„DOM IN SVET5' 1892, štev. 2. 95 med prosti narod, izbrisala je že marsikateri narodni stvari prvotni značaj, in tako nekako le pobiramo; vendar so tudi ti pobirki zanimivi in dragoceni. Slavni učenjaki vseh narodov jih raziskujejo, in mnogo časopisov jih zbira. Lanska češka razstava je porodila marsikatero lepo in koristno misel, dala pa je Čehom tudi nov zbornik za preučevanje^ češkega naroda na Češkem, Moravskem in v Sleziji; ta zbornik se zove »Česky lid«. Izdaje ga knjigarna F. Šimačka, urejujeta pa ga s pomočjo mnogih pisateljev in učenjakov znana preiskovalca starin in narodnih stvarij dr. Čenek Zibrt in pa dr. Lubor Niederle. Izšla sta tega zbornika v veliki osmerki (str 220) dva zvezka, vseh izide na leto šest in bodo veljali 4 gld. Nisem mogel, da ne opozorim Slovence — čakal sem precej dolgo, da se oglasi kdo drugi — na ta znameniti zbornik. »Česky lid« se bode bavil, kakor pravi naslov, z vsem, kar se tiče preprostega češkega naroda. Donašal bode razne antropološke razprave, podatke iz češkega bajeslovja, njegove pravne nazore, običaje, pripovedke, pesmi, prazne vere, pregovore; govoril bode o narodni godbi, plesu, noši, umetelnosti itd. Izšla dva zvezka sta nam najbolje spričevalo, kako hoče izpolnjevati »Česky lid« svojo nalogo. Izmed drugih spisov opozarjam le na koreniti članek pisateljice Renate Tvršove: »Češke lidove vvšivani na zemske jubilejni vystave« (narodne všitke pojasnjujejo lepe slike\ potem na »Povery a zvyky lidu moravskeho pfi hospodafstvl«, katere priobčuje znani narodni preiskovalec prof. Fr. Bartoš. J. Koula opisuje v spisu »O kroji lidu slovenskeho« slovaško narodno nošo, katero nam predstavljajo mnoge lepe slike, 0. Hostinsky preiskuje narodno pesem, Jos. Koštal priobčuje, kar pripovedujejo Čehi o povodnem možu (vodnik, molek, hastrman\ a Ana Kellnerova pripoveduje ljubeznivo v preprostem narodnem govoru običaje okoli Do-mažlic. Kogar zanimajo izkopine, čitaj: »Hroby se skrčenjmi kostrami v Čechach« od dr. J. Matiegka in pa podatke o arheoloških najdbah. Posebno zanimiv je pa »Českj' lid« zaradi tega, ker nam podaje natančen popis in pregled časopisov in najnovejših del vseh evropejskih narodov, kateri se bavijo z istimi predmeti. Ne samo Čehi, vsi učenjaki so navdušeno pozdravili ta koristni zbornik. j.—e. »Moderni humanita« dle ruznych do-kladu napsal Vilem Sladomel. 8°. Str. 71. Brno 1890. Nakl. knihtisk. benediktinii rajhr. Cena 50 kr. — Majhna je sieer ta knjižica, toda zlata vredna. Na jasen način se nam v njej opisuje, Naše slike. »Petero čutov«. Tako imenuje umetnik znamenito sliko, o kateri mi je pred kratkim pripovedoval slovenski slikar, da jo je videl nekdaj v Belvederu na Dunaju. Slika kaže pelorico avstrijskih veteranov v stari vo- kako pada človeška družba, odvrnivša se od Boga in cerkve, v največjo bedo, telesno in duševno, zgrešava svoj namen in zahaja v novo poganstvo. Spis se deli v štiri dele. Prvi, od str. 1—35, podaje nam zgodovinski razvoj modernega humanizma od dobe Henrika VIII. na Angleškem, od koder je prišel v Belgijo, od todi na Francosko, Nemško in drugam. — Drugi del (str. 36—43) ima naslov »Verouka humanity«. Pisec kaže, kako zametava prostozidarstvo glavne resnice katoliške vere, kakor: osebnega Boga, sv. Trojico, odkupljenje po Kristusu, neumrjoč-nost ctuše itd. — Tretji del je »Nravouka hum«. (str. 44—60). Ali je možno govoriti o nravnosti ondi, kjer ni vere v Boga in večno življenje ? — Četrti del »Pospohty život« (str. 60—71) razlaga razmerje med prostozidarstvom in človeškim društvom. — Spis kaže veliko in temeljito poznavanje tega predmeta, s katerim se je pisatelj tudi res bavil in že pisal o njem (n. pr. Svobodne zednafstvi ... v Praze 1890). Št. Z—c. Poljsko slovstvo, »Celowošč w naturze.« (Smotrenost v prirodi). Studyum przvrodniczo-filozoficzne; napisal Ks. Marvan Morawski T. J. prof. uniw. Jagel. Wydanie drugie przerobione. Krakovv. 1891. — To je druga poljudno pisana modro-slovna knjiga veleučenega profesorja Moraw-skega. Jako važna je tvarina, katero obdeluje, ker nudi nam dokaz iz pameti, da je Bog v istini. Primerno namenu poljudnemu ne nahajamo tu dolgih, težkih in natančnih šolskih dokazov in silogizmov, a to nam obilo nadomešča s krasnimi slikami in obrazi. Razdeljena je snov po 9 razdelkih z uvodom in dodatkom. Najprej nam pove, kaj je »celowošč-smotre-nost«, da je namreč primerna uravnava sredstev do smotra: Na to nam kaže v prirodi tako primerno uravnavo v jako živih obrazih. Ta pri-rodni ustroj pa ni slučajen, ampak izvira iz jasnega namena, kar prelepo dokazuje nasproti materijalistom. Jednako zaman se trudi evolu-cijonizem podreti smotrenost prirode. Potem pa vpraša, kje je razum, ki je določil smoter in izbral sredstva, in odgovarja, da je nad svetom. Ta nadsvetni razum je postavil za smoter vsej prirodi človeka; človekov smoter in namen pa je stvarnik, kije začetnik te smotrenosti v prirodi. Priporočamo vsem poljščine veščim to knjigo; izvestno jih bode jako zanimala in zabavala. Dr. J. J. jaški, časti vredni obleki, v mali, njim namenjeni sobici — recimo v kaki mestni hiši —, kjer se prijateljsko zabavajo. V zimskem mrazu so si privoščili vsak po svoje nekoliko užitka. Dalje nam ni treba razlagati, zakaj naš krasni Razne stvari. 96 Razne stvari. lesorez pravi vsakemu ogledovalcu dovolj. (Kliše smo prekupili, kakor tudi za sliko na sir. 9, št. 1., od A. Pusteta). — »Slovenska citra-rica«. Koncem I. 1889. je razstavila slovenska slikarija Ivana Kobilca mnogo svojih slik v dvorani ljubljanske realke, med njimi tudi »Slovensko citrarico«. katero kaže naša slika. Upamo, da bodemo mogli o tej, kakor o drugih njenih slikah, še več izpregovoriti. O naši podobi posebej treba opomniti, da se slike dado težko fotografovati, in zato ni naša podoba toliko čista, kolikor bi sami želeli. 0 drugih slikah bodemo govorili drugodi. V muzejskega društva januvarskem mesečnem shodu (13. januvarja) je govoril prof. Wallner o Kranjski in Primorski v začetku nasledstvene vojske (1. 1741/2). Opisoval je govornik dvojni zbor v Ljubljani za obrambo avstrijskega jadranskega obrežja proti Neapolitancem, ki so slednjič res pričeli vojsko s cesarico Marijo Terezijo. Kranjska j e bila tačas gmotno jako opešala. Tedaj se deželni stanovi niso mogli odločiti, da bi ob svojih stroških na pomoč poslali oborožene kmete. Nedosta-jalo jim je tudi orožja. Zato je pa grof Turjaški, deželni oskrbnik Kranjske, oskrbel, da se je sklenilo naprej plačati za davke trideset tisoč goldinarjev v državno blagajnico. Bolj so se pa brigali za obrambo prebivalci Trsta in drugih pomorskih mest, ker so bili v večji nevarnosti. Tržaški mestni glavar, grof Seifrid Herber-stein, je celo v kratkem času dal iztesati malo brodovje in je podredil za-povedujočemu brodovju angleškemu, ki je prišlo Avstrijcem na pomoč. Kranjci so dali, kar so mogli, namreč les za ladije. — Govor natisne muzejsko društvo v letošnjih »Mittheilungen«. Kardinal Manning. Umrl je 14. januvarija ta slavni in veljavni mož, ki je spadal med prvake sedanjega časa. Ni bil samo učenjak, vnet duševni pastir, velik angleški rodoljub, ampak tudi poseben prijatelj delavcev in prostega ljudstva. Spoštovali so ga jako velikaši in reveži. — Rojen je bil 15. julija 1. 1808. in vzrejen v angličanski cerkvi (protestantovski veri), v kateri je postal tudi duhovnik. A izpreobrnil se je h katoliški veri in bil ponižen, delaven dušni pastir. Postal je nadškof westminsterski in 1. 1875. kardinal. Lahko ga imamo za kažipota v sedanjih vprašanjih. A. de Quatrefages, slavni francoski naravoslovec, je umrl dne" 12. januvarja. Bil je ud akademije. Katoliško američansko vseučilišče v VVashing- tonu. Jako važno je za Ameriko ustanovljeno novo katoliško vseučilišče v Washingtonu. To je prva naprava te vrste na novem svetu. Katoličani smejo biti po pravici ponosni zaradi nje in morajo biti hvaležni velikodušnemu papežu Leonu XIII., ki je z apostolskim pismom z dne 7. marca 1889. potrdil ustanovo in njena pravila. Pravila govore v 1. poglavju o namenu vseučilišča, v 2. o oblasti škofov in ravnateljev, v 3. o kancelarju, v 4. o rektorju (voditelju), v 5. o vicerektorju in tajniku vrhovnem, v 6 o akademiškem senatu, v 7. o dekanih, njihovih namestnikih in profesorjih, v 8. o predmetih in slušateljih, v 9. o akademrških stopinjah (doktoratu itd.), v IO. o nakladah za vzdrževanje vseučilišča, v 11. o zavetnikih, v 12. o disciplini (redti). Za posamezne stroke so posebna pravila. »Matica Hrvatska« razpošilja svoje knjige za 1. 1891.: I. Ktičera: Črte o magnetizmu i elektricitetu. (Poučna knj. XVI.) 2 gld 80 kr. 2. Vali a: Poviest srednjega vieka Dio I. (Svjetske pov. knj. V.) 2 gld. 50 kr. 3. Le-pušič: Slike iz Bosne. (Zab. knj. CXXXV do CXXXVI.) 50 kr. 4. Kumičič: Obiteljska tajna. Komedija. (Zab. knj. CXXXVII do CXXXVIII.) 50 kr. 5. Demeter: Teuta. Tragedija. Uvodom popratili Vlad. Mažu-ranič i Fr. Markovič. I gld. 50 kr. 6. Ko-zarac: Medju svjetlom i tminom. (Zab. knj. CXXXIX —CXLI.) 75 kr. 7. Slike iz svjetske književnosti.. S.vezak prvi. I gld. 20 kr. 8. Šandor-Gjalski: Iz varmegjinskih dana. (Zab. knj. CXLII —CXLIV.) 75 kr. .9. Plu-tarh: Životopisi. Dio drugi. P. Didotl. Podajemo sliko slavnega francoskega pisatelja, katerega delo »Jesus Christ« je pred kratkim izšlo v ruskem in izide v češkem prevodu. Starine. Dne 28. in 29. decembra je našel g. Jarnej Pečnik v gomilah pri vasi Malencah na Krškem polju čelado iz jermenov spleteno, z bronastimi žeblji obito. Na vrhu je bronasto kolo in na sredi kolesa bronasta zvezdica. Zraven tega je našel še druge stvari, o katerih bode o priliki poročal. Popravek. V št. 1. str. 38. a. čitaj : ,.Potočnik" m. Globočnik; str. 43. a. „Potočnikova" nam. Volčičeva. P. Dido.n.. Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe. Tiska »Katoliška Tiskarna«.