovenščino, je vodil obravnavo. V začetki je bil prisoten tudi neki Nemec. Sodnik mi je v občevanju izkazoval vse mogoče vljud nosti in prijaznosti v nemščini, a s sloven skimi udeleženci obravnave pa je občeval sicer v slovenščini, toda z vidno osornostjo Potem ko so pa ostali sami Slovenci me seboj in je obravnava mirno potekala i prej izključno v slovenščini, je tudi sod nik postal poosebljena prijaznost. Navedli smo ta primer zato, ker nočemo nikomui krivice delati in razumemo, da je danes tu di položaj sodnika, ki hoče biti pravice! do vseh, zelo težak. In to gotovo ne p! krivdi Slovencev. Torej prava babilonska zmešnjava! Do slej so bile razsodbe vrhovnega sodišča na Dunaju ter višjih deželnih sodišč vodih nižjim sodiščem za tolmačenje in izvrševa nje zakonov. Sedaj pa se glede rabe sloven skega uradnega jezika na sodiščih uveljav Ija nova praksa, po kateri izgleda tako, kol da je pravica vedno na strani Nemca ali pa da ima vsaj privilegiran položaj,. Skrajni čas je, da se temu nemogočemu stanju naredi konec. Kajti to nevzdržno stanje ne h krati pravice Slovencev, ampak škoduje rednemu in pravilnemu izvrševanju sodne o blasti ter ugledu sodišč samih. V bogati zakladnici odločb vrhovnih sodišč iz preteklosti bi tudi sedaj sodniki lahko našli jasno in enotno smer za poslovanje v slovenskem uradnem jeziku. posebno časti božjo Mater Marijo in njej je bila posvečena tudi marsikatera slavnostna akademija. Naj so bile krize v slov. Akademiji še tako Uide, slovenska pesem v njej ni utihnila. Od leta *>88 1928 se je v okviru Akademije veliko tamburaloc Vsako akademijo so otvorili s tamburanjem. Gojile se je moško zborno petje, predvsem pa narodna pesem. V njej je izražena lepota naše domovine, iz nje doni vrisk naših planin, veličastvo naših gora, veselje naših vasi, idila in žalost slovenskih ljudi.” I*o [>csmi iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček, ki jo je zapel zbor bogoslovcev, pa so se dvignili izmed občinstva v dvorani vsi bivši akademiki pevci in šli na oder. Med mlade obraze bogoslovcev so se pomešali častitljivi obrazi starčkov in mož v vseb dobah starosti, tako da je postili novi pojačeni zbor res izraz edinosti koroške slovenske skupnosti. Zapeli so skupno plavček mili” in marsikomu na odru in v dvorani so se orosile oči. Ob zaključku je stopil na oder še prevzvišeni nad-pastir dr. Jože! KOSTNER, ki je dejal, da je škofovo srce najbolj veselo, kadar vidi, da so njegovi verniki bratsko složni, pa četudi so različne narodnosti. Zato je bil posebej vesel vabila in je rad prišel na prireditev, na kateri sc tako lepo izraža dobro prijateljstvo med slovenskimi in nemškimi verniki. Gospod škof je po uvodnih pozdravnih besedah v nemščini nadaljeval svoj govor v slovenščini. Ko je končal, plosk v dvorani ni hotel ponehati. Za zaključek je pa vsa dvorana stoje zapela koroško narodno „Nmnu čez izaro”. ^4 je lep dan in Bog daj, da bi se izpolnila želja, izražena v Prologu: Oj Akademija slovenska, po božji si volji nastala, po Itožji boš volji obstala --------sto dolgih še let! ff|| Dravljanom, vsem znancem in prijateljem doma in v tujini ^ Dr. PAVLE ZABLATNIK CELOVEC Družina AVGUŠTIN SAFRAN iz BILCOVSA Vsem Dravljanom in bralcem „Na5ega tednika-Kronike” želi božično veselje AICHHOLZER LOJZA pri 5MIKLAVŽU na Dravi Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu MARKTL ANDREJ GORENCE Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 želi FRANZ SCHNABL trgovina z lesom, furnirji in lesnimi ploščami, CELOVEC, Bahnhofstrassc 38B Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem družina KEŽAR v BELI Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vse najboljše za Božič mizarstvo PEPELNAR PODKRAJ - REBERCA NIKO MARKTL župnik v ROŽEKU Vsem naročnikom in bralcem „Našega tednika” ANTON DOLINŠEK ŽELEZNA KAPLA ANTON PELNAR župnik ST. STEFAN na Zilji Vsem znancem in prijateljem IVA in FRANC ZABAVNIK BRDO pri Šmohorju Vsem Dravljanom, šentlenarškim izseljencem v Kanadi, cerkvenim pevcem po naši Koroški AVGUST ČEBUL, provizor ST. LENART pri 7 STUDENCIH Družina Dr. JOŠKO TISCHLER CELOVEC Vesel Božič in srečno novo leto 1956 želi vsem svojim odjemalcem tvrdka „MIRIS” - Z. DREISINGER CELOVEC, Billrothstrasse 46 Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina OICL in GALLOB ZGORNJI BREG Vsen cenjenim gostom in znancem gostilna PRANGER ZMOTICE, BRNCA BARBIČ MIHAEL PECNICA Vsem prijateljem, izseljencem in znancem TRATNIKOVA DRUŽINA LEDINCE jS Vsem prijateljem in znancem po Slo- venski Koroški PEPI KARLBAUER 1 SV. MARTIN PRI RUDI MIZARSTVO KOVAČIČ PODJERBERG Vsem znancem doma in v Ameriki, ki so bili na Koroškem družna HANZEL v LOČAH, št. Uj ob Dravi F. NACHTIGALL krojaški mojster ŽELEZNA KAPLA Zastopstvo kmetijsko gospodarskih strojev JOHANN KASTRUN BELA pri Železni Kapli Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina URAN K, pd. KAVH ENCELNA VES Vsem odjemalcem, prijateljem in znan- JOŠKO PERNE KLANCE Vsem cenjenim odjemalcem in znancem trgovina in gostilna RUTAR ŽITARA VES Vsem cenjenim gostom in odjemalcem MARIJA PAULITSCH gostilna in trgovina BELA pri Železni Kaph Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi Volksmobclhaus A. MATSCHEDULNIG CELOVEC, Paulitschgasse 14 Bistriškim in gorjanskim faranom ter znancem širom svota KUCHLING ANTON, župnik na ZILJSKI BISTRICI Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leio 1956 želijo Zgodovina novoletnega voščila Od slovesnosti, ki so jih v preteklih časih 'prirejali ob Novem letu, so nam ostale le še novoletne čestitke. Njihov pojav lahko zasledujemo do starega Rima, kjer je bil običaj, da so na Novega 'leta dan voščili uradnikom. Toda ostalo ni samo pri voščilu. Namen voščila je bil — podkup uradnikov. Zato so bile čestitke podkrepljene z več ali manj dragocenimi darili. Novoletna čestitka, napisana na voščeni ploščici ali papirusu, je postala splošen običaj, ki so ga rimski vladarji in uradniki smatrali za samo ob sebi umevnega. Od starega Rima je sprejelo voščila tudi krščanstvo. Najstarejša ohranjena čestitka je iz leta 1466. in kaže Jezuščka, ki stoji na lepo risani cvetlici. V levici drži trak, na katerem je napisano: „Dobro, blaženo leto”. Ta slika je postala splošno znana in imamo več njenih kopij. V stoletjih so se voščila spreminjala in prilikovala različnim narodnostim in vrstam. Z napredkom baroka je prišlo do splošne spremembe okusa, ki se je pričel izgubljati v preobloženosti. Tudi novoletna čestitka se je morala temu podvreči. Svojevrstnost v celokupni zbirki novoletnih voščil vseh zemelj in časov je čestitka, ki so jo koncem preteklega stoletja izdelali na ukaz Indijca Gek-varja Barodskega, ki velja za najdragocenejšo vseh časov. Nič manj kot 40 slonov so Kbili, da so našli primerno in popolnoma čisto slonovino, iz katere je izdelana. Za izdelavo so potrebovali štirje ljudje šest mesecev. V slonovinasto ploščo so vrezali deset tisoč slik iz življenja Bude. Razen ostalih dragocenih okraskov so vdelali v »jo šc 44 diamantov izredne velikosti in lepote. Vrednost čestitke cenijo na milijarde. Gekvar cd Barode jo je hotel podariti angleškemu kralju, toda do tega ni prišlo, ker so Gek-varja preje odstavili zaradi poizkusa zastrupitve britanskega rez:denta. Tako se je razvijalo boženo in novoletno voščilo do današnjih dni. Če bi dandanes tega ne poznali, bi prazniki gotovo zgubili po zunanji obliki del vrednosti, kajti vsak se ob tem času prav rad spomni svojih znancev in prijateljev po širnem svetu in jim tako želi vso srečo. Tako zbudi voščilo pozornost na sočloveka. Sčasom pa so voščila prešla tudi na časopis, katerih se tudi naši koroški rojaki prav radi poslužujejo, da izrazijo tise m, ki jim stoje posebno blizu in katerih se ob praznikih najbolj spominjajo, vse najboljše. Rojaki vsi po širnem svetu naj srečna pota bi hodili in domovini v novem letu ljubezen vso bi posvetili družina VALENTIN POLANŠEK OBIRSKO Modna trgovina BELJAK, Bahnhofplatz FRANC BRUMNIK župnik v Kotmari vesi želi vsem dobrim šmarječanom, Želinjčanom in hudim Krajčanom vesel Božič in srečno novo leto TOMAŽ ULBING župnik SKOCIDOL Družina SAFRAN, pd. POMOČ BILCOVS Dr. JANKO HORNBOCK : dekan v rODCORJAH STEFAN MESSNER provizor ŽELEZNA KAPLA živinozdravnik Dr. SIMON JANAH KOTMARA VES Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine družina RUPIJEVA V KLINJA VES Vsem prijateljem in znancem TOMAŽ HOLMAR provizor na OBIRSKEM Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu JOŽEF PICEJ župnik ŠMIHEL pri PLIBERKU V sam znancem in prijateljem doma in po svetu žeji blagoslovljene božične praznike ALOJZIJ NEMEC, kaplan v ŠMIHELU JOŽEF KOGLEK župnik V SKOCIJANU Vsem prijateljem in znancem in bivšim faranom v Globasnici želi JANEZ SEKOL župnik v pokoju Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ždUm iskrenega božičnega veselja in obilo ^blagoslova anno Domini 1956 RUDOLF SAFRAN, kaplan v DOBRLI VESI Vsem prijateljem in znancem družina SMRTNIKOVA KORTE Vsem prijateljem in znancem družina PLES M KAR KORTE Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem na Obirskem in v Žvabeku trgovec STANKO SRIENZ OBIRSKO—ŽVABEK Vsem gostom in bralcem ..Našega tednik" HUTTER ANA gostilna šoštar v GLOBASNICI Vsem cenjenim gostom in odjemalcem JANKO OGRIS trgovina in gostilna BILCOVS Vsem odjemalcem in znancem, v Šmihelu in okolici trgovina TEREZIJA in FRANC KUŠEJ ŠMIHEL Vsem gostom želi gostilna LJUDMILA MLINAR v ŠMIHELU Vsem svojim klientom in znancem želimo vesel Božič in srečno novo leto družina ARBEITSSTEIN PLIBERK Jakoi Sma ŽAGA in LESNA TRGOVINA VOGLE - KOHLDORF Post Kiihnsdorf, tel. 281 Kupi -vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni Vesele božične praznike in srečno novo leto želi poslovnim prijateljem Cfjiai&Ui fRjamai/iMl Lesna industrija ETTENDORF I. LAVANTTALE Telefon Lavamund štev. 300 Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni. FRIEDRICH JUNGBAUER O. H. G. VELETRGOVINA Z ŽIVILI OSREDNJA POSLOVALNICA: CELOVEC - KLAGENFURT lO.-Oktober-Strasse 28, tel. 57-73 in 33-26 (k Podružnice: VELIKOVEC - VoLKERMARKT HauptplaU 144, telefon 288 FELDKIRCHEN Gcrichtsgebaudc, telefon 380 WOLFSBERG Ritzing 48, telefon 370 BELJAK - VILLACH Gcrbergassc 22, telefon 40-81 Hdai ih kaka Mavek zasfd Kakšni so predpogoji, da človek zaspi? Dognano je, da se v možganih čez dan izvršijo važne kemične izpremembe, ki se odstranijo samo v spanju. Najbrže se naberejo v možganskih stanicah razni strupi, ki se morajo izločiti. Obenem pa se porabi toliko in toliko snovi in živčne energije, ki jo je treba na novo nadomestiti. To se izvrši v spanju. Da pa človek ve, kdaj je treba dati telesu svoje, za to skrbi pojav, ki ga imenujemo ..utrujenost”. S to besedo hočemo označiti neko posebno občutje in razpoloženje, ki se človeka poloti, in najbolje je, da se temu znaku pokorimo. Kajti navadno človek zaspi, če je truden. Seveda to ne velja brezpogojno za vsak primer. Večkrat se zgodi, da je človek tako truden, da kljub želji po spanju in odpočitku ne more zaspati. Poleg utrujenosti so važni še drugi vzroki, ki pospešijo in ovirajo spanje. Važno vlogo ima pri tem stanje naše pozornosti. Naši čuti so čez dan pod raznimi vtisi. Če hočemo zaspati, je .potrebno, da zapremo te duri v vnanji svet. Tišina in tema sta važna predpogoja za spanje in občutljivi ljudje tudi pri veliki utrujenosti ne morejo zaspati, če njihove čute draži svetloba ali ropot. Seveda so tudi izjeme. Iz vojne je znano, da so vojaki kljub grmenju topov sladko spali. Zanimivo je, da čutni dražljaji vplivajo celo uspavajoče, če niso premočni in če se enakomerno ponavljajo. Uspavanke slone na tem načelu. Enakomerno tiktakanje ure v sobi nas cesto prav nič ne moti. Mlinar n. pr. lahko mirno spi v ropotajočem mlinu in se prebudi — če se mlin ustavi. Blagodejno vpliva na spanje tudi primerna temperatura sobe. Skoro vsi ljudje smatrajo hlad za pospešujoče sredstvo dočim vpliva prehuda vročina ali, če je pretoplo, škodljivo. Potreba po spanju je pri različnih ljudeh različna. Kar se tiče starosti je takole: novorojenček spi 24 ur; spanje prekine le za toliko časa, kolikor ga potrebuje, da dobi hrano, čas spanja pada s starostjo. Odrasel človek -potrebuje 8—9 ur. Zelo stari ljudje shajajo z manj, tudi celo s 4—5 urami. Do-raščajoča mladina bi morala dosti spati, najmanj devet ur. Ljudje mislijo, da je posebna odlika, če človek malo spi. V življenjepisih znamenitih mož beremo, da so spali ponoči le po 3 do 4 ure. Nismo pa dolžni takim trditvam verjeti. Marsikdo nadomesti' spanje podnevi in prav tako je znano, da imajo nekateri poseben dar, da znajo pri raznih sejah in predavanjih ter med vožnjo v vlaku — vsaj malo spati. Kadar spimo, teži naše telo za tem, da zavzame v spanju vodoravno lego. Pokonci sedeči (dremajoči) se več ali manj nagibajo k temu, kar lahko opazimo n. pr. pri sopotniki v vlakih. Lege pri spanju so možne različne. Iz zdravstvenih ozirov priporočajo lego na desni strani. Na levi strani ležati ni priporočljivo, ker to ovira delovanje srca. Da pa za spanje ni potrebna ravno vodoravna lega, dokazuje dejstvo, da so vojaki pri dolgih pohodih tudi stoje spali. Drugo vprašanje je seveda, kako se na takšen način naspiš. AVSTRIJSKE STEWARDESE Za bodoči avstrijski potniški zračni promet bodo potrebovali ob začetku 40 deklet, ki bodo potnikom v letalih stregla s prigrizki *in pijačo. Za strežajke ali, kakor jim pravijo, stervardese pridejo v poštev brhka dekleta med 25. in 35. letom. Prvotno so jih hoteli izšolati v tujini, pozneje pa so sklenili prirediti zanje poseben tečaj v dunajski hotelski šoli. Plačane bodo dobro. Mesečna plača bi znašlla 4000 šilingov. Razen tega bodo prejemale dnevno 80 do 100 šilingov, kadar bodo potovale z letali. Znati pa morajo tri tuje jezike, med njimi angleščino in ruščino. Nemška družba za zračni promet Lufthansa je dobila 11.000 ponudb, pa je izbrala izmed njih samo 80 prosilk. Bleščeči kristali na plotu Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo ‘leto LESNO P O D J E T J E Jesef Kette* ŽAGA - LESNA TRGOVINA - IZVOZ LESA PLIBERK, telefon 323 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi lU&nas SktUtet umetni mlin \Jdikwic, - VoUcutnacUi KOROŠKA - TELEFON 264 Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovje-ne božične praznike in srečno novo leto MATTHIAS MORITZ UMETNI MLIN IN ŽAGA BREG pri GRABŠTANJU RAIN bei Grafenstein, telefon 28-44 Vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem želi blagoslovljene bo-ži ne praznike in srečno novo leto 1956 Josef Kropfitsch UMETNI MLIN I VETRINJE pri Celovcu - VIKTRING bei Klagenfurt Telefon 52-81 (• STAVBENO PODJETJE - ZIDARSKI MOJSTER Vsem sVojim naročnikom, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto l&i/cšuie' i/salcovcstna geadteeta KAVELLAR VALENTIN Železna Kapla-Eisenkappel „ Pfarrplatz 245 - Telefon 220 TESARSKI MOJSTER Vsem svojim naročnikom, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto KLAURA FRIEDRICH Železna Kapla - Eisenkappel Izvršuje najtočneje vsa tesarska dela ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 INTERCONTINENTALE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefon 248 - Teleg. 034490 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvržuje točno in poceni Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto člMca-Ucrtfauf PLIBERK - BLEIBURG DOBRLA VES - EBERNDORF Vesel Božič in srečno novo leto ždi svojim odjemalcem in prijateljem mesar in prekajevalec Rudolf Sablatnik CELOVEC, Siebcnhiigelstras.se št. 81 Telefon 49-3 6 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PARNA PEKARNA STEFAN KATZ CELOVEC - KLAGENFURT VVaidmann.sdorf — Siebcnhiigelstrassc 75 Vesel božič in srečno novo leto 1956 želi orto-pedična in bandažna delavnica Franz Trauner CELOVEC-KLAGENFURT, Lidmanskygasse 22 štedilnike, peči, orodje, žeblje in žico GRADBEN 1 MATERIAL Stefan Andrecs KARFREITSTRASSE 9, telefon 47-06 Junak brez orožja (Nadaljevanje s 3. strani) V svoji zamazani in razcapani obleki, z raizmršeno brado in čudno čepico, ki si jo je sam sešil iz ostankov stare volnene jopice, je izgledal na zunaj prav tako kot vsi drugi jetniki. Toda v njegovem glasu in vsem njegovem zadržanju je bilo nekaj več, iz njega je izžarevala posebna luč, neko posebno dostojanstvo, mir in vedrost. Kjer koli je bil, je nam dajal upanje in notranji mir. Lotil se je vsakega dela Vsakega dela se je lotil. Za umrlimi je pral njihovo perilo in ga potem dajal so-ujetnikom, ki so oboleli na griži. Umival in negoval je te bolnike, ki so bili preslabotni, da bi se obračali in sami držali snago, zato je skrbel zanje kot za otroke. Svojo uro je zamenjal za volneno plahto, ki jo je potem razrezal in iz nje naredil nogavice za bolnike, ki so jim zmrznile noge. Ko smo se mi prepirali, na koga pade dolžnost snaženja stranišč, je pater medtem mirno že sam začel opravljati ta neprijetni posel. Sredi januarja so nas poslali na pohod v drug 13 kilometrov oddaljeni kraj. Nasta-bili na tem, da omagajo. Pater pa nas je ta-je umrlo 9 bolnikov in mnogi izmed nas so bili n atem, da omagajo. Pater pa nas je takoj zbral in pod njegovim vodstvom smo zbirali žeblje in drug gradbeni material. Iz nabranih opek, pločevine in žebljev je napravil zasilno ognjišče, na katerem je kuhal v kadečem se loncu vročo vodo. Vsak je dobil nekaj požirkov v svojo jedilno iposodo. Prišel je vsako jutro z loncem v sobo in glasno zaklical: Izvolite, kava je tukaj!” — Čeprav je vsakdo vedel, da v loncu ni niti zrnca kave, nas je ta topli požirek le poživil. Nekega dne so ga pa straže zalotile, ko je ravno trgal plot, da si pripravi kurjavo za svoje ognjišče. Za kazen je moral več ur stati na mrazu brez gornje obleke. Kitajski „zclravniki“ Iz meseca v mesec pa so možje slabeli in bili manj odporni proti boleznim. Našega edinega živeža, prosa in koruze smo se že tako naveličali, da nas je ob samem pogledu nanj začel želodec boleti in smo pičle obroke le z največjo težavo zaužili. Cim bolj smo slabeli, tem močnejša pa je postajala komunistična propaganda. Dolge ure smo morali poslušati Suna, malega fanatičnega Kitajca, ki nam je pripovedoval svoje zgodbe o kapi tal iamu in imperializmu •in da je edina rešitev v Marksu. Po govoru je sledila debata. Nekaj ujetnikov se pi moglo premagati in so Sunit z ostrimi bese- dami v obraz povedali svoje mnenje. Za kazen so jih poslali v ledeni zapor, ali pa so jih mučili, tako da so nekateri zaradi tega umrli. Pater Kapaun pa ni nikoli izgubil oblasti nad seboj. Nekajkrat je mirno vstal in zavrnil Suna točko za točko s takim mirom in prepričevalnostjo, da je Sun skakal kot razjarjena opica. Toda značilno, Kitajci patra Kapauna niso zaradi tega kaznovali. Grozili so mu, a za kako dejanje proti njemu se niso nikdar odločili. Spoznali smo, da se ga — 'bojijo, da se bojijo njegovega samopremagovanja, njegovega miru in uravnovešenosti. Na Veliko noč 1950 jih je naravnost izzival: Pripravil je velikonočne obrede. Maše ni mogel brati, ker so mu vse potrebno Kitajci pobrali, ko je bil ujet. Vse, kar je še imel, je bila štola, prazen zlat ciborij in majhna stekleničica za poslednje olje. Iz lesa je naredil križ in ob njem nam je pripovedoval zgodbo o Gospodovem trpljenju. Potem nam je govoril o veliki skrivnosti vstajenja in vnebohoda. Ko smo tako sedeli pred njim, smo videli, da gredo njegove sile proti koncu. Skozi mesce je svoj obrok živil delil z bolniki. Teden dni po Veliki noči se je začel opotekati in v nedeljo se je pri branju evangelija zgrudil. Propaganda na prazen želodec Njegova desna noga je bila strašno zatekla. Prišel je kitajski ..zdravnik” in rekel, da je to spolna bolezen. Tudi ta zdravnik je bil komunistični propagandist, kajti pozneje je prišel naš zdravnik dr. Anderson in dejal, da je to tromboza. Začel mu je devati tople obkladke in kmalu je oteklina izginila. Kitajski zdravnik se ni več prikazal. Potem se je patra Kapauna lotila griža, ki jo je tudi prebil in nekega hladnega jutra je že sam vstal, da podeli poslednje olje nekemu drugemu 'bolniku. Kmalu nato pa ga je pljučnica zopet vrgla na njegovo revno ležišče. Toda po več dnevih vročice je tudi prestal krizo in že mu je šlo na bolje. To pa Kitajcem nikakor ni bilo prav. Prišla sta dva. vojaka z nosilnicami in ga odnesla. „V bolnico”, sta rekla. Vedeli smo. da je njegova usoda zapečatena. Kajti ta bolnica je bila prava umiralnica. Enemu izmed nas je dal svoj molitvenik in dejal: „Ti poznaš molitve, molite jih skupaj tudi, ko mene ne bo!” Čez nekaj dni je bil mrtev. Po enem letu smo prosili vodstvo taborišča, da bi imeli spominsko božjo službo za njim. Prošnjo so nam odbili. Se po smrti so se ga bali. Pogoste povodnji ogrožajo trdne mostove URA PAKI MOJSTER Gottfried Anrather URJb: §4 NAKIT ff POPRAVILA CELOVEC - KLAGENFURT PAULITSCHGASSE 9 Kupujemo in zamenjamo zlato in srebro UMETNA DELAVNICA SLIK IN OKVIRJEV HANS TREFFER CLjl-OVEC - KLAGENFURT Burggasse Nr. 8 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto OPEKARNA StmLufihaJ Dipl.-Ing. HUGO R U E S S CELOVEC - KLAGENFURT Strausshof, tel. 55-69 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijatel j em Haderlap Franc K R O J A Š T V O JELOVEC, Tarviserstrasse 100 Zidani most (Steinernc Brucke) Vesele božične praznike in srečno novo leto Jeli vsem cenjenim poslovnim prijateljem Qottfried in Ignaz Qlawar žaga in preša za olje, tesarstvo, tvornica parketov, mlin L1BUČE - LOIBACH pri PLIBERKU Nakup bukovih hlodov Vesele božične praznike in srečno novo 'leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem TRGOVSKA HIŠA HERZELE B L E T B U R G — Kumeschgasse Blagoslovljen Božič in srečno novo Vsem znancem in sorodnikom družina ZABLATNIK BILNJOVS Vsem izseljencem in znancem družina TOLMAJER RADISE TOMAŽ DUMPELNIK svet. deželne Kmetijske zbornice ŠTEBEN v PODJUNI Vsem Slovencem družina KOREN VEČNA VES Vesele božične praznike želi gradbeno in pohištveno mizarstvo FRIEDRICH PRESCHERN CELOVEC. Tohann-Hillerstrasse 6 UŽNIKOVA družina SELE Vsem svojim občanom, sorodnikom, znancem in prijateljem želim blagoslovljen Božič in srečno Novo leto MIRKO KUMER župan občine — BLATO Vsem odjemalcem in znancem tvrdka JOHAN LOMŠEK ŠT. LIPŠ FRANC FISCHER časnikar CELOVEC Vsem znancem in prijateljem družina MIHOR ŠMARJETA v ROŽU Vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem želi tvrdka JERGITSCH & Sohne Vsem sorodnikom in znancem družina BLAŽEJ PODLIBIC Vsem prijateljem in znancem, sorodnikom v domovini in Ameriki želi družina TRAMPUŠ, pd. BOŽIČ DOB pri PLIBERKU Vsem znancem in prijateljem družina WOSCHITZ JOŽE CELOVEC Vsem prijateljem — koroškim in po širnem svetu JOŽE HOČEVAR CELOVEC Vsem našim cenjenim odjemalcem želi prijetne božične praznike in uspešno leto 1956 trgovina STOFFSCHVVEMME CELOVEC-KLAGENFURT, Makrtplatz Vsem bralcem ..Našega tednika", vsem prijateljel in znancem po širnem svetu, vsem Slovencem KAREL MAUSER CLEVELAND, OHIO Vsem prijateljem in znancem družina NACHTIGALL CELOVEC LOVRO SADJAK in družina KLANČNIKOVA RINKOLE PAVLA DO UJAK CELOVEC družina DO U JAK BAJDIŠE Vsem znancem in sorodikom in prijateljem družina HARTMAN v LIBUCAH Vsem prijateljem in znancem družina REHSMANN VETRINJ REZIKA HOBEL CELOVEC ROJAKOVA DRUŽINA ŠT. VID v PODJUNI Vsem sorodnikom in znancem družina STARC CELOVEC ANA PERCHINIG CELOVEC, Fcldhofgas.se 8 Vsem prijateljem in znancem družina KALIŠNIKOVA SELE Vsem članicam ZVEZA GOJENK GOSPODINJSKIH ŠOL Častiti duhovščini in prijateljem LUDVVIGER v. EICHFELS zaloga cerkvenih paramentov in zastopnik zvonarne Ham-Salzburg in Lautcnmaschi-nenfabrik Hofler — Graz Vsem bivšim tečajnicam, članicam Zveze bivših gojenk gospodinjskih šol, ter vsem prijateljicam MILKA HARTMAN Božična blagovest vas naj razveseljuje in božji blagoslov vas spremljaj, to želi preč. g. sobratom in prijateljem ALOJZIJ VAUTI / župnik v SELAH Vsem naročnikom, sotrudnikom in dopisnikom našega lista, kulturnim delavcem ter vsem prijateljem širom Koroške ALBERT SADJAK CELOVEC - ŠTEBEN UČITELJICE KUHARSKIH TEČAJEV želijo vsem bivšim tečajnicam blagoslovljene praznike in srečno novo leto Vsem mojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem voščim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto FRANC MERTEL lesni trgovec BRNCA ..Narodna šola v št. Jakobu v Rožu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo leto! ..Narodna šola” v Št. Rupertu pri Velikovcu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo leto! Odbor zveze slovenskih katoliških viso-košolcev želi v svojem in v imenu članstva zveze vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto uredništvu, upravi in bralcem „Našega tedni- ' ka-Kronike”. Vesel Božič in srečno novo leto želimo tudi vsem rojakom na slovenskem Koroškem. MADRID v ŠPANIJI Vsem slovenskim akademikom, duhovnikom in Slovencem širom sveta želi vesel Božič in blagoslovljeno novo leto Akademija slovenskih bogoslovcev v CELOVCU Farnocerkveni odbor in odbor za obnovo pogorelega zvonika na Radišah, vsem dobrotnikom iz far Bilčovs, Sele, od tam še zlasti bratom in sestram Olip za prvi velikodušni dar, kot faranom iz Kotmare vesi, Galicije in sosednjih vasi Zagorja Vogel in Kozasmoj, Grebinjskcga kloštra in Grebinja, kot vsem številnim neimenovanim dobrotnikom, ki so sc na nas spomnili, zlasti še tvrdki Hans Neuner v Celovcu in tudi vsem na katerih srca bodo naši nabiralci v bodočih dneh trkali. — Vesele božične praznike ter božjega blagoslova bogato leto 1956. V imenu odborov FARNI SVET Ob Božiču se spominjamo vseh naših cenjenih odjemalcev in znancev in jim ob tej priliki želimo prav vesele praznike in srečno novo leto. trgovina GABRIEL MALLE Celovec-Klagenfurt, Karfrcitstrassc 18 (BLcuio$lfralfen£. h oži e ne praznike ter srečno nooo Leta osem sl^oenskim kmetom Kmečka gospodarska zveza Slovensko prosvetno društvo ŠT. VID v PODJUNI — Slovensko prosvetno društvo „EDINOST” ŠTEBEN v PODJUNI — Katoliško prosvetno društvo v GLOBASNICI — Katoliško prosvetno društvo ..Planina” v SELAH — Katoliško prosvetno društvo v ŠMIHELU — Slovensko kulturno društvo v VOGRČAH — Slovensko kulturno društvo v CELOVCU — Zveza bivših gojenk gospodinjskih šol v ŠT. RUPERTU — Zveza pevskih društev želi vsem članom, sotrudnikom, igralcem in pevcem prav vesele in blagoslovljene .božične praznike ter srečno novo leto 1956. aaSgatei Vaš AKORDEON - vašo HAR- MONIKO kupite samo pri glg R. NOVAK NpSCTiai KLAGENFURT, Ebcntalerstr. 7 Obstoja že 80 let — Ogromna izbira — posebno ugodne cene — Zahtevajte brezplačni cenik — Razpošiljamo na vse strani — Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem naše VVIENER PELZVVERKSl A ETE po vsej Koroški poznane trgovine in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno ✓'V S71 H 01H ter uspeha polno novo leto ^ ' r i ^W*««HiMS*5CELOVEC-KLAGENrl,RT’ OBSTPLATZ NK. 2 Amazonc Strumpfe und VVasche Masrina Herren Flanellhemden, Pyjamas Nachthemden Elastisana die ideale VVasche 4/uf$čt su L MAURER VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE , IN SREČNO NOVO LETO ZELI . TRGOVINA BLAGA IN PERILA KLAGENFURT, Altcr Platz Nr. 35 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 želi tvrdka Ua+is IrfcaeiH. TRGOVINA USNJA Celovec - Klagcnfurt, Priesterhausgasse 4 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 želi vsem naročnikom in prijateljem Fa. Thomas VVurzer splošno strugarstvo CELOVEC - KLAGENFURT, Lindengasse 8 m dva avt&Hoiilti v enm S M m Iščite idealni ..univerzalni voz” — gospodarski, prostorni in koristni avtomobil, lep in komfortabel kakor osebni avto. Tukaj je: OPEL CAR-A-VAN 1956! Med tednom vam služi kot hiter ;n varč-Ijjvi dobavni voz, čez nedeljo pa kot eleganten 4—5 sedežni potovalni avto. Opel 01ympia Opel Rekord če položimo zadnje sedeže ravno imamo za naklado dvakratni prostor. Nabašemo lahko do 480 kg. široka vra.ta. Avto ima gibčen 55-PS-Kurzhubmotor, novo Ku-gelumlauflenkung itd. Zahtevajte brezplačne poizkusne vožnje! OPEL CAR-A-VAN 1956 samo 48.600 šil. s kurjavo In napravo proti mrazu l m iti 1 iM Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ter se priporoča tudi v letu 1956 strokovna trgovina za talne obloge ORASCH’ERBEN CELOVEC-KLAGENFURT, 8.-Mai-Štravse Nr. 5 Vs m 40.500.- šil. 45.700.- šil. Opel Kapitan Opel Lieferwagen 71.000.- šil. 44.700,- šil. TRAMPITSCH & CO. OPEL-TRGOVEC ZA KOROŠKO Prodajalnica: Celavec-Klagenfurt, Prie-sterhausgasse 6, Telefon 24-85 — Serv.ce-postaja in delavnica: Vlllacherstrasse 181 Telefon 26-60 1 Sl I I pijač sadnega soka Dobre osvežujoče pijače brez kemičnih primesi. Samo o> igi-ginolne steklenice. Prvi in edini izdelovalec v Avstriji: ,.Tekoče sadje** JAKOB PAGITZ CELOVEC -KLAGENFUR1 Mlaagplatz * Telefon 19>73 i_epa božična darila, kakor kovčke v veliki izbiri, denarnice, nahrbtnike, aktovke, damske torbice in vso usnjeno robo dobite najbolje v strokovni Ugodni Veit Miihlbadier KLAGENFURT, Rainerhof VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZAVAROVALCEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju CELOVEC-KLAGENFURT, Aller Platz 30 Blagoslovljene in vesele 'božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem TRGOVINA FERDINAND STEFITZ PLIBERK-BLEIBURG - TELEFON 327 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene ibožične praznike in srečno novo leto tilUdoMUc UMETNI MLIN Celovec Kjagenrt PAPIERMOHLGASSE 66 TELEFON 20-69 TESARSKI MOJSTER IC/NAC KOREN V DVORU pri PLIBERKU želi vsem poslovnim prijateljem, znancem in delodajalcem blagoslovljene božične praznike in prav srečno novo leto in se priporoča za vsa tesarka dela tudi v letu 1956 VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO DCako si pridobil prijatelfrn (Konec) »IBM KIISCHKK 'Mh %Candd$iuWik tuitt T Z/ndubtiie,. KUSCHEEANSTALT- Dl EM •KLAGENFURT-HEILIGENGEISTPLATZ9 •TEL-56-52 Ko so mu predstavljali kakega človeka, je njegovo ime ponavljal toliko časa, dokler mu ni popolnoma prešlo v spomin. Med pogovorom ga je večkrat ponavljal v mislih, da je tako dobil asociacijo s potezami na obrazu ter na splošno z zunanjostjo njegovega znanca. Ce pa je šlo za zelo važno osebnost, je njegovo ime zapisal na košček papirja in ga večkrat prebral, tako da si ga je gotovo zapomnil. * Vse to so stvari, kt zahtevajo od nas precej časa. Toda Emerson pravi: „L e p o vedenje je sestavljeno iz majhnih žr-t c v.” Vodja psihološkega instituta neke univerze je nekoč preiskal človeške značaje in je pri tein ugotovil 100 različnih človeških značajev. On namreč pravi, da jih je od teh treba imeti 46 ugodnih, da postaneš priljubljen. To je seveda veliko število. Katoliška vera pa nas uči, da z enim samim na tem področju pridemo najdaljc, in ta se glasi: LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA. Cc imamo to lastnost, bomo gotovo povsod uspeli, ker vsebuje ta točka tudi druge dobre značajnosti. * Ob koncu naše razprave pa »i oglejmo še 10 preizkušenih pravil. Držimo se naslednjih pravil in vsi nas bodo spoštovali; vadimo se, dokler ne postanemo v tem mojstri: 1. Pomislite, da je za človeka njegovo ime najslajši zvok. Zato se učimo obdržati v spominu imena. Nevednost v tej točki namreč dokazuje, da nimamo resnega zanimanja. 2. Obnašajte se in govorite čisto naravno! 3. Obdržite vedno svoj mir, ne razburjajte se in bodite potrpežljivi. 4. Ne (rodite egoistični! Varujte sc, da bi napravili kjerkoli vtis, kot da vse veste! Bodite rajši skromni! 5. Bodite zainteresirani na tem, da ljudje občutijo željo, da bi bili radi z vami večkrat v družbi! 6. Strmite vedno za tem, odstraniti v krščanskem duhu vsak nesporazum in prepir! Molite za druge! 7. Potrudite se, da odpravite iz vašega značaja one neprijazne poteze, ki ljudi od vas odbijajo. 8. Vadite še v tem, da boste ljubili druge in imeli soljudi radi, dokler to pri vas ne bo samo ob sebi razumljivo, da boste lahko rekli: „Nikoli nisem srečal človeka, ki bi ga ne ljubil.” 9. Ne pozabite nikoli prilike, da izrazite drugemu prijazno besedo priznanja ali v žalostnem slučaju sožalja. 10. Skrbite za svoje bogato notranje življenje, da boste lahko od tega tudi drugim dali, da bodo postali močnejši in tako mogli zmagati nad vsem zlom in krivico današnjih dni! Dajte ljudem moči, in dali jim boste ljubezen! Oplasui v naSem listu I Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem in znancem JOHANN RAUNIKAR ŽGANJARNA NAJBOLJŠIH ŽGANIH PIJAČ - TVORNICA LIKERJEV FELDKIRCHEN in KARNTEN PODRUŽNICA CELOVEC - KLAGENFURT, Hcrrengasse 6 Priporoča se tudi v letu 1956 m Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 želi vsem svojim cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem HANS WERNIG KLAGENFURT KMETIJSKI STROJI Paulitschgasse 13 - Telefon 35-02 dtuaia sv. fkoltotia V CELOVCU /ELI VSEM SVOJIM POVERJENIKOM, UDOM IN PRIJATELJEM MILOSTI POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MNOGO BOŽJEGA BI.A GOSLOVA V NOVEM LETU LŽLalGŽba, liskama, in trgovina z (Iroosionalijami W SALOMONOV TEMPELJ Uaid STEKLO PORCELAN GLINASTI IZDELKI LESTENCI Zaloga OKENSKEGA OKVIRNEGA ZRCALNEGA IN NAMIZNEGA STEKLA CELOVEC - KLAGENF URT t KARFREITSTRASSE 12 LIDMANKVGASSE 13 Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem tvrdka FRANZ NAPOTNIK trgovina z železnino in barvami CELOVEC, Priesterhausgasse 24 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 želi vsem svojim cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem Hanomag — zastopstvo KARL JOWEINIG KLAGENFURT, Sudbahngiirtel 38 Vsem naročnikom, znancem in delavcem vesel Božič in srečno novo leto želi tesarsko podjetje G A S S E R B I L C O V S TVOJA TRGOVINA za čevlje JE ^mkar Klagenfurt, Neuer Platz PORTALE VSEH VRST IZDELUJE TVRDKA (HleJtard cVdurzer Modeme železne konstrukcije - Gradnja portalov CELOVEC-KLAGENFURT, Priersterhausgasse 3 Telefon 52-71 Delavnica: Bahmvcg 27. — Tel. 59-53 Ko se je kralj Salomon odločil, zgraditi tempelj na čast Gospodu Bogu, je z veliko skrbjo izbral prostor, ki se mu je zdel primeren za svetišče Najvišjega. Zidarji so že začeli kopati in graditi močne temelje. Toda glej! Naslednje jutro je bilo z velikimi napori opravljeno delo do tal porušeno. To se je potem vedno ponavljalo. Kar so podnevi zgradili, to se je ponoči na nerazumljiv način zrušilo. Salomon je tako spoznal, da Bog s krajem ni zadovoljen. Zato je izbral drug prostor. Toda tudi tu se je igra ponovila. Da, celo huje je bilo. Komaj so namreč začeli graditi, že se je zamajala zemlja in sproti rušila delo zidarjev. Ko je tudi na tretjem proštom, ki ga je odkazal kralj Salomon, nastopila ista uničujoča sila, je postal vladar žalosten. Da, Salomon je bil žalosten. Vedel je, da mora izbrati za tempelj Najvišjega prostor, ki bo te časti zares tudi vreden. Toda kako in kje? Saj je vendar sleherni košček zemlje onečaščen po grehih. Koga naj vpraša za svet? Ljudi? Ne, teh gotovo ne! Saj je vendar sam najmodrejši, kako naj mu potem drugi prav odgovorijo? Ker je razumel tudi govorico živali, je v svoji stiski poklical iz|>od neba na pomoč ptičke: goloba, sokola in orla. Toda vsi so molčali in mu niso znali odgovoriti. Ko je tako hodil okoli, je prišel na veliko žitno |H>ljc, ki je bilo pravkar požeto. Sredi je imelo lepo oljkovo drevo, na levi in (lesni pa dvoje velikih, popolnoma enakih kop žitnega snopja. Na drevesu pa je kralj opazil murna, ki je brezskrbno pel svojo pesmico v večerni mrak. Salomonu je večerna pesmica zelo ugajala. Stopil je bliže in ]>o.slušal, kaj poje inurčck. Ves zavzet je mogočni in modri kralj slišal sledeče: „0, Salomon, nikar ne bodi žalosten! Hvali z menoj Boga, kajti kraj, ki ga iščeš, je pred tal>o!” Kralj je pristopil še bliže in slišal dalje: „Ali vidiš obe kopi na polju? Med seboj sta si popolnoma enaki in sta last dveh bratov: desna je last starejšega, leva pa mlajšega brata. Pred nekaj dnevi je opolnoči vstal mlajši brat in prišel skrivaj semkaj na polje! Vzel je več snopov s svojega kupa in jih prenesel na kup starejšega brata. Mislil si je namreč: „Dobro je, čc ima starejši brat nekaj snopov več kot jaz; saj ima večjo družino in potrebuje več žita. Kako se bo zjutraj veselil, ko bo videl, da ima več snopja!” Toda, ko je prišel drugi dan na jmljc, je opazil, da sta obe kopi zopet enaki. Bil je prepričan, da seje zgodil čudež! Ni vedel, da je isto noč proti jutru tudi starejši brat prišel na polje, prenesel na kopo mlajšega prav toliko snopov in si pri tem mislil: „Moj brat je mlajši in šibkejši kot jaz in potrebuje več žita!” Včerajšnjo noč pa je vstal mlajši brat prej in prenesel še več snopov starejšemu bratu. Toda tudi starejši je po polnoči napravil isto. Naslednje jutro sta bila zopet oba začudena, kako je mogoče, da sta žitni kopi vedno enaki. — Toda psssst, o kralj! Oba brata bosta vsak čas tukaj.” Tako lepo je prepeval murnček, da kralj sam ni vedel, kdaj je nastala trda tema. Tedaj pa zasliši Salomon šumenje slame in bližajoče sc korake. To noč sta namreč brata slučajno vstala istočasno in se vsak s svojim snopjem bližala strmečemu kralju. Prav pod oljkovim drevesom sta prišla skupaj. Najprej sta se začudila. Toda kmalu sta se spoznala, se prisrčno objela in od veselja zaihtela____ Tedaj pa je stopil kralj Salomon k obema bratoma in ju prosil: „Prodajta mi, draga brata, to polje. Na njem hočem zgraditi tempelj Vsemogočnemu. Sedemkrat vama hočem plačati za to vajino lastnino.” Brata, ki sta kralja takoj spoznala, sta padla predenj in rekla: »Zemlja, o kralj, je tvoja last in delaj z njo, kar hočeš!” — Salomon je začel graditi tempelj na kraju, ki je bil posvečen, po najčistejši in nesebični bratski ljubezni. Sedaj sc zemlja ni več upirala in tempelj se je začel brezskrbno dvigati proti nebu. (Po pripovedki iz Jutrovega) Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želim vsem znancem in prijateljem ter sc priporočam še nadalje za naklonjenost Jerina Friderik SLIKAR TREBINJE, ŠT. ILJ OB DRAVI Vesele (božične praznike ter blagoslovljeno novo'leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem &g,tis>-Mact£c t r g o v i n a B I L e O V s Vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1956 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka b Natthaus Hafner & (o. trgovina s špecerijami in vini Celovec — Klagenfurt, Volkcrmarkterplatz 12 Telefon 28-27 VESEL BOŽIČ IN VSE DOBRO ZA NOVO LETO želi faUc&eu#Uau& tiJas-cUnig, CELOVEC Kolesa, šivalne stroje in električne potrebščine v-- dobite najugodneje pri FRITZ BAAR Klagenfurt, lO.-Oktober-Strasse 7 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1956 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Max Gramiller čreva in mesarske potrebščine CELOVEC - KLAGENFURT Adlergasse Nr. 14, telefon 45-59 Vsem odjemalcem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 optični mojster in dobavitelj vseh bolniških blagajn KARL SEKERKA KLAGENFURT, ST. RUPRECHTER STR. 8 Vsem svojim odjemalcem, /nancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznik in srečno novo leto Landwirtschaftliche Genossenschaft Volkermarkt KMETIJSKA ZADRUGA R. Z. Z O. J. VELIKOVEC Skladišče — mlekarna — žganjama ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJSTVA Allen unseren Abnehmern umd Bekannten wiinscht gesegnete VVeihnachtsfeier-tage und ein gluckliches Ncujahr Landvrirtschaftliche Genossenschaft VILLACH, Filialen in Mallestig und Wernberg Vsem svojim odjemalcem, i/nancem in poslovnim prijateljem želi 'blagoslovljene praznike in srečno novo leto Kmetijska zadruga v BELJAKU — Podružnice v Maloščah in v Vernberku BARIEL VELETRGOVINA S PREMOGOM IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI CLOVEC - KLAGENFURT Balinhofstrasse 34, tel. 58-61 in 56-67 Vsem svojim odjemalcem, znancem in 'poslovnim prijateljem želi vesele iprazni-ke in vse najboljše tv novem letu 1956 LESNA INDUSTRIJA J. ŽAGAR CELOVEC - KLAGENFURT Rampenstrasse 15, telefon 29-08 Zamenjam tudi cementne izdelke za les O. SCHARK KLAGENFURT, OBSTPLATZ 5 Strokovna trgovina za vse fotografske potrebščine. — Moderno božično darilo je foto-aparat. — Od 120.— šilingov naprej. — Prav radi vas brezplačno posvetujemo! Hdoc v ssHašem iedniku-JčcaHlUa'' oglašuie,, 30 dcžcu/ tufa! ♦♦**♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Specialna tvrdka strojev za moderno predelavo lesa, stroji vsake vrste kakor stranski poljarmeniki (Seitcngatter), motorje i. t. d. dobite pri domači tvrdki Atdm Attgefc Celovec-Klagenfurt, St. Ruprechterstr. 8 KMETJE POZOR! Kupujem konje za zakol, tudi v sili zaklane, po najvišji ceni. Edini oblastveno koncesionirani pogodbeni kupec za Koroško in Južno Tirolsko. V sili koljemo tudi ponoči. Karl PdtSCher konjski mesar KLAGENFURT, Pischeldorferstrasse 12 T e 1 e f o n 55-22 3/CP\ »STVRIA" naprave za zvonjenje so bile od zveznega ministrstva za trgovino odlikovane z zlato medaljo in z diplomo priznanja. Tekom par let smo vdelali te naprave v 150 cerkvah v tu-in inozemstvu ter prekomorju. Izvedba od! ročnega stikala do popolne avtomatike. Ludwjg Hofler G R A Z, Miihlgasse 6 - Telefon 84-5-10 Za Koroško in Vzhodno Tirolsko dobite brezplačno informacije in raznovrstne nasvete v CELOVCU, EBENTALER STRASSE 36/ 1. levo.* Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele 'božične praznike in prav srečno novo leto 1956 l/Oolhrtuhe A. KLEMENJAK Celovec — Klagenfurt, Obstplatz S ŽELIM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE OBENEM ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE, KI SEM GA BIL DELEŽEN. HERMANN FERTALA VODILNA TRGOVINA TEKSTILIJ V ZILJSKI DOLINI ŠMOHOR — HERMAGOR Mladi športniki »boksarji” Ravnanje z obleko po uporabi Da bomo imeli obleko dolgo časa lepo, nepoškodovano in čisto, tedaj glejmo predvsem, da je ne zamažemo, ko jo imamo na sebi. Slečeno obleko pa ne spravimo takoj v omaro, temveč obesimo na obešalo in na zrak, da se presuši in prezrači. Nato ji iz-tepemo prah in okrtačimo z mehko krtačo. Pregledamo, če nima kakega madeža in šele nato spravimo obleko v omaro na obešalnik. Blatno in mokro obleko najprej posušimo nato šele snažimo in prelikamo. Likamo narobe ali čez čisto mokro krpo. Premalo osnažena obleka izgublja barvo, ker jo razjeda prah. Gospodinja naj nauči družino, da si vsak svojo praznično obleko sam rad varuje in pazi nanjo že pri oblačenju in slačenju in seveda med nošnjo. Ko so otroci že odrasli naj sami osnažijo obleko in jo pospravijo. Naj ne pusti opravljati domačih del v nedeljski obleki. Pletenin: jopic, puloverjev, ovratnih rut, rokavic, nogavic itd. ne obešajmo pri .pospravljanju na obešalnike, ker se razvlečejo in zgube svojo obliko. Ko jih odložimo in osnažimo, jih spravimo na police v omaro. V žepe pletenin ne devajmo ničesar, sicer jih razvlečemo. Da se pletenina ne raztegne čez ramena, prišijemo na notranji strani pod rob trak. Zelo razvlečena mesta (ob žepih) držimo nekaj minut nad vodno soparo, da se volna skrči, ali pa raztegnjena mesta uravnamo na mizi v prvotno o-bliko, pokrijemo z mokro kr,po in položimo nekaj minut vroč likalnik. Vsakemu naročniku sJaiUiika" pomagamo Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista. Pri večjih nakupih vam preskrbimo popuste Preskrbimo vam nadalje točno dobavo Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti. Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih boljše in cenejše Vedno smo vam z nasveti na razpolago, zato se obračajte na nas (zadostuje dopisnica). OGLASNI ODDELEK »Našega tednika” v Celovcu, Viktringer Ring št. 26 Telefon 43-58 PLACH-STOFFE, KLAGENFURT VESF.LE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO ŽELI Koroška industrija dežnih plaščev cAhmjcl cSeltatftfez DOBRLA VES Vesele božične praznike in srečno novo leto želi HOCH- UND TIEEBAU Dipl. Ing. RUDOLF MOSER KLAGENFURT, EHRENHAUSERSTRASSE 7, TELEFON 56-28 PODJETJE ZA STAVBENA IN INŽENIRSKA DELA Ziegel- und Klinkerwerlc Ave-božiček želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto AVE-MOBEL TVORNICE: STEINFELD IM DRAUTLE Podružnice: CELOVEC-KLAGENFURT, Getreidegasse 1 BELJAK-VILLACH, Moritschgassc Trgovina s pohištvom Franz Hafner, Wolfsberg Trgovina s pohištvom Arnold Krciner, Feldkirchcn Trgovina s pohištvom Josef Maier, Fricsach Trgovina s pohištvom Scpp Schoffmann, St. Veit/Glan Trgovina s pohištvom Florian Stuppnig, Spittal/Drau SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO GROSSE ACKEREI iSebald lOaltei' Dipl.-lng. Unger-Ullmann VELIKOVEC - VOLKERMARKT ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO. Zima mraz, a nam topleje, ker nas Schleppe greje KINO ČELOV EC-KLAGEIN FU RT STADTTHEATER 22. do 25. 12. barvni film: „iUam-sell Nitouche”. 26. do 31. 12.: „Der Hammcl mit den 5 Beinen”, (ni za mladino). PRECHTL Od 25. 12.: naprej barvni film: „Heimatland”. VOLKSKINO 25. do 31. 12.: „3 Manner im Schnee”. Dne 31. 12. ob 22 30: „Der Onkcl aus Amerika”. PLIBERK 25. do 26. 12.: „Der erste Kuss”. Dne 28. 12.: „Das Kriegbeil der Sioux”, (ni za mladino). Črke za portal in „Neon”-vazsvet- Ijavo pri Jenoch, Klagenfurt, Her- rengasse 14. PRILOŽNOSTNI NAKUPI Retina Ha .... 1750,- šil. torbica Contaflex I............. 2550.- zadnji model, torbica Akarex III.............. 1950.— Xenon 1:2, torbica V » l I A C • Osi za priklopnike, zelema platišča (Felgen), vzmeti, enoosni priklopniki, rabljeno, poceni pri: BOŽIČNA DARILA Ure in nakit prodaja po zelo zmernih cenah samo strokovna trgovi na K. FRIEDRICH, Klagenfurt, Lidmanskygasse 3 (Marktplatz). Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem H. KREUIZ Celovec — Klagenfurt St. Ruprechter Str. 10 Pkw Fiat 1100/1939 S 8000,-Pkw Fiat 1100/1939 S 5000,-Liefenvagcn Austin S 12000.— kakor tudi diverzna vozila v dobrem stanju pri AUTOVERVVERTUNG Schrottvertrieb Franz Rmmvolf Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18 Rad bi kupil, pisalni stroj, če bi vedel, katera znamka je najboljša...? O vsem tem vas najbolje posvetuje brezplačno BUROMA-SCHINEN H A M M E R, Klagen-furt, Getreidegasse 5, tel. 57-60. (Imamo 10 različnih znamk.) Preproge, ročno tkane (ročno delo), individualno preganjene, trpežne in zelo poceni pri KARNTNER HEIMATVVERK, Klagenfurt, Herrengassc ŽENITEV Pošten, 28-letni slovenski fant, ki ima stalno zaposlitev v Celovcu, želi spoznali zaradi ženitve pridno Slovenko v starosti od 20 do 27 let. Vsi stroški gredo na račun fanta. Pismene ponudbe s sliko pošljite pod ..Srečno novo leto" na upravo lista. INGSTE WERKE, Klagenfmt, 10.-Oktober-Strasse 4. Električne stvari motorje, inštalacijski material, stroje za kuhinje, umivalnc stroje. Izdelek Graz \Verndorf. Vsem cenjenim odjemalcem želimo blagoslovljen Božič in srečno novo leto mmmcsm Sattler« (o. KLAGENFURT am Heuplatz IŠČEM ZASTOPNIKE Iščem pridne zastopnike (krajevne in okrajne) za moje izdelke, ki so zelo dobro vpeljani: FUTTER-ZUSATZMITTEL S U P R O S A L, krma za pitanje živine. Visoka provizija, lep postranski zaslužek. EMIL ANGST, Wicn XIII., Lain-zerstrasse 132b. Lepe moderne damske torbice, aktovke, kovčke, denarnice in listnice v specialni trgovini za torbice in kovčke HANS PACHER, Klagenfurt, Burggasse 12. IŠČEM POŠTENO SLOVENSKO DEKLE! Lepo urejeno majhno gospodarstvo na deželi išče zanesljivo slovensko dekle. Vstop v službo ob Novem letu ali pozneje. Naslov dobite na upravi lista. Nakup rabljenih avtomobilov. Schrottvertrieb Rumvvolf, Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18, telefon 37-78. KLAGENFURT, lO.-Oktober Strasse 16, Telefon 22-68 SLOVENSKE ODDAJE V RADIO NEDELJA, 25. 12.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 26. 12.: 7.20 Pozdravljamo in voščimo. — TOREK, 27. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Zdravniški vedež. — Koroške narodne pesmi. — SREDA, 28. 12.: 14.00 Poročila, objave. — 20 minut z Avsenikovim kvintetom in triom. — 18.45 Iz znanih oper. — ČETRTEK, 29. 12.: 14.00 Poročila, objave. — Umetne pesmi. — PETEK, 30. 12.: 14.00 Poročila, objave. - Trdi orehi. 18.45 športni obzornik. — SOBOTA, 31. 1?.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem poslovnim prijateljem tovarna usnjenih rokavic Wenzel Brunner KLAGENFURT, KANALTALER STRASSE 58 Bomka datiia najboljše kvalitete in po ugodnih cenah tudi letos pri Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem kupcem STANDART TRIUMPH ZASTOPSTVO IN DELAVNICA KLAGENFURT, SUDBAHNGURTEL 8 Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1956 želi svojim gostom gostilna „1 NOENKElLER" JOSEF LANGHANS, jun. KLAGENFURT, VILLACHER RING NR. 9 List izhaja vsak četrtek — Naroča se pod naslovom: „NaJ tednik—Kronika''. Celovec, Viktrmgei Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje temo. Odpoved ca en mesec naprej — Lastnik in izdajatelj Narodni »vet koroških Slovencev. -- Odgovorni urednik: Janko Janežič, Lade pri SL Jakoou. — Tiskarna Družbe »v. Mohorja, Celovec, Vikrringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. Oče je šel, Barba je sedela poleg postelje. Preteklo je komaj nekaj trenutkov in Anica je zatisnila trudne oči. Po več dnevih mučne nespečnosti jo je sedaj objel rahel, blaženi spanec. * Oče je kmalu prišel do cerkve. Bila je polna pobozmn vern.kov. Na velikem oltarju je goreio mnogo sveč m blago dišeče ka-d.io se je dvigaio proti stropu. Oče se je prerivat skozi množico, da je prišel do jasi.c, iki so bile spredaj pri obhajilni mj/i sredi lučk in cvet.c. ..ib je res prava otročja misel, pošiljati me v tej un semicaj,” si m.sii. No, pa naj bo da ji le naredi malo veselja. — Med temi misi.mi ogleduje množ.co oKrog sebe. V.del je ljudi, 'Ki so Klečali, pripogibali glave in sklepali roke k zbrani molitvi. Pomočnica se je pr.čela, duhovniki v slovesu.h oblači- DVA BOLNIKA (Nadaljevanje s 7. strani) vzel, da niti ni pazil, kaj se godi pri oltarju. Nenadoma je petje ponehalo, duhovnik pred oltarjem se je obrnil k ljustvu. Prekrižal se je in s povzdignjenim glasom izrekel besede, ki jih je angel nekoč govoril betlehemskim pastircem: „Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanim vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu v tolažbo.” — Potem je te besede razložil, in rekel, da to veselje, ta tolažba veljata še danes vsem, ki iščejo u-smiljenja pri božjem Detetu. Oče je stal ne-premično m poslušal s sklonjeno glavo. Ko je čez čas spet dvignil glavo, je videl „No kako je?” — to so bile prve besede, katere je izpregovoril oče, ko mu je Barba odprla hišna vrata. „Anica je spala, odkar ste odšli, šele pred kratkim se je zdramila. Vidi se ji, da jo je spanje okrepčalo.” Nekoliko pomirjen je oče hitrih korakov šel v sobo k otroku. „Me dolgo ni bilo nazaj, kajne, ljubo dete?” „0 ne, ne,” odgovori Anica, in njen obraz »Poslušajte me,” nadaljuje Anica z živahnim glasom, šla sva v cerkev. Bilo je tam veliko ljudi. Na koru so lepo peli, pri oltarju so bili duhovniki v zelo lepih oblekah. Midva sva se prerila prav do jaslic. Oh, kako lepe so bile,_toliko lučk in toliko cvetic! Potem je eden Izmed duhovnikov pridigal.” To pripovedovanje je očeta zelo ganilo. Popolnoma presenečen pogleda Anici v o-braz in pravi s tresočim glasom: „Ali tudi veš, kaj je govoril tisti duhovnik.” ^ 1956 /5 „v*r,iaAGENFURT, kade« aro FlcisU.ma. W kh so stali pred oltarjem. S kora so donele lepe božične pesmi. In spredaj pred seboj je videl v jaslicah ljubko podobo nebeškega Deteta, ki se je prijazno smehljalo in stegalo svoje ročice proti obiskovalcem, kakor da bi jih hotelo pritisniti na svoje nebeško srce. Oče se je zamislil. Pogled na razsvetljeno cerkev, jaslice in množico ga je tako pre- kako verniki pobožno pristopajo k obhajilni mizi. Tudi on je pred leti klečal v isti vrsti. Silna bolečina mu pri tej misli pretrese dušo. Skoro nehote se spusti na kolena in spregovori: »O Bog, ki sem te že davno zapustil, ohrani mi mojega otroka; hočem se zopet povrniti k Tebi!” Ko je odhajal iz cerkve, je ob cerkvenih vratih stal v leseni lopi pohabljen revež. Dal mu je bogat dar in odhitel domov. je zjasnil. „Saj je bilo tako lepo!” „No ja, Jezušček je bil v resnici tam,” pravi oče in se skuša smejati. „Vem, odgovori veselo Anica, »vem, bil je še lepši kot lani!” Oče pogleda ves začuden otroka in šele zdaj opazi veseli izraz na Aničinem obličju. »Kako to veš?” »Saj sem bila z vami v cerkvi!” Očeta ob'de žalost: otroku se gotovo blede, se je zgrozil. z\nica potegne očeta bliže k sebi in mu •nežno pravi: »Rekel je, da nas bo nebeško Dete potolažilo...” V jutru svetega dne je klečal v župni cerkvi nedaleč od jaslic pri obhajilni mizi u-gleden mož v praznični obleki. Dolgo je molil in potem prejel sveto obhajilo z veliko pobožnostjo. Bil je Aničin oče. Aničino zdravje se je polagoma obrnilo na bolje. In preden je potekel mesec, je klečala ob očetovi strani v župni cerkvi,' kjer je pred letom z materjo molila zanj. Tokrat se je združila molitev dveh srečnih src. DUmazone 2 PARA hožienik davil z najfinejšimi damskimi nogavicami šil. KLAGENFURT, Villacher Stiasse 45.- Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA Hodimo#} preproge, {pregrinjala, blago za pohištvo BELJAK - VILLACH Postgasse 3 Ing. Ernst Pichl VRTANJE IN GRADNJA VODNJAKOV CELOVEC-KLAGENFUR.T, Humboldstrasse 29 želi vsem naročnikom in poslovnim prijateljem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto Zellstoff- u. Papierfabrik Frantschach A. G. FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD IM LAV., KARNTEN Telefon: VVolfsberg, Karnten 521, 522 ali 523. Brzojavni naslov: Natron VVolfsberg Karnten KUPUJE NA KOROŠKEM V KRAJIH SEVERNO OD DRAVE smrekov in borov brusni les stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon Na željo vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu UJ. ČRGOVIN A S ČEVLJI J. Blattnig CELOVEC - KLAGENFURT BAHNHOFSTRASSE 13 želi svojim slovenskim kupcem vesele božične praznike in srečno novo leto SoLID Leistungsfahig Altbekannt MOBEL Altbewahrt KLAGENFURT St. Veiter StraBe 15 Telefon 22-58 JOSEF FERCHER velemizarstvo in modelno mizarstvo BELJAK - VILLACH Kumpfallc 3. - Tel. 40-45 želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele praznike in veliko sreče v novem letu Vse vrste SVillČemh akumulatorjev proizvaja v najbolj kakovosti Akkumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER • * . ✓ / k . : .« « I . . ., i J • ' ' Bistrica v Rožu Feistrifz i. R.f Karnten VSEM CENJENIM KUPOVALCEM IN PRIJATEEJEM NASE TRGOVSKE HIŠE ŽELITA POSLOVODSTVO IN OSOBJE VESEL BOŽIČ IN V NOVEM LETU ZDRAVJA, VESELJA IN ZADOVOLJSTVA INmhuUU & te. KOROŠKI PREMOG * LAVANTTALER KOHLENBERGBAU GES. M. B. H. ST. STEFAN i. L. KUPUJTE DOMAČI PREMOG, KER JE POCENI IN OBENEM POMAGATE DOMAČEMU GOSPODARSTVU IN DELAVSTVU HCmm T;i'unin(jet' HOLZ- und KOHLENGROSSHANDEL Ausfuhr — Einfuhr KLAGENFURT, Volkermakrter Strasse 38, Femruf 55-95, Bahnubersetzung K E LA Q LICHT UND KRAFT FOR JEDERMANN UND BILLIO DUR CEH UNSERE QRUNDPREISTARIFE t ± ' VVIR WUNSCHEN UNSEREN STROMABNEHMERN EIN FROHES WEIHNACHTSFEST UND VI EL Q LU C K IM NEUEN J AH R KAR NTN E R E LE KTRIZITATS - AKTI E N Q E S E LLS C HAFT BELJAK-VILLACH j' MANUFAKTURNA TRGOVINA m FORMANEK BELJAK - V1LLACH, RATHAUSGASSE IN KARLGASSE želi vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Trgovina Q(Lit£ielt VOLKERMARKTER STRASSE 9 NAJSTAREJŠE GORNJE - KOROŠKO KROVSKO PODJETJE G. GOTZ Beljak — Villach, Klagenfurter Strasse želi vsem poslovnim znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto Kolesa, motorji lastna delavnica za stroje, delo solidno in po ceni v znani er lovtki mehaniku delavnici. Gumijaste plaSče (Be- „ ...... . reifung) vseh vrši .a kolesa ^ ??.nesIJ™ od^malo dobile pri dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal) Konrad-Plau l Navum Kosta Kavarna — slaščičarna — sladoledama KLAGENFURT - CELOVEC lO.-OKTOBER-STRASSE 20 in 26 Telefon 27-16 in 31-12 želi vsem svojim gostom in znancem prijeten Božič in srečno novo leto Vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1956 želi TVRDKA Adatf. ČJUcwei*t & SoUm FaRBERF.I - CHEMISCHE PUTZEREI CELOVEC - KLAGENFURT - PREPROGE -- ZAVESNO BLAGO -- POHIŠTVENO BLAGO - PRAUSE KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASS 8 ZA DOBRO VOLJO V šoli. Učitelj je stavil učencu vprašanje, učenec pa je molčal. Učitelj; „Ali je vprašanje tako težko?” Učenec: »Vprašanje ni težko, ampak odgovor je težaki” Procesija Mala Lizika je prišla od procesije in pripovedovala: »štirje so nosili strašno veliko mizo z dolgimi nogami. Pod mizo so bili gospod župnik v zelo lepi obleki, le klobuk so pozabili doma.” IZ ŠVICE želijo blac/oslonljin in o* se! ffložiž lev sv te ne neao lete 1956 mejim slarltm in znaneem Pratnekar Toni, Jernej Friedrich, Hribernik Janez, Kraut Jože, Leitgeb Janez, Konenčnik Rudi in Fric, Orasch Štefan. * * * Andreasch Anni, Lizika Bremgartner-Pratnekar, Smrečnfk Hilda, Dobrovnik Rezi, Cankl Micka, Rozi Windisch, Ivanka Česnik, Leopoldine Obilčnik, Micka in Fini Bernik, Ančka Simonič, Rozka Petjak, Angela Dumpelnik, Rezika Gregorič, Micka Wutte, Ančka in Adi Writz, Marica Eggcr, Zofka Skuk, Melita Smeritschnig, Neža Reinwald, Greti Windisch, Trapp Kiithe, Nežka Hren, Katarina Pirich, Pepca Sadjak.