Za poduk in kratek oas. Kako se je nemškutar izpreobrnil. (Prizor iz kmečkega življenja. Napisal J. Sattler.) (Dalje.) 2. Prizor. Prejšnja in Meh. Meh. (Ima mehe obešene čez pleča.) Dober dan, OČe Brdnik! B r d n i k. Bog ga daj! Kaj pa tebe nosi po svetu ? M e h. Gazim sneg, pojem koledo in vlačim meh. Tudi vam bom eno zapel in zagodel, če dovolite. Brdnik. Zakaj pa ne, če znaš kako lepo. M e h. Pa Se kako! Takšne še ne zna zložiti T . . . šolmaster. Človek brez domoljubja. Kar drevo brez zal'ga cvetja, Kar podložni brez povelja, Brez klasovja tepo žito. Brez očeta so sinovi, Kar je ladja brez zavetja Kar nebesa brez veselja, Gnana v jezero srdito. Brez vladarja vsi svetovi: Kar planjava je pobita Od nevibte, toče sile, Kar je dan brez solnca svita, Kar je noč brez lune mile. Oj to človek brez iskrene Je ljubezni domovine, Ki če žalost jo zadene, Zapusti jo, da pogine. TŁar polja brez rož cvetečih,Jo izdaja, zaničuje — Brez snega najviše gore,Le za tujstvo moč potrosi, Kar devica brez rudečihKi ni vreden, da varuje, Lic, čistosti jasne zore.Da ga v sebi dalj še nosi. Brdnik. Ta je zares lepa; ko bi jo ti Križanu zapel, kako bi orala po snegu! Meh. (Vsede in položi raebe poleg sebe na klop.) Njemu sem zapel drugo; veste tisto, kako je komar z muho plesal. Brdnik. Je-li mu ugajala? Meh. Hud je bil, kakor sain pajek. Zarežal se je grdo na-me. Menil je morda res, da se norca delam iz njega. Odkar mu je Lipe ušel, kuha sam žolč v svojem nemškutarskem srcu. Micka. Je-li kaj omenil Lipeta? Meh. Ko sem ga vprašal po Lipetu, skočil je k višku in pihal, kakor pisan gad; potem pa je vdaril ob mizo in zaklel, da se mi je tema delala. .laz pa sem si mislil: prav se ti godi, ii brsa nemškularska, zakaj pa si tako trmast? Ali oče Brdnik, sušo iniam v grlu, sušo! Brdnik. Kako to? Saj imaš celo vinski glas. M e h. Trezen sem, kakor na Veliko soboto zjutraj. B r d n i k. Zato se držiš tako grdo, ko bi vse nemškutarje požrl brez soli in zabeli. Micka, prinesi mu pijače; potlej bo lažje nategnil svojo »naduho« in lepše pel, Dancs poješ, kakor os pri nenamazanem kolesu. (Micka odide smeje.) Meh. Boljše pa že pojem, ko tista Jirga Kveder v S. , , kedar razbija s svojimi prsti po orglah, kakor s kladivom. po starih črevljih. Ko bi jaz pel v cerkvi, ne mogel bi nihče spati med službo božjo. Brdnik. Se ve, da ne; ubežali bi vsi. Ali povej nam Tomaž kaj novega; pa ne lagati! Meh. Bog ne daj! Godec nikdar ne laže. Kaj bi tudi lagal; saj vem zadosti novic. Pel sem in godel daleč okrog. Cul sem marsikaj; ali čakajte malo, da si duŠO privežem. (Micka je prinesla vina; Meb si obriše usta z roko.) Bog vas živi, oče Brdnik in tebe Micka še sto let po smrti! (Pije.) A ha! To je pravo mazilo za moje grlo. Zdaj mi bo jezik tekel, kakor Rušnikova žaga. — Povedal vam bom najprvo o tistem nemčurskem Smodišu pri sv. Vrbanu, saj ga poznate, kako mu je svinja čep unesla . . . Micka. Jezus, Marija! Svinja mu je čep unesla? JM eh. Da! Smodiš je pil v kleti. Ko se ga že precej nareže, gre v hišo in pusti odprta kletna vrata. Svinja pride v klet, išče repe in korenja, zavoha pa kruh in klobaso, katero je Smodiš pijani pozabil na majhnem sodčeku. Smodiš se brž spomni, da ni zaklenil kleti; krevsa torej po stopnicah v pivnico in zagleda, kako ščetinec zadovoljno kruli in slastno požira kruh in klobaso. Smodiš grdo zakolne. Kaznovati hoče prasico. Pa kako? Na jedenkrat mu šine v glavo čudna misel. Srdit zgrabi svinjo za zadnjo nogo in jo priveže k čepu; potem vzeme palico in mahne. Prašič pa skoči, izdere čep in beži ž njim po stopnicah gori. Smodiš plane k sodu in tišči na vso moč obe dlani k luknji, da bi mu ne iztekla dobra stara kapljica in kriči: pomagajte, pomagajte! Naposled mu prihiti žena na pomoč in reši rjavega nemškutarja smešne zadrege. (Konec prih.) Smešnica. Sin kupi na sejnm mašno knjižico, vrhu tega najde na tleb ležati karto >pik fanta« in spravi jo v knjigo, češ, da je našel lepo podobo. Ko dospe domu, reče materi: »Glejte, moti, kak s'm lejpe bukuce na sejmu kupu« ! Mati ozirajoč si knjigo: »Kaj pa je tu za ana gardoba?« »Ne, moti, ne«, reče sin, »tov je jo svet' Matija, ku "ma sekiro«.