ZAPLEMBE V GORNJI SAVINJSKI NOVUJOBA MALI OGLASI ZASTONJ Cena 17 din Slovenija, sreda 27. februar 1991 Odločiti se bo treba Predsednik GZ Jugoslavije Dagmar Šuster na obisku Pet din za življenje Gorenje vrglo na cesto podpredsednico sindikata, mater rtvph ntrnk št. 8 — leto XXV Lasten denar je le drobnjarija Plačani optimist Jeffrey Sachs je smučal in se pogovarjal na Roeli ANSA JEZDI PO SLOVENIJI MAREC-MESEC DARIL NAJNIŽJE CENE £ /////////////////////////////S/SS/ff. Simpatije so vzajemne. Kolikor je slovenska napredna javnost vlagala prizadevanj predlani v oprostitev in kasneje osvoboditev Janeza Janše pred ljubljanskim vojaškim sodiščem, toliko jih zdaj Janša — sicer znan kot bolj lagoden delavec - zdaj kot slovenski obrambni minister vlaga v usposobitev in opremljanje slovenske vojske. Ta stvar naj bi Slovence letos stala vsaj dve in pol milijardi dinarjev. Z Janezom Janšo v sedlu kljuseta, ki naj bi zastražilo slovenske meje in interese se v deželo spet vračajo ideje o oboroženem narodu, zgodovinski nujnosti močne vojske, ki nas bo ščitila pred zunanjimi sovražniki in o konceptu splošnega ljudskega odpora. Sicer je pa Janez Janša diplomiral iz obramboslovja še na šolah starega sistema. Če smo najprej menili, da mu je to pomagalo sistem do obisti spoznati od znotraj, smo zdaj prepričani, da mu je bila zadeva po starem vsaj malo tudi všeč. Zakaj bi se sicer mladenič, kije še nedolgo tega poosebljal porajanje nove slovenske nacionalne zavesti, tako netaktno norčeval iz podpisovanja listine za Slovenijo brez vojske! Bolj kot smo samostojni - manj imamo! STRAN 2 NOVA W DOBA MED NAMI Striptiz Zaenkrat se je slovenski tisk (pa tudi ostala tiskana beseda) izmazal. Skupščina je prejšnji teden vendarle spremenila svojo nedavno odločitev in ukinila posebni prometni davek na tiskovine, s katerim bi se podražili tudi časniki in revije. Tako lahko tudi Novo dobo prebirate še naprej brez davka na svojo pravico do obveščenosti. Seveda pa s tem poskusi osvajanja ali uničevanja slovenskega novinarstva in novinarjev še niso končani. V teh dneh se nadaljujejo zapleti med pravosodjem in republiško skupščino ob imenovanju direktorja slovenske televizije, zaradi nesoglasij v ministrstvu za notranje zadeve bo kmalu prišlo še do kakšne »preprečitve opravljanja reporterskega dela« kakor se je zgodilo na Brniku ob povratku slovenske vladne delegacije iz dežel Beneluksa... Tudi necehovski odnosi v samem novinarstvu dežele pod alpami škodijo najprej in najbolj novinarstvu samemu. Zavist, ki ob počasnem prihajanju tržnih odnosov na slovenski prostor nadomešča zdravo konkurenco, povzroča, da je informativni prostor neenoten. Kar ekskluzivnega odkrijejo novinarji ene redakcije, uredniki drugih vztrajno ignorirajo. Tako prihaja do abotnih absurdov, da tudi Novo dobo citirajo izven meja Slovenije, v Sloveniji pa za nobeno ceno ne. Praznik okupacije Slika je bila posneta 11. aprila 1941 v Celju. Na dan, ko igppf .. . je nemški okupator zasedel Ce- V*1 Ije in začel svoj program iz Ve- "%., likega Hitlerjevega načrta »Na- s | « redite mi to deželo zopet nem- p? ško!« Kot je znano, občinska , ' komisija gospoda Demšarja | ponuja ta datum, vezan sicer % na celjske kneze in proglasitev celjskih mestnih pravic, za nov občinski praznik. Začuda ga - prav tako župan Antona Rojca ter strokovnjake, ki so pri Tsp predlogu imeli glavno besedo — datum okupacije Celja prav-nič ne moti. NISSAN spoocecoc^ ms a d.o.o Podjetje za trgovino z motornimi vozili, deli in . I priborom, zastopanje ter izvoz in uvoz LOČICA 2/b - 63313 POLZELA POGODBENI ZASTOPNIK FIRME avtotehna LJUBLJANA NISSAVTO YUGOSLAVIA ZA PRODAJO IN SERVISIRANJE VOZIL NISSAN NAJ BO VOŽNJA POCENI IN UDOBNA, ZATO IZBERITE MED - NISSAN MICRA -NISSAN SUNNY - NISSAN PRIMERA - NISSAN MAXIMA IN VSA OSTALA VOZILA IZ PROGRAMA NISSAN Vse informacije dobite po telefonu (063) 701-090 (063) 701 -090 A^lStudjoj Studio ZtfPlesCdje 2. TENIŠKA KOLONIJA (16.-27. 8. 1991 - POREČ) - česna 4x690,00 din 3. PLESNA KOLONIJA (20.-29. 8. 1991 - POREČ) - cena 4X625,00 din 12 oziroma 10-dneVni paket, prevoz, tenis, ples, angleščina, italijanščina, likovna delavnica, izlet v Benetke-Brione, pestre večerne prireditve itd. N0VA.D0BA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo KRIMINAL Banane s kokainom 14 Blagovnica v plamenih 15 1 ♦ PRIJAVA £jjjj|gg»| INFORMACIJE Dopoldne Popoldne (063)29-254 (063)25-927 Prijave do zasedbe Se priporočamo! OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE CELJE q >coccoocogooocoooococooccocccow UGODNOSTI V TEM MESECU: - klinker keramične ploščice po starih cenah še do 1.3.1991 - akcijska prodaja bakrenih žlebov in dodatnih elementov - p o rol iti vseh dimenzij po ugodnih cenah - nosilci po tovarniških cenah - parket - nudimo možnost nakupa na kredit (tudi za člane stanovanjskih zadrug) Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje 3. STRAN NOVA W DOBA SLOVENIJA IN HRVAŠKA POTEGNILI PRAVI POTEZI ZA OSAMOSVOJITEV Zapuščinska razprava Zadeve postajajo bolj pre- tvijo gospodarskih stikov, zlasti treba v novem juguslovanskem gledne. Slovenska skupščina je neučakanih, z Jugoslavijo. (O dogovoru najprej pristati na prenesla, prav tako hrvaška, delovno dopustniškem bivanju skupno vojsko, zatem pa na vso zakonodajo v lastno pri- Sachsa na Celjskem pišemo po- enoten gospodarski prostor, stojnost. Hkrati je začela de- sebej). Kakorkoli že, začenja se za- mokratičen postopek za raz- Zadnji jugoslovanski vrh puščinska razprava. Želeti je družitev Jugoslavije na eno ali v Sarajevu je minil v znamenju pošteno delitev pravic in ob-več samostojnih republik, slovenske in hrvaške odločitve veznosti. Ker je JLA še vedno Upajmo, da smo prav razume- in, če smo optimisti, je poka- v igri, se bo najbrž treba odce-li, kar je na Hrvaškem jasno, zal, da zadeve dobivajo nor- piti in zahtevati, tudi z medna-da je to takšne vrste zbogom, malnejšo podobo. Zlasti je po- rodnim posredovanjem, pošte-da se bomo še dogovarjali in membno, da so odnosi med Sr- no razdružitev, tudi dogovorili o sodelovanju bijo in Hrvaško manj ekspio- Slovenska oblast pa bo nare-s tistimi republikami, ki bodo zivni. Videti je, da bomo imeli dila največ, če bo v času, ko želele kaj takega. Hrvati so tu- v Jugoslaviji 4 samostojne drža- bodo potekala pogajanja, zače-di sprejeli postopek za razdru- ve in skupno Srbijo s Črno go- la reševati naše dofnače zade-žitev in s tem v bistvu že priz- ro. Bosanci zaenkrat računajo ve. To pomeni, da bomo kmalu nali Slovenijo. na asimetrično obliko, Make- dobili novo ustavo, ki si jo želi- V Beogradu še kar nočejo donci še nekoliko cincajo. Jo- mo, zakone, ki bodo omogočili razumeti, kaj se dejansko do- vič še vedno sanja, da bo iz nov tržni gospodarski sistem, gaja. Slovenska dogajanja je Jugoslavije nagnal le Slovenijo. Prednost ima privatizacija, ni-pravzaprav razumel le pod- Minimum minimuma je še ved- kakor ne podržavljanje, še predsednik ZIS Živko Pregl, ki no v igri. Srbi bi radi trdo roko, pred tem pa denacionalizacija je umaknil iz postopka predlo- Slovenci vztrajamo le na ti- ali boljše restitucija (vračanje ge zvezne vlade, ki bi naj v pre- stem, kar se bomo dogovorili, v prvotno stanje). Tudi lasten hodnem obdobju dale Beogra- Pripravili bodo sicer postopek denarni sistem rabimo, z banko du več besede. Vztraja le še razdruževanja, ZIS pa naj bi in lastnim denarjem, pa boljši JLA. Kar zadeva Slovenijo, je začel tudi pripravljati račune, davčni sistem. Spopasti se je optimist tudi znani ekonomist kdo bo kaj dobil in kdaj kaj treba s socialnimi problemi, Jeffrey Sachs, ki meni, da je dal. Žal se še vse preveč zadev precej več kot zadnje leto pa se samostojnost Slovenije stvar- vrti okoli JLA. Vsi, razen Slo- je treba ukvarjati tudi z varna, svari pa zlasti pred prekini- venije, namreč pristajajo, da je stvom okolja. Pred štirimi meseci in trinajstimi dnevi smo slovesno pokopali teharske žrtve. Njihova grobišča še vedno skrunimo z odpadki. Doklej? Bralce obveščamo, da končujemo z objavljanjem odlomkov iz knjige Vetrinjska tragedija. Za 160 dinarjev jo lahko naročite na naslov Magnolija, d.o.o., Celovška 108, 61000 Ljubljana. FOTOREPORTAŽA Vsi so prihajali... Ko sta se prejšnji teden v Celju sestali delegaciji Zelenih Slovenije in Stranke demokratične prenove, je manjkal vsaj eden. Razum. Če bi bil prisoten, bi namreč morebiti znal razložiti, zakaj dr. Dušan Plut meni, da je zahteva SDP, da se nuklearka v Krškem zapre »čimprej«, oster napad na Zelene, ki zahtevajo, da se zapre do leta 1995. Morebiti bi cenjeni gospod Razum razložil tudi Zelenim in prenoviteljem, zakaj slovenski mladi krščanski demokrati nasprotujejo podpisovanju Deklaracije za mir samo zato, ker jo tehnično izvaja Liberalno demokratska stranka. Tako pa razuma ni bilo zraven, čeprav so ga menda tako Zeleni kot prenovitelji že mnogokrat vabili... STRAN 4 KONCERN MELJE SVOJE FIRME narja rabili, smo od koncerna Gorenje že sredi januarja prejeli vračilo 700.000,00 din. Preostali znesek pa bo Gorenje koncern vrnil takoj, ko bo krajevna skupnost to zahtevala. Gorenje pred samoukinitvijo Zaposleni v Gorenju Procesni 6. Ker smo konec januarja pre- . . , , - oprem, razvojno konstrukctjske- Jell še d ■ dcl na^yya JenFa a r™'d°kaz. vzsega destruknvne-ga oddelka strojegradnje smo b,h za eradn£ mostov m .■ ga odnosa do e msntucije Upra- tudi sam vrsto resnih pomislekov — toda problem zastaviti na tak način, kot ste ga liberalni demokrati in pri tem zavestno ignorirati dejstva, da so plače šentjurske občinske uprave najnižje v regiji in da v lanskem letu niso nerazumno prehitevale OD v primerjavi s šentjurskim gospodarstvom, temveč so, prav nasprotno, zaostajale za to rastjo - je sprenevedanje, ali na najbolj iz- želo začudeni, ko smo dne 07. 02. 1991 v časopisu »Nova doba« zagledali prirejen dopis g. Kladniku in to z našim podpisom, čeprav ga nihče iz naše sredine ni predal v vaše uredništvo. Izgloda, da nekomu ni po volji, da so se razmere v Gorenju Procesni opremi pričele urejati v pravi smeri in skuša z medsebojnim spletkarjenjem to preprečiti. Članek, ki je bil objavljen, je naš prirejen dopis, ki je bil internega značaja in je nastal pred 4 meseci, torej v času, ko je bila situacija v Gorenju Procesni opremi dokaj negotova in nejasna in smo delavci razvojno konstrukcijskega oddelka strojegradnje hoteli pač na takšen način vzpostaviti dialog z našim takratnim vodstvom. Naslovljeno je bilo na g. Kladnika, ki je bil v tistem trenutku naš prvi predpostavljeni. Nikakor pa ni s tem mišljeno, da je za nastalo situacijo in nakazano problematiko kriv g. Kladnik, saj je bil v tistem času eden redkih svetlih točk vodstva Gorenje Procesne opreme. Delavci razvojno kontrukcij-skega oddelka strojegradnje smo mnenja, da je s piratsko objavo prirejenega dopisa blaten ugled posameznikov, delovnih sredin in celotnega koncerna Gorenja. Za pravilno razumevanje vsebine je potrebno podrobno poznati vso konkretno problematiko, kar pa seveda bralcem iz objavljenega članka ni omogočeno. Tako si bralec lahko ustvari le sliko, ki je po volji tistim, ki ne želijo uspešnega razvoja strojegradnje, Gorenja Procesne opreme in ne nazadnje tudi koncerna Gorenje. Kljub takšnim podtikanjem pa smo prepričani, da si bomo skupaj z novim direktorjem g. Gluši-čem in podporo Gorenja Koncern uspeli izboriti mesto, ki si ga glede na naše prizadevanje in sposobnosti tudi zaslužimo. Naše delo in misli so usmerjene v sedanjost, ki pa je kljub vsesplošno težki situaciji pravi porok za boljši jutri in ne želimo več izgubljati časa in energije za prepričevanje in onemogočanje tistih, ki bi še vedno radi živeli od spletk. Lep pozdrav! Gorenje Procesna oprema Delavci RKO STG IZ DENARJA ZA POPLAVLJENE PLAČE ZA GORENJE Voda prinesla denar L V mesecu decembru je bil koncernu Gorenje in ne Procesni opremi s strani krajevne skupnosti Ljubno posojen denar v znesku din 2.000.000,00. 2. Za posojeni denar je bila sklenjena ustrezna pogodba s klavzulo na odpoklic in 54% obrestno mero, ter zavarovanje posojenega denarja z bianko menico. 3. Denar, ki je bil posojen koncernu Gorenje ni bil namenjen poplavljenim družinam, ki so v glavnem že preskrbljene, ampak gradnji mostov in brvi. 4. Ker za gradnjo mostov in brvi še ni pripravljena vsa dokumentacija, gradnje pa ne dopuščajo tudi vremenske razmere, bi v primeru, da bi pustili ležati denar skoraj neobrestovan na žiro računu ravnali kot slabi gospodarji. 5. Ker smo del posojenega de- za gradnjo mostov in brvi smo februarja posodili din 2.000,00 tudi zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje, za kar je bila sklenjena ustrezna pogodba. 7. Kolikor nam je znano posojajo podjetjem denar tudi ostale krajevne skupnosti, saj je nesmotrno, da denar leži mrtev na žiro računu. Štefan Matjaž, KS Ljubno, Odbor za sanacijo posledic poplav Stališča LDS Šentjurja____________________ Šentjurski LIBERALNI DEMOKRATI so predstavili svoja stališča o aktualnih in političnih razmerah v občini na sebi lasten, t. j. provokativen način, ki bo, izgleda, le prekinil kolektivno spanje vseh šentjurskih strank in občinske oblasti: s kolom po glavi! S tem so tudi pričeli svojo predvolilno kampanjo, oziroma delajo popravni izpit za lanske volitve. Kritični so, pa tudi destruktivni ter enako samovšečni, kot so bili včasih. Precej njihovih ocen je dokaj me je potrebno zamenjati! ra vil ni h! Slabosti novih oblasti .i_■ vičeno bi lahko zastavili le vprašanje OD predsednika IS, ki je dejansko odstopal od dogovorjenih republiških norm, toda to bi bilo preveč konkretno in celo za liberalce neprijetno! Da je več KS globoko zavrnilo krajevne samoprispevke? Šam menim ravno nasprotno — »globoko« so samoprispevek zavrnili le čisti Šentjurčani, Dra-meljčani in Ločani so ga zgrešili le za las, ostale KS pa so ga »globoko« sprejele. In to kljub resnično slabi pripravi, ko so bili poleg opozicijskih strank tudi mnogi v DEMOS-u do samoprispevka povsem ravnodušni, ali celo aktivno proti. Zame osebno so rezultati glasovanja ZA samoprispevke v teh časih tržnega egoizma eno redkih, prijetnih presenečenj in lepa zmaga civilne družbe! Pripombe na delo Skupščine me kot predsednika Skupščine, čeprav le neprofesionalnega, zadevajo v živo! Osebno sem vlagal v delo te Skupščine pošteno svoje moči in če je kljub temu ta šentjurska skupščina taka, kot jo vidite liberalni demokrati, potem pravilnih! Slabosti novih oblasti Načrt dela skupščine za lansko obstajajo, le da hudič ni tako črn, kot ga liberalni demokrati želijo videti. Ne bom razpravljal o obvoznici, neasfaltiranih cestah, nadvozu, plinifikaciji, domu za upokojence, kajti res je ta DEMOS totalno nesposoben, če več desetletnih šentjurskih problemov ni uspel razrešiti v tem prvem svojem tričetrtletju! Tudi »zapostavljanje« in razvrednotenje kmečkega dela, odpuščanje mladih delavcev itd.« je menda tako očitna posledica nove šentjurske oblasti, da je vsako izgovarjanje zaman, da ne omenimo še »oderuškega pobiranja davkov, zaslepljenosti z oblastno držo« itd.! Preveč je takih demagoških cvetk, da bi bilo o njih mogoče resno razpravljati. Je pa mogoče in potrebno razpravljati o vrsti nakazanih problemov. Za začečtek npr. o kadrovski suši v Šentjurju. DEMOS se je ob konstituiranju oblasti resnično znašel v stiski, kako na ključnih mestih zagotoviti ustrezne kadre, ki jih v DE-MOS-u nismo imeli, uspešni poznani Šentjurčani vseh političnih barv pa so vsi po vrsti sodelovanje podobno vzvišeno kot liberalni demokrati odklonili! Pri iskanju smo imeli pred očmi predvsem strokovnost in sposobnost ih ne političnega prepričanja, kot nam očitate. Tako imamo celo mandatarja občinskega Izvršnega sveta iz opozicijske socialistične stranke. Nekateri razmišljamo, da tak pristop res ni bil najboljši, in je lahko vzrok raznim zastojem, ki jih doživljamo. Tako je res, da še vedno nimamo strategije razvoja občine, nimamo programa Izvršnega sveta, da Skupščina nima pravega vpliva na delo IS! Tudi se še nismo lotili vrste DEMOS- drugo polletje je bil napravljen, ni pa bil v skupščinski razpravi; za letošnje leto pa ga bodo odborniki dobili in obravnavali na prvi letošnji seji Skupščine. Ali je to dovolj zgodaj? Seje je načrtovalo, pripravljalo ter sklicevalo Predsedstvo skupščine. Na zahtevo Izvršnega sveta doslej ni bila sklicana še nobena seja. Prosim liberalne demokrate, da konkretno povedo, katere seje so bile tako slabo pripravljene in katere so tiste napake, zaradi katerih menijo, da delo Skupščine ni bilo dovolj »plodno in koristno«? Očitki o zlonamernosti taktike skupnih sej, o zapravljanju časa, o zapostavljanju parlamentarizma in demokratizacije, ali o napadih na drugače misleče odbornike itd., so s strani Liberalnih demokratov, katerih odborniki so verjetno v tej Skupščini, prav te vrednote največkrat zlorabljali, resnično deplasirani! FRANC KOVAČ, Šentjur ČRNOGRADITELJ Predsednik s črnim madežem Sem stalni bralec vašega časopisa in se mi zdi smešno, zakaj prvo ne preverite obeh strani, saj vemo, da so imeli in še v glavnem imajo samo komunisti prav. Seveda sedaj pač v drugih strankah, kar je razvidno po delovnih organizacijah. Popolnoma se strinjam s prvim odstavkom članka in tudi s prvo tretjino drugega. Od tam naprej se pa začne enostransko pisanje in razlaganje podrobnosti po svo ovih predvolilnih načrtov, kot sta je. Res je, da nimam najbolj sla-npr. denacionalizacija in privali- bih odnosov z občinsko vlado in zacija. Tudi drži, da DEMOS-ova garnitura, čeprav na volitvah množično podprta, ni uspela vzpodbuditi tistega množičnega ustvarjalnega vzdušja oziroma zaupanja med Šentjurčani, ki edino lahko zagotavlja skupni napredek. In res je tudi, da je vse več takih, ki podobno, kot liberalni demokrati udrihajo po tej oblasti kar počez, pač v skladu z našim tradicionalnim odklonilnim odnosom do oblasti, ki jo je treba »razsuti«, pa naj bo ta kakršnekoli barve! Nerazumno dvigovanje plač občinske uprave?! S tem v zvezi in v zvezi z organizacijo uprave, s prostorskim širjenjem in investicijami, imam tudi županom. Ne drži pa, da sem perspektiven obrtnik, saj sem do leta 1986 zaposloval do sedem delavcev, a sedaj imam samo še dva in to zaradi takih kot je pisec tega članka na katerega odgovarjam in še večji vzrok je prometna nezgoda, ki sem jo imel leta 1983, zaradi katere sem nesposoben za vsa fizična dela in sem bil v staležu do 14. 3. 1990 po desetih preslanih operacijah. Ni mi jasno od kod piscu lažni podatek o 300 tisočih markah vložka v razvoj obrti samo, da bi ostal tu kjer sem. Takim izjavam ni podlegel župan, ker jih nisem izjavil. Res pa je, da vedno povsod poudarim, da se sedaj ne splača delat, ker ti tako komunisti nič ne plačajo v roku in je 5. STRAN NOVA PS? DOBA vprašljivo ali boš sploh dobil plačano. Zaupanja pa nisem dobil od krajanov zaradi poznanja političnih razmer, ampak zaradi že izvršenih del kot krajan in ne član sveta, kaj šele kakšen prejšnji funkcionar. Živim v Starem Velenju že od leta 1976, ko sva z bratom kupila stanovanje in se nisem udeleževal zborov krajanov, ker sem leta 1980 na prvem in do lanskega leta- zadnjem sestanku jasno napovedal, ko je bilo govora o igrišču, da se bo to gradilo za gradom. To se je tudi potem uresničilo. Tam je gnezdo vladajočih v KS in usoda nadaljnjega propadanja Starega Velenja. Ko se pa pojavi kdo, ki bi želel ta del mesta malo urediti, pa vsi vidite, da mu že pri prvih vidnih premikih mečejo polene pod noge. Ni moj namen, da bi razvrednotil že izvršena dela in tudi zasluge posameznikov pri raznih delovnih akcijah, a zavedati se moramo, da je to bilo v enopartijskem sistemu vse lažje kot sedaj, če si bil družbeno politično dovolj močan. Danes pa tistih veljakov ni več na sestanek, kaj šele, da bi pomagali pri hitrejšem razvoju tega propadlega dela mesta. No pa pustimo to in se vrnimo članku. Ne želim, da bi sokrajani pozabili kako so se pred leti občinske inšpekcijske službe oziroma njihov takratni načelnik Jože Kandolf želeli proslavit na rušenju mojih objektov. Saj sem na skupščini KS dne 27. 11. 1990, ko sem bil izbran za predsednika sveta KS na kateri je bil prisoten tudi predsednik IS SO Velenje predočil naloge, ki bo moral novi svet KS reševati. Med prve nerešene probleme sem omenil rešitev črne gradnje Sever in Jusipovič. Izrazil sem željo, ker sem pričakoval takšno pogrevanje zgodovine, da občinske službe pregledajo dokumentacijo, ki jim je na voljo in naj se objekti dokončajo ali pa odstranijo. To trditev je možno preveriti v KS iz zapisnika iz imenovane skupščine pod točko razno/3. Očitek ki se mi pripisuje glede rušenja je neutemeljen in zlonameren. Moram obljasniti moje stališče za to izvršbo. Osebno sem proti takemu ravnanju. Podrobnosti glede dokumentacije ne poznam, razen raznih govoric, ki krožijo po dolini. Ena od teh je tudi, da sem jaz celo rušil omenjeni objekt, kar seveda ne drži. Jaz sem predlagal, da se občinska vlada sestane z investitorjem in ocenijo celotno vrednost parcele ter mu nudijo nadomestno loka- cijo ali pa izplačajo ter vse skupaj odstranijo, saj ta del, ki je ostal (leseni) kazi okolico in je nevarno, da se bo lepega dne porušil sam od sebe na cesto. Trditve v zadnjem odstavku so pač politične kot pisec članka. Vsej javnosti v Velenju je bil primer enostransko poznan. Moram poudariti, da sem si skusil tudi prejšnji aparat, ampak o tem ne mislim pisati, ker sem človek, ki ne prikriva priimkov in to želim čimprej pozabiti. Piscu članka pa želim ojasniti, da si je prebral dopis, ki ga je Obrtno združenje poslalo KS dne 11.4. 1983 pod številko 256/83, kot je bilo dogovorjeno na sestanku 6. 4. 83. Tam je na štirih listih tudi vse napisano. Dodati pa moram, da pa pisec članka ne pozna ali pa noče razsodbe VRHOVNEGA SODIŠČA Slovenije z dne 30. 5, 1985 in v kolikor bi mi objekte porušili v letih, ko je bila to želja posameznikov in tudi tebe pisec, bi dobil zelo veliko odškodnino in mislim, da ni bila potrebna nobena južina. Takrat so pač že prišli na oblast ljudje, ki so hoteli slišati obe strani. Da ne bo potreben dodaten članek na to temo ti bom anonimni pisec povedal, da sem tudi takratnemu predsedniku IS Arzenšku pokrival hišo, ampak za denar in ne tako kot si ti misliš oziroma nakazuješ. Res pa je, da sem marsikomu tm v peti, ker tudi nisem hotel izvrševati dela kakemu direktorju, ki pa še danes sedi v udobnem fotelju in mi še ni vrnil kar mi je dolžan. Vsa ta dela in dogajanja so bila po letu 1986. Moj priimek ni bil Iljaš in niso uslužbenke občine letale ponoči okrog referentk, da naj podpišejo dovoljenje, ker je zdravstveno stanje Iljaša zelo slabo, da je lahko potem hišo prodal in se odselil. O tej gradnji pa ni nihče nič pisal, ker ga je dobil kako kupico (kozarec), kot je vedno vsako stvar rešil Iljaš. V kolikor pa bi komu kanil kak cekin pa nebi danes nihče pisal o meni in bi šel v pozabo. Zato se ti zahvaljujem za popularnost, ki mi jo pripisuješ in mislim, da bo še tudi o takratni vladi v KS kaj pisalo, ki je krojila usodo Starega Velenja. Saj vemo, da na Ljubljanski niso bili vsi objekti legalno zgrajeni, pa tudi na Žarovi ni vse čisto okrog opornega zidu, garaže in še bi lahko našteval. Pustimo sedaj vse očitke in poglejmo še drugo stran resnice. Zraven vseh slabosti, ki mi jih in mi jih še bodo pripisovali pa si upam trditi, da kot posameznik in niti funkcionar v KS tako zatiran kot sem bil jaz ni nihče nič storil za boljši jutri Starega Velenja razen mene. Res pa je, da se nihče ni upal upreti tem diktatorjem v KS in namesto, da bi uredili Stari del mesta ste vedno premlevali prazno slamo, razen akcije ob napeljavi toplovoda, ki pa še tudi ni dokončno rešen v vseh zaselkih in kabelski. Drugo ste pa urejevali samo v določenih zaselkih. Ob vseh vprašanjih naj te potolažim, da naslednjo rušenje bo v Starem Velenju v kolikor se bo šlo v izgradnjo obvoznice, ki pa je za mene za enkrat samo trošenje denarja. Če želiš moj odstop pa me pokliči in v kolikor bo to tudi želja članov sveta KS ti bom odstopil mesto, saj sem to že nameraval na skupščini KS dne 20. 12.1990. Drugič pa se imenuj kot se jaz. Ker članke brez podpisa ste delali v vaših že minevajočih dnevih. FRANC SEVER, Samopobudnik za adaptacijo Starega Velenja KADAR SO SOSEDJE SKREGANI Skrivnost novoletnih strelov Zelo smo zadovoljni s časopisom Nova doba, saj se loteva številnih aktualnih tem in prinaša v celjski informativni prostor veliko svežine. Z marsikatero zapisano zgodbo ste doslej že dokazali, da vam je resnica nad vse, zato nas še toliko bolj čudi članek pod naslovom »Skrivnost novoletnih strelov«, objavljen 6. januarja 1991. Poln je nepreverjenih, tudi neresničnih trditev, pa tudi takšnih »v zraku visečih«, na osnovi katerih si je verjetno večina bralcev ustvarila napačno sliko. Ali je bila to vaša namera, ali pa vaš novinar ni hotel ali pa ni znal razumeti odnosov v naši soseščini. S Kraglom smo res skregam, vendar, kdo za božjo voljo, s takšnim sosedom ne bi bil. Pa veste zakaj? Ker je za soglasje, ki bi ga potreboval za gradnjo prizidka k hiši, spraševal, koliko mu bomo plačali, ko smo to zavrnili, pa zagrozil, da »na tem hribu nikdar ne bomo živeli ne mi, ne naši mulci«, ker nam je za prazen nič pošiljal najrazličnejše inšpekcije, pa tudi gasilce in miličnike, ker je zahteval od nas 10.500 din odškodnine za ograjo, ki je naša. Deklaracija za mir Zavzemamo se za: Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. •Mirovni fien v novi slovenski ustavi, ki naj se glasi: "Republika Slovenija je demilitarizirana država. Prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom." •Prehodno obdobje do popolne demilitarizacije, v katerem bodo za varnost meja republike Slovenije skrbele enote policije in obstoječe enote teritorialne obrambe. •Zamrznitev vseh napotitev vojaških obveznikov iz Slovenije na služenje vojaškega roka v JLA kot sestavni del uresničevanja plebiscitne odločitve. •Zaustavitev nadaljnega oboroževanja v Sloveniji in Jugoslaviji. •Začetek pogajanj s federacijo o odhodu enot In ustanov JLA iz Slovenije. •Izdelavo mirovne opcije za razrešitev jugoslovanske krize. •Vpe' ..vo vrednot kulture miru in nenasilja v sistem vzgoje in izobraževanja, ter ustanovitev inštitucij miru, ki bodo preučevale in ustvarile nov varnostni sistem na temeljih socialne, ekološke, ekonomske in duhovne svobode in varnosti in na dobrih mednarodnih odnosih. V Sloveniji naj bodo osamosvajanje, demilitarizacija in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi. Ime in priimek Naslov Podpis Deklaracijo so soustvarjali: Slovenski krščanski demokrati, Mladi, Stranka demokratične prenove, Lista novih družbenih gibanj, Socialdemokratska unija Slovenije, Zeleni Slovenije, Liberalno demokratska stranka, Center za kulturo miru in nenasilja Vaše podpise lahko posredujete na občinske sedeže zgoraj navedenih strank ali pa jih neposredno dostavite na naslov Center za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana ter za nasad in vodn jak, ki naj bi mu ga uničili, ker nas je zaradi tega tožil na sodišču in pravda še vedno teče, ker je on nam naredil veliko škode... Pa zgodba, da sva zastrupila lastne pse! Ali veste, koliko stane nemški ovčar, da o deanrju, ki smo ga porabili za injekcije, s katerimi smo želeli rešiti uboge živali, niti ne govorimo. Zapis v vašem časpisu bi bil verjetno nekoliko drugačen, če bi se vaš novinar nekoliko bolj zamislil ob pismu, ki ga je Kraglu zaradi vseh nevšečnosti, ki nam jih povzroča, poslala naša krajevna skupnost. Citiram: Informirani smo, da Cesnikovim pošiljate razne inšpekcije, gasilce, miličnike in druge, vendar je večina teh intervencij neutemeljenih, preprečiti jim hoečte, da bi obnovili hišo, zagreniti jim hočete življenje v novem domu. Sosedov ne moremo izbirati sami, zato vam priporočamo, da o svojih dejanjih razmislite. Zavedajte se, da vsi ljudje na svetu niso škodoželjni. V pričakovanju, da bo v vas zmagala dobra stran človeške vesti... In na koncu, čeprav najbolj pomembno, še nekaj besed o »skrivnostnih strelih«. Naslov je res senzacionalističen, sploh pa če je napisan še na naslovnici in ljudje ne vedo, kakšno zgodbo skriva. Trditev, da sva z ženo streljala na soseda, je povsem iz trte zvita. Res so se za novo leto izpred nmaše hiše slišali streli, vendar so to bili streli iz plašilke, s katerimi so želeli žena in otroci, tako kot milijoni ljudi po svetu ob takšnih praznikih, pokazati, da se veselijo novemu letu. Zelo smo bili presenečeni, ko nas je sredi januarja obiskal miličnik in povpraševal po skrivnostnih strelih. Po ogledu je v strele, kot mu jih je opisal Kragel, podvomil in priznal, da bi lahko luknjo v fasadi povzročil kakršenkoli predmet. Strinjam se z bojazijo vašega novinarja, da se lahko iz takšnih nemogočih sosedskih odnosov še marsikaj izcimi. Zato, sosed Kragel pustite nas že enkrat pri miru, v življenju je vendar toliko še lepih stvari — poiščite jih. CESNIKOVI, Celje ZARADI KOGA SO ZMRZOVALI ŠENTJURČANI Brezobzirni neplačniki Ko obračam strani časopisa »NOVA DOBA« se mi ustavijo oči pri članku »Brezobzirni plačniki«. Bolj ko ga prebiram, manj razumem anonimnega avtorja tega članka. Sedel sem v avto in se odpeljal do tako imenovanih »NEPLAČNIKOV« in se z nekaterimi pogovarjal kaj v resnici je in to me je tudi navedlo, da napišem ta članek o tako imenovanih »NEPLAČNIKIH«. Ko sem vstopal v stanovanja teh ljudi, sem bil zelo presenečen, kajti videl sem kako skromni in prijazni ljudje so to; še bolj pa sem bil presenečen zakaj vse to. Res je, da nekateri niso plačali teh stroškov, kot je avtor članka napisal, ni pa napisal oziroma je pozabil napisati zakaj ti stanovalci ne plačujejo. Tako imenovani »NEPLAČNIKI«, kot drugi stanovalci v stanovanjskih blokih 8 - 10a ugotavljajo, da ne vedo zakaj plačujejo, kajti v zadnjih treh letih ni bilo na oglasni deski niti enega računa za olje ali premog, odvoz smeti, skupne porabe elektrike in še in še drugih računov. Rad bi poudaril tudi to, da bi moral gospod Zdravko Pintarič, kot predsednik kurilnega odbora to vedeti in o takih stvareh poučiti vse blagajničarke, ne pa, da samo maje z svojo glavo. Kot zatrjujejo »neplačniki«, tudi ti zneski, kateri so navedeni v tem članku, ne odgovarjajo pravim dolgovom. Kar se tiče pa šentjurskega vrha, bi bilo treba pa njim stopiti na prste; predvem glede njihovih osebnih dohodkov, ne pa ubogemu delavcu, ki se komaj preživlja iz meseca v mesec. Pravijo tudi, da bi zelo radi vedeli, kam je odšel denar, kateri je bil namenjen za kurilno sezono 90-91 in vse tiste, kateri so plačevali namesto njih. Da pa ne-bi bil anonimen pisec članka, vas tovariško pozdravlja IVAN MACEU, Šentjur Napadi na dr. Capudra Producentske družbe, ki jih vodijo ljudje, odgovorni svojim dajalcem denarja, (bodisi poslovnega ali sponzorskega) poskrbijo za ločevanje zrna od plev. In zrnja je malo, kup plev pa velik. Brez plev tudi pri njih ne gre, a »skozi sito« jih pride le malo. Začuda ni slišati, da bi pravi talenti ostali brez priložnosti. Če je v sedanjih razmerah slovenski skupščini mogoče kaj priporočiti, je to zanesljivo napotek, naj se skrbno ogiba vseh tako imenovanih »nacionalnih projektov«. Z zelo redkimi izjemami tiči za njimi — mnogo bolj kot plemeniti nagibi nekaj storiti za slovenski narod - čisto preprosta a odločna volja pobasati del sredstev namenjenih skupni blaginji. Vsa tista društva, klubi in klani, ki so prepričani, da lahko nekaj dobrega ponudijo, imajo zato polno pravico, da si na denarnem trgu poiščejo podjetniški (t. i. »venture«) denar. Tisti, ki jim ga bo dal, bo tudi znal poskrbeti, da bodo možnosti, da ga »zagonijo« brez haska, čim manjše. Kdor ne ve kako to funkcionira si naj ogleda razna »žepna« gledališča v Hamburgu, Parizu, Amsterdamu in drugod. Da je tam treba trdo in vestno delati in da okoliški bifeji in gostilne, od teh umetnikov, nimajo posebne koristi, se razume samo po sebi. Logika, da smo maloštevilen narod in da je to treba upoštevati v kulturni politiki, ima vsaj dva aspekta. Umetniki, zlasti tisti, ki jim je izazno sredstvo jezik, kar trdo občutijo zakon »economy of scale«. Na drugi strani pa je vseh državljanov Slovenije le za srednje veliko evropsko mesto (n. pr. Munche n) ali za eno občinokakega velemesta kotje London. Ob skrajno zmanjšani generativni sposobnosti našega narodnega gospodarstva, moramo zato toliko bolj paziti, da ne ustvarjamo pogojev za jalovo nadgradnjo. Prepričan sem, da so sredstva, ki jih kulturno ministrstvo namenja kot sponzorstvo posanleznikom — v primerjavi s celoto - sorazmerno majhna. To je v preteklosti dalo tudi največ rezultatov. Več dobrih knjig je izšlo na ta način. Tudi naša zakladnica glasbe je veliko pridobila. Veselimo se lahko tudi dosežkov na področju kiparstva, slikarstva — povsod tam kjer so bili na delu posamezniki. Tam lenobe, intrigantstva in nenadarjenosti ni mogoče prikriti. Drugače je z raznimi društvi, skupinami in projekti. Če ne ponavljam in seciram, že omenjenih filmarjev, si dovolim spomniti na gledališke zdrahe, ki so leta polnile časopisne stolpce s svojimi prepiri in intrigami. Nihče ne jemlje tem skupinam pravice, da se prepirajo, vendar je pa več kot abotno pričakovati, da bodo ceno tega njihovega »dela« naložili kar nam, ki preko davkov prispevamo sredstv; v skupno blagajno. Seveda bo o delitvi - vedno bolj pičlih sredste - odločala slovenska skupščina. Če pa smem povedati svoje mnenje, j. v sedanjih razmerah, opravičljivo sponzorirati samo posamezne umetnike. Tu je razvidnost smotrnosti vsaj do določene mere še zagotovljena. Takoj je pa treba prenehati z raznimi »nacionalnimi projekti«, društvi in skupinami. Za njih je na razpolago trg kapitala. Tudi njihove lastne iznajdljivosti danes nihče ne ovira s predpisi če kdo misli, da ima dobro ali odlično idejo, naj zanjo navduši tiste, ki so jo pripravljeni financirati in potem tudi požanje moralni in gmotni uspeh. Če pa bo pričakovani uspeh izostal, mu ne uide zelo neprijeten razgovor s financerji ali sponzorji. Vloge financerja ah sponzorja pa ne more opravljati proračun. Iz dosedanjih finančnih podpor kulturi, je izšlo tudi nekaj zelo uspešnih posameznikov. Tone velja samo za kulturo. Tudi pri športu je tako. Ko so uspeli, so si kar dobro opomogli, kar jim tudi ne gre zavidati. Ne poznamo pa niti enega primera, da bi tak uspešen umetnik (ali športnik) začutil potrebo in rekel slovenskemu narodu: »v moj razvoj ste vtaknili toliko in toliko denarja, sedaj sem na konju, pa Vam tisto, s čemer ste mi priskočili na pomoč vračam, da boste lahko pomagali drugim«. Celo sponzorstvo kolegov, je bolj bela vrana kot pa pravilo. Na razpolago imamo v bistvu dve varinati. Dajati denar za neuspele poskuse ali pa zagotavljati startni kapital, ki ga ob doseženem uspehu nihče ne vrača. Za konec ostane še takoimenovani splošni blagodejni učinek, ki ga opravljanje kulturnega poslanstva ima na nek določen narod. Če bi držala predpostavka, da več denarja za kulturo prinese tudi več kulture, bi ob doslej, v ta namen porabljenih sredstvih morali imeti kar zavidljivo splošno kulturno raven. Toda stopimo na šolsko dvorišče osnovne ali srednje šole in prisluhimo pogovoru. Plodnik in rodilnica sta skoraj neogibni del vsakega izgovorjenega stavka. Če se JNA odloči za vojaški poseg v Sloveniji, bb to več ali manj udarec v prazno. Duhovno so nas že zdavnaj zasedli - kot dokazuje uporaba najbolj grobih žalitev matere. Grožnja s spolnim nasiljem materi - lastni ah tuji — je odraz azijatske podivjanosti, ki ni nikoli bila doma v naših krajih. V to poaziatenje nas ni nihče silil, tovrsten besednjak smo prevzeli kar prostovoljno - dovolili smo duhovno okupacijo brez odpora. Vsakega posameznika, ki je v preteklih letih prejemal denar kulturne skupnosti si dovolim vprašati. Kaj je osebno storil proti takemu iznakaženju naše kulturne dediščine. Nisem nikoli slišal, da bi kdo od kulturnikov zato gladovno stavkal - saj je res težko stavkati proti temu, kar je moda. Nacionalni projekt, ki ne bi stal niti dinarja in ki ga slovenski kulturniki dolgujejo narodu - zlasti sedaj ko se pripravljamo na lastno državo - bi moral obsegati izkoreninjenje azijatske nekulture iz materinščine. Narod, ki je sprejel tujo nekulturo je pač komaj še vreden vzdevka narod. Služi kvečjemu kot finančna samopostrežba tistim, ki jih širjenje tovrstne »kulture« ne moti. Če se ozrem na gonjo proti dr. Capudru, moram reči, da me niti ne preseneča. Če je hotel vsaj do določene mere preprečiti plenjenje sredstev namenjenih skupni blaginji, je bilo te reakcije tudi pričakovati. Da njihovih protagonistov prav nič ne moti skoraj 60.000 brezposelnih, osiromašeno zdravstvo in šolstvo, do kraja izčrpano gospodarstvo, sploh ne preseneča. Tovrsten »biznis« ne dovoljuje preveč tankočutnosti. Pri naskoku na državna sredstva, pa naj gre za srbski poseg v emisijski mehanizem ali »vrtanje« v republiški proračun, so izgleda dovoljena vsa sedstva. Preseneča pa me, da je temu »orkestru« pritegnil tudi Ciril Zlobec, ko je 8. svečana na Dobrni izjavil tisto o upognjenih hrbtenicah. Izjava bi imela svoj pomen, če bi pokazal na krivico, ki je s tem bila nekomu storjena. Užaljen pa je običajno vsak, ki ga spomnimo na kako neljubo dejstvo. Še bolj preseneča njegova izjava, da je slovenski vladi zameriti, ker se ob gladovni stavki Živadinova ni takoj »angažirala« za rešitev njegovega življenja. O dolžnem spoštovanju vsakega človeškega življenja, kjer vodja »Neue slowenische Kunst« nikakor ni izvzet, verjamem, da se gospod Zlobec z mano strinja, da se v primeru, ko se preambiciozen alpinist zapleza in s tem svoje življenje lahkomiselno izpostavi nevarnosti, pošlje v pomoč gorske reševalce. Le-ti bodo zaplezanega, če jim bo to dovolil, varno spravili v dolino. Ni pa to primer, ki bi narekoval »aktiviranje« vlade. Vodja »Neue slowenische Kunst« ima na razpolago zdravstveno oskrbo, ki je potrebna, ne radi bolezni ali nezgode, ampak ker se je gospod Živadinov odločil, da bo rajši živel od našega denarja, ne pa od denarja naroda, ki naslov njegove »firme« bolje razume. Razumem gospoda Zlobca, da je uporabil priložnost in eno »prilepil« strankarskemu nasprotniku, a to ni v skladu s tistim, kar je povedal o etiki. Imaginarna družbena sredstva so odmrla. Proračun se napaja iz zelo osebno zaznavnih davkov, ki jih plačujemo vsi. Pravice, da malo razmišljamo, kaj se s tem denarjem počne, nam ne bo mogoče odrekati, pa če nas dosedanji »uporabniki družbenih sredstev« imajo še za take bebce, podpovprečneže, zavrte nerazgledance in kar je še takih izrazov v scenar-nih slovarjih. IVO JAKOP. Celje NOVATO DODA STRAN 6 ’ )»•» <««M» oit'.'Ci'fh <«M4 *•><«• zastala. Namesto ofe prSuilajo Stevfltii ratmu firm, Jd «, y. S"“ ™S J v Ljubljamlu banki. GOSPODARSTVO Cl Rezultati so porazni Kazalci lanskoletnega gospodarjenja v ce/Jsti občini kažejo, da gre krivulja strmo navzdol, prvi meseci letošnjega leta pa so še bolj porazni. Brezposelnost narašča. Lani decembra je brezuspešno iskalo delo 1800 ljudi, lastniki zasebnih podjetij pa si v sedanjih negotovih časih 7itev aj° "3 ra” aak°Pati & breme doda,ttih '*P°- J , , J MlUciLl^ niiPlci'fl vuuinsKzi vidud. Kje lanKO ssssšsaas §mE5=isi~Sr poidJril idjsk, prem Jr Mirko Kralje. J pngospoJn ■P9 subjektov, i ■ ,c nmj obrne p,, pomol. Mehili so. S Use mjskhmeje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Vam ponuja enkratno priložnost za nakup stavbnega pohištva Gorenje GLIN, po izjemnih cenah - ZNIŽANIH do 50% glede na sicer veljavne tržne cene Nudimo Vam kakovosten izbor: - vezanih oken z zasteklitvijo ali brez - termo okna - strešna okna - okenskih polken — fiksnih in gibljivih - zložljive podstrešne stopnice Količine so omejen, rok pa kratek — SAMO DO 15. MARCA ZATO NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! K nakupu vas vabijo zadružne poslovalnice: - VELEPRODAJA SP. REČICA (063) 831-810 - TRGOVINA KPC LJUBIJA (063) 831-040 - BLAGOVNICA LJUBNO (063) 841-020 - BLAGOVNICA GORNJI GRAD (063) 842-016 GORENJE: NA CESTO VRGLI PODPREDSEDNICO SINDIKATA, MATER DVEH OTROK Pet dinarjev za živi j en j e Na temeljnem sodišču v Murski Soboti je sodnik stečajnega senata pobaral odpuščene delavce Gorenja Varstroj. Odgovorili so mu, da so v teh težkih časih iz Velenja deležen! moralne pomoči. Osupli sodnik jim je svetoval, da naj še to »moralno pomoč« vrnejo v Velenje... Pred dobrim tednom dni so se pred delavci zaprla še ena vrata v verigi tovarn Gorenja, ki so zdrknile proti stečaju. Po Gorenju Fecro, Gorenju Eko, Gorenju Bira, Gorenju Glin zdaj še Gorenje Varstroj, če naštejemo samo večje. Zanosne govore, bankete in godbe na pihala so zamenjale delavske knjižice in delavci zavoda za zaposlovanje. Med 499 delavci, ki so s stečajem Gorenja Varstroj v Lendavi že ostali na cesti, je tudi Zdenka Bobovec, 31 letna mati dveh majhnih otrok, sicer podpredsednica konference Zveze svobodnih sindikatov celotnega koncerna Gorenje. Kolikšna je dejanska skrb koncerna Gorenje za njihove delavce, ki so za to Gorenje izgorevali in ga gradili, razločno kaže tudi naslednji primer. Skoraj istega dne, ko so delavci zavoda za zaposlovanje v Lendavi delavcem Varstroja delili knjižice, je gospod Marjan Lipovšek, uradni glasnik Gorenja v Velenju, rešetal seznam Gorenju naklonjenih novinarjev. Gospod Marjan Lipovšek, sladki spiker koncerna in »holdinga« Gorenje, skrbi tudi in predvsem za zunanji videz, »image« koncerna. Zato poskrbi za vsakoletno »srečanje urednikov« za Gorenje pomembnih glasil in nagradi o Gorenju dobro pišoče novinarje. Letos mu jih je komaj uspelo zbobnati za cel avtobus, dasiravno bi lahko na prste med njimi našteli tiste, ki so kdajkoli in v katerikoli tovarni Gorenja prestopili prag, spregovorili ali karkoli vprašali kateregakoli delavca. Namesto, da bi že omenjeni avtobus z novinarji gospod in nadvse dobro plačani Marjan Lipovšek usmeril proti Lendavi in Varstroju, da bi spoštovani kolegi videli siromaštvo in bedo poštenih delavcev, je avtu-bus usmeril čez mejo, na sejem v Kbln. Tri dni so Gorenje in gospod Lipovšek gostili novinarje in razmetavali marke, medtem ko opeharjeni delavci Gorenje Varstroj nimajo niti dinarja za kruh. Najtežje je tistim delavcem Gorenja Varstroj, ki nimajo doma niti pedi zemlje in takšnih je na stotine, in katerih zakonski tovariš je že pred njimi odletel na cesto ali seznam »čakajočih« v vse hitreje se pogrezajočem gospodarstvu te siromašne občine. Kajti njihovi prejemki so bili že nekaj časa Veliki gospod Marjan Lipovšek se odpravlja k ministru Staniču, da bi izprosil prepoved izhajanja časopisa Nova doba. Pot mu je dobro znana in trdo uhojena še iz časov boljševizma, ko je na iste kljuke pritiskal v imenu partije. pod tremi tisočaki, brezposelni druge dajatve, malico in knjigo pa dobijo šele (najhitreje) apri- za otroka, ni redkost, da v dru-la socialno podporo. Ce jo se- žinski blagajni ostane samo še veda dobijo. Ko odšteješ stana- pet dinarjev. Kako torej z eno rino, elektriko, ogrevanje in žemljo preživeti cel mesec. POGREBNIKI (TUDI) V KRANJSKEM GOSPODARSTVU Gnilo jajce iz valilnice idej Tako kot povsod po Sloveniji so se ob gospodarskih zagatah tudi v Kranju lotili iskanja rešitev preko nekakšnih »valilnic idej« v velikih podjetjih. Iz teh jeder naj bi izšle zamisli in tudi nova podjetja, ki naj bi vse probleme vsaj omilila, če že ne reševala. Seveda je bilo vse skupaj podprto in utemeljeno z visoko znanostjo, ki je dokazovala »socialistično črno luknjo«, ki zija med številom realsocialističnih velikanov in majhnimi podjetji, ki pomenijo v razvitem zahodu napredek. Veliki industrijski sistemi so obsojeni na propad. Pustimo ob strani, če zaradi velikosti ali zaradi naravnost kriminalne organizacije (ne)dela. Dejstev so se hitro zavedli nekateri vodilni in organizirali (tudi) valilnice novih podjetij. Eno od takšnih jeder naj bi bilo tudi v razpadajoči Iskri Kibernetiki v Kranju. Po vsem govorjenju o novih malih podjetjih, je praksa pripeljala do tega, da je ostalo veliko ljudi brez služb, da posebno tisti iz nekdanjih tako pomembnih skupnih služb praktično iz dneva v dan čakajo, kaj bo z njimi. Podobno je tudi v drugih podjetjih, vendar je zanimivo, da se je iz teh velikih idej vsaj nekaj pravzaprav resnično rodilo prav tam, kjer je najhitreje prišlo do razsula — v Iskri Kibernetiki. Po Kranju se širita sedaj dve verziji, vendar igra v obeh glavno vlogo nekdanji priznani Iskrin pravnik in sekretar Nace Pavlin. On naj bi bil nekakšen vodja neuradnega »pogrebnega zavoda« kranjskega gospodarstva. Po eni verziji, naj bi »njegovo« podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem in organiziranjem ukinjanja oziroma zmanjševanjem števila zaposlenih v drugih podjetjih (seveda se temu uradno reče reorganizacije, sanacije, prestrukturiranje in podobno) bilo uradno last Iskre Kibernetike, drugi viri pa pravijo, da je dobil Nace Pavlin (tako kot tudi drugi, ki so ostali brez dela) 24 mesečnih plač za samozaposlitev. Tako naj bi ustanovil svoje podjetje in praktično ostal v prostorih, ki jih je od Iskre najel. Seveda to ni bistveno. Pomembnejši so rezultati. Prvo dejanje je bila sama Iskra Kibernetika. Predlog za reorganizacijo je bil sestavljen tako, da naj bi nekdanje »skupne službe« tvorile nekakšno samostojno podjetje, kateremu naj bi plačevala usluge ostala podjetja, ki so nastala iz Iskre Kibernetike. V praksi je to iz-gledalo približno tako, da so »ostala podjetja« pobrala iz skupnih služb ljudi, ki jih potrebujejo, po nekakšenm sistemu trgovanja z belim blagom (vsaj izpostavljeni so se tako počutili), nekaj sto pa jih je ostalo nerazporejenih. Kaže, da je bil med njimi tudi Nace Pavlin. Te dni se je pojavil kot strokovnjak še v dveh podjetjih. Rešuje, svetuje, reorganizira in pomaga tudi v SGP Gradbinec in Tekstilindusu. Ne vemo, koliko je njegova zasluga, da so pred dnevi delavci Tekstilindusa vendarle dobili decembrske plače (tretjina zajamčene), verjetno pa bo nekaj njegovega vpliva pri iskanju, kako naprej. Za sedaj dela nekako tretjina Tekstilindusa, število zaposlenih pa naj bi se zmanjšalo s sedanih 1.712 na 950. Tekstilindus torej trenutno dela s tretjinsko zmogljivostjo, denar za plače pa je zagotovila slovenska vlada. To stvari seveda prav v ničemer ne spreminja. Stečaj je samo vprašanje časa. »Pogrebci« čakajo. Isti »pogrebci« so tudi v gradbenem podjetju Gradbinec. V splošnih stiskah, ki jih doživljajo v teh dneh gradbeniki, je kranjski Gradbinec nek-kako na čelu. Gre za podjetje, ki je postalo veliko zaradi želja politikov. Pod njihovimi pritiski se je namreč nekdanji kranjski Projekt združil z jeseniško Savo. Kranjčani so dobili kot doto velike jeseniške dolgove in kot krono za direktorja bivšega jeseniškega župana Ludvika Slamnika. Seveda je bil bivši župan na čelu Projekta že prej, vendar zlobneži menijo, da je to odločilno vplivalo na strokovni in samoupravni »ja« Kranjčanov. Zanimivo je, da so se takšnemu političnemu združevanju uprli v Škofji Loki, Radovljici in Bohinju. V Tržiču so celo ustanovili novo samostojno gradbeno podjetje. Tako imajo sedaj Tehnik iz Škofje Loke, Gorenje iz Radovljice in SGP Tržič sicer težave kot vsi, vendar vsaj za sedaj še kaže, da bodo preživeli. V Gradbincu, nasprotno, prodajajo imetje in denar porabijo za plače. Kaže, da je tudi tega pričelo zmanjkovati, ker so začeli pošiljati ljudi »na čakanje« domov. Sicer pa ima tudi Gradbinec nekaj možnosti. Prisotnost Naceta Pavlina je baje že zagotovljena, imajo pa še skrita aduta v predsedniku in za gospodarstvo zadolženem podpredsedniku kranjskega izvršnega sveta. Predsednik Vladimir Mohorič in podpredsednik Peter Orehar sta namreč doslej kot vodilna reševala Gradbinca, sedaj pa kranjsko občino ... 7. STRAN NOVA W DOBA PLAČANI OPTIMIST JEFFREY SACHS DAJE ŠANSE SLOVENSKI SAMOSTOJNOSTI Lasten denar je le drobn j arij a Jeffrey Sachs, svetovnoznani ekonomist, ki je na dopustu na Rogli, seje sestal tudi s slovensko vlado in potem, na Rogli, tudi z novinarji. Plačani optimist (plačuje ga OZN, da ne bo nesporazuma), je vladnim ljudem povedal, daje možnost za samostojno Slovenijo stvarna, vendar... Sachs svari predvsem pred prekinjanjem vezi z Jugoslavijo. Do ostanka Jugoslavije je treba po njegovem imeti enak odnos kot do zahodnih gospodarstev. »Hitra prekinitev bi bila za Slovenijo tragična?« K osamosvajanju sodi seveda cel splet predpogojev in ukrepov. Po njegovem mnenju je najprej treba opraviti privatizacijo, sprejeti nove zakone o tržnem gospodarstvu, lasten denarni sistem, nov davčni sistem. »K denarnemu sistemu sodi seveda centralna banka in lasten denar. Torej, lasten denar ja, vendar je to le delček skupnih ukrepov. Nasploh velja za ozdravitev Slovenije enak recept kot za Jugoslavijo.« Sachs je priznal, da nikoli ni razumel, kaj je dejansko »družbena lastnina«. To bo očitno najtrši oreh. Jasno je namreč, da ni jasno, kdo vse je lastnik družbene lastnine. Po njegovem mnenju so to delavci, direktorji, občina, republika in še kdo. Ne bo lahko določiti, koliko kdo dobi. »Pomemben je tudi socialni program. Pri tem pa ne mislim na socialno obnašanje gospodarstva. To je stvar države!« S privatizacijo se mudi, opraviti joje treba najmanj v enem letu. Še poprej je potrebna denacionalizacija ali kot pravi Sachs restitucija, to je vračanje v prvotno stanje. Uglednemu gostu je tudi jasno, da je Markovičeva reforma v bistvu končana. Ustavila se je zaradi jugoslovanskih političnih zdrah. Ni stvarno, da bi vlada v Beogradu dobila takšna poblastila, da bi bila res vlada. Jugoslavijo je treba zdaj reševati s posebnim pristopom do vsake republike, v Beogradu pa toliko, kolikor bo sporazuma. - Se vam ne zdi, da ni prav, če pomagate slovenski vladi, plačani pa ste za svetovanje Markoviču? Plačuje me OZN za svetovanje državam socialističnega sistema. Svetovanje enim in drugim se torej ne izključuje. Razen tega smo z gospodom Drnovškom, gospodi Mencingerjem, Kranjcem in drugimi, dobri prijatelji. To so »fejst« ljudje, strokovnjaki, tako kot to DAGMAR ŠUSTER MED GOSPODARSTVENIKI Odločiti se bo treba Ko se je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, Dagmar Šuster v ponedeljek pogovarjal z gospodarstveniki iz celjske regue, je poudaril, da se mora Slovenija čimprej odločiti: ali vsaj za določen čas prizna enoten jugoslovanski ekonomski prostor, ah pa čimprej in popolnoma uvede lastnega. Trenutno služenje dvema gospodarjema je najslabša od možnih rešitev. Jugoslovansko gospodarstvo je po njegovem mnenju v najtežjem položaju zadnjih 40 let. Lani je imela Jugoslavija 40 odstotkov zmanjšan izvoz in 5 milijard dolarjev blagovnega deficita, brezposelnih pa je že okoli 1,4 milijona državljanov. Javna poraba je tudi v Sloveniji bistveno previsoka, Slovenija pa ne le, da ni več Jugoslovanski vlečni gospodarski konj, temveč tudi samo sebe ni več sposobna rešiti pred gospodarskim kolapsom. Največ težav pa je trenutno v plačilni sposobnosti podjetij. Decembra je bilo doma za plače izplačanih 38 milijard dinarjev, januarja pa le še 28, kar pomeni, da tretjina podjetij dosedaj sploh ni mogla izplačati osebnih dohodkov. V Celju je Dagmar Šuster ponovil znane predloge GZJ, da podjetja samovoljno za 20 odstotkov zmanjšajo finančne obveznosti do države, ali pa za 2 do tri tedne ustavijo njihovo plačevanje ter v tem času zahtevajo zmanjšanje obremenitev. velja tudi za gospoda Markoviča.« Tako torej strokovnjaki. Njegovi nasveti so jasni in upoštevanja vredni. Na potezi je predvsem slovenska vlada. Med drugim tudi, da izpolni tisti pogoj, ki ga Jeffrey Sachs posebej poudarja: zmanjšati je treba državni proračun, ne samo plače. Torej - slovenska država naj se končno poceni. Ali pa bodo slovenski veljaki slišali samo tisto: »Slovenija ima stvarne možnosti za samostojnost ...«? Agonija v štorski železarni Jasni ,G<&aocosooc se izv iti iz objema JLA. Janša, naš minister vojske, seveda o čem takem mu ne razmišlja. Ni namreč ministra, ki bi sam sebe ukinil. C e namreč ne bi imeli teritorialcev, ki bil za obrambo dovolj kar notranji minister s svojo policijo. Zbori združenega dela skupščin v Simetriji Iščejo noto ime. (Po nepotrebnem, saj jih po novi ustavi ne ho ). Je pa res. da že nekaj časa ti zbori ne zastopajo interesov združenega dela, marveč predvsem interese demosa. dišave, včasih pa tudi bodočih kapitalistov. Kuj so podpisati Slovenci in Hrvati! Celjsko listine niso, to vemo. Podpisali pa so »predlog.* kot trdi Bavčar, sporazuma O obrambi Ta pravi. Ja bomo proti oboroženi intervenciji proti zakonitim organom oblasti v obeh republikah, ukrepali takole: L razglasili popolno samostojnost obeh republik in odpoklicali vse svoje predstavnike iz organov federacije; -• prekinili sleherno financiranje federacije; 3. obvestili Varnostni svet OZN in zahtevali intervecijo mirovnih sil} J pozrah državljane obeh republik (starešine, aulnc osebe v službi JLA m vojake). Ja zapustim JLA; 5 zasegli vse imetje federacije na svojem ozemlju. 6. prekinili kakršnokoli oskrbo poveljstev, enot in ustanov JLA: ... 7. uporabili vsa zakonita sredstva, vključno s Štabi,' poveljstvi, enotami in ustanovami teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve ter pozvali državljane obeh republik k zaščiti in obrambi demokratične ureditve in suverenosti:; uporaba teh sil in sredstev je dogovorjena in usklajena vključno z medsebojno pomočjo: 8. pristojni pravosodni organi v republikah bodo sprožili sodni postopek zaradi vojnih zločinov proti vsem pripadni- Dokumeot su 20 januarja podpisali mimsiri Martin Špe-gelj, Josip Poukov:,C. Line/ Janša in Igor Bavčar. Še to; podpisati so se v imenu obeh predsedstev, čeprav imajo na Hrvaškem le predsednika V sporazumu manjka že v uvodu, da gre za obrambo zgolj proti JLA. Torej: ob Italijani, dogovor ne velja. Ja, ja. tako daleč smo padli, da se dogovarjamo o obrambi pred našo ljudsko armado, ne dogovarjamo pa se proti morebitnim zunanjim sovražnikom. Teh. boch'rekli, ni Zakaj potem lastne vojske, saj imdijJLA kmalu ne bo več? Sporazum, ki mu še vedno tečejo: »predlog«, je seveda najboljši dokaz, kako imajo prav tisti, ki so proti vsaki vojski. ,^JŽe dolgo smo se spraševali, kakšne politične barve je bivši celjski župan Anton Zimšek. Naša obveščevalna dajo stanovanj? Darko Končan iz Zlatarne Celje se razburja, ker bodo za slovenski svetovni kongres obiskovalci kupovali tolarje, ki bso ime dobili v gnili K.u.K. Avstroogrski. Sami bi ponudili prav slovenski denar, ki so ga kovali celjski knezi. Kaj pa čakate: gospod Končan? Mar ne veste, da je tudi tolar »kšeft«. In Če ga je zmogel Avstrijec, ste pač spet zamudili. * Na Ustavni komisije Slovenije smo s pomočjo prisluškovalnih aparatov zabeležili, da bi bila rumena zvezda v slo : saj rumena barva pomeni smrt. Sklepamo, da 12 rumenih zvezd v evropski zastavi pomeni zanesljivo smrt. Ko hoiemo v Evropo, drvimo lori'j v smrt? Naš strokovnjak za vohunjenje v ustavnem sodišču RSjc zvedel.da se sodniki držijo z.t glavo, ko ugotavljajo, da so ukrepi kot so lastninjenje, denacionalmcijs ipd. že vnaprej protiustavni. Razlog več. da pospešeno sprejmemo novo slovensko ustavo, ki pa ne bo demosova, marveč res slo ..........’ £ : Predstavnik britanskega poveljstva v Zalivu je naši sode-iavki. ki smo mu jo podtaknili v puščavski šotor, povedal, da so Britanci namenoma zaigrali zasilen pristanek B-52 v PaterimriKdtjeznanožje takšno letalo najprej odvrglo 75 bomb (vsaka ima 225 kilogramov) v Sredozemsko morje, ker je prišlo do »okvare« na elektroniki. Zakaj namenoma ? Na ta način lahko upravičijo napake v Iraku, ko bombardirajo civilne namesto vojaških ciljev. »Če se zmotimo v Italiji, se lahko tudi v Iraku...« NOVA W DOBA STRAN 10 Po (kmli...) domovini Ljubljana: Ante Markovič je prišel v Ljubljano. Pogovor s slovensko vlado je bil osredotočen na vprašanje, kako napolniti zvezni proračun. Markovič je ostal praznih rok. Karlovac: Poskus organizacije protestnega mitinga Srbov je zaradi prepovedi odpadel. Skopje: Sneg omrtvil Makedonijo. Po mestih imajo do 50 cm snega, v planinskem predelu pa tudi do dveh metrov. Banja Luka: Milenko Jaftič nadaljuje gladovno stavko. Gla-duje že več kot mesec dni, vsakih 48 ur pa popije kozarec vode in poje kepo snega. Titograd: Črnogorski premier Milo Djukanovič si je za ministre izbral ljudi osebnega zaupanja. Kar tretjina jih je iz Nikšiča, pravijo pa, da tudi iz premierovega sorodstva. Ljubljana: Svet RTV naj bi po prvotnem predlogu za generalnega direktorja predlagal dr. Janeza Jerovška, za glavnega urednika radijskih programov Igorja Štuhca, za glavnega urednika televizijskih programov pa Boruta Sukljeta. Beograd: V primerjavi z decembrom je januarska industrijska proizvodnja padla za 10,6 odstotka. Beograd: Vlada bi rada s svežnjem 12 zakonov ustvarila privid normalnega delovanja zvezne države. Predlagane so visoke kazni za kršitelje, SDK Jugoslavije naj bi imela večje pristojnosti, TO pa naj bi bila popolnoma podrejena JLA. Ljubljana: Februarske pokojnine bodo takšne, kot so bile januarske, sredi marca pa bodo izplačali 14 odstotkov razlike. Beograd: Ante Markovič je srečanju s 140 gospodarstveniki povedal, da smo večji del monetarnih prebojev že sanirali. Ljubljana: Izglasovali so resolucijo o sporazumni razdružitvi. Resolucija je bila sprejeta v slovenski skupščini s 173 glasovi za, enim proti in dvema vzdržanima. Razglasili so tudi 99 amandma, ki odvzema vse pristojnosti zveznim organom. Beograd: Vuk Draškovič napoveduje obleganje beograjske TV. Vodja srbskega gibanja obnove pravi, da bo njegova stranka iztrgala televizijo iz Miloševičevih rok. Zagreb: Tudi Hrvaška je sprejela resolucijo o razdružitvi. Beograd: Zvezni sekretariat za pravosodje in upravo je poslal prošnjo za izročitev Sandija Grubeliča. Sarajevo: Predsednik BiH Alija Izetbegovič na razširjeni seji državnega predsedstva ponuja kompromisno formulo o prihodnosti Jugoslavije. Sarajevo: Sestanek v Sarajevu je še izostril razlike. Predstavniki republik znova pojasnili svoja stališča, strokovna komisija pa bo pripravila postopek za razdružitev. Ljubljana: Slovenija bo za uvoz nafte potrebovala 770 milijonov dolarjev, zaradi težav z devizami pa Petrol uvaža samo najnujnejše količine. Sarajevo: Leve stranke predlagajo novo deklaracijo o suverenosti in nedeljivosti Bosne in Hercegovine. Zagreb: Sabor odpravil smrtno kazen in razlastitev obsojencev. Ljubljana: Marojevič zahteva, da ministri poslušajo tudi njegovo stranko. Če se ne bodo odzvali povabilu na javno razpravo o razdruževanju Slovenije, je zagrozil z mitingom na Dunaju. Beograd: Ker v proračunu za vojsko ni denarja, je ZIS moral predlagati NBJ, naj odobri posojilo iz primarne emisije. Sarajevo: Pesem za evrovizijo, ki bo Jugoslavijo zastopala na letošnjem festivalu, bodo izbrali 9. marca. PAPILLON trgovina z metražnimi tkaninami Zidanškova la - Celje (Friderikov atrij ) tel.: 29-596 POSEBNA PRILOŽNOST OB PRAZNIKU ŽENA! Znižanje cen tkanin do 50%. Tkanine za balonske plašče že od 90 din naprej. Nudimo pa vam tudi velik izbor domačih in uvoženih tkanin za prihajajočo pomlad. MOZIRJE Udar liberalcev ni uspel______________ Mozirskemu predsedniku vlade Alfredu Božiču je bilo v sredo gotovo milo pri srcu, ko je iz poslanskih klopi slišal hvalo na svoj račun. Poslanec Ivan Purnat je dejal, da je vendar opravil veliko nalogo ob poplavi, razen tega pa ima po poplavi v rokah vse niti. Ne vemo, če ga je tudi s tem pohvalil ali ne, bil pa je proti temu, da bi na skupščini sploh razpravljali o zaupnici vladi in njenemu predsedniku. Kot je bil proti uvrstitvi na dnevni red še te točke tudi poslanec Franjo Štajner. Ta je sicer dopustil možnost, da razpravljajo o delu izvršnega sveta, ne pa o zaupnici. In ker so nekateri še menili, da neformalni pogovori in časopisni članki še ne morejo biti resna osnova za taka razmišljanja, ni čudno, da o zaupnici poslanci niso razpravljali. Za tako razpravo sta bila le dva poslanca, štirje pa so se glasovanja vzdržali. Česa več tudi ni bilo mogoče pričakovati, saj liberalci, ki so imeli največ pripomb na delo izvršnega sveta in njenega predsednika, v občinski skupščini nimajo svojega zastopstva. Poslanci pa so vseeno zvedeli »za kaj gre«. Alfred Božič jim je namreč razložil, zakaj naj bi da čez noč ne bo hitrih korakov, vendar pa bo kriterij »zveze in poznanstva« zamenjal kriterij strokovne izobrazbe. Pa kljub vsemu so lahko mladi šolajoči Hrastničani v skrbeh. Postavljajo si kup vprašanj od ti- stih kje dobiti zaposlitev ali 'vsaj pripravništvo do tistih, bo prišlo do konkurence delovnih mest? Na žalost pa se spisek mladih brezposelnih pri občinskem zavodu za zaposlovanje iz dneva v dan povečuje ... Alfred Božič to obravnavo uvrstili na dnevni red: zaradi očitkov njemu in celemu izvršnemu svetu, da so samovoljno delili sredstva ob poplavi, zaradi nespoštovanja zakonodaje, ko so kljub moratoriju na sečnjo lesa dovolili posek 5000 kubikov za Glin; da so se vmešavali (predvsem on) v kadrovske zadeve v Elkroju in da izvršni svet ne sledi več tisti politiki, ki jo je sprejela skupščina. Morda so se poslanci odločili proti taki razpravi tudi zaradi tega, ker je še pred razpravo župan Andrej Presečnik povedal, da pobude IS za tako razpravo ni sprejelo občinsko predsedstvo in tudi ne vodje strank. HRASTNIK Z diplomo na cesti Rudastvo, steklarstvo in kemična industrija, te tri gospodarske panoge s svojo več kot 130-letno tradicijo dajejo pečat hrastniški komuni. V občini živi okrog 11.000 prebivalcev, od teh je 2200 upokojenih, blizu 5000 občanov je zaposlenih. Število zaposlenih v firmah pa še letno zmanjšuje, vse več ljudi je doma na čakanju, nekateri pa so zaradi stečajev firm ostali brez zaposlitve. Še pred leti so v Hrastniku prekomerno zaposlovali. Vsakdo je dobil delo. Pa naj bo to pri rudniku, v jami, v kemični industriji ali v steklarni. Časi so se hitro obrnili in danes je težav z zaposlovanjem vse več. V vseh večjih podjetjih na primer: pri Rudniku, Kemični tovarni, Steklarni in Sijaju so viški delovne sile. Odvečni delavci so tako organizacijski, ekonomski ali tehnološki viški. Pred leti je bilo pri rudniku zaposlenih preko 1000 delavcev, kar 44 odstotkov jih je bilo nekvalificiranih ali priučenih, na žalost pa so imeli le 14 strokovnjakov. Cenjeno je bilo le delo in pridne roke. Vse so šteli v tonah, nakopanih količinah premoga in taka miselnost se je širila po celi dolini, ki je bila med in po vojni znana kot rdeča, revirska, revolucionarna. Minilo je precej desetletij in precej pametnih ljudi, z diplomo v roki in z znanjem v glavi, je moralo iz Hrastnika, ko so vodilni in vodstveni možje v tej hrastniški dolini spoznali, da bo treba »kult znoja zamenjati za kult znanja«. Danes v občini bijejo plat zvona. Skoraj prepozno. Nekateri modreci pravijo: »Ob pravem času smo spoznali, da nam manjkajo strokovnjaki in nova delovna mesta.« Kakorkoli že, napočil je trenutek, ko ne bodo več vplivni ljudje od zunaj narekovali, tako kot so včasih, politiko razvoja občine. Samo da je bil človek član ZK, pa čeprav brez potrebne izobrazbe, pa da je »ubogal« in kimal pa je imel vse pogoje za zasedbo delovnega mesta z dobro plačo. Danes, ko ima tudi nova občinska vlada nekaj pametnih glav, ko v izvršnem svetu sedijo tudi člani Demosa, so se stvari začele malce spreminjati. Res- KRANJ Predsednik in zastrupljene ribe Tudi na seji občinskega izvršnega sveta v Kranju se lahko močno zaiskri. Četudi razpravljajo o zapisniku prejšnje seje. Predsednik SO Kranj dipl. ing. Vitomir Gros je zahteval, naj vnesejo v zapisnik zadnje seje občinskega izvršnega sveta dodatek. Vitomir Gros: »Na seji izvršnega sveta nisem izjavil, da pustimo zastrupljene ribe na Brdu komunistom. Zahtevam, da gre to v zapisnik. Tega nisem nikoli rekel. Če kdo tako misli, naj pove. Takšne govorice se namreč te dni širijo po Kranju.« Predsednik IS Vladimir Mohorič: »Vsem je jasno, da takšne izjave ni bilo. Razpravljali smo o tem ali naj iz občinskega proračuna financiramo cepljenje na Brdu, ki je stvar republike.« Viromir Gros: »Z ozirom, da ničesar ne prispeva v občinski proračun.« S tem je bila zadeva »zastrupljene ribe« zaključena. Še bolj se je razvnelo ob drugi pripombi na zapisnik. Andrej Šter: »V zapisniku manjka sklep, da kranjska občina nima več interesa za aron-dacijske postopke.« Sekretar France Jamnik: Kranjska občina ne more sama enostavno ukiniti arondacij-skih postopkov, ker jih določa zakon. Na koordinaciji smo se odločili, da ne zapišemo tega, ker to določa zakon.« Vitomir Gros: »Takšno govorjenje je navadno sprenevedanje. Gre za sklep, ki bi moral biti v zapisniku. Ne gre za kršenje zakona, ampak za ugotovitev, da ni več interesa. Ne vem, kakšna koordinacija naj bi to bila. Skupščinska ne, morda od izvršnega sveta?« France Jamnik: »Gre za dogovor o zapisniku, ker o tem, kako naj bo oblikovan zapisnik ne more odločati en sam človek.« Andrej Šter: »Gre samo za pomanjkljivost v zapisniku. To je potrebno samo dodati, ker smo o stvari precej razpravljali.« Tajnik SO Kranj dipl. ing. Branko Grims: »Ob tem sem šokiran. Nobena koordinacija ne more odločati o tem ali gre sklep v zapisnik ali ne. Zahtevam, da se zapisnik vodi zakonito. Gospoda Jamnika prosim, da me obvesti če bo prišlo Vitomir Gros v bodoče do kakšnega pritiska, da se kakšen sklep ne zapiše v zapisnik, da bom kot sekretar ukrepal.« Razvila se je razprava o razlikah med arondacijo in komasacijo. France Jamnik: »Ker očitno to marsikomu ni jasno, naj povem, da je arondacija zložba zemljišč v korist nekoga. Seveda je bila to navadno širša družbena skupnost. Komasacija je založba...« Vitomir Gros: »To je boljševistično razmišljanje. Kraja v korist drugega. Če bo tako, bom prisiljen obvestiti skupščino.« France Jamnik: »Izvršni svet je sam dolžan obveščati skupščino, ne predsednik...« Vitomir Gros: »Ni res. Dolžan sem obveščati skupščino o vseh nepravilnostih, ki jih opazim. Gospod Jamnik, nehajmo s tem. Gre samo za manjkajoči sklep.« Podpredsednik IS Peter Ore-har: »Torej vnesimo v zapisnik, da v kranjski občini ni več interesa za nadaljevanje arondacij.« Vladimir Mohorič: »Je kdo proti?« Po soglasju, se je nadaljevalo. Karl Erjavec: »Mislim, da so vsi dosedanji zapisniki korektni.« Temu je pritrdilo veliko članov izvršnega sveta. Stanislav Rupnik: »Temperaturo sta brez potrebe dvignila oba, ki nista člana izvršnega sveta.« Karl Erjavec: »Zmenimo se ali koordinacija lahko drugače oblikuje sklep in da to kasneje v potrditev izvršnemu svetu.« Odločitev: NE. Vladimiri Mohorič: »Dokler bom predsednik izvršnega sveta se bodo zapisniki delali tako kot so se doslej, na naslednjih sejah pa jih bomo potijevali. Na sejah ne bomo oblikovali zapisnikov, ker bi bilo to pre-zamudno.« 11. STRAN NOVA W DODA NEUMNOST ALI NEZNANJE VLADNIH ENERGETIKOV Adijo premog Rudnik rjavega premoga v Laškem hira. Čeprav kopljejo najboljši rjavi premog v Sloveniji, saj vsebuje le odstotek žvepla in je tudi energetsko med najkvalitetnejšimi, se je slovenska vlada odločila, da ga bo v dveh letih dokončno zaprla. In zakaj? Menda to za 186 zaposlenih ne bo prevelika izguba in tudi izpad 30 tisoč ton najkvalitetnejšega in ekološko najbolj čistega premoga bodo lahko nadomestili. In za Laškim bodo padli še drugi: Senovo, Kanižarica, Zagorje. ostala naj bi samo Hrastnik in Trbovlje. Kot povsod po svetu je tudi pn nas energetika pod državno upravo, razlikuje se le po tem, da je v tujini dolgoročno načrtovana in subvencionirana, pri nas pa se gleda le kratkoročno. Res je Sekretariat za energetiko naročil študijo, s katero bi dolgoročno načrtovali energetsko politiko v Sloveniji, vendar se je med petimi možnimi variantami odločil ravno za to, kije za zaposlene v elektrogospodarstvu najbolj usodna. Kot prvega naj bi zaprli Rudnik rjavega premoga v Laškem, ki naj bi bil ekonomsko najmanj učinkovit. Za laški rudnik so zaprtje planirali že pred leti, vendar so s proizvodnjo nemoteno nadaljevali. Zaradi teh tendenc pa niso vlagali v raziskave, tako da so pred leti skoraj ostali brez premoga. K sreči so v osemdesetih letih le našli de- nar za geološko raziskovanje, tako da rudnika ne zapirajo zaradi izčrpanosti. Res pa je, da so zaloge v večji globini in so zato potrebna večja investicijska vlaganja. Posebnost in slabost rudnika je tudi ta, da je premog v tankih slojih in v manjših količinah, zaradi česar je proizvodnja zelo draga. Premog pa je odlične kakovosti in je celo najboljši rjavi premog v Sloveniji, ki ustreza tudi ekološkim zahtevam. Je tudi energetsko zelo bogat, saj daje 17,4 mega Julov na tono. Letno izkopljejo 30 tisoč ton. Ker se v jamo ni nikdar veliko vlagalo, še sedaj uporabljajo prečno od-kopno metodo, ki se v premogovnikih nikjer več ne uporablja, vendar je zaradi ozkih slojev, ki strmo padajo, edina možna, čeprav neproduktivna metoda. Finančno stanje rudnika je klavrno. Čeprav je denarno poslovanje preko centra v Trbovljah ločeno od delovne enote, je njihov žiro račun blokiran že od novega leta dalje. Negativno stanje je tako slabo, da poslujejo že z blagovno menjavo, saj ni denarja niti za nakup nujno potrebnega materiala. Plače so bile doslej dokaj redno izplačane, delavci pa dobijo samo neto dohodke in nič več prometnih stroškov in popustov za malico. Zaradi nelikvidnosti jim je grozil že izklop električne energije, kmalu pa bi ostali tudi brez kruha za malice. Med 186 zaposlenimi jih v jamskem obratu dela 116 in vse kaže, da se bo število delavcev še zmanjšalo. Že od novembra je začasno doma 38 delavcev, medtem pa so predčasno ali redno upokojili že 14 zaposlenih. Odločili so se tudi za odpravnino, ki pa ni požela takšnega zanimanja kot v ostalih večjih premogovnikih. Tako bo sedaj odšlo še 6 delavcev s 24 osebnimi dohodki, za katere sredstva prispeva Republiški sekretariata za delo, nekaj pa jih bodo še upokojili. Po besedah tehničnega vodje rudnika Še dve leti, potem pa adijo služba »Strinjam se, ker se moram strinjati,« nemočno zatrjuje tehnični vodja rudnika Ivan Kenda. Ivana Kende si vsi prizadevajo, da bi preprečili izgubo delovnih mest. Tako nameravajo pridobiti nova delovišča s tovarno betonskih plošč in galanterije, katere poizkusna proizvodnja naj bi stekla konec leta. V novem obratu naj bi zaposlili približno 50 delavcev, za preostale rudarje pa se naj bi delovno mesto našlo v Hrastniku in v Trbovljah. V fazi zapiranja, ki naj bi se končala čez dve leti, nato pa bi še leto in pol dokončali z zaprtjem, naj bi v preostalem času izkopali še 30 tisoč ton letno. Hkrati naj bi skrajšali tudi nekaj rovov, naredili pregrade in nasipe, neuradno pa naj bi zapiranje stalo 20 milijonov nemških mark, ki jih bo financiral Republiški sekretariat za energetiko. »Strinjam se, ker se moram strinjati,« negoduje Ivan Kenda nad direktivo, ki je prišla z najvišjega vrha, saj se nikakor ne strinja z energetsko politiko Slovenije. Ni mu jasno zakaj Slovenija vlaga v Ugljevik in uvaža električno energijo iz Bosne, ko bi ta denar lahko porabili za drage čistilne naprave in si ne bi nakopali še energetske odvisnosti. »Kaj stoji za tem? Ali je ekologija ali politika?« se sprašuje in negoduje nad usodo. ROGAŠKA NE ŽELI »ATOMSKE« SOSEŠČINE Haloze so preblizu V petek zvečer so krajani Rogaške in Rogatca jasno povedali, da si ne želijo skladišča radioaktivnih odpadkov - iz JE Krško, in od drugod - v Halozah. Zdravilišče, kot nosilec razvoja kraja, bi v naslednjem desetletju izgubilo kar 500 milijonov DEM, če bi se razvedelo, da bo v bližini takšno skladišče. Ze sedaj se jim je zgodilo, da je tuj kapitalist odklonil, da bi vložil kaj v zdravilišče, ker je slišal za možno lokacijo. Zanimivo je, da so krajani dokazali prisotnim iz Ljubljane in JE Krško, da se stroka ni držala lastnih kriterijev, ker je izbrala Haloze kot možno lokacijo. V Halozah je pitna voda za te kraje, območje med Donačko goro in Halozami je naravni krajinski park, Haloze so del turističnega območja, le 20 km stran je bil znani kozjanski potres. Če bi upoštevali še druge kriterije kot je na primer kmetijstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, prometna dostopnost (iz Krškega bi vozili jedr- ske odpadke kar mimo treh zdravilišč), bližina meje (Hrvaška!), naravno sevanje, dosedanjo obremenjenot ali neobremenjenost okolja, bi Haloze zagotovo odpadle. Je pa značilno, da gre za iste strokovnjake, ki so poprej na enak način kot sedaj zagovarjali lokacije na primer pri Dobrni, na Smrekovcu ali Strmcu. Zanimiva je tudi stroka, ki ji je jasno, da je skladišče za eno JE neekonomično. Ali to pomeni, da bomo shranjevali tudi odpadke od drugod? Slovenska oblast tudi ne pove, zakaj ni mogoče takega vprašanja, ki je dejansko mednarodno, rešiti v mednarodni inštituciji. Oblast ne pove, kako so potekali dogovori s posamezno državo, da bi za denar skladiščila takšne odpadke. Znano je, daje takšno možnost ponudila tudi Kanada. Razumljiva je tudi zahteva, da bi skladiščenje prevzela Hrvaška, saj sta rudnik in JE v Sloveniji. Ni jasnega odgovora, zakaj nenevarno skladiščenje ni možno v rudniku Žirovski vrh ali v okviru JE, ki jp bodo tako ali tako zaprli. Nepošteno je ljudi strašiti ^električnim mrkom, če ne bo JE. V Sloveniji porabimo 3 do 5-krat preveč elektrike. Rezerve so torej ogromne. Globoko nemoralno pa je Halozam, ki jih je vsa povojna oblast doslej zanemarjala, zdaj vriniti grozečo nadlego za celih 300 let. O nevarnosti in varnosti še tole. Zdravilišče Rogaška je morala, zaradi Černobila, nekaj let vsak liter mineralne vode za izvoz pregledati in dokazati, da ni radioaktivna. Odločen »ne« iz Rogaške in Rogatca pa slejkoprej pomeni, da bo nova oblast lahko le s silo določila lokacijo odlaglišča. Jasno je, da nikjer v Sloveniji ne bo pristanka, ki pa je pogoj in ga je oblast obljubila. Da se bodo v Rogaški lažje spopadali s takimi stvarmi, tudi z lastnim okoljem, bodo ustanovili društvo za varstvo okolja. To bo imelo dovolj dela tudi doma, zaradi tovarniških odpadkov, odplak, zraka... ŽE R. KIDRIČ JE REKEL: NAJLAŽE JE VZETI CESTAM Zli duh s puško odnesel denar Predlog letošnjega republiškega proračunu zn ceste v znesku dobrih 6,7 milijarde dinarjev je razburil menda kar večino slovenskih regij, preprosto zato. ker ga je ■ nekakšen zli duh olajšal za 2,3 milijarde dinarjev. ; To je bil razlog, da je Republiška uprava za ceste 14. februarja naslovila na Republiški sekretariat za promet in zveze »Informacijo o učinkih predloga republiškega proračuna za leto 1991 na sektorju cestnega gospodarstva«. Iz nje je videti, da bodo učinki hudičevo mršavi. Izdelala je namreč program, je zapisala, »v katerem je bila intenzivnejša gradnia avtocestnega sistema glede na preteklo obdobje, primerno vzdrževanje, obnavljanje, mode miza- rekonstrukcije obstoječe cestne mreže« itd. (v precej cestnem jeziku). To, da je izhlapela več ko tretjina predvidenega denarja, zbranega iz bencinskega dinarja, taks. cestnin in drugih virov (torej povsem namensko), pa po mnenju •S Proti zmanjšanemu cestnemu proračunu zn leto 1991 pa so se močno razjezili tudi na Jesenicah. Sum sc obe,.;. Ja bo zgrajen predor pod Karavankami, množica vozil pa bo zatem se naprej gospodarila po mestnih ulicah, saj ni videti, da hi od predora pa vsaj do Vrbe naredili tudi avtocesto. Kranjec kaže osle torej tudi Gorenjcem oziroma Kranjcem. Republiške uprave pomeni, da »bo mogoče letos dokončali le pred,ir Karavanke in mejni prebod Šentilj, da bo treba ustaviti gradnjo avtoceste Hrušica-Vrba, Malence--Šmarje Sap in Seio-Vrtojba (za ta odseka tudi ne bo mednarodnega posojilaj, da ne bo mogoče dokončati cesre Ankaran-Koper m Šempeter-Vrtojba, ne bo mogoče začeti graditi novega odseka Višnja Gora-Bič. Šentilj-- Pesnica. Tomačevo-Maleoce, Arja vas - Vransko* Tudi ne bo predvidenih večjih rekonstrukcij, med nimi, i:' primer, tretjega pasu čez Trojane. Se bo dolgoročne sana Po mnenju Republiške uprave zn ceste slovenske ceste žc dolgo niso imele tako črne perspektive kot v letošnjem letu, s takšno ugotovitvijo pa se prizadeti (to pa smo navsezadnje tudi vsi slovenski vozniki) ne morejo sprijazniti. Torej rti čudno, če je okrcan proračun zrevoitml zlasti občine širšega celjskega oziroma štajersko-koroškega območja. Tu ugotavljajo, da tega območja v n jem preprosto ni. oziroma da skušalo v republiki urejati probleme na njegov račun ali v njegovo breme. Kot je rekel predsednik celjske občinske skupščine Anton Rojec, je minister Marjan Kranjec po poplavi, na primer, obljubil milijardo dinarjev iz bencinskega Omana, od tega ni bilo nič, celjsko Cestno podjetje, ki je opravilo za 48 milijonin dinarjev del, je pred tednom na intervencije dobilo 11 milijon,n. To je velik kriminal Na Celjskem so upravičeno ogorčeni, ne samo zato, ker je biis avtocesta Celje-Ljubljana na vrhu prednostne liste, i zdaj je že na trinajstem mestu, v programu pa nadvoz Trema rje. rekonstrukcija Hude luknje, šentjurska obvoznica itd.. ampak ker tu zberejo tretjino slovenskega denarja za ceste. Ni čudno, če so na skupnem sestanku zahtevah, da morajo na Slovenskem ves cestni denar porabiti za ceste, ker to narekujejo zakonske obveznosti, ki še veljajo. Pred- Globokoumen predlog proračuna za ceste bo prinesel med cestarje pravo zmedo. Če bo denarja res le toliko, kolikor ga namenja finančni minister, bo na tisoče delavcev cestnih podjetji, zlasti na Celjskem in Štajerskem, ostalo brez dela, dobesedno na cesti. Skupaj z delavskimi knjižicami Da ne ho tako, naj bi kaj ukrenit tudi cestarski sindikat, ki zaenkrat še molči. .....1,111 ' ....... HH,„I,„,I,.—'i 'I .Ill.p ...II.. log republiškega proračuna očitno kaže. da so ceste severtu, od Trojan dovolj dobre. Tak proračun pa kljub temu ne mote biti sprejet, ker potemtakem ni v skladu z zakonom (Ur. list RS štev. 48/90). Vsem, ki so ga pripravili, bi morali izreči nezaupnico, ukiniti celo Republiško upravo za ceste ih jo na novo oblikovati, odstopiti bi moral tudi minister Kranjec. Predstavniki celjskega območja so tudi prepričani, da bo treba stvari urediti tako. da bodo na Šta jerskem sami gospodarili z denarjem, ki ga tu zberejo za ceste. Dodajmo, da se bo ustrezno odzvala Liberalno demokratska stranka - namreč z znano metodo državljanske neposlušnosti, enako drastično in grobo, kolje bil storjen (gangstrski) poseg v sredstva, namenjena cestam. NOVA OT DOBA STRAN 12 13. STRAN RES JE... — da so v Kulturnem domu v Rogaški Slatini organizirali okroglo mizo o jedrskih odpadkih v Halozah. Res pa je tudi, da pri tem prelestnem domu ne stoji niti ena sama kanta za odlaganje čisto navadnih vsakdanjih odpadkov. Zato te navadne odpadke občasno sežigajo ob umazanem in zelo onesnažnem Ratanskem potoku, ki se lahko samo še vleče mimo kulturnega doma. - da bi bilo za slovensko državo najceneje, če bi gospoda Rupla in njegovo desetnijo proglasili za potujoče ambasadorje, ne da bi imeli v vsaki državi po svetu svojega ambasadorja. — da se v tržiški občini naprezajo za oblikovanje posebnega sklada, iz katerega bi kreditirali tiste obrtnike in podjetnike, ki bodo zaposlovali nove delavce. Sklad bi naj bil v novo nastajajoči hranilnici in posojilnici, katere predsednik upravnega odbora je kdo drugi kot gospod župan, dipl. ing. Peter Smuk. — da našim potomcem in njihovim potomcem ne bo zmanjkalo dni na koledarju za praznovanja. Že od lanske spomladi sem se je zgodil vsaj en »zgodovinski dan« v vsakem tednu. Zdaj je že takšen drenj, da je nevarnost, da se v enem dnevu zgodita dva »zgodovinska dneva«. Narod pa v jok. — da so Bavčarjevi minuli ponedeljek, ko so se na parkirišču na Rogli zapletli v avtomobilski poljub, za pol ure »osamili« našega fotoreporterja, mu izpraznili žepe in torbo s fotografsko opremo ter ga nato brez besed spet izpustili. Kdo trka - temu se odpre. — da je po prihodu gospoda ministra Silvestra Drevenška med krščanske demokrate, kar je on po srcu bil, je in bo bogaboječ, v stranki kar završalo. Če bo šlo tako naprej, nam bog obvarji celjskega — opata. - da že od petka sem Jože Cerovšek, direktor in glavni urednik Novega tednika in Radia Celje vsakemu, ki utegne iztegniti roko, v dlan stisne vžigalnik v zahvalo, da ni šel na niti eno filmsko predstavo ali se udeležil okrogle mize, njegovega festivala. Zdaj ne ve, kam in kod z milijoni, ki jih je lani naberačil za taisti festival. - da pomeni suša, ki pobere 30 odstotkov letine, naravno katastrofo. Ni pa še vsem jasno, če gre za naravno katastrofo tudi takrat, ko pride na Južno stran Alp za polovico manj turistov. - da tajnica kmetijske zemljiške skupnosti v Mozirju že deset let prejema plačo kot inženirka agronomije. Kakšno plačo mora imeti šele njen šef, ki je uspešno končal V. stopnjo šolske izobrazbe. Strokovnjaki, ni kaj. — da je slovenska demokratska stranka predlagala podpis obrambnega dogovora s Hrvaško. Žal je tak dogovor že podpisan, dasirav-no ga lahko podpišeta le dve že samostojni in suvereni državi. - da je kranjski poslanec Jože Kristan (SDP) zbujal smeh na skupni seji občinske skupščine, ko je liberalnodemokratsko stranko nagovarjal z »ZS«, »MS«. Mož pač nekoliko počasneje dojema in ne gre za zlobo. - da naš prijatelj in gospod Franc Potočnik, župan v Šmarju pod Svetim Rokom, razmišlja o poslovilni večerji. Če bi Zdrave, direktor kmetijskega kombinata, direktorskemu stolčku rekel »zdravo«, bi ga natančno umestil za gospoda župana, ki ima status kmeta in je povrhu še politični funkcionar. - da celjska raja bolj ceni gospoda ministra' Capudra kot presiti kulturniki. Ko se je razvedelo, da gospod minister filmarjem ne bo odprl svetovno in celo v Jurkloštru znan »celjski filmski festival«, so v dvoranah in za okroglimi mizami obsedeli samo filmski delavci. — da je Ante Markovič odprtih dlani. Vojakom z epoletami je obljubil v dar stanovanja, ker je JLA prispevala nekaj odstotkov za gradnjo. Kaj bo dal šele delavcem, ki so v resnici in v celoti financirali našo donedavno stanovan-sko izgradnjo. POSLANEC MILAN AKSENTIJEVIČ: NASPROTNIK ZA SPOŠTOVATI Mrtva legenda pri živem telesu Medtem ko slovenski časniki in revije za osebnosti in intervjuvance tedna, tudi za viktorske nagrajence in podobno izbirajo vsemogoče osebnosti, ki bi jih najverjetneje določen teden lahko izbrali tudi s kakšno telefonsko raziskavo, biva po skupščinskih hodnikih nedokončane Plečnikove skupščinske palače poslanec, ki postaja kar nekakšna živa legenda. Predstavnik JLA v slovenski skupščini, oficir Milan Aleksentijevič. Ali je res tako? Morda tudi ne. Aksentijeviča največkrat Slovenci vidijo v kratkih posnetkih izvajanj v skupščini, morda še na kakšni fotografiji v dnevnikih, redkeje s zapisano citirano izjavo. •“ Sodeč po tem, da Aksentijevič večinoma v skupščini posreduje mnenja svojega delovnega okolja, torej stališča in ocene s kasarniških dvorišč, bodo njegovi predlogi tudi v prihodnje po vrsti zavračani; tako s strani drugih delegatov kot s strani javnosti. Morda bi se komu zdelo, da gre ob tej vsaj ceniti Aksentijeviča, da ostaja zvest svojim predpostavljenim ali lastnemu prepričanju, po drugi strani pa bi naj minute, ko ga vesoljna slovenska skupščina brez medklicev in strpno posluša, dokazovale kulturo in demokratičnost, ki naj bi vladala v našem parlamentu. Žal temu ni tako. Aksentijevičev primer je le svojevrsten kompas. Dokler ga bodo slovenski poslanci »kulturno« poslušali, do takrat - v to ste lahko prepričani - bo slovenska »visoka« diplomacija v svojih razdruževalnih potezah upoštevala tudi faktor armade. Aksentijevič, ki ga velja navkljub nestrinjanju z njim spoštovati prav zaradi vztrajne zaslepljenosti z idejo jugoslovanstva, torej ni nikakršna živa legenda. Človek, ki je zasebno menda povsem dec na mestu, je v spletu političnih okoliščin postal mrtva legenda. Še preden je bil kdajkoli živa. Vsega Aksentijeviča ne uspejo pojasniti v mikrofon. Aksentijevič in minister za informiranje Stanič: »Ne razla gaj meni, povej mojim šefom.» Šefu - šef____________________________ Glej ga, glej, zares imamo šmenta: šef je v plači »manjši« kar od — referenta. Morda zdi se vam otročje? Ne, referent »pokriva« kadrovsko področje! Zato je plača tak’ velika, da s kadri ne izgubil bi stika! Od vsega pa je res najhuje, da kljub nezaupnici - kadruje. Kdo pravzaprav je vreden graje? Kdor od plače — imel bi stolček raje! Saj plača šefu pride kar po sepi, torej dobro nagrajeni bosta dve osebi Res je, gre nam kar na smeh -»znano firmo« zopet vlačimo v zobeh, »gorjaček« Vojna in mir 1. Profesor razočaral Na ponedeljkovem pogovoru Dagmarja Šusterja, predsednika Zvezne gospodarske zbornice z direktorji, s člani kluba Menedžer v dvorani Zavarovalnice Triglav v Celju, je prišlo do glasnega spora. Dagmar Šuster, dipl. oec, nekoč dijak Gimnazije v Celju, je ostro reagiral na razpravo svojega nekdanjega profesorja, gospoda Jožeta Zupančiča, predsednika zbora združenega dela v slovenski skupščini, ko je ta kritiziral v razpravi sodeluječe direktorje, ki so napadali vlado in skupščino ter trdil, da »pri nas vendarle še ni vse tako slabo...« »Meni je žal, ker sem vas cenil kot profesorja, da upate trditi, kako še vedno ni hudo kritično,« je poudaril Dagmar Šuster. »V državi, kjer je že skoraj poldrugi milijon nezaposlenih, kjer je za 18 odstotkov manjša proizvodnja in za 40 odstotkov izvoz, kjer delavci še ponekod niso dobili plač za lanski december in je v januarju inflacija dosegla 100 odstotkov, je slabo. In ker tako govori moj profesor, sem zelo žalosten. Ne da je v državi slabo, temveč trdim, da je zelo slabo. Recept je samo eden in tega vam potrdi katerikoli strokovnjak, le mi še vedno razpravljamo in se hočemo nekaj dogovarjati- V skupščini nočete razumeti, da so stvari že dramatične, da je potrebno ostro presekati preliv denarja iz tega obubožanega gospodarstva v negospodarstvo ...« Rešen problem z radiom Kranjski odbornik in bivši šef sisov Edi Resman je skupaj s prav tako nekdanjim partijskim predsednikom Aleksandrom Ravnikarjem podal predlog, kako rešiti težave z lokalno radijsko postajo. Župan Vitomir Gros za Resmanov predlog noče slišati. Verjetno zato, ker seje izkazalo, daje Resman, ko se je nekoč sam postavil za vršilca dolžnosti direktorja iste radijske postaje, postajo in vse skupaj podaril RTV Ljubljana. Takrat je na RTV kraljeval tretji kranjski lider Milan Bajželj. Po prvotni pogodbi bi naj radijska postaja po petih letih spet prišla v last Kranjčanov (tako so se izognili plačilu carine), vendar je bil pozneje pripisan dodatek, da bo o usodi omenjene radijske postaje odločala RTV Ljubljana sama. Torej je rešitev jasna. Qosm HONrfl-Zriaft l&CtffOP ?RcDi!T- phik se nnvNo foswiKi -»opiN/e. rmscwoLWcetf S)E , Ticnss' vch o&e BUPIMlR ftfKrtk! JR "&IH VgOMR AlKE, ■JO fftRLET Rvec E>- T*E31VE'NT0 ■ VTS1. VODE NOVA OT DOBA HUMORESKA Kaj ni bilo včasih tudi tako Kakšen jasnovidec sem bil, da v prejšnjem režimu nisem hotel doštudirati. Saj veste, najbolje so živeli tisti brez strokovne izobrazbe, da so le imeli kakšno šolo za življenje pri delavski univerzi, kakšen tečaj ali seminar in da so bili seveda naši ljudje. Moj vzornik je bil policaj, ki je kar na lepem postal šef kadrovske službe v velikem podjetju. Čeprav so rekli, da se spozna na kadre, kot krava na boben, je vedno točno vedel, kakšnega človeka potrebujejo. Nikoli ni bil v zadregi razen enkrat, ko je na delavskem svetu priznal, da ima težave, ker ne more dobiti inženirja za tekoči trak. Nekdo ga je vprašal, če ne misli morda inženirja, ki bi stal ob tekočem traku in ga nadziral oziroma skrbel zanj, na kar je šef kadrovske službe zarohnel, da on že ne bo nameščal takih inženirjev, ki bi postopali ob tekočem traku in opazovali, kako teče. Kaj si pa mislijo? To, vidite, mi je vzelo voljo do študija, o katerem sem bil prepričan, da ni pravi, ni tak, ki bi mi koristil kdaj kasneje. In evo potrditev moje pravilne odločitve. Zdaj me je poklical znanec po prepričanju in mi rekel: »Ti, ali bi hotel sprejeti mesto referenta za kadre?« »Žal, nimam formalne izobrazbe,« sem rekel. »Za kaj pa ti bo? Pa si naš?« je vprašal »I, seveda! Čigav pa naj bi bil?« »No, vidiš. Ti si bil vseskozi demokrat,« je nadaljeval. »Popolnoma demokratično in pravilno si se odločil, da ne boš doštudiral, ker je bila fakulteta socialistična in bi ti dala socialistično znanje. Boljše nobeno znanje, verjemi. Saj si z njim ne bi mogel nič pomagati. Je tako?« »Tako je.« »No, vidiš. Torej je najvažnejše, da si naš. Kaj niso tudi prejšnji rekli: ta je pa naš človek, ta mora biti nekaj?« ^ »Seveda. Ampak tisti naš človek je bil njihov, naš človek je pa naš. V tem je razlika.« »Tako je. Razlika je samo, kdo je tisti naš, se pravi, ali so to oni ali smo mi. Torej njih ni več, zdaj smo mi. Smo ali nismo. Boš referent za kadre al ne boš?« »Bom. In če na uho povem, da naju ne bi kdo slišal, se bom s hvaležnostjo spominjal tistega mojega vzornika policaja šefa za kadre in njegovih izvirnih rešitev. Če je on lahko vodil kadrovsko politiko, kako je ne bi mogel jaz, ki nisem policaj?« FOTOREPORTAŽA Malo ~ si popijemo, malo si pojemo - Dagmar Šuster, direktor GZJ, ni več Štajerec. Prav tako kot včasih še po štajersko zavija, pa tudi pri stavah o gospodarskih zadevah uporablja kot plačilno sredstvo buteljke belega vina. - da v Sloveniji ni več lobijev. Ni sicer več razvpitih direktorskih lobijev prejšnjega režima, zato pa po besedah poslanca in direktorja celjskega Merxa Iva Bana po Sloveniji strašijo novi lobiji. Predvsem kmečki in obrtniški, ki sta uspela za svoje stanovske člane izboriti že marsikakšno potrebno in nepotrebno zakonsko boniteto. -v- /'7> — da šentjurski župan, gospod Ladislav Grdina noče nakazati rešitve, da bi se njegova županija s prvega mesta od spodaj navzgor pod njegovo vladavino premaknila vsaj eno mesto višje. »Vsi se spotikajo ob naše delo, nihče pa ne predlaga, kako bi probleme rešili...« — da slovenska vlada ne sliši svojih tlačanov. Po nekaj mesecih je uslišala prošnjo Antona Rojca, celjskega župana, da naj vendarle ustavijo dela pri gradnji karavanškega predora in v ta prekleti predor ne zavrtajo vsega cestam — tudi z dodatnimi davki — odmerjenega de narja. Cestni denar so namenili za nakuj: orožja. NOVA W DOBA STRAN 14 DOSLEJ NAJVEČJA KOLIČINA ZAPLENJENEGA KOKAINA V SLOVENIJI Banane s kokainom Med iztovarjanjem banan z nizozemske ladje Normandie so delavci koprske Luke odkrili v dveh kartonastih škatlah po deset in pol kilograma čistega kokaina, vrednega okoli 2,52 milijarde lir. Ladjo naj bi iztovorili v Dubrovniku, vendar so jo nazadnje preusmerili v Koper. Koper, ponedeljek, 18. februarja, dan kot navadno. Od zgodnjega jutra so v dokih vzdolž obale koprske luke vztrajno opravljali svoje delo. Z nizozemske ladje Normandie so morali čimprej iztovoriti 2.240 ton banan, ki jih je iz Kolumbije uvozilo Voče iz Zagreba. V enem od treh ladijskih skladišč so se nahajali delavci iz Sipovega, ki so prišli na pomoč v koprsko Luko. Po vrnitvi z zajtrka, so okoli 10. ure nadaljevali z delom. V »štivi« so nalagali kartonske škatle z bananami na palete, katere so nato z dvigalom iztovorili poleg ladje, od tod pa v skladišče. Luški delavci, ki so že naveličani banan, ki iz dneva v dan prihajajo v Luko Koper, so opazili dva kartona, ki se po zunanjosti nista razlikovala od drugih, bila pa sta umazana in popackana z oljnatimi madeži. Glede na to, da v Luki delavci upoštevajo splošna navodila, da izločijo nenavaden ali drugačen tovor od ostalega, so delavci omenjena kartona naložili na vrh palete. Tako je bil dragoceni tovor iztovorjen z ladje, pri tem pa delavci v ladijskem trebuhu niti slutili niso, kaj se ’ v njem nahaja. Mislil sem, da je dinamit Delovodja v. o., ki je prišel v Luko Koper pred 29 leti iz nekega bosanskega mesta, se je tega dne nahajal na ladji in signaliziral delavcu v dvigalu. Njegovemu izkušenemu očesu nista ušla dva nenavadna kartona. Nemudoma je dal znak, da ju izločijo. »Čim sem opazil umazane škatle, sem ukazal delavcu, da jih da na stran in tako sem odšel z ladje. Ko sem jih dvignil, sem začutil, da sta lažja od ostalih, kar se mi je zdelo sumljivo. Pomislil sem, da v njih niso samo banane. V prvem trenutku se mi je zazdelo, da je v njih morda dinamit. Poklical sem svojega predpostavljenega, da skupaj pogledava, kaj je notri. Ko smo odprli prvi karton, smo pod bananami odkrili bele zavojčke. Potem smo ukrepali tako, kot nam je bilo potrebno. Obvestili smo našo službo varnosti in policijo. Miličniki so hitro prišli, ostalo je bilo njihovo delo,« nam je povedal naš sogovornik na licu mesta, še vedno razburjen. Ko smo ga želeli fotografirati, nas je odbil rekoč: »Ajd’ »bolan«, ne slikaj, lahko izgubim glavo!« Razumeli smo njegov odpor in strah, zato na nje- V koprski Luki nimajo sreče Pred kratkim smo zabeležili še en primer tihotapljenja mamil preko Luke Koper. Tudi takrat mamilo ni prispelo do željenega cilja. Poskus 20-letnega mornarja Srdjana L. iz Splita, da ob plovbi ustvarja dodaten zaslužek s prodajo marihuane, ki jo je nabavil v Tanzaniji, seje končal neuspešno. Miličniki iz Škofij so namreč v Rižani pri Kopru odkrili Srdjanov dragoceni tovor v avtomobilu splitske registracije, ki ga je vozil 23-letni Leo K. iz Splita. Mamilo sta mladeniča skušala pripeljati v Split. Ob natančnem pregledu avtomobila so miličniki pod zadnjim sedežem našli več plastičnih vrečk, v katerih je bilo 3,3 kilograma marihuane. Kasneje se je izkazalo, da je Srdjan priplul v koprsko Luko z ladjo Heroj Papič Jadroplova iz Splita, Leo pa je v Koper prišel z avtomobilom, očitno z namenom, da kolego odpelje domov. govo željo objavljamo samo začetnici njegovega imena. Delavci koprske UNZ so takoj vedeli, da gre za mamilo. Takoj so pretovor iz ladje ustavili, preiskovalni organi pa so začeli z veliko akcijo, saj je bilo potrebno temeljito pregledati vsako od 1.500 kartonskih škatel in celotno ladjo. Pripeljali so tudi pse, izučene za odkrivanje mamil. Pregledali so tudi že iztovorjene kartone, vendar belega prahu niso več našli. Kapitanu 30 milijonov dinarjev kazni Ker so mamila odkrili na ladji, je bil storjen tudi carinski prekršek. Tako so kapitana ladje Normandie, ki je last nizozemske družbe Seatrade iz Groningena, Nizozemca po imenu Erwin August Reiche s sklepom Komisije za carinske prekrške kaznovali s 30 milijoni dinarjev. Nizozemska ladja bi 'tnorala sicer tovor banan iztovoriti v luki Dubrovnik, vendar pa so jo, kot smo neuradno izvedeli, v zadnjem trenutku preusmerili v koprsko luko. Kolikor smo seznanjeni, ni bila nobena oseba zaradi odkritih mamil prijavljena ali zadržana. Ostane možnost, da so z odkritjem kokaina v koprski luki prekinili »Dubrovniško zvezo« tihotapljenja mamil, saj so pred časom v Dubrovniku tudi odkrili okoli 30 kilogramov kokaina. Če kolumbijska pot mamil poteka tudi preko naše države, od koder lahko potuje na zahod, bo potrebno še dokazati. Delavci koprske UNZ imajo sedaj polne roke dela s tem, da odkrijejo poreklo najdenega mamila, imeni pošiljatelja in kupca 21 kilogramov čistega kokaina, ki je bil odkrit na ladji, ki je izplula iz kolumbijske luke in pripeljala banane iz mesta Turbo. Zaplenjeni kokain, ki ga na italijanskem čmem trgu prodajajo po 200.000 lir za gram, predstavlja zadostno količino za uživalce droge v Milanu in okolici za polovico leta. Samo ščepec kokaina na vrhu jezika bi povzročil, da bi jezik za dve do tri ure otrpnil. Psi, izurjeni za iskanje mamil, so v treh dneh pregledali 1500 kartonov banan. Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bila odkrito mamilo, obstaja tudi možnost, da je nekdo, medtem ko so bili delavci na zajtrku, vzel iz skrivališča kartone z mamilom in jih namestil v štivo v prepričanju, da bodo skupaj z bananami končali v skladišču. Ker je ladja pripeljala 1.500 kartonov banan, bi bilo nesmiselno verjeti, da sta bila kartona z drogo ves čas med ostalimi, posebno še zato ne, ker sta bila zamaščena. VABLJENI TRGOVINO JOLLY TRGOVINA z ekskluzivnimi izdelki Mamilo z ladje, kot so ga fotografirali policaji. Ladja, na kateri so našli doslej največjo količino zaplenjenega kokaina v Sloveniji. ■ VABIMO VAS NA OGLED IN NAKUP IZDELKOV AS0RTIMANA TRGOVINE »JOLLY« vi. NADSTROPJU MOTELA MERX V ŠENTJURJU - VINOTEKA različne vrste buteljk vrhunske kvalitete (Ormoško - Ljutomerski okoliš, Vipava, Radgona, arhivska vina letniki 1976,1982,1983,1985) - KATALOŠKA PRODAJA OZ. NAROČILA PO TELEFONU naročite lahko katalog artiklov za intimno nego po ceni 60,00 din in katalog intimnega spodnjega perila po ceni 140,00 din. Nudimo tudi dostavo po pošti za artikle iz SEX SH0PA. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure sobota od 9. do 13. ure tel.: (063) 741-326 (063) 741-913 TRGOVINA K\' IS Ljubljanska 67 Odprto vsak dan od 7. do 20. ure nedelja in prazniki od 7.-13. ure PRIDITE V CIM VEČJEM ŠTEVILU j FOTOREPORTAŽA Zadeva: Blagovnica Resevna Šentjur - vlom in požig Občan Šentjurja je dne 21/2-1991, nekaj po polnoči, obvestil dežurnega PM Šentjur, da iz prvega nadstropja blagovnice izteka voda. PM Šentjur je takoj obvestila vodjo blagovnice, ki je ob prihodu na kraj ugotovil, da je v objektu požar. Na kraj je odšla patrulja PM Šentjur, ogled pa je opravila komisija UNZ Celje. Na kraj so takoj prišli tudi gasilci okoliških PGD in gasilske brigade iz Celja. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec vlomil v objekt v pritličju, od koder je imel prost dostop v ostale prostore blagovnice. Kriminalisti so posumili, da je nastali požar v zvezi z vlomom v objekt, zato so raziskovanje nadaljevali v tej smeri. Komisija je ugotovila, da je požar nastal v prvem nadstropju blagovnice, in sicer na oddelku obutve, od koder se je razširil po celotni etaži in v drugo nadstropje na oddelek pohištva in svetil. V prvi etaži je ogenj v celoti uničil oddelke z akustiko, belo tehniko, kozmetiko, oblačili in tekstilom, športni oddelek in oddelek z obutvijo. Zaradi visokih temperatur je prišlo do okvare hidranta, kije povzročil prej omenjeno iztekanje vode iz objekta. Zaradi visokih temperatur in močnega dimljenja je nastala škoda tudi v drugem nadstropju pohištvenega oddelka in oddelka svetil. obratovanje usposobilo prostore samopostrežbe in bifeja v pritličju, prva in druga etaža pa bosta zaradi sanacije do nadaljnjega zaprta. Kriminalisti in delavci milice so z intenzivnim zbiranjem obve- Zaradi požara je nastala materialna škoda po nestrokovni oceni okoli 50.000.000 din. Osebje blagovnice je še isti dan za stil in na podlagi ugotovitev pri ogledu kraja požara, osumili tega dejanja Cvetka V., starega 22 let iz Gorice pri Slivnici, kije do 16/2-1991 prestajal kazen zapora zaradi premoženjskih deliktov v KPZ Celje. Delavcem ONZ pa je navedeni tudi poznan zaradi podobnih dejanj, storjenih v preteklosti. UNZ Celje je zoper Cvetka V. odredila tridnevni pripor, v tem času pa bo zoper njega podana kazenska ovadba za KD požiga in vloma. Predmeti, ki jih je osumljeni odnesel iz blagovnice, so bili najdeni skriti v gozdu v bližini kraja bivanja osumljenca. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE V CELJU Delavci blagovnice Resevna v Šentjurju so po požaru skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. PRVOSTOPENJSKA SODBA ZNANA Požigalec se bo pritožil Prejšnji teden so v Celju na temeljnem sodišču obsodili enaindvajsetletnega Srečka Ladineka iz Zagreba na zaporno kazen štirih let in šestih mesecev. Sodba seveda še ni pravnomočna. Omenjeno kazen so Ladineku izrekli za tri kazniva dejanja, za lanski požig Radia Celje, tatvino v prostorih Radia Celje in za tatvino avtomobila in dokumentov. Sodni senat pod vodstvom Mirana Priteklja se ni odločil spoznati Ladineka za krivega za četrto kaznivo dejanje, goljufijo v enem celjskih hotelov. Kot smo izvedeli, je bila na zadnji obravnavi z izvedenskim mnenjem bistveno zmanjšana vrednost stvari, ki naj bi jih Ladi-nek ukradel na Radiu Celje, Ladinekov zagovornik pa je skušal pod vprašaj postaviti tudi Ladinekovo stalno prištevnost. Čeprav je izrečena kazen razmeroma nizka, je pričakovati, da se bo zadeva nadaljevala na višji stopnji, saj naj bi se Ladinek in odvetnik Marjan Feguš, ki ga zastopa po uradni dolžnosti, pritožila. jTrtrir8Tr5TnnfVTYTnnnrirtnnnnririnnnrtrinnnririnnnp i o DISCO S CLUB Ravne pri Šoštanju, tel.: (063) 882-403 NOVO! Ob diskoteki restavracija s kakovostno ponudbo. Odprto: četrtek, nedelja od 18. —01. petek, sobota od 20. —03 “boo ooooooooooooooflooooooo o o o o o o o o a q a iSJLSLA s prodajo telesa V »varstvo« H>jc vzel privatnik, ki je imel imenitne zveze s Trstom. Ko jo je že dodobra praktično podučil, kako se »dela« in koliko je vredna najstareša obrt, ji je govoril. - Magdiča, ti si mlada prekrasna punčka. Prišel bo kak gospod i/Trsta, šla boš z njim v mojo najlepšo sobo in tam se bosta »pogovorila« o sladkosti življenja. In denar boš dobila: dinarje, lire, dolarje, marke! Prihajali so. oppravili, plačali in odšli. - Seveda sem morala polovico denarja dati gospodarju. ki me je izredno lepo oblačil, po trikrat v tednu sem morala k frizerki. Tako se je začelo, je nekam otožno dahnila. In dve leti sta hitro minili. Ni še naštela 21 let. ko je zanosila, rodila Kristino, kdo je pravzaprav oče, ni vedela, samo sumila je. 22 let ji je bilo. ko sc je zaljubila v simpatičnega fanta, ki je bil zaposlen v Ljubljani. Ljubezen je gladko stekla in po enem letu sta se poročila. Rad je imel Kristino. Leta so tekla, Magda se je zaposlila, opravila večerne tečaje, tako da je imela priznano popolno osemletko; vmes pa je hodila še v druge tečaje: kuharski, šivilski, šoferski izpit je naredila. Mož jo je hvalil. - Magdiča, izredno si talentirana! Pa zakaj nočeš z menoj zanositi? - Pa je naneslo, da so se v gostilni stepli, moj je bil močan, udaril je za tri, eden pa mu je oponesel.. - Že leta se šopiriš s tisto koprsko k ur bo! Tako ga je začelo grizti, da je vložil za ločitev. Tako sva ostali s Kristino sami Hotela sem ven iz Ljubljane. Čisto slučajno je srečala Štangarja, ki ji je brž ponudil donosno delovno mesto \ svoji gostilni. Zdel sc mi je šarmahten in pošten moški, bogat, podjeten. - Pristala sem in zdaj sem tukaj. Najmanj nisem slutila, da bom znova začela s tistim, kar sem v Kopru počela. Štangarju je žena pred leti umrla in najprej sem morala ustreči njemu - zastonj - nato pa so začeli prihajati tuji gospodje, v glavnem starejši. Tako sem padla na dno pekla. iz. katerega ne najdem poti, je tiho zaihtela. - Kako pa z vašo hčerko? - Tudi je začela. Najprej mamila, nat« plačan seks... Z. mamili je prenehala, s prodajo premladega telesa pa še ne... Pa bo, obe bova. Spoznala sem moškega. Vse sem mu povedala, priznala. Petdeset let je star. kakor Štangar, sam je na posestvu. Vajena sem kmečkih del, kuhinje, volana. Mogoče pa sc bo vse k-srečno končalo... V hribih, v Zgornji Savinjski dolini ima svoj dom... Saj je kar simpatičen. Pa tudi asfalt ima do hiše - mislim, da je za moje grehe kriva moja mladost, moja mlada leta. Premolkne. Nekaj globoko premišljuje. Nič več ni v očez solza. Neka odločnost se kaže. Pogleda me in vpraša. - Gospodična učiteljica, pa boste zaradi Kristine javili naprej? - Če mi obljubite, da boste s prodajo telesa takoj obe prinehaii... - Hčerka bo... Jaz pa ... Ah, kam se podam ...? Odvisna .-.eni od Štangarja. Boni videla, je rekla dokaj odločno. Moram se zmeniti z Janezom .. Ob polletju, Kristina je dobila izkaz s peticami, prinesla mi je šopek rož, z rosnimi očmi me je pogledala in rekla: Gospa Mihaela, z mamico se seliva. Joj, kako sem vesela, vesela... Gospa Mihaela končava zgodbo: Minilo je poltretje leto. mamica Magda je srečno poročena, rodila je sinka, srečna je Kristina, srečen je Janez, ki je leta iskal dekle, ki bi hotelo na planinsko kmetijo, zdaj pa ima Magdo, ki dela za tri in je zelo razumna in ljubezniva žena. Ta resnična zgodba pa obenem pove, do kam sežejo mamila, do kam prostitucija. In zdaj lahko s ponosom, reče Kristina: ~ Gospa učiteljica, to je moja mama...! Konec ZASEBNI TRGOVCI IN GOSTINCI! Prepričani smo, da imamo ponudbo, ki vas bo še kako zanimala. Vabimo vas, da postanete člen v verigi SEROVIH partnerjev. Poslovno sodelovanje sklepamo na osnovi vašega obrtnega dovoljenja, izjave o oprostitvi prometnega davka in naročilnice. Pri nas kupljeno blago vam bomo dostavljali na naslov. O podrobnostih se bomo osebno dogovorili. Najavite se na telefon: sindikalni konzum sindikalni konzum 27-320 ali KONZUM 37-945 SEP d.o.o. Poslovna sposobnost je pravo jamstvo za uspeh! d.o.o. Titov trg 4, Celje NOVA W DOBA STRAN 16 INTERVJU: MIRO KOCUVAN Upornik z razlogom Sedanji trener Kladivarja Miro Kocuvan je zadnji Mohikanec zlate celjske atletske generacije šestdesetih in sedemdesetih let. Kljub temu, da je šele kot dvajsetletni vojak v Puli začel svojo izredno bogato atletsko pot, je dosegel vrhunske rezultate, ki ga uvrščajo ob bok najboljšim celjskim atletom Stanku Lorgerju, Dragi Stamejčič, Nataši Urbančič-Bezjak, Jožetu Drobniku, Mirku Kolniku, Romanu Lešku, Šimu Važi-ču, Olgi Sikovec, Francu Čer-vanu, Marjeti Lubej in Branku Vivodu, ki so ponesli slavo Celja, Slovenije in Jugoslavije po vsem svetu. Enega največjih uspehov je Kocuvan dosegel na Olimpijadi 1972. leta v Miinchnu v štafeti 4x400 metrov. »Na koncu smo bili dvanajsti. Tekli smo v postavi Čikič, Ubori, Alebič in jaz. Istega leta smo bili s Sušnjem, brez Čikiča, z rezultatom 3:01,5 sek. tretji na svetovnih lestvi- cah. Zaradi osebnih ambicij v teku na 800 metrov se je Sušanj odpovedal nastopu v štafeti. Skoda, če bi tekel on, bi se borili za kolajno.« — Kateri so drugi večji mednarodni uspehi? »Večkrat sem se udeležil finala evropskega prvenstva in Sredozemskih iger. Bil sem prvak in rekorder Balkana, s časom 20,8 imam 26. mesto v državni reprezentanci in 18 državnih rekordov. Uspehov bi bilo še veliko več, a sem moral zaradi poškodbe prepone nehati. Zadnjikrat sem za reprezentanco Jugoslavije nastopil 1973. leta na Balkanijadi v Atenah, kjer sem zmagal v teku na 200 metrov. Od tekmovalnega športa sem se poslovil dve leti kasneje na dvoranskem republiškem prvenstvu v teku na 60 metrov. Zmagal sem s časom 6,7, kar je še za sedanje čase odličen rezultat.« - Po vašem odhodu Celje in Slovenija nimata šprinterja mednarodne kvalitete? »Šprinterja ne moreš narediti, mora se roditi. Hitrost je prirojena. Moj primer iz leta 1973. in letošnjega Rudeža in Novaka to najbolje potrjujejo. Brez pravega treninga sta zmagala na republiškem dvoranskem prvenstvu. Kje je trenutno slovenski šprint? Najboljši odgovor na to je podatek, da sem bil zadnji slovenski šprinter, ki je po Lorgerju zmagal na državnem prvenstvu. Od tega je več kot deset let.« — Kdaj ste začeli trenersko kariero? »Takoj, ko so me začele pestiti poškodbe. Trener Valter Štajner je odšel v Velenje in prevzel sem njegovo skupino, v kateri so bili Rok Kopitar, Henrik Dvoršak, Marko Sjekloča, Dušan Ilovar, Ivo Zorec, Gorazd Strniša, Brane Florjanič, Marjan Plavčak in Miran Senica. Razen Kopitarja, ki je bil še mladinec, so bili vsi ostali v republiškem vrhu, v jugoslovanskem merilu v sredini. Skupina je bila izredno homogena, izstopal je Kopitar, ki je od malih nog sledil staršem, znanima celjskima atletoma. Mama je bila šprinterka, oče je tekel čez ovire. Genetsko je od njiju podedoval preddispozicije za šport.« — Kdaj so se začeli uspehi dvojice Kopitar-Kocuvan? »Vestno je treniral in zelo hitro napredoval. S trdim delom je v mladinski konkurenci dosegel svetovno pomembne rezultate. Z rezultatom 50.01 je bil prvi na svetovnih mladinskih tablicah. Tudi v članski konkurenci je bil z rezultatom 49,11, kar je še vedno državni rekord, izredno cenjen v Evropi.« — Je peto mesto na olimpijadi v Moskvi Rokov največji uspeh? »Točno, vendar sem prepričan, da bi zaradi tedanjega nekaterih zahodnih držav Rok moral osvojiti kolajno, če bi tekel blizu osebnega rekorda.« — Takoj po olimpijadi so se začeli problemi? »Njegov padec se je začel po dvomesečnih pripravah 1981. leta v Mexiku. Po prihodu domov ni bilo pravega športnega življenja. Zaradi njegove tehnike teka čez ovire si je poškodoval tetivo. Na trinajst korakov je tekel osem ovir in ker za to ni imel po-rabne višine in zaradi močnih treningov so se pričele težave s tetivami.« - Rok in nekateri trenerji vam očitajo, da ste ga z močnimi treningi »uničili«. »S tem se ne strinjam. Rok je tip atleta, ki lahko vrhunske rezultate doseže samo s trdim delom.« — Pravijo, da z vašim sinom ne ravnate tako kot ste z Rokom? »Tudi s tem se ne strinjam. Mirč tako močnih treningov ni imel zaradi poškodbe hrbtenice in počene nartne kosti, zaradi česar je dve leti pavzi-ral. Vsem mora biti jasno, da brez trdega treninga ni uspeha. To je moje načelo, to je moja filozofija.« — Ko sta se z Rokom razšla, z nekaterimi izjavami po Miro Kocuvan mlajši Miro Kocuvan starejši časopisju niste bili preveč zadovoljni. »Rad bi Roku odgovoril na nekatere njegove izjave v zvezi z Mirčem. Na to, kako je on kot mladinec dosegal boljše rezultate in večje uspehe kot moj sin. Res je imel Rok boljši rezultat, vendar je z najboljšim mladinskim svetovnim rezultatom že v kvalifikacijah izpadel na mladinskem prvenstvu Evrope. Mir-ča je ovirala poškodba, a na evropskem prvenstvu v Varaždinu je bil osmi, leto dni pozneje je bil v rezultatom 50,62 šesti na svetovnem mladinskem prvenstvu v Plovdivu. Hočem povedati, vse ni v rezultatu. Treba se je izkazati na velikih tekmovanjih, kjer štejejo samo kolajne ali visoke uvrstitve. Rok bi se moral še vedno zavedati, da sem bil jaz tisti, ki ga je pripeljal tako daleč.« — Vaš sin Miro letos štarta kot član. Kaj od njega pričakujete? »Domače konkurence se ne bojimo. Lani je v članski konkurenci že osvojil naslov državnega prvaka. Letošnji cilji so visoki. Na prvem mestu je svetovno prvenstvo v Tokiu, nastop v državni reprezentanci in rezultat pod 50. — V zadnjem času ste nezadovoljni z odnosi v celjskem športu in z atletskimi organizacijami v republiki in državi. »Začnimo s proglasitvijo najboljšega športnika Celja. Ko so mene trikrat razglasili za najboljšega športnika, so izbrali tudi po pet najboljših v ženski in moški konkurenci in dali priznanje tudi njihovim trenerjem. Mene so letos sicer povabili na razglasitev, samo ne vem, zakaj. Sedel sem kot figura, nihče ni niti s stavkom omenil, da je za uspehe najboljšega športnika Celja zaslužen tudi njegov trener. Drug primer. Pred kratkim je AZJ v Beogradu organizirala »Piavo noč«, kamor sp iz Slovenije povabili Marjano" Lužar in njenega trenerja. Na moje javno vprašanje, zakaj tam ni bilo prostora za slovenske atletske velikane, kot so Lorger, Stamejčič, Urbančič, zakaj niso vabili mene in Mirča kot finalista mladinskega svetovnega prvenstva, so odvrnili, da so vabili le nosilce kolajn iz Splita in Plovdiva in finaliste iz Splita. Na sliki v SN sem v prvi vrsti potlej videl obraze, ki se z atletiko ukvarjajo samo rekreativno. Tretji, najbolj svež primer je razglasitev najboljših atletov Slovenije po MIEKX GOSTINSTVO IN TURIZEM p o DUE V J K)U3SKE KVUWK od 4. do 10. marca 1991 Uživati ob hrani z Daljnega vzhoda je posebnost, zaradi katere Vam ni potrebno potovati daleč. V HOTELU MERX Celje bo za Vas, vaše prijatelje in poslovne partnerje pripravljala specialitete ekipa, izurjena na Kitajskem in prepričani smo, dal bo zadovoljila vaš okus. Pripravili pa smo še eno novost. Približati se želimo vsem, ki cenijo našo kuhinjo s ponudbo na dom ali na delovno mesto. Bližajoči se Dan žena je priložnost, da nas preizkusite. Pokličite nas na telefon 21-917 ali 21-918, povejte svoje želje in pripeljemo Vam sveži TATARSKI BIFTEK z vsem kar sodi zraven, NAREZKE in PREKMURSKO GIBANICO. Presenetili Vas bomo s KVALITETO in HITROSTJO ob SOLIDNIH CENAH! Rezervacije sprejemamo na telefon (063) 21-917 in (063) 21-918 HOTEL »MERX« CELJE mmm§ TURISTIČNA AGENCIJA ŠENTJUR tel.: (063) 741-035 - POČITNICE ★ COSTA DEL SOL (ŠPANIJA) od 3 do 9 dni ODHOD OD 29.03. DALJE. PREVOZ Z LETALOM ★ UGODNE CENE ZA POČITNICE V DOMOVINI - POTOVANJA ★ RIM, 5 DNEVNO ROMANJE ODHOD 02. 04., cena romanja pa je 1.000,00 din + 370 DEM ★ ŠPANIJA IN PORTUGALSKA ODHOD 20. 05. Z LETALOM cena potovanja pa je 15.900,00 din - V PRIPRAVI POČITNICE IN SAFARI V TUNIZIJI - POTOVANJA IN SKUPINE ★ UGODNE CENE ZA SKUPINE OD 20 OSEB DALJE ★ ENO, DVO IN VEČ DNEVNI IZLETI PO DOMOVINI IN TUJINI ★ ZAKLJUČENA POTOVANJA ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE UGODNO: 8 - DNEVNI IZLET ZA MATURANTE V ŠPANIJO ZA SAMO 340 DEM SPREJEMAMO NAROČILA AVTOBUSNIH PREVOZOV 17. STRAN NOVA W DOBA kategorijah. Mirča so proglasili za najboljšega starejšega mladinca, v absolutni kategoriji je zasedel drugo mesto za Mirkom Vindišem, maratoncem iz Ptuja. In to kljub izrednim uspehom v lanski sezoni, šestim mestom na svetovnem prvenstvu, dvakratnim prvim mestom na balkanskem prvenstvu, absolutnim državnim rekordom na 200 metrov z ovirami, prvima mestoma na mladinskem in članskem prvenstvu in nastopu na evropskem prvenstvu v Splitu. V anketi 120 trenerjev je Mirč zasedel drugo mesto za Vindišem, ker razen nastopa na prvenstvu Evrope v Splitu ni dosegel vidnejših uspehov. V prvi kombinaciji za najboljšega atleta je bil celo suspendirani Borut Bilač. Jasno je, kakšne so vse te ankete in v čigavem interesu se delajo. Atletika je individualni šport, primarni so rezultati, brez težav bi lahko proglasili najboljše, toda tu so možne razne mahinacije, kot je videti.« — Ko smo že pri Bilaču, kakšno je vaše mnenje o dopingu? »O tem mora razmišljati atlet sam, njegov trener in celoten organizacijski sistem. V glavnem na koncu atlet in trener delita dobro in zlo. Seveda prihaja do situacij, ko pomislim na anabolike. Menim takole: če bi moj atlet na primer 100 metrov pretekel v 10 sekundah brez vsega prepovedanega, bi kot trener začel razmišljati o anabolikih, če bi bil za to seveda tudi atlet. Da smo si na jasnem. Vsi vrhunski atleti jemljejo anabolike. Na to jih napeljujejo organizatorji mitingov, ki poskrbijo za visoke nagrade in doping kontrolo, da je vse »čisto«, ker imajo od tega vsi velike koristi. V glavnem je vse v službi biznisa.« — Kladivar včeraj, danes, jutri? »Moramo se sprijazniti z resnico, da v Celju ni več atletskega hrama, kot so ga včasih imenovali. Ni več velikih imen. Takrat so bili drugačni časi. Vrniti se moramo v sedanjost in ta so mladi Miro Kocuvan in Renata Strašek, stari Kopitar, Rozman, Kranjc, Dimitrijevič, Božiček. Prihodnost? Cankar, Rojšek, Rozman, Bizjak, Lenko, Matulj, Grešak, Štajner in veliko najmlajših, ki bodo samo s trdim delom dosegli uspehe prejšnjih generacij.« FOTOREPORTAŽA Vogrinčevih 49 let WOLF SPONZORIRA SMUK Potisk za Potiskovo Novica, ki smo jo v času našega bivanja na Svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Saalbachu med prvimi izvedeli in v našem časopisu tudi objavili, namreč da je znani svetovni biznismen, po rodu Mariborčan Walter Wolf, ki od svojega 20. leta živi na zahodu, in je znan kot ljubitelj velikih hitrosti, pripravljen zaradi tega sponzorirati naše smukače, se je končno realizirala v rojstnem mestu enega od glavnih sponzorjev formule 1. Na državnem prvenstvu v smuku v Mariboru sta Walter Wolf in naša SZ sklenila dvoletno pogodbo, s katero bodo največ dobili sami smukači Andreja Potisk, Mitja Kunc in ostali, ki bodo imeli maksimalne pogoje za delo. SP MIEKX Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah NUDIMO VAM BOGATO PONUDBO VSEH VRST BLAGA V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH - Bogat asortiman ŽIVILSKEGA blaga tudi iz UVOZA - Bogat asortiman TEHNIČNEGA blaga, POHIŠTVO, KERAMIKA, AKUSTIKA, TALNE OBLOKE in drugo, pri čemer pa nudimo ugodno KREDITNO PRODAJO na 3, 4, 5 ali 6 mesecev - Bogat asortiman TEKSTILA ter IGRAČ in KOZMETIKE z možnostjo KREDITNEGA NAKUPA na 4 mesece Med drugim obveščamo svoje potrošnike, da smo s 1. 1. 1991 preselili svojo poslovalnico »TURIST« v Rogaški Slatini v prostore stare POŠTE, Zdraviliški trg 21. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! NOVA W DODA STRAN 18 FOTOREPORTAŽA Zamišljeni filmski in »filmski« delavci NAGRADE NA DNEVIH SLOVENSKEGA FILMA Brez igralke leta Žirija društva slovenskih {Umskih delavcev je zlate' nagrade Metod Badjura letos podelila režiserju Karpu Godini za fdm Umetni raj, Borisu Višnovcu za režijo kratkega filma Panjske končnice in direktorju fotografije Valentinu Perku za avtorsko delo v filmu Ječarji. Posebno nagrado za mlajšega snemalca so namenili Mojmirju Koniču za snemalsko delo pri filmih Krivda, Razdejanje in Silicijev horizont. Žirija Novega tednika in Radia Celje letos ni podelila naziva igralka leta, za igralca leta so proglasili Radka Poliča za vlogo Evgena v filmu Boža Šprajca Decembrski dež, debitantka leta pa je z vlogo Alenke v filmu Do konca in naprej Jureta Pervanje postala Lučka Počkaj. DNEVI SLOVENSKEGA FILMA: To so gadje Vibo film je pobralo in slovenska kinematografija žre naprej. Otroke in odrasle. Okrog tristo izživciranih slovenskih filmskih delavcev se je dvignilo k uporu, minister Capuder, zdaj tebi gorje. Vibovske mentalitete se s propadom hiše Viba ta kulturni narod ni rešil. Boga, ki ga ljudje nosijo v sebi, ne moreš ubiti. Mogoče bi ga lahko izgnali jezuiti, ko se bodo vrnili v svojo cerkev (svetega Jožefa) za katero je do nedavnega veljalo, da je podjetje Viba film. Bolj ko človek razmišlja, bolj verjame, da je slovenski film vsa ta leta po vojni tako nesrečen zato, ker je nad njim viselo prekletstvo. Ne moreš si kar tako prilastiti nekaj, kar je božjega. Se posebno, če ne verjameš v Boga in ga preganjaš iz cerkva, kar nikakor ne gre skupaj. Kar zadeva mene, je problem slovenskega filma zdaj jasen: »nekaj hudega se je zgodilo v njegovem otroštvu« (Freud). A ker so udeleženci simpozija s strašnim naslovom Slovenski film zdaj za ta izsledek izvedeli šele zdaj, je bilo to nedvomno dično in ponosno posvetovanje gotovo apokalipsa zdaj. Pa naj se njegovi organizatorji ali udeleženci strgajo. Zdaj. Nepodpisani ima za zgornjo trditev razloge. Ko je 1976 prevzel slovensko kinematografijo v svoje roke zdajšnji strokovnjak za celjski fitness in Hemingway iransko-iraške fronte, so se kulturna skupnost Slovenija, revija Ekran in sploh vsi,»ki jim slovenski film ni tujek na nacionalnem kulturnem telesu« (iz poslanice DSF DSFD, ko je to izsiljevalo DSF in totalno osramotilo ministra za kulturo, ne da bi ta to občutil) solidarizirali tudi z naslednjim odločnim mnenjem: »Samoupravni sporazum je prva lastovka, ki lahko pokaže, da smo se v slovenskem prostoru vendarle zavedli, da kinematografije ne moremo razvijati zunaj samoupravnih tokov in je torej povezovanje distribucije, reproduktivne kinematografije, proizvodnje in televizije eden prvih pogojev, da bodo delavci v tej sferi združenega dela skupaj začeli odpravljati probleme, ki so se nakopičili, obenem pa zasnovali celoviti razvoj kinematografije na Slovenskem.« S tem je bilo povedano vse, a kar 1980 ta razvoj še ni povsem zaživel, je iz ust dragega reševalca, kot bi rekla voditeljica Križ kraža, priletela dodatna pomoč. Ta bi se v laičnem prevodu glasila: Če bi neki kulturni osebek imel izostren vonj, bi to producentsko hišo vodilo k organizaciji novih ogledov filmov, kjer bi gledalci luščili estetske, umetniško izpovedne, idejne, sociološke, politične in druge sadeže, in s tem zaokrožili utemeljeno odločitev, kdaj je izpostavljanje filma smiselno in kdaj ne. Zdaj vidite, zakaj smo prišli tako daleč. Poslednji štirje filmi, narejeni v cerkvi svetega Jožefa, so bili Ječarji, Umetni raj, Decembrski dež in Do konca in naprej. Ker se divim zagrizenosti kopice privrženk Karpa Godine, naj se najprej pomudim pri Umetnem raju. Tega ni nikoli dovolj, nanj naletite povsod in ob vsakem času; dovolj je, da pet minut posedite pred kakšnim malim ali velikim platnom, že vam ga pokažejo. In o tem prikazovanju navdušeno poročajo na TVS, medtem ko se doktorica s FSPN, ki v Raju tudi igra, ves dan smehlja. Tako. Drugače pa so to zafnano koketiranje s Fritzem, ki je, nič hudega sluteč, preživel nekaj dni v Pomurju, doma in po svetu razglasili za tisto, s čimer je slovenski film zadel- Evropo. Kar zadeva vsebinco, itak veste: gole trpinčene ženske trpijo, oba moška pa niti hlač ne slečeta, raje se vdajata lepotam slovenske krajine in drugim umetnim izgovorom. Decembrski dež je v razkuhani obliki na voljo na TVS, kot Pripovedke iz medenega cvetličnjaka. Tudi v tem filmu ženske iz meni popolnoma nerazumljivih razlogov medlijo za moškim, ki bi ga vsak pokvare- njak določil za gaya, dokler ga Bogomila ne poči in je maškarade konec. Ostala dva filma ne ogrožata ljudskega zdravja. Gotovo se sprašujete, zakaj v Raju in Dežju vidim samo spolnost. Na plakatih piše. Ne čakajte na maj — čas za kino je zdajj. Briga me, če sta maj in zdaj rima za vola ubit. Bili so spomi je naslednji dragulj s področja marketinškega oglaševanja in predstavlja niz slovenskilh filmov, ki so bili »tujek na nacionalnem kulturnem telesu«. Rdeče klasje so imeli v zobeh zato, ker se je Potrčev Južlek, takrat velika riba, javno odrekal vsakršne povezave s tem filmom. Do Na svidenja v naslednji vojni so zavzeli stališče borci, kar pove vse (in nič). Christophoros, ki so si ga očividci zapomnili po make-upu, s katerim so Poliča, Juha in Zupančičevo postarali za sto let, in so bili videti kot maškare, je izgovor, da bi še kdo padel na finto in ga šel gledat. Kar pa zadeva Razseljeno osebo, je imela kvečjemu smolo: nastajala je v času sanacije oziroma vegetiranja Vibe filma, zaradi česar dolgo ni mogla nastati, pa vas vprašam, kdaj pa je bila Viba zdrava in mesojeda. Glede na očitno prisotnost znane celjske fitness organizacije, za katero moja izprijena znanka trdi, da nudi dobro prilegajoče se umetne tiče, se človek upravičeno sprašuje, ali ne bi bilo pod poglavjem Bili so sporni pametneje pokazati nekoč prepovedano Maškarado in Erotikon, ki ga je radoživi Hladnik posnel na Nemškem. P. S.: Medtem ko to pišem, prispe vest, da je prvi festival slovenskega filma še pred koncem uspel. Prvega dne ga je obiskalo skoraj ducat ljudi, pozneje pa celo nekaj več ali manj. Celjani, ljubčka. Savinjski magazin 2atee Cenjeni potrošniki! Obveščamo vas, da smo popolnoma prenovili tekstilni oddelek blagovnice Prebold, izboljšali smo ponudbo in seveda poskrbeli tudi za ugodne cene. Vabimo vas, da nas obiščete, saj boste prijetno presenečeni. Kolektiv tekstilnega oddelka blagovnice Prebold. 19. STRAN NOVA W DOBA KONCERTI Stravinski in Mozart s Slovensko filharmonijo Simfonični orkester SF s solisti: Annemarie Zeller, sopran, Olga Gracelj, sopran, Krzysztof Szmyt, tenor, Neven Belamarič, bas. Dirigent: Milan Horvat, APZ Ivan Goran Kovačič iz Zagreba — zborovodja Saša Britvic. Simfonija psalmov za mešani zbor in orkester Igorja Stravinskega je skladateljevo prvo veliko religizono delo arhaične lepote. Napisal jo je leta 1930 po naročilu dirigenta Sergeja Russevickega za prosalvo 50-letnice Bostonskega simfoničnega orkestra. Delo sestavljajo trije Davidovi psalmi, ki si slede v neprekinjenem, motorično povezanem loku. V delih Stravinskega se odraža razvoj celotne evropske glasbe dvajsetega stoletja. Delo so izvedli pod odličnim vodstvom dirigenta Milana Horvata. Naš rutiniran simfonični orkester se je čudovito izlil v celoto z APZ Ivan Goran-Kovačič iz Zagreba. Številni zbor se je odlikoval z dobro dikcijo, glasovno izenačenostjo in visoko koncertno kulturo. Nenazadnje bi omenila odlična pianista, ki sta svoji zelo sitni vlogi opravila visoko profesionalno. Mašo za štiri soliste, zbor in orekster v C-molu K. 427, imenovano tudi »velika maša« je W. A. Mozart napisal v zadnjih desetih letih, ki jih je preživel na Dunaju. Delo je nedokončano, ali pa je rokopis izgubljen. Maša se nam je ohranila le kot torzo: Credo je nepopoln, Agnus Dei in Dona nobis pacem pa manjkata. Sopranistka Olga Gracelj je z lepo barvo svojega glasu vsekakor ugajala, ni pa pokazala dovolj tehnične gibčnosti, ki je potrebna za izvedbo tako težkih in virtuoznih fraz. Gosta iz Graca AnneMarie Zeller, sopran, pa je presenetila z izredno tehnično izpiljenostjo, izenačenim registrom in občutljivim muzikalnim podajanjem. Pevka ima visoko koncertno kulturo. Soliden je bil tudi poljski tenorist Krzysztof Szmyt. Naš odlični basist Neven Belamarič pa poleg lepega glasu razpolaga z vsem kar odlikuje dobrega koncertnega pevca. Zbor in orkester je z zanesljivo in občutljivo^ roko vodil dirigent Milan Horvat. Takih koncertov si lahko želimo le več in še več... ne samo v prestolnici — zakaj ne še kje drugje!? Potisnjena v kot____________________ Kovinsko konstrukcijo, ki jo je med zadnjimi Celjskimi mednarodnimi slikarskimi tedni napravil hrvaški kipar Djordje Jan-drič in so jo namestili pri Vodnem stolpu v starem mestnem središču, so resda odstranili, vendar je niso premaknili daleč. Potisnili so jo v kot za parkirane avtomobile. Slike za odpis Slike so bile vselej cenjeno blago. Po vojni jih je ničkoliko izginilo v zasebne hiše, v muzejih in galerijah so za njimi izgubili vsako sled, slovensko zgodovinsko dediščino so v letih permanentne revolucije domala razpolovili. Hkrati pa so ponekod ravnali tako, kot da slike nimajo nobene cene, umestili so jih med inventar, jih amortizirali in sčasoma so knjigovodsko ostale brez vrednosti. Odpisali so jih in jih še odpisujejo in potlej za smešne dinarje odprodajajo. Pa ne da bi ravnali v nasprotju z veljavno zakonodajo. V celjski galeriji, denimo, so morali pred časom varuhe zakona več ur prepričevati, da slik ne gre bremeniti z amortizacijo, da one pač ne sodijo v potroš-no blago in jih ni mogoče mešati s polomljenimi stoli, starim inventarjem ali dotrajano opremo. Vsakemu, tudi največjemu laiku je po zdravi pameti jasno, da slika, umetniški predmet, z leti, z desetletji in stoletji postaja vse dragocenejša, včasih zaradi svoje historične veljave, druge-krati zaradi umetniške prepričljivosti. In prav neumno se je vprašati, kdaj se izrabi. Tudi poškodovana, načeta je dragocen predmet, ki mu strokovnjaki zmorejo vrniti prvotno podobo. Sramotno, žaljivo je slike razvrednotiti in jih, bodisi iz osebne koristi bodisi popolne nevednosti, zavreči ali prodati za nekaj dinarjev. Poznamo primer v Kranju, poznamo nedavni primer v Celju, ko je kupec v Ljubljanski banki - Splošni banki Celje za po 20 dinarjev kupil dve oljni podobi, uokvirjeni v dosti bogata okvirja. Za 20 dinarjev po komadu! Na eni je bil upodobljen lik maršala Tita, na drugi solidno narejena - resda verjetno preslikana — krajina. Podjetni kupec, ki je za dve kili kruha dobil sliki, ju je odnesel v Likovni salon, kjer so ju po spodobni vrednosti vzeli v komisijsko prodajo in so na voljo ljubiteljem po 5000 dinarjev. Se česa takega tisti, ki so se želeli znebiti slik, ne bi mogli domisliti ali pa so bili res prepričani, da so oljne podobe brez vsake vrednosti? MUZIKA JE BIZNIS »There’s no business like show business!«, je izrek, katerega brada je že siva, raste pa še zmeraj. Morda se vam bo zdelo smešno, toda v tem slavnem show business-u predstavlja denar, ki se obrača okrog pop zvezd, njihovih zastopnikov in svetovalcev, promoter-jev, odvetnikov in drugih, le vrh ledene gore. Sem lahko prištejemo tudi diskografske, radijske in TV hiše. Če pa pogledamo vse skupaj malo bolj na široko, pa odkrijemo še cel kup poslovnih priložnosti, ki jih pop glasba vleče za sabo, a jih pravzaprav ni mogoče vkalkulirati v končni zaslužek, ker z glasbo kot tako nimajo neposredne zveze. Pomislite samo, kakšen vpliv na modne trende ima lahko uspešen pop glasbenik. Ko je Madonna pred nekaj leti lansirala plastičen nakit kot vrhunski pop trend, so proizvajalci in trgovci ki so se ukvarjali z bižuterijo, vriskali od veselja. Ne gre pozabiti na T-Shirts, majice z imeni in slikami pop zvezd, umetno izpran jeans, pa butike, v katerih so vam modno raztrgali vaša oblačila, usnjene vetrovke, breton majice, spomnite se zvončastih hlač (spet so »in«) in še in še... Vsekakor od vseh dejavnosti, ki niso neposredno priključene na show biz’ pipico, levji delež zavzame industrija glasbenih inštrumentov. Pomislite samo koliko skupin nikdar ne pride dlje od prostora za vaje, prav gotovo živi v vaši soseski vsaj nekaj mladeničev, ki vedo vse o posameznih tipih ojačevalcev, o kitarah, o najboljših bobnih, najcenejših ritem mašinah, sam-plerjih, za katere pridno zbirajo prihranke in jih na koncu tudi kupijo. Pa štiri-stezni kasetofoni za demo posnetke, pa kitarski efekti, mešalne mize, pevska ozvočenja ... Nekatere tržne raziskave so pokazale, da se prav tu obrne največ denarja. Sicer pa sploh ni treba iskati rezultatov tržnih raziskav. Dovolj je, da pogledate zadnjih nekaj strani New Musical Express-a ali Melody Maker-ja. Polne so oglasov vseh, ki pa jim je skupno to, da se nanašajo na glasbene inštrumente in opremo. Pogovor na temo: »Kdo je boljši, Dinamo ali Partizan?«, se prav nič ne razlikuje od tistega v katerem so glavni akterji Roland, Korg, Marshall, Fender, Ibanez in podobna imena. Saj veste kako gre. Različni ljudje si najdejo različne konjičke, glasba pa je lahko hudičevo zanimiv konjiček, s katerekoli strani se je že lotite. LESTVE LP Velika Britanija (MM) — singli 1. QUEEN - Innuendo 2. THE KLF - 3 am Eternal 3. 2 IN A ROOM - Wiggle It 4. ENIGMA — Sadness Part 1 5. C&C MUSIC FACTORY Jim Morrison: Še mrtev gre v nos cenzorjem FEATURING FREEDOM WILLIAMS - Gonna Make You Sweat Velika Britanija (MM) - LP 1. ENIGMA - MCMXC AD 2. DAVID LEE ROTH TREND - Vzeti v najem prijetno hišico blizu kakšnega smučarskega centra in v družbi ljubiteljev dobre kapljice preživeti teden dni brez televizije. TV »IN:« — »Razervirano za šanson« ob ponedeljkih na TVS II »OUT:« - Prisiljeno in neumestno spakovanje Saše Gerdej — A Litlle Ain’t Enough 3. MADDONA - The Immaculate Collection 4. ELTON JOHN - The Very Best Of Elton John 5. STING - The Soul Cages Velika Britanija (MM) — neodvisni singli L CARTER USM - Blood-sport For AH 2. THE KLF — 3 am Eternal 3. NIRVANA - Silver 4. SPACEMEN 3 - Big City 5. BIRD LAND — Everybody Needs Somebody Velika Britanija (MM) — neodvisni LP 1. SILVERFISH - Fat Ax 1 2. HAPPY MONDAYS - Pills’n’Thrills And Belly-aches 3. FRONT 242 - Tyranny For You 4. RIDE— Nowhere 5. LUSH - Gala VIDENO JIMMY SOMERVILLE: »Vanilla Ice ni genij, toda njegove ličnice so čudovite!« KIM DEAL, THE PIXIES: »V Nemčiji sploh ni potrebno demolirati hotelske sobe, da bi izgledali kot pravi rocker. Dovolj je, da malce spremeniš razpored pohištva pa že totalno popenijo.« NOVICA TEDNA 1. BACK TO THE FUTURE PART III 2. PRETTY WOMAN 3. THE PUNISHER 4. NUNS ON THE RUN 5. UNCLE BUCK V KUD F. Prešeren se v naslednjem mesecu, točneje 19. 3. ob 21.30 obeta rockovski dogodek, ki ga ne gre zamuditi. V organizaciji koncertne agencije Strip Core bodo namreč nastopili THE JESUS LIZARD, kvartet iz Chicaga, katerega člani so prej delovali v skupinah Scratch Acid in Ra-peman. The Jesus Lizard igrajo izrazito urbano glasbo, temelječo na konfliktih in frustracijah, ki jih producira kaos industrijskega velemesta. Njihove plošče (3 EP in LP za založbo TOUCH & GO-producent Steve Albini) so kritiki proglasili za mojstrovino norih genijev in po napovedih sodeč, lahko pričakujemo enega boljših koncertov v tej sezoni. UP , ^ David Lee Roth: nov album, nov uspeh. Čeprav uradna oseba za stike z javnostjo pri nacionalnem britanskem radiu BBC posredno zanika, da so uvedli cenzuro v zvezi z vojno v Zalivu pa po redakcijah BBC-jevih radijskih postaj že krožijo uradne črne liste. Na njih so se znašli: The Doors z »Light my fire« in »Unknown Soldier«, The Bangles z »Walk Like An Egyptian«, Status Quo z »In The Army Now«, John Lennon z »Imagine« in »Give Peace A Chance« Phil Collins z »In The Air Tonight« ter še nekaj drugih. Uradna oseba trdi, da ne gre za prepoved, temveč le za »namig« redaktorjem, saj ne želijo, da bi s svojim programom kakorkoli prizadeli svojce vojakov v Zalivu. Umrl Steve Clark Tridesetletnega glasbenika, kitarista britanske hard-1 rock skupine Def Leppard, Steva Clarka, so našli mrtvega v svoji hiši v severnem delu Londona. Vzroka smrti še niso našli, očitno pa je preminul v spanju. Presley umrl zaradi mamil Elvis Presley, kralj rocka, je umrl kot žrtev droge in ne zaradi srca, kot je bilo objav-•ijeno. To je po 13 letih izjavil patolog dr. Eric Muirhead, ki je sodeloval v avtopsiji. V telesu popularnega pevca naj bi bila najdena smrtonosna količina sredstev za pomiritev, spanje in bolečine. TOP 10 DISCO CIBBY 5 Mvse!i0 mr'RS ON THE 4TH FLOOLm “ Can,t help •!* FaNTASyIrEMW?- RlJ-A RmGtCen ^Distartek, odprt, rak petek in spbato od 21. do 3. lili NOVA W DODA STRAN 20 KALKULATOR Delnica, naša __________________________ opisanih vrst delnic (angleška zakonodaja jih na primer pozna kar 47 vrst), poznamo tudi začasne delim e, to je tiste, ki se izročijo delničarjem ob vplačilih po obrokih, ko pa so vsi obroki plačani, se izda stalna delnica. Posebne oblike delnic so tudi užitniske delnice, ki dafaja delničarjem pravno do najrazličnejših uslug s strum delniške družbe, poznamo pa se zamenljive {konvertibilne) delnice, ki se lahko menjajo vsemi vrstami drugih delnic ali obveznic, delnice z gibljivo obrestno mero, delnice z označbo »par valite« m z označbo »non par value« iki te vrednosti ne označuje). Vse, kar se dogaja v zvezi z izdajo delnic ob ustanovi- '