DNEVNIK ?°Stnioa nanon " ‘•‘“KVSr” - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 50 (4824) TRST, torek 28. februarja 1961 Danes 24-urna enotna stavka nameščencev krajevnih uprav Glasilo katoliške duhovščine ira politiko tajnika KD ^ragat, Reale, Covelli in Michelini o stališču liberalne stranke peJf!Sen Polo*aj v Milanu - V Pavii dosegli sporazum med KD, ln PSI glede občine in pokrajine - Stavka poljskih delavcev na Siciliji - Danes seja ministrskega sveta ob SsVn^dnem dial°- V tem ,°Vanju sv°-> tn-l ? okviru ie do- neteterfha preizku* ,la.ker so zapustili zasedanje še pred Xa3a danes luie med drugim, da «v parlamentu Ustavljati ^a sama demokratična večina, ki more , da bi Predpostavko za razvoj potrebne dejavno- v JSdlli boljšo -------------------- še vedno upa, da se mu bo posrečilo rešiti sedanjo vlado, ki temelji na sodelovanje KD z liberalci, monarhisti in fašisti. «Končno, ni še nič gotovega; nesmemo — pozabiti, da člane deželne vlade in njihove namestnike izvoli skupščina, in jih je moč vedno zamenjati« — zatrjuje Majorana, ki očitno računa na neko novo večino tam-bronijevske vrste. Včeraj so se vršila predkongresna zborovanja v 26 pokrajinskih federacijah PSI. Po podatkih, ki jih objavlja tajništvo, je na teh kongre resolucija avtonomistične večine dobila 59.914 glasov ali 56,5 odst.; resolucija Vecchiettijeve levice 30.764 glasov ali 29,3 odst., Bas-sova «alternativa» pa 9.872 glasov ali 9,4 odst. V istih federacijah je bil leta 1958 naslednji rezultat: avtonomisti, 54.219 glasov (53,57 odst.); levica 31.110 glasov (30,75 odst.), ((alternativa« pa 8.111 glasov (8,02 odst.). Kako sodijo drugi voditelji o stališču PLI? Saragat pravi, da resolucija PLI dokazuje, da so se motili tisti, ki so upali na vladno krizo, ki bi v sedanjem položaju koristila le ((sovražnikom demokracije«. Voditelj PRI Reale je izjavil; ((Zaključki glavnega odbora PLI ne pomenijo presenečenja kar zadeva odgovorno zadržanje nasproti vladi; glede ostalega »je^Pitvi pontX seda- liho.;,6!’-. 2 drugimi .V £ ^ Parlamentu kberalpfV^ drugimi Npi! zahtev * b°d° takrat »Jovani,, !,ev. S,*!*™ Kar zadeva odbor PLI KD bM 20 P°litiž-s'tanw davnega na za' dani; ’ da bodi dbora svoje Možaj #v° sPrernenili se- Naai p®*kmem wmu sestal ^ovskiVem T' «0, JMe morali , lam de-?S1 D °r je * P.°dati ostav- ^iora«edsednik jM-°, v°dstvo I '*a»a dei,lk deželne vlade 1 ",n,»*n».r lcchiara na "'""""""miiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiii , oložaj italijanskega f^ika na K i6Soc °Sebna komisija pri SZDLJ skrbi za sP°štovanje dvojezičnosti '*aevB?!lAb, 27 PrakSa 'drT 'Vsako' \ a'anjJin zuie, da Pravnuživ ajo v Jugosla- «*' Poušr*0 enako-v'' v t6. ieč: g.33 danes Ta-j, 'lužb!5eh vainu, ^em n. fh ede« v Wr»l oddelkih ltštie itaH-SQ°vnufm 0kraju j. Si m, 3anaeine J,0S°iev 4, lu4Sešfencev ^ dve if 6s ital-?® 0dh„ okraine-&aPščinn°ra obvlada >rS»kih odb'„^av tako siti? Pa jih -iran v občine to4Wotih]e še več v11?? j’ 'C Sola* ' Sečo vi- • bud-nr!i3e in Por-t»lNč> obvedpisi o si- »ValNte *• Tako ? znanje Lt>rošniat°dnosti; Ha1ke i- onienta sta se stro-v na °St j s' v> dtžV 60Sti®obraV '* ^bn(lšanj,or|afiov skr. cei«aj N fin sanje narodnih manjšin pri okrajnem ljudskem doboru Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki pazi na enakopravno udeležbo Italijanov v gospodarskem in družbeno-po-litičnem življenju. Slovenska mladina se v šolah uči italijanščine, italijanska slovenščine. Važno vlogo v medsebojnem zbližanju državljanov obeh narodnosti so odigrale delavske univerze in sindikalne organizacije v podjetjih, ki so organizirale tečaje italijanščine za Slovence in slovenščine za Italijane. Po. leg tega ima radio Koper dva. krat tedensko posebne oddaje za Slovence, ki se žele naučiti italijanščine. «»-------- Nkrumah pojde v Ncw York AKRA, 27. — Predsednik Gane Nkrumah bo odpotoval v nedeljo iz Akre v New York. Tam misli govoriti pred skupščino OZN in nato odpotovati v London. more koristiti temeljnemu raz-čiščenju razporeda političnih sil okoliščina, da se italijanska liberalna stranka postavlja, vsaj v perspektivi — in niti oddaljeni — kot desničarska alternativa«. Voditelj PDI Covelli poudarja protislovje med podporo liberalcev Fanfanijevi vladi in absolutnim zanikanjem možnosti dialoga s PSI, ki ga ostali partnerji Fanfanijeve vlade ne zanikajo, in zatrjuje, da razne definicije sedanje vlade, kot. n. pr. «novi centrizem«, ((dinamični centrizem«, itd., niso nič drugega kot ((predsoba kolizij ali celo oorganskega sodelovanja z marksisti«. Voditelj MSI Michelini zatrjuje, da se zaključki glavnega odbora PLI skoro povsem ujemajo z njegovim predvidevanje in da je tudi diskusija dokazala utemeljenost njegovega prepričanja, da Moro in Fanfani «hočeta odložiti krizo vlade danes, da bi jo povzročila jutri z namenom, da se rešita liberalcev«. V Milanu ni nič novega. Kljub pozivu vodstva PSDI, Lami Starnuti še ni podal o-stavke na mesto predsednika pokrajine in pokrajinsko vodstvo PSDI ga baje v tem podpira in namerava izkoristiti 10 okoliščino za pritisk na KD, da bi pristala na upravni odbor levega centra tudi na pokrajini. Namestnik tajnika PSDI Tanassi se je danes popoldne, vrnil Milana, kjer se je uedeležil sestanka pokrajinskega vodstva PSDI, in je poročal tajniku stranke Saragatu o poteku razgovorov. Novinarjem je Tanassi izjavil le, da je sestanek pokrajinskega vodstva PSDI dokazal, da se ((tovariši Milanu povsem strinjajo_ z vodstvom PSDI glede splošne linije strankine politike«. Izjava, ki v bistvu ne pove nič, vsaj kar zadeva položaj v Milanu. V Pavii so vodstva KD, PSDI in PSI potrdila sporazum med temi strankami glede skupnega upravnega odbora tako na občini kot na pokrajini. Občinski svet se bo sestal jutri in izvolil novega župana, pokrajinski svet pa se bo sestal prihodnjega 6. marca in izvolil predsednika pokrajine. Glasilo vsedržavne federacije italijanske duhovščine #L’amico del clero« odgovarja v svoji poslednji številki na nekatere pripombe duhovnikov in daje kritični pregled dejavnosti KD v sedanje mpolitičnem razdobju. Kar zadeva tako imenovane ((težavne odbore« zatrjuje, da je «treba priznati, da je KD tudi v teh primerih na edini mogoč način ščitila koristi svojih volivcev, ki imajo pravico zahtevati od KD dosledno rešitev, kjer je možna; imajo pa hkrati pravico zahtevati, da kjer najboljša rešitev ni možna, KD stori kar je možno, da bi se ognili vsaj najhujšemu«. Kar zadeva «okužen)e» med katoliškim in marksističnim naukom, omenjeno glasilo pravilno poudarja, da «eno je mešati ideološka stališča, popuščati glede programskih točk, drugo pa je preizkusiti v krajevnih upravah dobro voljo in dejansko avtonomijo nekaterih socialističnih skupin, zlasti kjer alternativa pomeni ali fronti-stično rešitev ali komisarsko upravo«. , Po sklepu sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL in CISNAL se bo jutri vršila 24-urna stavka javnih nameščen-cev krajevnih uprav (občine, pokrajine ECA itd.) kot protest proti 1NADEL, ker je odklonil ponovno proučitev nekaterih omejitev zdravstvene m farma, cevtske oskrbe in ker noče pri- KW stati na nekatere zahteve, ki so jih sindikati predložili že pred časom. INADEL pa s svoje strani zatrjuje, da so razlogi, s katerimi utemeljujejo potrebo stavke, povsem brez pod-lage. Jutri dopoldne bo seja ministrskega sveta, na kateri bosta Fanfani in Segni poročala o nedavni konferenci predsednikov vlad in zunanjih ministrov šestih dežel evropske skupnosti, hkrati pa bodo odobrili nekatere ukrepe rednega poslovanja. Z namenom, da bi dosegli zdravstveno in farmacevtsko doklado zase in za svoje družinske člane pa stavkajo danes poljski delavci na Siciliji. Stavko podpirajo vse tri sindikalne oTCanizacii6 A. P. Maroški kralj Mohamed V. med neko svečanostjo v kraljevi palači v Rabatu Lundulova vojska napreduje brez bojev in se približuje kongoški prestolnici Kasavubujeve tolpe nasilno nastopajo proti osebju OZN v Leopold-villu - Oster prostest Dajala - Kasavubu vabi izdajalca Combeja na skupno akcijo proti Lundulovi vojski - Hammarskjoeld bi se hotel iznebiti Dajala, ker Zahod ni zadovoljen z njim LEKDPOLDVELjLE, 27. — čete OZN v Leopoldvillu so v pripravljenosti zaradi številnih nasilnih dejanj, ki so jih Kasavubujevi in Mobutujevi vojaki izvršili proti vojakom in civilistom OZN. Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da sta dva Kasavubujeva vojaka posilila neka tajnico OZN ter sta z orožjem, naperjenim proti nekemu sudanskemu častniku, ki je spremljal tajnico, preprečila, da bi ji pomagal. Dogodili so se še številni drugi primeri, ko so Kasavubujevi vojaki razorožili manjše skupine vojakov OZN. V predmestju Leopold-villa so Kasavubujevi vojaki ustavili štiri kanadske vojake ter jih pretepli s puškinimi kopiti. Razen tega ustavljajo Kasavubujevi vojaki avtomobile OZN. Hammarskjoeldov predstavnik v Leopoldvillu Dajal je poslal odločen protest Kasavu-bujevemu vojaškemu poveljstvu zaradi ponavljanja nasilnih dejanj. Nota opozarja Ka-savubuja, da 1?° OZN po potrebi uporabila silo, da prepreči nadaljnje napade proti njenemu civilnemu in vojaškemu osebju, in v tem primeru bo odgovornost padla v celoti «na poveljstvo kongo-ške vojske in na oblasti*. «Ce ta dejanja niso rezuutat pripravljenega načrta, dodaja nota, dokazujejo, da vlada med kongoškimi četami popolna nedisciplina*. Kasavubu pa je sklenil »mobilizirati vse energije naroda* in pozvati predsednika Katan-ge Combeja, «naj se pridruži republiki Kongo*. Kasavubu pravi v svojem pozivu med drugim: »Spričo izdajstva OZN je moja vlada sklenila takoj ustanoviti bataljon rezervistov in je dala ukaz vojski, naj ustavi sleherni stik z uporniki ter naj ne izsiljuje prebivalstva*. Na koncu poziva Kasavubu Combeja, »naj se spričo skupne smrtne nevarnosti pridruži republiki Kongo*. Combe pa je danes popol- "'»»■Iin....................................... uh....................................................................................................... .n...... vija, »pomeni sporazum o oporišču v Bizerti in o določitvi južnih meja, vrnitev Tuniziji jugoslovanskega orožja, ki ga je Tunizija kupila, in k( ga je francoska mornarica decembra zaplenila, dokončen sporazum, da se tunizijskim kmetom izroči štiri ali pet tisoč hektarov kolonizatorske zemlje.« prvi pogovori v Parizu rgibo in gen, de Ganllom O P°ročilo ugotavlja zmožnost za pozitiven in nagel 9lede Alžirije - Demonstracije ultrasov v Parizu Sed2' 27 Izjava alžirske vlade o Sahari izijskl » ‘nS‘ba ie p ril el zS°vore z j^bofei so bili SNej^ial11^- Prvi t, 'utr, s« t s° Dri«- do K >aci\Unizikk 1 V Ram-toas! nhnister S ^ in ,slaDik , > bivši ^ P»>zu NNib'^-! 1,2Ytianji Sjjll* ** su8uilotn t. ?b 16. NtS, rno a‘Zirskem vprašanju v skladu z nedavnim razvojem in v perspektivi prihodnosti Severne Afrike. General de Gaulle in predsednik Burgiba sta se strinjala pri ugotovitvi možnosti in upanja, ki obstaja za pozitiven in nagel razvoj.« Poročilo pravi dalje: ((Govorilo se je o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, in to 'v duhu iskrenosti in medsebojnega razumevanja. Slo je predvsem za francosko-tunizijske odnose. Ugotovili so z zadovoljstvom izboljšanje glede tega, kar omogoča ugodno gledanje na reševanje še nerešenih vprašanj.# Poročilo pravi na koncu: «Go-vora je bilo o mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo Francijo in Tuniz!jo na raznih področjih sveta. General de Gaulle in predsedntk Burgiba sta ugotovila, do kolikšne mere se njun« splošne 'koncepcije pri- bližujejo.« V Parizu so se danes popoldne zbrale pred slavolokom zmage večje skupine desničarskih in fašističnih skrajnežev, ki so demonstrirali proti pogajanjem glede Alžirije. Vzklikali so »francoski Alžiriji« ter ((Burgiba morilec«. Policija je aretirala sto demonstrantov. Ranjeni hje bilo okoli 40 demonstrantov in 10 agentov, ko so se skupine demonstrantov spopadle s policisti. Burgiba bo jutri zjutraj odpotoval v Rabat, da se udeleži pogreba maroškega kralja Mohameda. . Tunizijska revija «Afrique Aclion« objavlja danes članek svojega ravnatelja, ki pravi, da bosta de Gaulle in Burgiba prav gotovo začela sčistiti >e-ren«, zato da «omogočita izvedbo velikih načrtov, ki o katerih »razmišljata«. «Očistiti teren«, nadaljuje re- Kar se tiče miru v Alžiriji, pravi revija, da »očistiti teren pomeni poskrbeti, da bo sedanja faza tajnih razgovorov Francija-FLN pozitivna, da izpustitev Ben Bele in vseh drugih alžirskih političnih jetnikov pomeni začetek razdobja pomirjenja duhov, pogajanj in ustavitev vojaških operacij, pomeni predvidevati najugodnejši in najbližji trenutek za uraden začetek pogajanj in za sestanek Ferhata Abasa z de Gaullom«. Tunizijska revija ugotavlja, da ne bo nobena stvar mogoča, če ne bo Francija začela izvajati mentalno, politično in gospodarsko dekolonizacijo, in to naglo in v celoti ne samo v Alžiriji, temveč tudi v drugi hže neodvisnih afriških državah. Na izrednem sestanku začasne alžirske vlade so obsodili nove francoske korake za izkoriščanje Sahare, o kateri poudarjajo, da je sestavni del alžirskega ozemlja. dne izjavil, da »Katanga prevzema od danes znova svobodo akcije*. Combe pravi zatem, da »če bi grožnja Gizen-gove vojske nad vsemi ozemlji bivšega belgijskega Konga pokazala tudi zd Katango, bi biie katanške sile prisiljene zasesti vse položaje, da zajamči svojo varnost, tudi izven meja katanške države*. Odpadnik Combe je poslal Ileu, Kalondžiju ter Gizengi in Kašamuri vabilo, naj pride-jo v Elisabethville da bi se razgovarjali o nameravani konferenci »pri okrogli mizi* in o sestanku lcongoških voditeljev, ki naj bi se zbrali v 2tnevi. Gizenga in Kašamu-ra nista na vabilo sploh odgovorila. Kakor poroča Reuther, je nekdanji predsednik vlade na Malti Mintoff izjavil na nekem zborovanju, da je Velika Britanija dovolila Belgiji u-purabljati letališča na Malti za letala, ki so prevažala o-rožje Combeju. Poveljstvo OZN je odredilo v Leopoldvillu policijsko uro za svoje osebje. Po 18. uri ne bodo smeli civilisti izven Leo-poldvilla, po 22. uri pa ne bodo smeli več krožiti po mestnih ulicah. Razširila se je novica, da so se Lundulove čete približale Leopoldvillu in so sedaj oddaljene od tega mesta 350 kilometrov. Predstavnik OZN je izjavil, da nima nobene informacije v zvezi z novicami, da so Lundulove čete prišle iz Stanleyvilla v Port Franqui, ki je pomembno križišče na meji pokrajine Leopoldville in Kasaj. Novica o tem se je razširila že včeraj. V Leopoldvillu se je govorilo, da so prebivalci tega mesta spotoma pozdravljali vojake osrednje vlade in se jim pridruževali. Pridružilo se jim je tudi več Mobutujevih vojakov. Prišlo ni do nobenega spopada. A-gencija AP poudarja, da po vseh poročilih, ki prihajajo, vladata v vseh enotah Lundulove vojske zelo dober red in disciplina. Najnovejji dogodki so povečali živčnost v vrstah piistašev Kasavubuja in Ilea V Leopoldvillu že napovedujejo možnost, da bi Lundulove sile nadaljevale pot proti T:kvitu, ki je v pokrajini Lecpoldville, V tem kraju je prebivalstvo navdušeno spre jelo Lumumbo, ko je bil zbežal iz Leopoldvilla in je bil namenjen v Stanleyville. Mobutujevi vojaki so tedaj krvavo obračunali s prebivalci Tlkvtita. V New Yorku so se razširile govorice, da se namerava Hammarskjoeld iznebiti svojega predstavnika v Leopoldvillu Dajala, kateremu poteče jutri pogodba z OZN. Baje pritiska Hammarskjoeld na Dajala, naj ne podaljša svoje pogodbe, oziroma naj jo podaljša samo za nekaj tednov, dokler se ne najde njegov naslednik. To pa zaradi tega, ker zahodne države in tiste afriške države, ki podpirajo Francijo, niso zadovoljne z Dajalom zaradi njegove objektivnosti. Znano je, dq je njegovo odstavitev svoj čas za- hteval tudi Kasavubu. Ta očita Dajalu, da podpira zakonito oblast v Stanleyvillu. Znano je, da je poveljstvo OZN večkrat oviralo učinkovito Da-jalovo delo. Baje misli Hammarskjoeld imenovati na Dajalovo mesto kakega Afričana. Prav verjetno pa ga bo iskal med tistimi, ki so bolj naklonjeni a-meriški politiki. Nekateri o-pazovalci pa menijo, da bodo morda razmere prisilile Ham-marskjoelda, da opusti te svoje namere in da bo Dajal še dalje ostal na svojem mestu. Spomenica Hruščeva maršala Titu Ne gre za dvojezičnost! MOSKVA, 27. — Ameriški poslanik v Moskvi Thompson se je danes vrnil iz Washing-tona v Moskvo. Računajo, da bo Thompson te dni izročil Hruščevu osebno pismo Ken-nedyja. njem trenutku preprečilo sleherno učinkovito dejavnost OZN. V zvezi s pozivom N. Hruščeva, naj bi podprl sovjetsko zvezo pri zahtevah za odstavitev Hammarskjoelda, je Nehru izjavil, da bi s tem prešla v ozadje važna vprašanja, kakor sta Kongo in razorožitev. «V sedanjem trenutku, je dodal Nehru, bi bilo škodljivo načenjati vprašanje tajništva OZN, ker bi to pomenilo ovirati druga mnogo važnejša vprašanja, glede katerih je po splošnem mnenju potrebno nastopiti*. Nehru je ugotovil, da je Sovjetska zveza bolj kot katerakoli druga država Douda-rila važnost vprašanja razorožitve, in je dodal: »Obsojanja vredno bi bilo, če bi . razorožitev zaradi drugih (Od našega dopisnika) vprašanj prišla v ozadje tudi BEOGRAD, 27. ‘— Sovjetski v odnosu do kongoškega vpra-veieposlanik Jepišev je ob- ! šanja*. Nehru je dodal, da iskal danes podpredsednika i zadnja resolucija Varnostne-zveznega izvršnega sveta Alt-1 ga sveta o Kongu »kaže pot, ksandra Rankoviča, kateremu j ki pelje iz sedanje slepe u-je izročil spomenico predsed- lice*, nika sovjetske vlade Hruščeva predsedniku maršalu Titu, ki vsebuje poglede in mnenje sovjetske vlade v zvezi z najnovejšimi dogodki v Kongu. Albanska telegrafska agencija je 15. t. m. javila, da je jugoslovansko poslaništvo v Tirani vrnilo izjavo, ki jo je albanska vlada poslala jugoslovanski vladi ob umoru Lumumbe. Radio Tirana je v svoji oddaji 20. t. m. v zvezi z demonstracijami v Beogradu trdil, da intervencija milice, da bi zaščitila inozemska veleposlaništva v Beogradu, ponovno kaže, da je beograjska revizionistična klika pokorni sluga kolonizatorjev. «Nič ni čudnega, da albanski profesionalni izzivači obračajo bistvo demonstracij v Jugoslaviji in stališče jugoslo. vanske vlade do dogodkov v Kongu«, je izjavil danes zastopnik državnega tajništva za Zunanje zadeve Jugoslavije. «Vse to ravnanje je popolnoma na liniji sistematičnega poslabšanja mednarodnih odnosov. Kar pa se tiče trditve, da je jugoslovansko poslaništvo vrnilo noto albanski vladi, potem k« se je seznanilo z vsebino, gre za navadno podtikanje.« »Albansko zunanje ministrstvo je poslalo svojo noto zvečer ob 22. uri, ko razen hišnika ni bilo nikogar v poslaništvu. Hišnik pa je zaprosil, naj se pismo prinese zjutraj med delovnim časom, ker on ni pooblaščen sprejemati pošte. Vse to zgovorno kaže napore albanskih vojnohujska. čev tipa Singmanrija, da zlorabljajo celo napore osvobodilne borbe afriških narodov za svoje umazane cilje in izkoriščajo vsako priložnost za zaostritev odnosov z Jugoslavijo in zastrupljanje ozračja v tem delu sveta. B. B. Ali se spominjate vseh dosedanjih bolj ali manj uradnih resolucij in izjav ter člankov raznih ustanov, organizacij in tako dalje pred tistim 26. januarjem in po njem, ko je odvetniška zbornica v Trstu zavzela v posebni resoluciji stališče proti dvojezičnosti? Ali se spominjate napisov, ki so jih nosili drugega dne demonstracij italijanski srednješolski dijaki v povorki? Takole je bilo na njih zapisano: »NO AL BILINGLTSMGii, «IL BI-LINGU-1SMO E' UN TRADI-MENTO«, ((BILINGUISMO NON PER NECESS1TA’ E’ U-NA PROVOCAZIONE«. Na letaku, ki so ga tistega in še naslednjega dne metali po tržaških ulicah in trgih, pa je bilo natiskano: «L'Alto Adi-ge ci insegna che si comin-cia col bilinguismo e si fini-sce con gli attentati di-nami-tardi. NO AL BilLING-UI-SMO!» Od političnih strank je vodila ofenzivo tržaška federacija Italijanske liberalne stranke poleg fašistične MSI. Ta stranka je do seda j hkrati od vseh strank vladnega centra tudi edina, ki se je uradno izrekla proti dvojezičnosti. Vsem pa je znano, da sta se obe levičarski stranki ponovno izjavili za točno izvajanje vseh manj šinskih pravic, ki so nam zajamčene z ustavo in s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Vse domače in inozemske agencije so v tistih dneh rasističnih protislovenskih demonstracij poročale v svet, da so bile v Trstu demonstracije proti dvojezičnosti. Taka njihooa poročila je ponatisnil ves domači in svetovni tisk. To se je zgodilo med 3. in 8. februarjem. Danes, po dvajsetih dneh lahko ugotavljamo, da je najprej glasilo Italijanske katoliške akcije svoji številki od 17. t .m. kot smo že poročali — zapisalo dobesedno: «Predvsem bi se moralo pojasniti, da se vprašanje dvojezičnosti v Trstu ne postavlja. Posebni statut dejansko nikakor ne predvideva dvojezičnosti. Enakopravnost glede uporabe jezika, ki je predpisana v členu 2e, je točno določena v členu 5, ki predpisuje uvedbo prevajal cev, tolmačev in dvojezične napise v predelih, v katerih predstavlja slovensko preb: valstvo določen obstoj. Dvojezičnost pa je povsem nekaj drugega. Po našem mnenju se lahko ukrepa v smislu člena 5 s posebnimi ukrepi ki ne bi smeli predstavljati izjemnih težav. Vemo, da obstajajo glede tega konkretni predlogi in načrti in nič dru, gega nam ne preostaja povedati kot to, da se začne takoj z njihovim izvajanjem Naj velja izkušnja v Gornjem Poadižju, kjer se je preveč dopustilo politiki nern ške skupine, pri čemer pa so se pustile nekatere upravne praznine, katere bi bilo prej laže izpolniti.« V nedeljskem «11 Piccolon se je nato oglasil sam prvak tukajšnje federacije Italijanske liberalne stranke z drugim delom svojega članka pod naslovom «Kako naj se branimo pred spomenico o soglasju«. Odv. Corrado Jona, ki svojo stranko zastopa tudi v pokrajinskem svetu in ki je izredno odločno nastopil proti predlogu, da sc slovenski pokrajinski svetovalci poslužujejo svojega materine, ga jezika, je v svojem članku takole zapisal: ((Najprej je treba povedati, da je izraz ((dvojezičnost« ne. primeren, ker predpostavlja enakopravno uporabo obeh jezikov; v javnih aktih, pred sodnimi oblastmi, _v napisih na javnih poslopjih, v imenih ulic. Posebni statut, priložen memorandumu o soglasju od 5. 10. 1954, pa ni dosegel te točke.»_ Nato našteva člankar na kratko vse tisto, kar vsebujejo zadevni členi posebnega statuta, in nadaljuje: _ r »Pravica do uporabe jezika in do prevoda še ne pomeni ((dvojezičnosti«, ki pa se nakazuje z dvojezičnimi napisi in nazivi, toda samo v krajih, kjer slovensko prebivalstvo dosega vsaj 25 odstotkov.« Toda odvetnik Jona za razliko od glasila Katoliške akcije ne predlaga, naj se določbe posebnega statuta izvajajo, ker dejansko ne gre za dvojezičnost, ampak za nekaj, kar je mnogo manj. Namesto tega predlaga odv. Jona, kako naj odgovorne oblasti, predvsem pa vlada in njen komisar v Trstu, ravnajo, da se niti te skromne določbe o pravici uporabe slovenščine v javnem življenju ne bi izvajale. Nič več torej »NO AL BILINGUISMO», temveč borba proti memorandumu in njegovemu posebnemu statutu! Predvsem pravi liberalni prvak, da je nemogoče določiti »volilne okraje*, ker jih enostavno ni, temveč obstajajo volilne sekcije, ter ne glede na to pripombo dodaja, da 25 odst. slovenskega ptebivalstva ni niti v Bar-kcvljah, niti v Skednju niti na Opčinah!, Glede slovenskih nameščencev v okviru tržaške občinske uprave dopušča le zelo majhno število funkcionarjev, kolikor bi jih bilo potrebno za »ne mnoge tujerod-ce, ki bi se obrnili na našo občino v njihovem jeziku*. Za slovensko šolo pravi člankar, da slovenska manjšina uživa tako »široko ravnanje, da sama ne bi vedela zahtevati še kaj drugega*. Nikakor ne moremo verjeti, da odvetniku Joni ni znano, da že Šest let čakamo tisto, kar je glavno: uzakonitev slovenske šole v smislu Posebnega statuta. Ko obravnava pravico uporabe slovenščine pred upravnimi oblastmi, dopušča člankar samo prevajalce in nno-vic poudarja, da pravica do prevoda še ni «dvojezičnost». Toda ne le za politika temveč predvsem za pravnika je nedopustna odvetnikova trditev, da sta pokrajinski in občinski suet, ki da ju statut posebej ne omenja •izvoljena organa» ne pa javna urada z dostopom občinstva, in da bi bila zahteva po uporabi slovenščine »brez kakršne koli pravne podlage*. Lepa logika torej: na upravnih volitvah izvoljeni organi naj ne bi spadali med upravne oblasti! Po tej logiki bi moral tržaški prefekt prepovedati občinskim svetovalcem na-brežinske, zgoniške, repenta-brske in dolinske občine, da na sejah govorijo v svojem materinem jeziku. Pa ne samo tržaški prefekt temveč tudi goriški bi moral storiti isto za slovenske svetovalce v doberdobski, sovodenjski in števerjanski občini, kjer seje potekajo v slovenščini, pa čeprav ne velja zanje posebni statut. Se več: prepovedati bi moral tudi svetovalcem številnih slovenskih občin t> Beneški Sloveniji, ki ne obuladajo dovolj italijanskega jezika, da bi se mogli temeljito pogovoriti o občinskih zadevah v italijanščini, pa čeprav so izvoljeni na de-mokristjanskih listah. (Nadaljevanje na 2. strani) ■minili iiiiiliiiiiiiiii ut minit mn iiiiiiitiifiiitimiftiiiiiiiiiiiiiiii umi iiiiiiii n itiil mm itn n n milimi mm mn mm iiiHiMitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii Mulaj Hasan novi maroški kralj po nenadni smrti Mohameda V. Pogreb pokojnega kralja bo danes ■ Mohamed je biI med borci proti Francozom za neodvisnost Maroka . > Nehru o tajništvu OZN NOVI DELHI, 27. — Predsednik indijske vlade Nehru je na vprašanje v parlamentu v zvezi s pismom, ki mu ga je pred dnevi poslal Hru-ščev, izjavil, da bi načenjanje vprašanja tajništva OZN ali pa osebe tajnika v seda- Mohamedov sin Mulaj Hasan Je bil proglašen za novega maroškega kralja in je prevzel ime Hasan II. RABAT, 27. — Maroški kralj Mohamed V. je včeraj nenadoma umrl po lahki operaciji v nosu. Umrl je deset minut po operaciji zaradi srčne paralize. Pogreb kralja bo jutri popoldne. Danes je bil njegov sin Mulaj Hasan uradno in dokončno proglašen za Mohamedovega naslednika in se bo imenoval Hasan II. V Rabatu so sporočili, da se bosta pogreba udeležila tu. di jordanski kralj Husein in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Brežnjev. Voditelj narodne zveze maroških ljudskih sil Ben Barka je poslal Hasanu II. brzojavko, s katero izraža sožalje zaradi smrti Mohameda. Na kon. cu poudarja, da je dolžnost nadaljevati delo, ki ga je začel Mohamed »pri graditvi svobodnega, demokratičnega in procvitajočega Maroka v skladu z ideali kralja Mohameda in s težnjami ljudstva«. Na jordanskem dvoru so ao. ločili dvotedensko žalovanje, v državi pa bo žalovanje trajalo en teden. Libanonska in iraška vlada sta odredili tridnevno žalovanje. V Tunisu je novica o nenadni smrti Mohameda izzvala veliko žalost. List «A1 A-mal« piše v svoji posebni izdaji, da je bil Mohamed «eden od junakov velikega Magreba in eden od simbolov za borbo Magreba«. General de Gaulle je poslal novemu kralju Hasanu II. brzojavko, v kateri pravi, da je Mohamed V. »povezal usodo Maroka z usodo Francije, zlasti med velikimi preizkušnjami med vojno«. Ben Jusef je postal na podlagi sklepa ulemov maroški kralj leta 1927, ko je dežela bila še francoska kolonija. Pr. votno je sodeloval, prav tako kakor njegovi predniki, z o-kupatorjem. Toda med zadnjo vojno se je v Maroku okrepilo gibanje za neodvisnost', v katero se je vključil tudi mladi vladar. Ko je bivši ame. riški predsednik Roosevelt ob. i iskal Maroko za znano konfe- renco v Casablanci, se je Ben Jusef usmeril k EDA 2e zaradi tega je postal za Fran-coze sumljiv. Leta 1950 je šel v Pariz na pogajanja s fran-cosko vlado, da bi dosegel za Maroko vsaj avtonomijo. To-da Francozi so bili nepopustljivi. Francoska vojska je še povečala zatiranje v Maroku. Francija je tedaj postavila proti Ben Jusefu marakeške-ga sultana El Glauija, ki je bil voditelj fevdalnih posestnikov, ki so bili povezani s Francijo. Pozneje so Francozi deportirali Ben jusefa na Ma. dagaskar m postavili na prestol kolaboracionista Ben A-rafo. Toda od tedaj se je osvobodilna borba še volj raz. širila po vsej deželi, tako da je bila Francija prisiljena pri. znati neodvisnost Maroka in leta 1956 se je Ben Jusef zrna. goslavno vrnil v Rabat, kjer je bil proglašen za kralja in je prevzel ime Mohamed V. Kralj Mohamed je bil s svo. jo politiko povezan z Zahodom, v notranjosti pa se je boril proti levičarskim silam in tudi proti levemu krilu stranke Istiklal, ki ga vodi Ben Barka. Vendar pa se je približal tudi afriško-azijskim deželam. Pred nekaj tedni pa je ob obisku predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Brežnjeva podpisal sporazum, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza dobavila Maroku več vojaških letal in orožje. Zakaj m sporazuma na pogajanjih v Ženevi Sovjetski akademik E. | zuma samo še vprašanje ne- K. Fedorov je napisal članek •Tretje leto pogajanj v Zenetn*, iz katerega je pričujoči povzetek. Pogajanja o prenehanju poskusov z atomskim orožjem so po trajanju očividno prekosila vse rekorde. Pravkar je minilo že tretje leto, odkar so se začela ta posvetovanja, sporazuma pa še vedno ni. Treba je poudariti, da so se gledišča obeh strani med pogajanji, zlasti v prvem letu, bistveno zbližala. Ce pa bi vprašali predstavnike treh držav, ki se pogajajo, bi nam lahko prešteli tistih nekaj vprašanj, v katerih so dosegli splošno soglasje. Gre predvsem za vprašanje raziskovalnega dela, ki se zdi ZDA nujno potrebno za izpopolnitev metod odkrivanja podzemeljskih eksplozij. Menijo, da bi morale biti podzemeljske atomske eksplozije nepogrešljiv element teh raziskav. Sovjetska zveza temu ne ugovarja. Mislim prav na izpopolnitev metod odkrivanja, ne pa metod prikrivanja, kakor po svoje razumejo to nalogo nekateri ameriški znanstveniki. Mi tudi nismo proti temu, da bi med temi raziskavami napravili strogo omejeno število podzemeljskih eksplozij. Vendar pa je neogiben in povsem naraven pogoj: ne smemo dopustiti izkoriščanja teh eksplozij za izpopolnitev atomskega orožja. Naj si predstavniki držav, ki se pogajajo v Ženevi o prenehanju poizkusov, ogledajo take priprave na eksplozijo. Soglasja tudi ni o roku moratorija za šibke podzemeljske atomske eksplozije. Sovjetska zveza se strinja z nujnimi zahtevami zahodne strani, da bi šibkim pozemelj-skih eksplozij ne vključili v sporazum, dokler možnosti njihovega odkrivanja ne bodo enako jasne vsem državam. Vsi se strinjajo, da bi morali za ta čas določiti moratorij za takšne eksplozije. Po mnenju ZSSR naj bi trajal moratorij vse dotlej, dokler ne bi podzemeljskih eksplozij poljubne, tudi majhne moči, vključili v sporazum. Američani vztrajajo na omejenem in natanko določenem roku moratorija (2 leti in 3 mesece). Kaj pa, če bi po poteku tega roka delo ne bilo končano? Menda vendar poskusov ne bi obnovili! Ni še enotnih gledišč o o-sebju kontrolnih postaj. Zahodne države so resda že o-pustile svojo čudno in povsem neutemeljeno zahtevo, da naj bi predstavnike tiste dežele, kjer je kontrolna postaja, izključili iz vrst njenih sodelavcev. Obe strani sta se zedinili o tem, da naj bi bila na kontrolni postaji tretjina predstavnikov domače dežele, tretjina iz atomskih držav, zainteresiranih za kontrolo na določenem ozemlju, tretjina pa iz držav, ki nimajo atomskega orožja. Sovjetska zveza predlaga, da naj bi določili sestavo zadnje tretjine tako, da bi bili v njej enako zastopani državljani nevtralnih, socialističnih ter z ZDA in Veliko Britanijo povezanih dežel. Zahodne države tej določbi u-govarjajo. Enotnega mnenja tudi ni glede vprašanja o številu inšpekcij, ki bi jih bilo treba opraviti, da bi z njimi preverili sumničenja o podzemeljskih eksplozijah. ZDA menijo, da bi bilo potrebno precejšnje število inšpekcij. Sovjetska zveza pa stoji na stališču, da zadostuje za preverjanje sumljivih pojavov majhno število inšpekcij. Zelo važno je, da so se v načelu sporazumeli o tem, da bi inšpekcijske preglede v določenem omejenem številu o-pravljali po želji zainteresirane strani. To je odstranilo bistvene in dolgo trajajoče spore o tem, kako urediti vprašanje pošiljanja inšpekcij. Naposled gre za vrsto nesoglasij o sestavi in funkciji izvršilnega aparata kontrolne organizacije. Zahodne države nujno žele imeti pooblaščenega in osebno ukrepajočega administratorja, kar vzbuja razumljivo bojazen socialističnih dežel. Mi ne verjamemo, da bi bil tak osebni izvrševalec dovolj objektiven in preudaren pri izpolnjevanju sklepov kontrolne komisije. Imamo namreč nazoren in žalosten primer dejavnosti generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Hammarskjoelda. Očividno je treba predvideti nekakšno ko-legialnost v izvršilnem aparatu kontrolne organizacije. To bi bila menda vsa bistvena nesoglasja, ki jih, pa naj bo to še tako čudno, v dolgih mesecih niso mogli odpraviti. Ta nesoglasja so nedvomno pomembna, toda po mojem mnenju niso glasna o-vira na poti k sporazumu. To bo prej samo vzrok za zavlačevanje sklenitve sporazuma za tiste, ki nočejo u-reditve tega vprašanja. K takemu zaključku vodijo človeka dolgotrajne izkušnje in vsa zgodovina pogajanj. Ze večkrat je med pogajanji ka-aalo, da je sklenitev spora- kaj dni. Takoj pa so ZDA ob podpori Velike Britanije nastopile z nekakšnimi novimi zaprekami, z novimi pogoji, novim tolmačenjem že doseženih uspehov, in vse delo je spet za dolgo zastalo. Kar spomnimo se, kako jel bilo v septembru 1958. Takrat' je svet z veseljem sprejel vest o uspešnem zaključku posvetovanj tehničnih iz-? vedencev. Vlade ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije so rezultate posvetovanja o-dobrile. Kazalo je, da se bo politično posvetovanje, ki naj bi se začelo v oktobru 1958, naglo končalo z uspešno ureditvijo tega perečega vprašanja. Vse je bilo jasno. Tehnična baza za sporazum je bila podana. Kmalu pa so nastale nove/ težave. Na posvetovanju treh držav o prenehanju poskusov so se takoj v začetku jasno pokazala prizadevanja zahodnih držav, da bi izigrale sporazum tako, da bi se tudi po njegovi sklenitvi poskusi v tej ali v oni obliki nadaljevali. Niso še minili trije meseci po zaključku posvetovanj izvedencev, ko se je v ZDA že začela gonja za revizijo rezultatov tega posvetovanja. Pojavili so se tako imenovani «novi potresni podatki*, začeli so se razgovori o »neučinkovitosti* kontrolnega sistema, ki so ga bili pravkar določili na posvetovanju izvedencev. Znova se je pojavil »problem odkrivanja ' višinskih eksplozij*, kakor da se ne bi bili izvedenci povsem jasno izrazili o možnosti in poteh odkrivanja eksplozij itd. Med poletjem 1958 in 1959 so se v Sovjetski zvezi in ZDA naglo razvijale raziskave vesolja. In že prvi sadovi teh raziskav so znatno olajšali sistem odkrivanja višinskih eksplozij. Tako ameriški kakor sovjetski znanstveniki so dobili nove podatke vesolju. Zato je naravno da sta obe strani prispevali svoj delež k izpopolnitvi kontrolnega sistema. Medtem ko so v letu 1958 ugotavljali, da je mogoče odkrivati eksplozije v vesolju na razdalji sto-tisočev kilometrov, so izvedenci leta 1959 prišli do sklepa, da je mogoče odkrivati eksplozije na razdalji stotine milijonov kilometrov. V letu 1958 so ugotovili pet možnih metod odkrivanja višinskih eksplozij, v letu 1959 pa devet takih, ki niso odvisne druga od druge. Sovjetska vlada je bila takoj pripravljena vključiti priporočene načine v kontrolni sistem. Vladam ZDA in Velike Britanije, ki sta dali pobudo za ponovno proučitev tega vprašanja, pa se še zdaj ne zdi potrebno, potrditi rezultatov tega posvetovanja. Manj posrečeno se je zaključilo tretje posvetovanje, posvečeno nekaterim vprašanjem odkrivanja podzemeljskih atomskih eksplozij. Nočem zopet načenjati tiste kopice domislekov in napačnih izjav, ki smo jih brali v ameriškem tisku o tem posvetovanju. Rad bi samo poudaril, da sovjetski izvedenci ne le niso odklanjali, kakor je trdil in delno še zdaj trdi ameriški tisk, proučitve »novih potresnih podatkov*, marveč so v vsakem vprašanju, obravnavanem na posvetovanju, prispevali obširne referate in informacije. Na posvetovanju je prišlo do izraza enodušno mnenje izvedencev o tem, da bi lahko delovanje kontrolnega sistema glede odkrivanja podzemeljskih eksplozij precej izpopolnili. Napredek znanosti je tudi na tem torišču o-mogočil izkoristiti mnoge dodatne činitelje za ugotavljanje razlike med eksplozijami in potresi. V tem so si bili edini vsi izvedenci. Človek bi mislil, da je najpametnejša pot k ureditvi spornih vprašanj, če gradimo kontrolni sistem in ga v praktičnem delu izpopolnjujemo. - 'Sv /X/\ />./\-< y/ X - . v>;sv/v/A'čV S«®* ... ,zS/\/ ' ' mmm mm i®^S§iflS mmm / /\ V ■ Danilo Dolci v ZDA < . ... . ■: Tunizijski predsednik Burgiba s svojimi svetovalci na sprehodu v Zurichu, preden je odpotoval v Pariz na sestanek z generalom de Gaiullom I NEW YORK, 27. — Iz Londona je danes prispel v New York Danilo Dolci, ki name-, rava ostati v. ZDA tri , tedne. V Ameriki je Doici zelo znan po svoji ((Preiskavi v Palermu«. Cez nekaj dni bo izšla njegova knjiga «Banditi v Partinicu« s še nekaterimi! drugimi' spisi. Dolcija bodo sprejeli pisatelji, časnikarji ter sociologi v Grolier Cjvbu v četrtek, ko bo izšla njegova drtiga knjiga. Imel bo' nekaj predavanj v New Yorku, Bostonu, Filadelfiji in Washingtonu. Organizirani so že razni sestanki ameriških sociologov z Danilom Dolcijem na kolumbijski, yalski in harvardski u-niverzi. Po obisku nafcteh u-niverzah ter v večjih mestih atlantske obale, se b.a Dftlcj vrnil 21. marca v New York, kjer bo imel predavanje v Commusiithy'' Churchu, preden bo odpojoval v Italijo. «»4------- MADRID, 27. .— Iz., španskega uradnega lista je, razvidno, da je bil z današnjim dnem ukinjen triptik za vsa, inozemska turistična vozila. Za prehod španske meje bo zadoščal «sivi list*. Ali je Francis Jeanson organiziral pobeg šestih? PARIZ, 27. — Pariška poli- potnih listih med Italijo in —*-«»------- HOUSTON, 27. — Linijsko letalo Vrste »Boeing 707» s 23 -potniki in 7 člani posadke. se je pri pristajanju v Houstonu prevrnilo, verjetno zaradi okvare na kolesih. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev. cija vodi preiskavo v zvezi s pobegom šestih političnih jetrne, ki so uale iz zapora Ro-quette, vendar se zdi, da je preiskava ostala doslej brez rezultatov. Policija je izvršila podrobno j preiskavo na domovih kakih 50 oseb, katerih politično mišljenje je blizu mišljenju pobeglih. V prepričanju, da je beg omogočila pomoč od zunaj, so policijski Veiti posebno skrbno pre-čs' ovali na domovih tistih o-^eb, ki so bile teden pred pobegom na obisku v zaporu. Policija je zaplenila nekaj dokumentov, vendar pa ni znakov, da bi. našla kako posebno sled. Po nekaterih vesteh, . katere je med drugim potrdil tudi neki švicarski dnevnik, naj bi v preteklih dneh naskrivaj prišel v Francijo tudi sam Francis Jeanson in pripravil pobeg. To naj bi dokazovalo, da je senzacionalni pobeg jet-nic pripravila ista mreža simpatizerjev 'Alžirske fronte za neodvisnost, katere obstoj je bil odkrit lani in katere vodja je prav Francis Jeanson. RIM, 27. — Od 1. marca bodo ukinjeni vstopni vizumi na diplomatskih in službenih liiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiDiiimiiijjmniiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «Pravda» je objavila natančnejši opis «Venusika>; Sovjetskim zna doseči naravnost fantastično je uspelo natančnost Avtomatična medplanetarna postaja je v bistvu ogromen valj, visok nekaj več kot dva metra, s premerom nekaj več kot meter MOSKVA, 27. — Nedeljska »Pravda* objavlja na dveh straneh prvi podrobni opis medplanetarne postaje »Venu-sik* in opis tehničnih pogojev, ki so omogočili njeno izstrelitev s fantastično preciznostjo. V uvodu pravi poročilo, da bo medplanetarna postaja, ki je bila izstreljena v vesolje 12. februarja, dosegla Venero med 19. in 20. majem in da bo v tistem trenutku oddaljena manj kot 100 tisoč kilometrov od Venere in okrog 70 milijonov od Zemlje. Objavljeni tekst so pripravili specialisti Akademije znanosti, opremljen pa je s fotografijami in risbami avtomatske postaje, z emblemi, ki bodo lahko odvrženi na Venero v primernem trenutku in pa s skicami desetih osnovnih položajev napram Zemlji in Veneri, na katerih se bo nahajala ta kozmična naprava v 98 dnevih svojega potovanja. O strukturi te čudovite vesoljske ladje in o ogromnih težavah, ki jih je bilo treba premagati v zvezi z njeno izstrelitvijo v vesolje, ter o njenih instrumentih je vladala vse doslej precejšnja nevednost. Opis v »Pravdi* je kljub razumljivemu zamolčanju nekaterih podrobnosti pojasnil marsikaj. Avtomatična medplanetarna postaja je v bistvu ogromen valj, visok nekaj več kot 2 metra (2.035 mm) s premerom nekaj več kot en meter (1.050 mm); »Vrat*, ki povezuje »glavo* z valjem, je opremljen z zelo občutljivimi »očmi*, ki so povezane z znanstvenimi aparati za registracijo in avtomatično orientacijo. Iz debla, to je iz valja, štrlijo štiri radijske oddajne antene v dveh smereh (ena od teh je velika parabolična antena s premerom dveh metrov) in nekaj, kar sliči na dvoje velikih kril, ki nosita sončne baterije. Na zunaj daje naprava vti* robota brez nog. V trenutku njene ločitve od kozmične nosilne rakete so bile vse njene tipalke (antene) skrčene. Sedaj pa je skrčena samo še velika pa- rabolična antena. Pojavila se bo na boku medplanetarne postaje šele v trenutku, ko se bo približala Veneri. Njena naloga bo pošiljati z večjo natančnostjo radijske oddaje proti Zemlji iz daljave 70 milijonov kilometrov. V notranjosti kozmične ladje so razne radiotelemetrične aparature, sistemi za orientacijo in usmerjenje, instrumenti za znanstveno raziskovanje, mehanizmi in programi ter naprave za vzdrževanje stalne temperature in energetičnih virov. Vsaka od teh aparatur o-pravlja vrsto izredno važnih nalog. Sistem za avtomatično orientacijo zagotavlja n. pr. popolno stabilizacijo medpla- netarne postaje in preprečuje i polarni magnetizem Venere, njeno vrtenje okrog lastne o-si; stalno usmerjenost sončnih baterij proti Soncu ne glede na položaj avtomatične postaje; stalno usmerjenost pa-rabolične antene proti Zemlji in možnost za kakršenkoli odklon celotnega telesa avtomatične postaje. Ogrevalni sistem je doslej ogreval celotno kozmično ladjo, ki so bo pa ta približala Veneri — in torej Soncu ter bo zaradi tega prejemala dvakrat več toplote kot sedaj, bo termoregulacijska naprava služila za njeno ohlajanje. Znanstvena naprava za registracijo gostote kozmičnih žarkov meri telesne oddaje Sonca in bo lahko ugotavljala Hlinil n iiiiiiiiii iii im iiiiiiiii umi ulitimi iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimimiiiiii,minimumu, Aretirali so morilca male Edith Kiercorius FAMINGHAM (Massachusetts), 27. — Tukajšnja policija je danes aretirala nekega 54-letnega moža brez stalnega bivališča, čigar osebni podatki se ujemajo s podatki, ki jih je newyorška policija sporočila o morilcu male Edith Kiercorius. Ta 4-letna deklica je bila prejšnjo sredo ugrabljena in potem so njeno trupelce našli v neki opremljeni sobi v Manhattanu. Policija je po prstnih odtisih na več posodah piva ugotovila, da je morilec najemnik sobe, ki se je izdajal za Freda Thompsona. Policija sedaj aretiranca zaslišuje. S samo eno nogo na vrh Kilimandžara DAR ES SALAM, 27. — Dva bivša avstrijska vojaka, 39-letni Otto Umlauf in 37-letni Thomas Kacher — oba brez epe noge — sta dosegla vrh najvišje afriške gore Kiliman- M < džaro. Umlauf je že star plezalec, saj je po dolgem treniranju pred časom sam dosegel vrh Matterhorna. Pri vzpenjanju na Kiliman-džaro sta oba Avstrijca skupno dosegla višino 5700 metrov, nato pa je Umlauf sam nada gostoto, mikrometeprj jv v medplanetarnem prostoru in ugotovila realne dimenzije sončnega sistema. Vsi podatki bodo prihajali na Zemljo med tedenskim stikom medplanetarne postaje s sovjetskim centrom. Razen tega vsebuje valj tudi globus s premerom 70 mm, ki ponazoruje Žemljo in na katerem so označeni kontinenti v rumeno-zlati in morja v modri barvi. V globusu samem je spominska kolajna, ki ima na eni strani grb SZ, na drugi strani pa vrisan sončni sistem s krožnimi potmi Merkurja, Venere, Zemlje in Marsa. Na robu medalje je napis »Zveza sovjetskih socialističnih republik 1961». ClaneK v »Pravdi* tudi podrobno opisuje, kako je prišlo do izstrelitve in navaja njene štiri faze: a) izstrelitev večstopenjske rakete z Zemlje, postopno odcepitev posameznih stopenj rakete; b) vstop velikanskega sputnika kot zemeljskega satelita v krožno pot; c) odcepitev posebne kozmične rakete od sputnika; d) odcepitev avtomatične medplanetarne postaje od rakete in njena pot proti Veneri. Sputnik je bil položen v krožno pot v razdalji od 230 do 300 km od zemeljske površine in v naklonu 65 stopinj glede na Ekvator, to je km od Zemlje in 36 milijonov km od Venere; 13. aprila 23 milijonov km od Zemlje in 19 milijonov km od Venere; •3. maja 47 milijonov km od Zemlje in 7 milijonov km od Venere; med 19. in 20. majem pa 70 milijonov km od Zemlje in manj kot 100.000 kilometrov od Venere. ljeval plezanje do Vrha cesarja Viljema v višini okrogjPrav na is*° krožno pot, ki 5800 m. potem ko je preple-|i° Je opravil ogromen umet- zal steno večnega snega. Drzna plezalca sta se posluževala posebnih bergel in poseb nih smučk. ADIS ABEBA, 27. — Pomoč, nik za afriške zadeve ameriškega zunanjega ministra Me-non Williams je bival te dni Adis Abebi, kjer ga je sprejel etiopski cesar Haile Selasie. Na tiskovni konferenci je Williams izjavil, da se je z etiopskim suverenom raz. govarjal o razvoju Etiopije, medtem ko sta se afriških vprašanj samo dotaknila v splošnih črtah. «»--------- Dve hudi nesreči v tovarni in na morju Ameriški podtajnik /a mornarico Paul Fay je lahko zadovoljen, da je s svojo družino vred ušel smrti. Letalo, s katerim je potoval, je hotelo zaradi neke okvare pristati na nekem zasilnem letališču pri morju. Pristanek Je sicer uspel, toda proga je bila prekratka in zaradi mokrega snega tudi spolzka. Zato se letalo ni moglo ustaviti in Je zavozilo v morje, ki je tamkaj globoko štiri metre in pol. Takoj je prišla pomoč, tako da je bilo mogoče, še preden se je letalo potopilo, rešili vseh šest potnikov in dva člana posadke, ki so med časom zlezlli iz trupa letala na krila. S Fayem je bila še žena in njuna 4-letna hčerka KAIRO, 27. — V livarni rabljenih kovin v Mostorodu, ki pripada družbi »Delta Tra-ding», se je dogodila eksplozija, pri kateri je izgubilo življenje sedem oseb in drugih 21 je bilo hudo ranjenih. Proti požaru, ki je nastal, so se gasilci z 18 brizgalkami borili več kot šest ur. Skoda je zelo velika. AMSTERDAM, 27. — Kanadska petrolejska ladja »Andros Fortune* je danes zjutraj sporočila, da je v bližini rta Torinana nedaleč od skrajnega severozahodnega konca Španije trčila z liberijsko petrolejsko ladjo »Point Lacre* z nosilnostjo 12.167 ton. Zdi se, da je pri trčenju izgubilo na kanadski ladji življenje pet mornarjev. S kanadske ladje, ki je bila splavljena leta 1954 in ki je last družbe »Atlantic Shipping Agencies LTD* iz Montreala so sporočili tudi, da ladje ni mogoče upravljati, da je strojno dvorano zalila voda in da je nujna pomoč vlačilca. ni satelit, ki je 4. februarja opravil prvi poskusni medplanetarni polet. Začetna hitrost kozmične rakete, ki se je odcepila od sputnika, je bila za 661 metrov na sekundo večja od druge kozmične hitrosti, torej 11.861 m na sekundo. S to hitrostjo je že mogoče doseči Mars. Glede preciznosti, ki je bila potrebna za to izstrelitev, navaja »Pravda* nekatere presenetljive podatke: pri začetni hitrosti 11.000 metrov na sekundo, povzroči napaka e-nega do treh metrov na sekundo in 0,1 do 0,3 stopinje odklona, odklon za 100.000 kilometrov od Venere. Ker je bila startna hitrost mnogo večja od 11.000 km na sek., je sovjetskim znanstvenikom potemtakem uspelo doseči naravnost fantastično preciznost in povrhu še izvesti prvič v zgodovini izstrelitev meplane-tarne rakete iz sputnika, ki je krožil okrog Zemlje s hitrostjo okrog 8 km na sekun do. Upoštevati je treba tudi, da je bil prvi del poleta izveden pod vplivom privlačnosti Zemlje, Sonca in planetov. Trenutno je avtomatična postaja podvržena praktično samo privlačni sili Sonca in leti glede na Sonce s hitrostjo 27,7 km na sekundo. Njena krožna pot kot planeta sončnega sistema bo imela naj večjo oddaljenost od Sonca 151 milijonov km in najmanjšo 106 milijonov km. V trenutku največje bližine Venere, ki bo manjša kot 100.000 km, bo avtomatična medplanetarna postaja oddaljena 70 milijonov km od Zemlje in bo opravila skupno 270 milijonov km dolgo pot. • Pravda* navaja tudi naslednje podatke glede lege medplanetarne postaje med njen potjo proti Veneri: 4. i marca bo oddaljena 6 milijo- nov 900.000 km od Zemlje in 60 milijonov km od Vene-24. marca 15 milijonov Paragvajem. Sporazum je bil dosežen z izmenjavo pisem med paragvajskim zunanjim ministrom in italijanskim veleposlanikom v Asuncionu. Ponesrečena splavitev MARINA Dl CARRARA, 27. — Do nenavadne nesreče je prišlo danes malo pred poldnevom v tukajšnji ladjedelnici. Ko so splavili ladjo «Me-rauke», izdelano za neko indonezijsko družbo, se je ladja hitro potem, ko je zavozila v morje, nagnila na eno stran m se prevrnjena do polovice potopila. Na ladji je bilo več oseb, ki so pravočasno poskakale v morje in so jih takoj rešili. V trupu ladje pa so se nahajale še tri osebe, ki so bile nekoliko ranjene. Da so prišli do njih, so morali izrezati luknjo v bok ladje. Skoda na ladji po zatrjevanju strokovnjakov ni velika. O nezgodi se vodi preiskava. Vsekakor si pa tisti, ki so splavitev vodili, ne znajo razlagati vzroka nesreče. mornar rešil tri škotske otroke -LONDON, 27. — Enaindvajsetletni sovjetski mornar Vladimir Kravstov je včeraj zvečer s pogumnim dejanjem rešil tri otroke, ki so se utapljali v škotskem pristanišču Gianton blizu Edimburga. Tri otroke, stare od 9 do 13 let, ki so se oprijemali na pol razrušenega splava, je močan tok zanesel v bližino sovjetske trgovske ladje «Sukhumi» in obstajala je nevarnost, da bodo -valovi treščili splav z o-troki ob trup ladje. Pogumni mornar se je tedaj brez pomišljanja vrgel s krova v valove, zagrabil vse tri otroke in jih tako dolgo držal nad vodo kljub valovom, da so lahko z ladje spustili rešilni čoln in jih rešili. RIM, 27. — Jemenski princ-naslednik Seif el Islam Mohamed al Bad je prispel danes na letališče v Fiumicino iz Bejruta s štirimotornikom družbe Pan American. Princ se bo zadržal v Italiji nekaj dni na privatnem obisku. Ne ^re za dvojezi' (Nadaljevanje s 1. Končno se liber«!111 ukvarja še s P’ .fr venskega prevode revici 1 mača na S0(*1SCI*' pril1, pričakoval, da o liberalec že kot t naj se iz obstoje -( očisti vse tisto, g nasilno vnesel J«s protifašistično z« ..jjjj.' stvarila liberalna Jona ravna r.a,vn0j„iiiti^ brani dva tipično! .,\jf . C l»rl ragrafa in ju nava j« lUčn^orodje, da. -j,ji tem pogledu ne * Vi prav tudi v tern v gre za dvojezten dodaia še en P skrdekret in H Z* kot rešilne bilke nostjo skromneg duma in njegov*- »j r i je kraljevski »' št. 1796 od 15- . 1925, ki določa d«^« kazenske civilne in — ,0| se obravnavajo v ,a(i siP dih mora uporabljaj, fj)i talijanski jezik* jn vs~ iku «, „ ma veljave. SlC__„;n r. zahteve in vsak oStit* drugem jeziku * t "ave. SlC ,.w e- i,ki rS.t odvetniki, m talijanski, pravi ; Skratka: »Ne akcijo ljudstva. J1 Jona, ki je lahkbrain1>'( naša sredstva o (er(j na ozkem legalne^, bi manjkala niuranuum w gove priloge £ottakoj, \ ta prisilnost bi la odnose med V1 ečino» Zakaj? Na to vfttf & vet nik ne odgovejt 11 Clankar zakli^,tij anKar zuru J +„ie ji vom, naj tudi os ^ jF ne stranke afloz« je V proti statutu, k° ^ rilo 3. t. m. cetgf, stvo liberalne s k« v tistem trenut*”' ffi. storjeno, bo J*#® odveč*, kajti . P.^pjI>1 1 večina bo proti t tiit a! . H‘> Ne gre torej zj : nost, gre enosta V se statut ne IZ ,„;)i / kršenje medna’’ -jjo j nost i, gre za randuma, gre revizijo, ki .?! d« 'J toli s to razlik"’^'# krsti s pravim mš i i | ralni prvak Va nis“c A Ko se je živa proti nasitn J „ proti Slovencem ^ ^ viji začela, sin?.u i1 - stu takoj povedfl’ne jj; predlog revizi)e p -dvojezičnost. D«s”‘ t«‘. šistična in liber«1" , di bartolijansko . natično protislov so mnenja, da 1 a t* vizijo memorana Zdi se, da Katijltf* več takega mriert) ^ Upamo, da .Mtft desnica, ki je °'i,edK ------------- ■- » itee“> be garnituri za ^prt z zije, sedaj, ko l^ i .it znati, da ne S* ie ‘U nost in da °“P p , nacionalnega ob ^^ daj svoja Bes^aJpr(" i ugotovitvijo .^,.1,00’ * iz »No al bilingaU.. d »k AL MEMORAND^ j# t u Taka zahteva P® jtif U dve, temveč ka J( . kajti memorana ’ i / sali — kot se inž. Bartoli spO’n prf f stopniki ItalHe' ZDA in Velike g no pa je, da T,.^J v ostalih treh a .. kih politikov 1 vi m um kar c\: r. ki bi biU&fegj pravljeni svojih Predstav^J « narodnih sporaz i-” / t Mogoče pa se,:hrfllP I Mogoče pa s» ■ fti ' i°> 1 .ter in zunanji S? V * tano Martino ji ‘r”0 ie -m v imenu katere^ srf v imenu leta 1954 londo«^ ^ zagovarjal in sl j! »-•-i j - — hn f Ijal, da ga bo ,^1 la, vendarle spomnil načela ^ J servanda* ■"re1 * Fanfanijeva zaupati nalogo, ^ 0j‘) generalno Važp,?, osebnost v procesu Martirano je knjigovodja Sacchi, ki Pa bo zaslišan šele v ponedeljek in ne jutri, ker je odv. Car-nelutti zadržan in ga ne bi mogel slišati generalno ni tudi zaradi P izvaja prevzetih / obveznosti. C.e „iad«* / tudi ostale trt ^ zavzele stališč*’ .e0 f ga odv. Jona, P eji? f, ki bo preostala’. /j / sta, ki so se 1 polt-ft manjše ' kršitve ^ šinskih pravic P q0iS> niki manjšine v dižju. ................................................................................................................................................................. ISII111II1111 / II"" I i!1 Štirje nacistični krvUJ< so pomorili 6000 ljy h ii 6 \ t t ii MOSKVA, 27. — «Pravda» sporoča, da je preiskava v zvezi z aktivnostjo nacističnih krvnikov Ervina Mereja, Aleksandra Laaka, Ralfa Ger-retsa in Jana Viika ugotovila, da so ti na samem področju Kalevi-Liiva v Estoniji v letih 1942-43 pomorili skoraj 6000 Cehoslovakov, Poljakov, Nemcev in Rusov. Ervin Mere, za katerega je sovje*ska vlada zahtevala od angleške njegovo izročitev, je bil šef estonske varnostne policije in eden izmed glavnih odgovornih za pokole. Od o-stalih treh je Laak naredil samomor, brž ko je tisk objavil njegove krvave zločine, Garrets in Viik pa sta bila aretirana in čakata na proces. V Avstriji akcija proti antisemitizmu DUNAJ, 27. — «Akcija proti antisemitizmu«, kakor se imenuje ((Organizacija za pobijanje nacistične dejavnosti#, je objavila poziv, v katerem je med drugim rečeno: ((Iskanje bivših sodelavcev Eich-mar.na v Avstriji je pokazalo, da so v naši deželi še ljudje, ki so se omadeževali s krvavimi zločini in ki hočejo o-živiti preteklost. Ti predstavljajo nevarnost za demokratični razvoj naše domovine in morajo biti pozvani na odgovor. Zaradi tega je absolutno nujno sodelovanje vsega prebivalstva.# Izvršni odbor akcije proti antisemitizmu je pozval vse Avstrijce, naj prijavijo tudi najmanjše znake protižidov- skega gibanja v j nostnim org8 jjjf naj dajo tudi *' f ki bi lahko Pr ..{in1*, t1 ditvi vojnih * »eb, ki se u>itV® stjd' cistično dejavn® RIM, 27. - Vvyl 1 skem opernem miera WagnerJ ^ mrak bogoV»t »ij ral Lovro ri bo pel tudi Uč. Oba sta " lovala tudi V kratkem v kinu ARCOBA m NUL BRVN JE VODJA §IJJA li Zelo lep zaključek Prešernovih Delajmo za uresničitev ™ej pesnika - preroka Oh . Ponosu na našo kulturo uveljavljajmo povsod naš Mik in ustvarjajmo most zbližanja med obema narodoma teditviio Uspel° kulturno pri-l0Val‘ zdnri1 -kateri so ' sode- !kii» Sani\mladinski mo' zbor ,p n’ ,ambura-°btloma s^lavi Jadran,, in lupina 2 Opčin, so tošnje pr!x*C na Tržaškem le-;»,.nhPrje^ proslave, ki A t2h° -le,t0; pi^: *mb DrnJ . S0lah ter v Cj biP ,°St 'tmh društvih. ■ hoteli delati »ed 1 Proslav, raznimi Preš primer- ernovi- Je® bi IT'1 2adnjih let’ PO. ]etošnje j re.k!l, da so bile »spesnit tneiše in še na veliu da so halete-IN n»5„ . °dmev posebno krat !*tn« 0Samo, dojela/"tem-*«* Volijo- besede *» miadino, ki ga Pesnika dnJl°rjd*’ ^ hrepe *i. J**’ Z« koder nadene Prp«,Kvuer sonce *UU' da rojak SV€t0 b° Pre~ «• Teltzt *v«tn»a/Z'ra'a Slovenska‘pro* Trstu zahtevali od njega priznanje, da je on to napisal zato, ker morajo dati ttsfogo al popo-lo»! Kakšen ttsfogon smo pa imeli mi, ki so nam kričali «A MORTE I SCAVIiiln (iMi, tržaški Slovenci, ne bomo vpili podobnih žalitev na račun Italijanov. Naši kulturni in duhovni ustvarjalci in še posebno Prešeren so nam zapustili plemenite napotke in načela: «da prost bo vsak, ne vrag — le sosed bo mejaki,.« •Naj bo torej naloga naših prosvetnih društev še bud-ne.sa kot doslej in za vzgled na zadnje dogodke naj povzamemo skupen nastop slovenske mladine, ki se je prostovoljno in iz lastnega nagiba uprla takim nasiljem, ki nas spominjajo na dobo fašizma in divjanja fašističnih skupin na račun naših ljudi.« «Pobuda, ki nam jo je dala mladina ne glede na njeno politično pripadnost naj hrani' UsP«la in /1 !>a 38 I bo tudi nam in vsem ostalim - Veljjjg - - - ne samo v°V ,er prot-udeležbe mešča- , /ev. ki S dekkaLlep°ata- 1(H n/ 1,1 čas,, , 1 m ki je , ... u.?.nit«evo JL'1' d‘rigemiU1/S0 izm™«ma fU.!nii Amb kar Kjuder, ^ Dr ^et - in KareI los^e 1 res h u‘ m &i’ ie Za‘gral dve //lrmez!.0,> Uu. •kih ^ «V, lStican,0Pere «Ca- »Von- 1,1 BoŠt-belokranj- Ha ‘^eivu ‘ je7aV!.nske prosvet- STL®0’ fvab°Vo HDafPU«eni v S,vila J* POseK ^1 re-5 , 0t/P^n° za nas S?!^w*kns C^>,/vo^' k« t/'1 teh m! pravice V' kiV nas ' di do-\ 2? »ve, *°Vorlii 'n 'H«% °Vtnci spoznali. '51« JahljafSl°Venc' ne iVoJe«a ^ p kSi,*0 Otrni at ;,|i > > m4L°iena nti' l|i' '•k -/''oke a’ če ima-^'Vh^kod / viovenski vliltii(0tfnkS'h ltn^nej° zapU SN JS 11 sloven-S h\ (E te ^ naš .•o m.? ko« vedno ^ h,- 'S>"4S^bli,sti Sn^DtrJa?!» * 'iaan za vzgled, za skupen nastop vseh zamejskih Slovencev v obrambi naših narodnih pravic. Le tako bomo z enotnim nastopom dosegli to, kar nam po ustavi italijanske republike in londonskem sporazumu pripada«. Naše neposredne naloge: spoznavajmo našo kulturno zakladnico, govorimo povsod naš lepi materni jezik, pojmo naše narodne pesmi, spoznavajmo in omogočajmo spoznavanje naših kulturnih vrednot pripadnikom italijanskega naroda. Le z medsebojnim spoštovanjem, spoznavanjem in sodelovanjem bo naša manjšina postala zares tista plemenita vez med obema narodbma in ustvarila tako sožitje, da bomo lahko brez pridržkov in z zadovoljstvom rekli: «Zive naj vsi narodi! in ne vrag — le sosed JE mejak!« Nastopila je nato folklorna skupina P. d. «Andrej Cok» z Opčin, ki je zaplesala «Splet srbskih kol». Mladi plesalci omenjene skupine so tako izpopolnili svoj program raznih folklornih plesov, da spadajo danes res že v eno najboljših naših folklornih skupin ter si je težkd' zamišljati kakšno našo kulturno prireditev brez njihove udeležbe, Da to drži, je pokazal tudi močan aplavz, s katerim je občinstvo nagradilo res pridne in požrtvovalne plesalce. Za folklorno skupino sta nastopila združena pevska zbora iz Križa in Doberdoba, ki sta pod vodstvom Albina Verginelle zapela Gobčevo «Kaj bi te vprašal, dekle ti» in Vodopivčevo «Pobratimijo». Zbora sta lepo odpela obe pesmi ter sta žela zasluženo priznanje. Tudi pevska zbora iz Padrič in Boršta, ki ju vodi Svetko Grgič, sta se predstavila občinstvu z dvema pesmima in sicer z Venturinijevo «Nocoj pa, oh, nocoj« in Vodopivčevo ((Pozdravljam te, vipavski dolu. Občinstvo ni štedilo s priznanjem tako dirigentu, kot pevcem, ki so dobro odpeli obe pesmi. In zopet je sledil nastop folklorne skupine z Opčin, ki je tokrat zaplesala ((Istrsko kolo«. Ples je bil vesel in razgiban ter je občinstvu posebno ugajal. Pod vodstvom dirigenta Justa Lavrenčiča sta se nato predstavila občinstvu združe-N. L. (Nadaljevanje na 6. strani) Združeni moški pevski zbori so zaključi li nastop iTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiifiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Osvobodilni val gre nezadržno svojo pot Tanganika - glavna sila svobodne Vzhodne A frike Trenutno pod skrbništvom OZN in upravo V. Britanije, vendar s široko notranjo samoupravo in močnim osvobodilnim gibanjem Prihodnji mesec se bo v Londonu sestala konferenca, ki bo razpravljala o nadaljnjem ustavnem . razvoju Tanganiike, nekdanje nem-ŠKe kolonije, ki je sedaj pod skrbništvom Združenih narodov in upravo Velike Britanije. Z 9 milijoni prebivalcev in izredno dobro organizirano stranko Tanu, je Tanganika že nekaj let na čelu nacionalnih osvobodilnih gibanj Vzhodne Afrike. Doslej je že izbojevala notranjo avtonomijo v okviru katere deluje zakonadajni svet z 81 člani, od katerih je 52 Afričanov, 11 Azijcev, 16 Evropejcev, 1 Arabec in 1 predstavnik manjšine Go-ancev, Indijcev, ki so pobegli iz portugalske posesti v Indiji. Sedanji člani zakonodajnega sveta, ki se lahko jutri pretvori v parlament, so vsi bili izvoljeni na listi «Na- Folklorna skupina p. d. »Andrej Cok« z Opčin cionalne unije Afrikancev Tanganikei). Ta politična organizacija predstavlja že nekaj let Aifrikance in ostale etnične skupine Tanganike. Prav v tem pa je tudi o-snova sedanjega položaja v Tanganiki, ki se bistveno razlikuje od položaja v sosedni Keniji ali Ugandi, v katerih so Afrikanci med seboj razdeljeni, Evropejci pa odklanjajo z njimi vsakršno resno sodelovanje v okviru zakonodajnega sveta, a se manj kakšne politične stranke. Od septembra 1960 vodi Tanganiko tako imenovana «odgovorna vlada« z voditeljem stranke Tani Juliu-som Njerere na čelu. Vlado Njerera sestavlja 12 članov, od katerih sta samo dva postavljena od kolonialnih oblasti. Afriška ((odgovorna vlada«. Tanganike se razlikuje od prejšnje kolonialne, ki so jo sestavljali izključno britanski uradniki, ni postavljena od Colonial Office iz Londona, temveč od zakonodajnega sveta, kateremu tudi odgovarja. V okviru bližnjega koraka k ((popolni notranji samoupravi«, o čemer bodo razpravljali v Londonu, bo prišlo tudi do izločitve preostalih dveh članov vlade, ki ju je postavila kolonialna oblast. Istočasno bo guverner, ki je Anglež, prenehal predsedovati sejam sveta ministrov, in bo izgubil pravico veta na odloke glede notranjih zadev v državi. Po določeni dobi bo Tanganiko moral zapustiti guverner, kakor tudi ostali predstavniki britanske kolonial- ne oblasti, s čimer bo v Tanganiki, kot je bil nedavno v Nigeriji, izveden dokončni prehod dežele na stopnjo popolne neodvisnosti in suverenosti. Po doslej poznanih ukrepih političnega vodstva stranke Tani bi moralo do proglasitve neodvisnosti Tanganike priti še letos. Stranka Tani že danes dokazuje zrelost in sposobnost Tanganike, da se sama opravlja. Ko bodo za to dozoreli pogoji, bi Tanganika želele vstopiti v federacijo s sosednjima deželama Kenijo in Ugandu. Tanganika, ki je po svoji površini štirikrat večja od Jugoslavije, spada med največje dežele Afrike. Po mnenju njenih političnih prvakov je tudi pozvana, da s svojim razvojem vpliva na velik del Centralne in Vzhodne Afrike. Zaradi tega se v Dar- es Salamu tudi meni. da bo bližnja konferenca v Londonu privedla do takoimenovane cpopolne notranje samoupraven-etape, ki bi v resnici bila zelo kratka, ker bi Tanganika v najkrajšem času pridobila vse značilnosti neodvisnosti. Tak razvoj pričakuje Tanganika pod zeleno-črno zastavo njene borbene stranke Tani in v pogojih izbojevane neodvisnosti. Glede tega je njen voditelj zelo jasno in nedvoumno dejal: «Naša bližnja neodvisnost je zagotovljena, toda mi imamo tudi druge cilje, to je da storimo vse, kar je v naši moči, da bi lahko pomagali bratom v drugih deželah, da izbojujejo svojo neodvisnost. Pa tudi ko bo vsa Afrika svobodna in neodvisna, se borba Afrikancev še ne bo zaključila. Mi se moramo poslužiti naše svobode kot inštrumenta s katerim se moramo osvoboditi vseh onih ovir kolonializma. ki so preprečevale našemu narodu, da doseže popolni status človeških bitij. Ideja o svobodi ni samo v osvoboditvi izpod kolonialne uprave, temveč tudi v odklanjanju zaprek in težav. ki so onemogočale razvoj. Kakšne so te zapreke in nasledstva kolonializma? — se je vprašal Njerere in tudi takoj odgovoril: ((Revščina. bolezni, nevednost, predsodki in - bojazen. Sestradan narod ne more biti zares svoboden, svoboda, v kateri se umira od gladu, predstavlja zasmehovanje svobode...« Poleg Džome Kenjata, predstavlja Julius Njerere nesporno najvidnejšega voditelja Vzhodne Afrike, njegova stranka Tanu pa politično organizacijo, ki je s svojim vodstvom in podporo množic omogočila hitrejši razvoj dežele v smeri neodvisnosti. j Izredna dinamičnost predsednika Brazilije j Quadrosovi listki Za razne, tudi važne, odločitve ne sklicuje vladnih sej - Njegov volilni simbol • metla - kar krepko opleta - Formoza je zanj le «otok» RIO DE JAiNEIRO, februar, ja. — Novi predsednik Brazilije Janio Quadros, ki je med molilno kampa-njo nastopil z nenavadnim simbolom — navadno kuhinjsko metlo, jo je začel z vso resnostjo uporabljati. 18. februarja je Qua-dros izdal drastičen ukrep, da morajo državni uradniki — delati! Sicer bi ne mogli reči, da brazilski državni uradniki doslej niso prav nič delali, vendar je res, da so svojo državno službo smatrali le za stransko službo. V dopoldanskih urah sploh niso prihajali v urade, pač pa so uradovali le popoldne. Jutranje ure so jim služile za izvrše\rt za klavir in orkester; 18.15: Dve skladbi B. Adamiča; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45; Izobraževalni obzornik; , 20.00: To-nade in moderna španska zbo-ro.ska dela; 20 30: Radijska igra — Helmut Seharf: Voh riezanesliiv; 21 30: Matija Tomc: suija koroških plesov;. 2L45': Iz filmov ih glasbenih revij; 22.15: Komorni večer; 23.05: Za ljubitelje popevk; 23.25- Po sveta jazza; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00; Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Vokalni in instrumentalna koncert; 19.25;. Italijanski ((Settecento«; 20.30: TV dnevnik; 21.15: TV film: «Dve žen-aki in nevarnosti«; 22.10:. U-metnost in znanost; 22.35: Re-g.striran športni dogodek. Ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Malija 17.00: TV za otroke a) Opica Karolina — film; b) Slavna morja; 18.45: Vokalni in instrumentalni koncert. Na programu: VVagner, Verdi, Bellini; 19.25: Galerija (koncert ob 20.05); 21.00: Zabavno-re- klarnna oddaja; 21.15; Dve ženi v nevarnosti — TV film iz serije Karavana; 22.10: Mode-rato svring — glasbena oddaja: 22.50: Športna filmska reportaža. Kulturne drobtine od tu i Plodna Izmenjava Bibliografski inštitut FLRJ je izmenjal minulo leto uradne publikacije z 9 evropskimi, ameriškimi in avstralskimi deželami ter od njih dobil 11.277 knjig in 568 kom. pletov različnih časnikov. Hkrati je inštitut poslal tem deželam 1370 knjig in 565 kompletov časnikov. Mednarodni gledališki festival v Parizu Od aprila do 8. julija letos bo v Parizu mednarodni gledališki festival. Na tem festivalu, ki je redno že od leta 1957, bo sodelovalo letos 25 držav s 50 deli. Festival bo otvorilo gledališče iz Zahodne Nemčije, nastopila bodo tudi pa gledališča iz Anglije, Sovjetske zveze, ZDA, Španije, Z AR, CSR, Svtce in drugih držav. Jugoslavijo bo zastopala zagrebška Opera, ki bo prikazala Prokof iieva «Poroko v samostanu» in Musorgskega uBorisa Godunovov. Muzej Thomasa Manna V Curiku so v neki izgrad-bi iz 18. stoletja 25. t. m. odprli arhiv Thomasa Manna. Mann je namreč svojo literarno zapuščino, biblioteko in delovno sobo zapustil cu-riški Visoki tehnični šoli, ki se je sedaj odločila, da naredi iz vse zapuščine muzej posvečen njegovemu spominu in delu. Tukaj so sedaj zbrane vse originalne izdaje 'in verjetno vsi prevodi Mannovih del, številni dokumenti biografskega značaja, dri goceni rokopisi, dnevniki in privatna pisma. Tu je tudi dnevnik, ki ga je pisal Mann od 1933 pa do smrti in ki bo —- kot je v oporoki sam želel — objavljen šele leta 19 75. Mednarodni festival glasbe v Bukarešti V spomin znanega romunskega skladatelja Georga E-nts nju bo septembra v Bukarešti f/. mednarodni festival in natečaj violinistov. oiunisioti in pevcev. Zanj so se prijavile že glasbene organizacije in posamezniki iz Poljske, Sovjetske zveze, Španije, Francije, Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije, Argentine itd. Prvi festival je bil pred tremi leti. »Tone Čufar« v Nemčijo Na letošnjem mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Monaku, ki žo v prvi polovici septembra, bo Jugoslavijo zastopalo itmatersko gledališče «Tone Čufar» z Jesenic. To bo ‘prvič, da bo Jugoslavija sodelovala na tem pomembnem mednarod-• nem festivalu, ki je vsaka štiri leta in ki ga organizira Mednarodna zveza amaterskih gledališč. Ansambel «Tone C'ular» bo prikazal Držičevo komedijo uTripče de Utolčen Indija in Lenin Delhijsko izdajateljsko podjetje vNova Literatura» je objavilo knjigo «lndija m Le. mn«. To ie zbirka v dveh delih, ki jo je sestavil Ananda Gunt. V prvem delu je gradivo o Leninu, ki so ga napisali indijski pisci, v drugem delu knjige pa so članki m odlomki iz Leninovih del, ki se nanašajo na Indijo. Mnoga od teh del so se dejansko prvič pojavila v Indiji, zaradi česar je knjiga izzvala veliko zanimanje širokega kroga čituteljev. Koncerti violinista Dejana Bravničarja Mladi slovenski violinist Dejan Bravničar, ki ga siro-kovna kritika uvršča med prve jugoslovanske koncer-tante-viohniste in ki je prejšnji mesec z izrednim uspehom koncertiral v Beogradu, Dubrovniku, Mostarju in na Reki, bo še la mesec nastopil v Zagrebu, Splitu, Skop-lju m ‘okrog 20. tudi v Trs.u. kjer ga bo spremljal orkester pod Dodsioom dirigenta Oskarja Kjudra Nova komedija Petra Ustinova Angleški dramatik Peter Ustinov, znan predvsem z odrskim delom sLjubezen tirih polkovnikova, piše zdaj novo komedijo. Naslovil jo je «Ne tako vedri Parizu, i oro-čajo, da bo premiera nove komedije v začetku prihodnje sezone v Londonu Obisk varšavskih gledališč Varšavska gledali ča je o letu 1960 obiskalo skupno 1.590.000 gledalcev. Vsa gledališča so pripravila skupaj 47 premier. Najvecji ob.sk je dosegla drama Leona Kruzckou-Skega tPrv i dan svoboden v Modernem gledališču, ki jo je na 163 predstavah gledalo 60.000 ljudi. Na drugem mestu je drama Alejandra Casone sDrevesa umirajo stojen, ki je imela na 118 predstavah 68.000 gledalcev. v etiko uspeha so t-mele tudi nekatere operete in pa pisani komedijski programi, ki imajo na Poljskem veliko tradicijo. Založniški program v Bolgariji V Sofiji so objatuli celoten program vseh botgurskdi založb. Za tekoče leto »iu-povedujejo 220 izvirnih del. Iz vrst klasikov bodo izšli zbram spisi Stamatova, Geor. gijeva in drugih v prevodni literaturi pa je vrsta ruskih imen. izbor Quasimodovih pesmi, izbor spisov Victona Hugoja, 15 zvezkov Jacka Londona, nekaj spisov Rabin-dranata Tagore, jugoslovansko literaturo pa zastopa Branislav Nušič. V celoti bo izšlo letos pri bolgarskih založbah okrog 370 knjig umetniške literature v skupni nakladi 3.600.000 izvodov. PRIMORSKI DNEVNIK — '4 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.5, najnižja 6.4, ob 19. u-ri 10.4 stopinje; zračni tlak 1031.9 pada. vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.2 stopinje. Trzaš ne vm Danes. TOREK, 2». Danes ob 20.30J ^ } B za parter m galerijo druga Pre NUOVO re «Kigoletto». TEATRO Danes ob 21. “".‘tit ma H deveta P°n proga« ltaia Svev*. K I , [[fillt Fenice 15.30 »Ester j,: ar. Collins, Richard gio Fantom. .-nja'* Excelsior 16.00 »Deč« trec », Jerrv Lewj FilodrammaUco 16UU ^,yi* pt e pepit-«, J*nn Porine. ,„i Ou Grattacielo 15.00 «« s 9, gitie Bardot, ua jjjo Sami Frey. PreP°v^ ;j di: 1. Arcobaleno 16.00 Uge Tognazz-noio. prtjjjt i' Supercinema 16-00 * mi»! fil... Pre AL barda 16.00 *^rieil{ ‘ Monica Vitt; ti, Le« Massari. mladici . it&J Aurora 16.30 »DivJ3 Jtfff, Capitol 16.30 «Vehka Največja predstava 1 nji dan. M in 7, Garibaldi 15.30 «RO%iolt z vi brdje«, AH,n (j# to Salvatori. PreP° . Cristalio 16.00 to Sc rdi, Vittorio o . no Manfredi. s*'1 Impero 16.30 «LJO"" j lin Monrce. « Italia 16.00 »Balada 'Nagrajen v Car j Ivašjov. .«, Massimo 16.00 S’ gent«, Davvn Ada tk[ stantire. ,ij Moderno 16.30 ReJJn0'* me klevetali y platnu «Sem, rdeča _ Zadnji dan. #i Astra 16.30 «Sams<>A. je r Astoria 16.00 «Pr^el, 4 . ca«, Toto, Ferna«", ,1«^ Vittorio Veneto l9 ‘„ njegovi bratje«. mladini, Marconi 16.00 pjoV**’ technicoior. K*111 ff Douglas. 1 Ideale 16.00 «V9i J to Sordi. ^ jjsl J »avona 16.00 «SJ*“ nike«, A. GriffR»’ Odeon 16 00 »Ne^ gnd Bergm.c'. SK' (± JUDNKA Prosvetno dru.sl*°ji Vodnik« v Dolini ^ f f prijatelje društva . nje prof. Toneta r jo.jr.r sredo 1. marca dežu društva v D° ko bo govoril 0 fn«) vil, ki je danes po vsem svetu. . Prosvetno draSD j« j svobodi« v SemP" vabi na predavaj ^ ta Penka, ki 1,0 v fP marca ob 20.30^ snovne šoic v - 0 v ta Penko bo govor« vjli»„f živil. Vabimo k ■’ u * bi. ker bo predav mivo' fl? rti/ i Namesto cvet^>i> Ane vd. Križma^^for m žina Milkovič J lir za Dijaško lllrifiiiiiaiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiif|||tlfiil«lliillliiiaiiiiiiiiiiiiii||,|l>l OD VČERAJ DO D VČERAJŠNJE CENE NA 1'HGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče • s • • • 59 188 83 limone . . . . • • • 94 153 135 mandarini . . • • • 153 235 188 jabolka 1. . . .71 153 129 jabolka II. . • • • 29 112 59 hruške 1. . . . • • • 118 176 129 pesa • • • 59 106 83 artičoke . . . . • • • 25 32 28 zelje • • • 59 65 59 cvetača . . . . • • J 29 83 53 ohrovt 47 65 59 cikorija . . . . • • • 41 71 59 čebula • » 53 106 94 koromač . . , • • # 71 88 77 razna solata . • • • 75 175 113 krompir . . . . , . • 26 71 41 rdečj radič . . • 188 500 438 zeleni radič I. • 350 550 500 zeleni radič II , , • 150 213 175 zelena 71 100 94 špinača . . . • • • 100 280 125 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. in 27. februarja se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 22 oseb. RODILI SO SE: Adriana Se-mec, Patrizio Ternav, GatorieMa Cercjueni, Giullana Maraspln, Daniela Fogar, Ruta Pugliese, Pier-giuseppe Spinelli, Margherlta Ca-nale. UMRLI SO: 67-klni Gaetano rapa, oi-ieuii* - ^ tv. 60-1 ®tni Luigi IA.5 ton ietta Ude ^ gal Anna Osana vd‘ ^tu* i M Santo Dapas. Ravalico, 79-le^terl(VV rej, 61-ietna C ^, a pat. Marsich, Mr $-l%j, ^ vier vd. p, rio Vinconzo ^ Jl-j: ral Mario Marsh1 jjrj. iorc Vastola, Mlac, 85-letna A,n V J; Carmell, 63-leth 78-letna Ntcol *1* ( Bedenetti, 66-1^1 zi, 82-letnl sich, 59-letni T : n^, 64-letna steili vd. ireHi Verginella NOČNA SLOZ% y, B i asoletto, UJ. )tlt zoni. Ul. ii' le Ul. RevoltelDjettii Goldoni 8; dr. K bi 19. dol»r švicarski V*1* funt ste rtih * g francoski ‘r marka šiling d« nar marengo zlato Igired prizivnega in kazenskega sodišča k maščevanja je večkrat PQskujal zažgati gozd Kaj 'u^en in zapleten način, kako *o Policisti ugotoviH vlom in prijeli zlikovca Pred “u Pr^dS"1 *odišče». ki jf včeraj ? dr- Nardi, se Balina ;2 Mn?aVarjal Adelio j« bil ohtn pri Vidmu, p°riga, ozirom Večkratnega fa n<*e poskusa poži-v irafik n6 Parcele, ki tein, 3 b Passcms in Cre-Biio !e‘a, in 1959. ena^ d 20. ure zve. a so v omenje- ni Ngo2aŽ°mV ~ v » visoko SvlgnlliL. °®nieni L a j« nevarr. .2rak' °b6ta-®i razširit ’ da Se pla-mtc?le in i°,„tUdi »® druge S' rtraži0 -na S Pno s Hm ? IZ Moggia je 1”! »esto tov°ljci prihitela •>la 7ol0i3OŽara ter trdo 7, pteden' so“!o*naS,ednjega • lstega m«?P. P°8asili. L°Žar' Na posTaefeca spet nov 2e v M„ p°st?lo gozdne sira. Ut, AVi0Pgi„ • sira. ?elllna, k?? *e Pohitel neki Wn povedal. da je odi, '“*h stra?r?tein spet v f“te‘i na 7eZs7ki s° takoj ?a P°Sasili pozara ter PomAo.i*,. v1 gašenm iim .'rs.r^vs.''i,m -barjih vzh„il?žar ie. P« 5F- BeninITdil ap-viee^ 10 °«nudoSi deiali. da mo-L *a Profil; drugam ter 5estu KS ?S] ostane aa . * Hal .a Še nekai raco £ na) pazla „Se neka,j lasa vrvica SDe’t da n? bi tleča tti 80 se odd»ra,tlla požara-trl.^ftrov daildi za kakih Poteklo Se skrili. ;Pazili, kTn°g0 «asa, ko Ni liV, vzigalico °'™a pn- NemUp suhe trave^s*! V6' er& za»wii trave. S to 3 e T“h.2ane“l ogenj na več 4 ‘r3Žnilr; j!r -Prijeli n°Jak?i Priskočili ie J8 sPočetka lga ca' Bellina 8 hote{ , tk ^agovarial. da 4*a°„IBet('^ za vn*P°rabIjati f,5u.P°rarov l) gosenJe gozd. tn.i 15 Povzrnč • se izvaia z obsegalmKaP°Žari °" Varli, al, t)a fa- Kasneje pa ki Maščevan- S le za na-nis Pnienjenih nad 3astni-dovolj Paroel, ki mu Jozdu Pobirati suhljadi , Ker j fe da ®6bir kasneie iz-Banlu 2b°lel 2 ‘ v sv°ii mla- Nnn! mrene iJ77f™ m?ž: Sv.'dei S* Vkazal’ ie,rpreiskova.lni eri '“'V nrecriTr1 zdravniški je RPf8gledu T obtoženca, silina ugotovil, da 'ansko nekoliko da ni nevaren s »u ‘una “srnuvu, aa l» >*n in rinsl5°- nek°Bko [j k°lico. n' nevaren l'odfaSiaSod^e v Tolmeču vpi 0 Bellin0 Predlanskim ob- §a°s'” b'tt »vob0ndai gaaPtakoi .Ukazal° j« Sča J“• Proti 3 12Pustijo na žil EVe stopnieaZS°dbi sodi' Ptiziv?avni tož il ,Je Prito-Vot> sodiščlec- Vearai jo C1razsodboeTpot1rdil0 pr-8 C Za ob 0°J°Zllec 3e za' SSC?1 1 leto in pa je, da ne ve, kako je prišel na dvorišče omenjene hiše, ker je bil pač močno vinjen. Pristavil je še, da se je pobil po nekem stopnišču. Zdi se pa, da se je pobil, ko je plezal čez vhodna vrata na dvorišče. Pri drugi razpravi je imel Pouk še vedno glavno vlogo. Poleti 1959. leta je ukradel v Miljah nekemu neznancu moped ter ga prodal nekemu Mozenichu. Ta pa ga je preprodal Suberju. Sodišče je spoznalo Pouka za krivega ter ga obsodilo za vse prekrške na 2 leti, 6 mesecev in 9 dni zapora ter na 6.000 lir globe. Obsodilo je tudi Mozenicha zaradi neprevidnega nakupa na 1000 lir denarne kazni. Suberja pa je oprostilo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. # * * Pred istim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi 19-let. ni Duilio Ermann iz Ul. Chiau. chiara 3 ter 41-letni Francesco Peccozzi, stanujoč isto tam. Ermanna so dolžili, da je 17. septembra 1959 ukradel vespo nekemu Rodolfu Donag. giu, ki je bil parkiral vozilo pod oboki občinske palače. Mladenič je kasneje priznal tatvino ter povedal, da se je še istega dne vozil z vespo sem pa tja. Potem mu je zmanjkalo goriva ter je zapustil vespo pri cerkvi sv. Justa. Se istega večera se mu je posrečilo, da je dobil nekaj stotakov, nakar je spet kupil gorivo. Tudi naslednjega dne se je vozil po mestu in okolici. Sele dan kasneje je dokončno pustil vozilo na trgu pri sv. Justu. Odvzel je samo rezervno kolo ter ga prodal Peccozziju Za 500 lir. Sodišče je spoznalo Peccoz-zija za krivega neprevidnega nakupa okradenega blaga ter ga obsodilo na 1000 lir denarne kazni. Ermanna pa je oprostilo, ker za časa tatvine še ni bil star 18 let. «»-------- Pod vrečo moke izgubil ravnotežje Včeraj dopoldne ob 10.15 so Goriško-beneški dnevnik S pokrajinskega kongresa PSI v Gradiški Socialisti odločno obsojajo šovinistične izgrede proti Slovencem Za okrepitev stranke je nujno potrebna njena enotnost • Na kongresu je prejela leva struja 53.77 odst. glasov, «avto-nomija» 36,66, «alternativa» 1,57 in neodvisni 8 odst. Delegata za državni kongres sta Zuliani in Macoratti M^dnik50^’ vpisnik r<^» tožilec aniba poi?l*ar StriDnnii „ 1 CancuTf Strippoli, o. A ža( . **i lz Tolmeža- <3% ds°dišču kl°iPi na kazen-■ Eden mu Predse-U ti,' 54-letni ’ ■se včeraj Cari0 'lu^rricellt 7/?no Pouk ajifrsSk fcjsss S !?■ pz OrlhbkegUnskega SuT^do Suh hkp ter 41-Sl0 i borišča nar ^z begun-hav; le za n.a vOpcinah. navi, C ,za dv„ "f ymes Pr> prvj ;;oc.eni obrav- 'r» l9v,m° Pouie Prste trk... 59. 29 COiTV4'zarv»- 29. S ife« S S?! <«" »■ * 17 Tn „ 1 vaiauu- dPazila Vedal }■ C°sta>unga, !ave 1 ameniaT8. sta z ženo ‘“cm«« ^ /.cnu h- na deže na g? jutra kr' poii. dvorizz vbodnih vra- .. tbce ninn„ uti- hh foiic ,tvenati' Pa‘tu7 njune biše. V n”8 Polici 01 aEen,i ntno KUl'eiie " agenti znan- !’žl, da 0 ulico 71"03 odšli Ja ie ngre res ,ter ugot°- Čar‘ju°n'edal, da kElj3 m da v “i niČBoZ" mu v sta-^e BJemu ar jmanjkai0 S n^8 sled ni b'>o no; a8enti ^im obi* za morebit- Bol*',zibeli siT--? izsledili srečo, ker so !i 88a zvirt°i”°’ ; Jbano blu‘ra ,^el1.-, da se je glav °uk, k, U tam A-*%kv‘. obrazi, 7 38 bil pobil SC osebj, t hfbtu. BoL V^druTil1 inal° po: ,,0° eXgha’ bor ie bil S n, »a ji^beseden. ^žljal?ato agenturo znan po-!* bi1*1 ?»' se n>so pota ot° °v o .napotili k ni p S ^ so 4 ter h . ti v o tisto noč k?zhal Bouk °8etti.jevo sta. Ro le V«„ I se ni branil 38 Vse 7 P0Vedal' ka- ........... zgodilo. Rekel z avtom Rdečega križa pripeljali v Splošno bolnišnico 53 let starega Giordana Cantaruttija iz Ulice Mauroner 12. Canta-rutti je malo prej naložil na rame vrečo moke, da bi jo prenesel v pekarno Godnik v Ul. Raffineria 12, ko je pod težo bremena izgubil ravnotežje in padel na prednji del avta, ki je tam parkiral. Tožil je nad hudimi bolečinami v prsnem košu in zato so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, kajti ni izključeno, da si je nalomil rebra. Okreval bo v 10 ali 30 dneh. ( #»--------- Nezgodi na delu Nevsakdanja nesreča na delu se je včeraj dopoldne zgodila 20 let staremu Giordanu Verselliju iz Ulice D’Alviano 39, ki je bil na račun podjetja Di-viaco zaposlen pri gradnji nove stavbe v Ulici Giusti. Ver-selli je stopil na tovorn dvigalo in dal delavcu, ki je dvigalo upravljal, znak, da naj ga zapelje v eno gornjih nadstropij. Toda očitno je, da je prišlo do nesporazuma, kajti dvigalo se ni ustavilo — oziroma se je ustavilo šele pod stropom zadnjega nadstropja, tako da je Verselli ostal stisnjen med dnom dvigala in stropom zgradbe. Njegovi delovni tovariši sO takoj poklicali rešilni avto, ki je delavca odpeljal v bolnišnico. Tu so mu ugotovili manjše poškodbe v spodnjem delu hrbtenice, tako da so ga s prognozo okrevanja v desetih dneh sprejeli na opazovalni oddelek. Dosti hujša nesreča pa se je zgodila okoli 14. ure 33 let staremu Nicoloju Seriiu iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, katerega so s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek. Serija je v bolnišnico spremil njegov delovni tovariš Libero Marši iz Ulice Giardi-ni 20, ki je povedal, da je Seri v tovarni DILFI stopil na kamion, s katerega bi moral razkladati deske, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel s kamiona na tla. Pri tem je zadobil več poškodb po glav>, prsnem košu in drugimi deli telesa, tako da so ga z avtom RK nemudoma odpeljali v bol: nišnico, kjer se pa zdravniki o njegovem stanju niso izrazili. Preteklo nedeljo dopoldne in popoldne je bil v prostorih Ljudskega doma v Gradiški 8. pokrajinski kongres Italijanske socialistične stranke v zvezi s pripravo vsedržavnega kongresa, ki bo čez nekaj tednov v Milanu. Ker bodo na kongresu v Milanu določili program in smernice stranke pri njenem bodočem delu tudi glede na novo politiko, je tudi za debato na pokrajinskem kongresu vladale precejšnje zanimanje. Na kongresu so prinesli svoje pozdrave predstavniki KPI, PSDI, posebna delegacija o-krajne SZDL iz Nove Gorice, radikali, republikanci, CGIL in drugi. V imenu SZDL iz Nove Gorice je pozdravil kongres predsednik Franc Skok, ki se je zahvalil za povabilo, omenil dosedanje sodelovanje obeh organizacij in želel, da bi se vkljub določenim razlikam, ki obstajajo med SZDL in PSI, to sodelovanje v bodoče še okrepilo v okviru miroljubnega in prijateljskega sožitja. Kongresu je želel obilo uspeha pri njegovem delu. Nato je dosedanji tajnik Se-mola podal poročilo o deiu vodstva v preteklem letu in omenil težave, na katere je pri svojem delu naletelo. Sledila je obrazložitev predstavnikov obeh glavnih strankinih struj. Za levo strujo je govoril sindikalist Elio Zulia^ ni, ki je v dolgem referatu obrazložil stališče svoje struje do bodočega dela in usmeritve stranke. Pri tem je poudaril, da bi bilo treba v dialogu s katoličani apelirati predvsem direktno na množice. Vsekakor pa je poudaril, da moramo biti najprej socialist in šele potem strujaši. Za njim je član Centralnega komiteja Belinazzo obrazložil stališče struje »avtonomija«, ki zagovarja samostojen nastop socialistične stranke in vskladitev njene politike z razvojem in zahtevami sedanjega časa v skladu z interesi socializma in vsega delovnega ljudstva. Popoldne se je razvila debata, katere se je udeležilo precejšnje število kongresi-stov. Za Slovence sta se priglasila k debati Karlo Cernic iz Doberdoba, ki je poudaril, da je PSI internacionalistična stranka, ki se mora boriti pro-monopolom v KD ter za brezkompromisno dosego tistih ciljev, ki so na programu PSI. Naglasil je tudi po-tiebo po večjem sodelovanju Slovencev v zamejstvu, ki bi se morali na skupnih sestankih pomeniti o svojih problemih. Ivo Marinčič iz Gorice pa je naglasil, da Slovenci gledamo z zaupanjem na PSI >ll*lll|ll|l||,||,l|l|t|||||||||a|||||||||||l(|||l,,|B|||||lialR||lig|l|||,|„,l|||,IU Ti^ljona postaji v Vižovljah divjala po progi \^H^expres ustavljen X0 P1''k1o do hude nesreče, če ne bi pravo- vlaka, ki je prihajal iz Benetk Postaine 3e bil° 38.\ ?zgibaT31. v Vižov-žtS pak,or da hln napet0 Jihri-žžiO^ tol°vski^b‘ snemali ats,. *1.2n Ql0vsir; ..»nemau S ^S^heie°- Lr‘«htTnrUatavili ‘a i- J*e Usta,,r ln se na Vd ®81 ag>0 ul 3a' Vlako- 'ift?»“ Nh?0 so'1®21 je Sa- • se privozil l4 1° Val® Kam reč zaPirati Kr l8*niju8go d2ef Pnšel s • I? pe7 r. Proge bli- .V44« iz v36, 6°-lelni ho fala ,sts s„ Vižovelj jt. ^^onja1 36 prei 3 ■ je uvi- c. kProtl Mi- del nevarnost, klical na pomoč in začel teči za konjema. Neki karabinjer, ki je bil ,am binu in jt videl, kaj se je zgodilo, se je tudi spustil v tek za konjema, da bi pomagal Pernarčiču. Tako sta tekla, koukor so ju nosile noge, kakšnih deset minut in Končno sta donitela konja, ki sta se medtem nekoliko umirila. S pomočjo karabinjerja je Pernarčič spet vpregel konja ln ju odpeljal domov. Nato je vlak nadaljeval svojo pot s približno 10 minutami zamude Dcgodek je seveda vzbudil radovednost domačinov in potnikov v vlaku, ki skraja niso vedeli, zakaj se je vlak ustavil, potem pa jim je kar od leglo, ker se je zadeva srečno končala. Odleglo pa je tu di domačinom in Pernarčiču saj bi lahko prišlo do hude nesreče, če se ne bi vlak pra vočasno ustavil. in na njen program, ki nam državni kongres prišteli k gla- mera biti jamstvo, da se bo stranka tudi v bodoče potegovala za izvedbo manjšinskih pravic v okviru člena 6 ustave in drugih določil. S tem v zvezi je predlagal, naj bi kongres izglasoval posebno resolucijo, s katero obsoja najno-vtjše šovinistične izbruhe proti pravicam slovenske narodne manjšine. Kongresisti so ta predlog sprejeli soglasno in s ploskanjem. Verifikacijska komisija ie po debati podala poročilo, iz katerega je razvidno, da je na kongresu dobila večino leva struja, ki je prejela 53.77 odst. glasov, avtonomija je piejela 36.66 odst., alternativa (Basso) 1.57 odst. in 8 odst. struja neodvisnih. Kot delegat levice za kongres v Milanu je bil določen Elio Zuliani, avtonomijo pa bc zastopal Franco Macoratti. V skladu z izidom glasovanja je bil izvoljen tudi novi pokrajinski odbor stranke, v katerem zastopajo Slovence Viktor Vižintin, Karlo Sošol in Karlo Cernic. Pred zaključkom je kongres izglasoval tudi več resolucij. V prvi kongresisti naglašajo potrebo, da bi ponovno vzpostavili enotnost stranke, kar je prvi pogoj za njeno okrepitev. Druga obsoja šovinistične akcije proti Slovencem in se glasi• »Goriški socialisti, zbrani na kongresu dne 26. februarja 1961 v Gradiški, opirajoč se na mednarodne ideale socializma, ki obsoja kakršno koli diskriminacijo na socializem, rasnem ali verskem področju, odločno obsojajo početje vseh tistih, ki skušajo v sedanjem trenutku z neodgovornimi dejanji preprečiti mirno sožitje Italijanov in Slovencev na našem področju; pri tem se zavedajo, da taka dejanja nimajo drugega namena, kot da bi oživila fašizem ne samo v vsej Italiji, ampak tudi v naši deželi, kjer je bilo še na poseben način bistvo fašizma absolutna rasna diskriminacija na škodo slovenske narodne manjšine.« V tretji resoluciji se izraža solidarnost s stavkajočimi delavci v CRDA, v zaključni resoluciji pa se naglaša važnost stranke in njena vloga v borbi za socializem, demokracijo in utrditev miru. Kot smo že zgoraj omenili, so socialistične sekcije iz Standreža, Sovodenj, Pevme in Oslavja odrekle svoj glas eni ali drugi struji, ker se zavzemajo za enotnost stranke r:aa vsemi strujami in so poslale s tem v zvezi kongresu posebno resolucijo v tem smislu. Ta resolucija predstavlja 8 odst. glasov, ki jih bodo za sovom neodvisnih po drugih pokrajinah Francoski konzul v Gorici V četrtek je bil na obisku v Gorici francoski generalni konzul za Trst in Benetke Lesca, ki se je oglasil pri županu dr. Bernardisu, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Zupan ga je med drugim opozoril na grobnico bivših francoskih kraljev na Kostanjevici ter mu poklonil knjigo »Gorizia citta muti-lata». PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Doberdobski pevci so nastopili v Irstu Preteklo nedeljo je bila v Trstu lepa Prešernova proslava, katere se je udeležil tudi pevski zbor iz Doberdoba. Naši pevci so se odpeljali z avtobusom v Trst, kjer so v dvorani na stadionu »Prvi maj» nastopili skupaj s Križani. Zapeli so Radovana Gobca »Kaj bi te vprašal dekle ti» in pa Vinka Vodopivca »Pobratimijo«. Sodelovali so tudi pri skupnem nastopu 140 pevcev. Občinstvo je bilo z nastopom naših pevcev zadovoljno in tudi kritiki so ugotovili lep napredek zbora. Skupaj s Križani so se nato odpeljali še v Križ, kjer so improvizirali še en koncert v Ljudskem domu. V poznih večernih urah so se pevci, zadovoljni z lepim izletom, vrnili zopet domov. «»-------- za privatne učiteljiščnike Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je pristojno ministrstvo za letos izjemoma podaljšalo do 28. februarja rok za sprejemanje prošenj zasebnih kandidatov učiteljišč-nikov glede praktičnih vaj v šolskem letu 1960-1961. V nabito polni prosvetni dvorani Lepo uspelo predavanje o vzponu na Trisule v himalajskem pogorju Občinstvo je z zanimanjem sledilo slovenski odpravi po Indiji in na himalajske vrhove Med Goričani je bilo precejšnje pričakovanje za predavanje, ki ga je preteklo soboto zvečer organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Gorice v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi in na katerem je član jugoslovanske ekspedicije na Himalajo, Aleš Kunaver, govoril o vzponu slovenske odprave na himalajske vrhove Trisul II in III. Zato je bila ob napovedani uri dvorana nabito polna, kot ob najbolj obiskanih gledaliških prireditvah. Posebno razveseljiva je bila lepa udeležba mladine, predvsem naših dijakov. Predavatelj pravzaprav ni i-mel kakšne dolge in utrujajoče konference, kot smo jih bili včasih pri predajanjih navajeni poslušati, ampak je prikazal celo vrsto krasnih barvnih skioptičnih slik in se pri tem omejil predvsem na razlago tistega, kar so slike prikazovale, Tako smo odpravo sloven- Iz Beneške Slovenije Župnika iz Mažerol so premestili v Furlanijo Domačini bi radi imeli slovenskega duhovnika »Furlane k Furlanom, Slovence k Slovencem!« Tako se govori te dni v Mažerolah v zvezi s premestitvijo tamkajšnjega furlanskega župnika Silvia Prestento. Don Prestento je bil dalj časa župnik v Mažerolah. Temu župniku očitajo, da ni znal razumeti svojih revnih vernikov. Odigral je veliko vlogo na procesu, ki se je vršil lanskega decembra pred porotnim sodiščem v Vidmu proti Linu Cenčiču in Petru Makoriču, katera sta bila obsojena, kot je znano, prvi na dosmrtno ječo, drugi pa na 24 let zapora zaradi umora 51-letne Pierine Cassine iz Mažerol. Mažerolčani so tudi očitali temu župniku, da je s svojo pristranostjo vplival na porotnike in tako pripomogel k strogi obsodbi. Ni izključeno, pravijo v Mažerolah, da ga je premestil škof prav zaradi dogodkov, ki so se odigrali v zadnjem času v tej vasi. Gramoz za Briško cesto Kot smo že pisali v našem dnevniku, so gradili cesto od Tombina do Dol. Brda več let, čeprav meri ta komaj dva kilometra. Bila je namreč tudi ta zgrajena z delovišči. Zgradili so jo po nekaj sto metrov na leto, ker so dajale oblasti na razpolago malo denarja. Kadar so prišli tllllltllllHIItltllllllllllillllllltllllllllllllllllllHIllIVIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllltllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHItlllllllllltllllllllttHItfllltll P/smo iz Nove Gorice Skrb Kaže za razvoj živinoreje svoje prve sadove Ugoden učinek umetnega osemenjevanja goveje živine V goriškem okraju, zlasti | umetnim osemenjevanjem do- na Zgornjem Vipavskem in v I bili mnogo prej živino čiste .teh hribovitih predelih, predstavlja živinoreja najpomembnejšo postavko dohodkov kmetov in družbenih posestev. Zato živinorejci, pa tudi oblastni organi že vsa povojna leta delajo za to, da se živinoreja postopno izboljšuje. Tako je bilo celotno območje okiaja pred leti rajonizirano na mlečno-vzrejne in plemenske okoliše. Med zadnje je rščena zlasti Gornja Vipavska dolina in okolica Cepova-na. Sivo-rujavo govedo iz teh okolišev je že zaslovelo širom ,o Jugoslaviji, pa tudi izven, saj prihajajo na plemenske sejme, ki jih prirejajo vsako leto, vedno številnejši kupci ne le iz drugih krajev Slovenje in celo najoddaljenejše republike Makedonije, temveč tud: iz Gorice, kamor gre vsako leto več plemenskih junic, krav in bikcev. De je naša živina tako iskana gre nedvomno zahvala predvsem dejstvu, da so bili že pred več kot desetimi leti uvedeni rodovniki, ki jih nenehno nadzorujejo živinorejski strokovnjaki. Pravtako je bila uvedena kontrola molz-nosti, kar omogoča izvajanje načrtne selekcije. V zadnjih letih pa je bilo po okraju organizirano tudi množično u-metno osemenjevanje, ki se Je že popolnoma uveljavilo, čeprav so imeli živinorejci v začetku pomisleke in predsodke. To velja še prav posebej za tolminski predel, kjer gojijo živino pinegavske pasme. Na Tolminskem ne le, da bodo z saj ostane brejih povprečno pasme, temveč bodo popolnoma zatrli tudi bangovo bolezen, ki jo pristojni organi pod vodstvom republiškega veterinarskega zavoda zatirajo že več let. Danes je ugotovljeno, da prizadevanja in vložena sredstva v ta namen že kažejo sadove. Pred nedavnim je veterinarska postaja v Tolminu odvzela kri nad 1800 govedom na območju, ki velja za okuženo z bangom. Ugotovili so, da ja ob analizi krvi pozitivno reagiralo le 43 govedi, 75 pa je bilo še sumljivih. Iz tega je mogoče sklepati, da bo ban-geva bolezen na Tolminskem v kratkem popolnoma zatrta. Tc pa je tudi osnovni pogoj za to, da se bo tudi Tolminska s svojo pinegavsko pasmo lahko močneje uveljavila kot dobavitelj dobre plemenske živine za druge planinske predele. Kakor že omenjeno, je k zmanjšanju okužb za bangom veliko pripomoglo prav umetno osemenjevanje. Le-to izvaja postaja v Tolminu, ki vsako leto od decembra do marca, ko je za pašno živino najprimernejši čas za osemenitev, osemeni od 800 do 900 ple-menic s semenom, ki ga vsem postajam vsak dan sproti pošilja Živinorejski veterinarski zavod v Renčah. Tu namreč rfdijo najboljše plemenjake, katerih seme razpošiljajo širom po okraju. Ker je zavod opravičil svoj obstoj, že gradijo nov sedež v Kromberku. Uspeh umetnega osemenjevanja je namreč zelo dober, .90 odst. osemenjenih krav in junic, medtem, ko doseže z naravnim pripustom le okoli 55-80 odst., pri tem pa je še nenehna nevarnost okužbe, ki pri umetnem osemenjevanju odpade. J. J. s cesto do Dol. Brda, je bila! a ker tega ni, se zadovolju- tista, ki so jo gradili v prejšnjih letih, že vsa pokvarjena, zato ker je cesta precej strma in ob povodnjih jo voda razorje in odnese ves gramoz. Zato je bilo potrebno obnoviti ta del ceste in napeljati nov gramoz. To delajo delavci delavskega centra že več dni. Gramoz vozijo s kamionom iz Tera. Povemo pa, da bo ta cesta, kot druge, ki peljejo v hribovske vasi, vedno v slabem stanju, ako ne bo nihče skrbel, da bi jo stalno popravljali. Potrebno bi bilo, da bi postavila občina cestarje za vse gorske poti, da bodo skrbeli ob povodnjih za reden odtok vode. GRMEK Zadnje dni prejšnjega tedna so sprejeli na kirurški oddelek 70-letnega Jožefa Jurmana iz Grmeka. Jurman je padel na poti in si zlomil levo koleno. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravel v tridesetih dneh. I. P. jejo ljudje tudi z delovišči. »Ce ne bomo imeli ceste v enem, jo bomo imeli v treh letih, a cesta bo in to je važno«, pravijo kmetje iz o-menjenih vasi. RAVNE PRI SREDNJEM Smrt mladega moža V soboto 18. t. m. je nenadoma umrl v Ravnah 48-letni Peter Gorjup. Ta novica je globoko pretresla vse naše ljudi, saj je bil pokojni Peter priljubljen in od vseh spoštovan. Bil je še mlad in čvrst. Pred nekaj meseci bi ne bil nobeden rekel, da nas bo takšen mož tako hitro zapustil. Zahrbtna'bolezen ga je'spravila v prerani grob. Pogreb je bil v ponedeljek, 20. t. m. v Oblici. Družini pokojnika izrekamo naše sožalje. Med Dobenjem in Lombajem gradijo cesto Do največje dreške vasi, do Dobenjega, pelje »slepa« cesta, ker od tu ni več izhoda. To cesto so dokončali lansko leto in je stala več milijonov lir. Sedaj pa gradijo zelo potreben podaljšek iz Dobenjega proti Lombaju, ker pelje skozi to grmeško vas pokrajinska cesta iz Klodiča do Dreke. S to cesto, ki bo šla preko osojne doline, bo povezano Dobenje s pokrajinsko cesto. Do zdaj, kdor je hotel z avtom v Dobenje in v druge dreške vasi, se je moral iz te vasi vrniti na pokrajinsko cesto in nadaljevati pot preko Lombaja in napraviti več nepotrebnih kilometrov poti. Cesto gradijo z deloviščem (Cantiere di lavoro) in zaradi tega delo počasi napreduje, vendar je že sam začetek te graditve dobra stvar. Seveda, če bi to delo prevzelo kakšno podjetje, bi šlo bolj od rok, iMiiiiiiiiiiiiiiitiiHnmiHiiiiMtiiiiiiiiitiiitiitiiiiiiiMiimiiiiiiiiHiitiiiiiiiiitimntiimiif umitim Nesreča v Zagraju Avtomobilist iz Vidma se je zaletel v zid Zdravil se bo 30 dni zaradi poškodb na glavi in zloma kolka Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj dopoldne pripeljali v goriško civilno bolnišnico 35-letnega trgov, skega potnika Bruna Dapasa iz Ul, Battistella 9 v Vidmu. Dapas se j® nekaj po 10. uri peljal s svojim fiatom 600 iz Vidma v Trst. Ko se je pripeljal v Zagraj, se mu je vozilo na spolzki cesti spodrsnilo. Ker je vozil prenaglo, ni mogel obvladati vozila in se je zaletel v zid kino dvorane. Vozilo se je pri trčenju precej poškodovalo. Šofer pa se je resno ranil in so ga pridržali v bolnišnici zaradi poškodb na glavi in zloma medenice. Ozdravel bo kot se zdi v 30 dneh. Na kraj nesreče je prišla tudi patrulja karabinjerjev, ki je sestavila zapisnik. Nenadna slabost Ob 12.05 je obšla slabost 54-letnega Riccarda Minina z Majnice štev. 20. Onesvestil se je v bližini mosta 9. avgusta. Osebe, ki so opazile Mininovo slabost, so poklicale rešilni avtomobil, s katerim so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu pomagali, da so težave prešle. Potem so ga odpeljali domov. «»------- V nedeljo izlet v Brda V nedeljo 5. marca organizira SPD pomladanski popoldanski izlet v Brda. Udeleženci naj se zberejo ob 14. uri pri hiši št. 1 v Grojni. Od tu bomo krenili na Kalvarijo ter dalje do Valerišča — mimo Stekarjevih in nato zopet povratek skozi Grojno. Občni zbor zavarovalnice živine v Sovodnjah V nedeljo 5. marca bo imelo društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah svoj redni letni občni zbor, ki bo ob 11. uri v dvorani občinskega doma. Ker so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora in načelstva ter nadzorstva, vabimo vse člane, da pridejo na občni zbor polnoštevilno. skih planincev spremljali skozi sueški prekop in preko Indijskega oceana do Bombaja in potem preko Indije do vznožja Himalaje. Videli smo glavno mesto Delhi in tudi «mrtvo mesto» nekdanjo prestolnico, ki so jo prebivalci zapustili zaradi pomanjkanja vode in sedaj le zapuščene palače in trgi govore o nekdanjem življenju. Ni smel manjkati tudi pogled na krasen nagrobni spomenik, Taj Mahal, ki je višek indijske arhitekture. Zlasti pa je zanimala vrsta krasnih posnetkov, ki so pokazali veličastje himalajskih velikanov in med njimi tudi goro Nanda Devi, katero so Jugoslovani prvotno nameravali preplezati, pa jim indijska vlada tega ni dovolila. Na svoji 75 km dolgi pešpoti so morali planinci premagati številne naravne in druge zapreke, imeli pa so tudi zadoščenje ne samo, da so dosegli 6690 metrov visoki vrh Trisula, ampak nam je predavatelj pokazal tudi krasne posnetke iz narave, med drugim himalajski rododendron, ki cvete v raznih barvah ter je nekakšno drevo, ki doseže do 15 metrov višine. Ob začetku predavanja je gosta iz Ljubljane pozdravil predsednik SPD Bernard Bra-toš in se mu na koncu tudi zahvalil v imenu društva in vseh navzočih. Omenimo naj še, da so vsi poslušali predavanje z napetim zanimanjem in je še prenaglo minila poldruga ura, kolikor je predavanje, ali skoraj kino predstava, trajalo. Splošna želja je bila, da bi SPD priredilo še podobna predavanja kot je bilo to in da bi tov. Aleša Kunaverja lahko zopet poslušali v naši dvorani o tej in podobnih temah. Pogreb gostilničarja Pcrsolje Včeraj popoldne so na glavnem pokopališču ob Mirenski cesti pokopali 52-letnega Rudolfa Persoljo lastnika gostilne «Tre amici« v Ulici Ober-dan. Pokojnik je umrl v sanatoriju San Giusto, od koder se je razvil pogreb, ki so se ga udeležili številni Slovenci iz Gorice in okoliških vasi. Zapustil je ženo, hčerko in sina. Ureditev Ul. Puccini V četrtek je bila na goriškem županstvu dražba za oddajo cestnih del v Ul. Puccini, ki je podaljšek Ul. Rossini v smeri proti državni meji. Delo je prevzelo podjetje Ta-chido za 1,200.000 lir in bo uredilo 170 m dolgo cestišče. Podjetje je pristalo na 12-od-stotni popust in bo v kratkem pričelo z delom. Siamska mačka ni hotela z drevesa Včeraj popoldne so poklicali gasilce na Travnik, ker neka siamska mačka ni hotela z drevesa. Lastnica te lepe domače živali Bernt jo je pre. cej časa vabila, naj pride z drevesa, na katero ji je zbežala nekaj časa poprej. iiiiaiiiiiiuitiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaiiiHiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii mit Ullmann mil iiiii hi i iiiii Sindikalne vesti Tekstilne delavke v Ronkah s stavko dosegle uresničitev laktev Cez 12 dni bodo volitve notranje komisije ........... v podgorski predilnici Z e ob priliki volitev notranje komisije smo pisali, da so delavke v ronški predilnici med drugim postavljale zahtevo, naj se zniža število statev tistim, ki so pri teh strojih zaposlene. Ker vodstvo tovarne ni upoštevalo te zahteve in so se nasprotno zaradi bolezni nekaterih delavk, ki so ostale doma, stvari še poslabšale, so v predilnici napovedali v petek dve-urno stavko in sicer od 9. do 11. ure. Stavka je popolnoma uspela in vodstvo je bilo končno prisiljeno upoštevati zahteve delavk. Od 670 statev, kolikor jih je v tem oddelku, jih sedaj dela le 400, ki so primerneje razdeljene mn n milnimi m Goriški nogomet Neodločen rezultat med Sovodnjami in Italo Domači igralci so se zelo potrudili, da so bili kos drugoplasirani Itali iz Gradiške Je že skoraj tradicija, da se Sovodenjci skoraj vedno dobro izkažejo proti močnejšim ekipam. In tako se je zgodilo tudi v nedeljo z Italo, da se je morala zadovoljiti z neodločenim rezultatom 2-2, čeprav je druga na lestvici. Sovodenjci so skoraj vedno prevladovali. Ze od začetka so se vrgli v napad ter nekajkrat lepo streljali v vrata. Tako so tudi prvi prešli v vodstvo z lepim Marsono-vim golom. Toda gostje niso obupali ter so kmalu izenačili z močnim kazenskim strelom. V drugem polčasu so akcije valovile z enega polja na dru. go. Toda tokrat so gostje prešli v vodstvo z direktnim stre. lom iz kota, ki je presenetil vratarja. Sovodenjci pa niso vrgli puške v koruzo, ampak so začeli sistematično napadati. V lepi akciji med Peliconom in Ferfoljo je slednji podal Marsonu, ki je spet zabil gol m tako izenačil. Lahko rečemo, da so si Sovodenjci izenačenje zaslužili. Igrali so precej hitro in, kar je najbolj važno, izvedli nekaj lepih strelov v vrata. Kajti čas je bil, da se je napad malo zdramil. O sodniku pa moramo spet reči, da ni bil kos položaju. Oviral je potek igre in večkrat je delal vse narobe, tako da se je zdelo, kot da sploh ne ve, kaj dela. Žalostno je to, da imamo dosti takih sodnikov. Igrali so: Petejan III.; Devetak, Kovic; Tomšič, Podgor- nik, Petejan I.; Marinič, Pelicon, Marson, Ferfolja, Rajko. Prvi poraz Juventine doma Preteklo nedeljo je bil črn dan za štandreško Juventino in njene navijače, saj so domači igralci izgubili svojo prvo letošnjo tekmo na domačem igrišču. Nastopili so proti ekipi S. Marco iz Zagraja, ki je na drugem mestu na lestvici. Za tekmo je vladalo prav zaradi tega veliko zanimanje in nabralo se je dosti gledalcev. Tekma se je končala z rezultatom 3:2 v korist gostov, vendar je bilo splošno mnenje, da je bil poraza Juventine kriv sodnik, ki je med drugim izključil iz igre igralca Costellija, ker je pri neki priliki protestiral. Občinstvo je sodniku žvižgalo in protestiralo. Celo igralci iz Zagraja so priznali, da jim je zadržanje sodnika pomagalo do zmage. Vkljub temu porazu je Ju-ventina še vedno na prvem mestu s 25 točkami, takoj za njo pa so kar tri moštva, ki imajo po 23 točk in sicer I-tala, S. Marco in Podgora. To nedeljo bi morala Ju-ventina odigrati tekmo z Novo Gorico, pa je morala biti tekma odložena, ker je meja zaradi slinavke začasno zaprta. Tako bo naše moštvo v nedeljo počivalo. V. N. med posamezne delavke. Kadar se bo število delavk povečalo, bodo lahko obratovale tudi preostale statve. Tako so torej delavke tega podjetja morale stopiti v stavko, da so se končno odprla gluha ušesa tistih, ki nočejo slišati in da so končno priznali upravičenost njihovih zahtev. Medtem se tudi v podgorski predilnici pripravljajo na volitve notranje komisije. Pravzaprav bi morale biti volitve že včeraj, v ponedeljek, pa so jih iz tehničnih razlogov prenesli, ter bodo 10. in 11. marca. Pri teh volitvah so postavljene tri kandidatne liste, med katerimi je FIOT - CGIL na prvem mestu. Ta sindikat je postavil podobne zahteve, kot pri volitvah v Ronkah in kot veljajo na splošno za vse tovarne industrijskega koncerna Toniella. Delegati FIOT so si postavili za nalogo, da bodo zahtevali popolno izvajanje vsedržavne delovne pogodbe za tekstilce; zahtevali bodo pravično odmero proizvodne nagrade, ki naj bo v skladu s povečanjem dobička, doseženega v tej tovarni; zahtevali bodo raztegnitev akordnega dela na vse oddelke; izplačilo posebne nagrade tudi pomožnim oddelkom; zmanjšanje razlike med plačami mladih in starejših delavcev; borili se bodo tudi za obrambo delavčeve osebnosti v notranjosti tovarniškega obrata in za obrambo demokratičnih in sindikalnih svoboščin. ................ OD VČERAJ DO DANES KINO v GORICI CORSO. 17.00: «Atemat», A. May in B. Kurofska, poljski film. VERDI. 17.00: «Surov in gladek«, Nadia Tiller, nemško-francoski film. VITTORIA. 17.15: »Vojna bodočnosti«, D, Foran in B. Hal-fey. CENTRALE. 17.30: «Dolina močnih«, B. Cravvfort in P. Moran, ameriški film. MODERNO. 17.00: «Zlate noge«. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,6 stopinje ob 14,20, najnižja minus 1,4 stopinje ob 7.30. Povprečna dnevna vlaga je znašala 66 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK Četrto povratno kolo nogometnega prvenstva A - lige Kljub štirim zunanjim zmagam vrh lestvice nespremenjen A LIGA IZIDI Juventus-*Catania •Florentina-Padova Inter-’L. R. Vicenza Udinese-*Lazio •Lecco-Bari •Milan-Sampdoria Bologna-*Napoli •Spal-Roma •Torino-Atalanta 2-1 2-» 3-1 1-0 0-o 3-1 2-1 2-2 1-1 LE Inter Juvtntus Milan Roma Fiorertina Catania Sampdoria Bologni Atalanta Padova VIcenz * Napoi t Tor.no Spal Lecco Udmese Bari Lazio S T V I 21 14 5 21 13 21 12 21 11 21 10 21 1« C A 2 49 4 44 6 7 5 8 10 27 8 2* S 21 9 21 10 24 8 19 11 21 11 13 12 21 14 33 27 3« 25 29 29 27 19 25 29 25 33 23 32 21 25 20 29 19 34 19 26 18 29 17 37 16 34 16 38 15 26 13 39 12 Prihodnje tekme (5.3.1961) Atalanta - Milan, Bari - Torino, Catamia - Bologna, Inter-Lazio, Juventus-Fiorentina, Pa-dova-L. R. Vicenza, Roma-Na-ipoli, Sanmpdoria-Spal, Udinese-Leoco. B LIGA IZID) •Alessandria-Marzotto •Brescia-Novara •Catanzaro-Simmonza •Genoa-Prato •O. Mantova-Foggia •Palermo-Reggiana •Parma-Pro Patria •Sambenedettese-Como •Triestina-Verona •Venezia-Messina 0-0 8-0 1-0 1-1 1-1 3-3 0-0 3-1 8-0 2-1 L, E S T V 1 C A Mantova 23 10 8 5 25 15 28 23 6 15 23 9 9 23 8 10 23 10 5 Palermo S. Monza Messina Venezia Reggiana Samben. Novara P. Patria Catanzaro Como Prato Triestina Brescia Genoa Alessandr. Parma Foggta Verona Marzotto 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 6 10 7 7 9 10 7 7 6 9 5 5 5 2 30 18 27 5 20 12 27 5 27 20 26 8 26 22 25 7 36 33 25 7 23 23 24 8 21 30 24 7 24 22 23 9 28 28 23 8 23 26 23 8 22 24 22 7 15 21 22 I 29 21 21 4 27 22 21 9 27 25 21 8 21 18 21 S 19 19 28 18 8 19 17 31 18 4 14 17 38 14 Prihodnje tekme (5.3.1961) MESSi N A-TRIESTI NA, Ales-sandria-Prato, Brescia-Foggia, Como - Palermo, Marzotto - Catanzaro, Novara - Verona, Mantova - Parma, Reggiana - Pro Patria, Sambenedettese - Monza, Venezia - Genoa. Športne stave TOTOCALCIO Catania-Juventus (1-2) 2 Fiorentina-Padova (2-0) 1 Lanerossi-Inter (1-3) 2 Lazio-Cdinese (0-1) 2 Lecco-Bari (»-§) X Miian-Sampdoria (3-1) 1 Napoil-Bologna (1-2) 2 Spal-Homa (2-2) X Torino-Atalanta (1-1) X Catanzaro-Simmonza (I-#) 1 Venezia-Messina (2-1) 1 Ltvorao-Lucchese (2-3) 2 Marsala-Trapani (0-0) X KVOTE: 13 — 19.847.000 12 — 499.000 lir TOTI P 1. — 1. Nautiius G. 2 — 2. Guiglia 1 2. — 1. Sabrina 1 — 2. Elianto X 3. — 1. Mogar 1 — 2. Calvero X 4. — 1. Basra X — 2. Duca dl Fiesse X 5. — 1. intimo 2 2. Pripet 2 6. — 1. Acanto 1 — 2. Liuto 1 KVOTE: 12 — 7.157.832 11 — 210.524 10 — 10.601 lira Prvi poraz Catanie na domačem igrišču Nepričakovana zmaga Videmčanov v Rimu - Bologna uspešna v Neaplju Nedeljsko četrto kolo pov ratnega dela nogometnega prvenstva A-lige ni prineslo nobenih presenetljivih zavrtlja-jev za vodilne enajstorice, ki so ali doma ali na tujem igrišču zmagale in si tako obdržale mesta, ki so jim do tedaj pripadala. Presenečenj pa je bilo vseeno nekaj in glavno je po- vzročilo videmsko moštvo, ki si je šlo po zmago na igrišče Lazia. Udimese je v nedeljo zaigrala borbeno in odločno ir. edini gol, ki ga je dosegel Bettini v 9’ igre, je premajhna nagrada za Furlane, ki so tokrat zastavili vse sile za zmago. Drug presenetljiv rezultat pa je prišel iz Neaplja, kjer sc morali domačini prepustiti zmago boljšim gostom iz Bologne. Vzroke tega drugega poraza na domačih tleh je treba iskati v kaosu, ki je vladal v neapeljski obrambi in v netočnosti podajanj. Zmagi Juventusa in Inter j a v Cataniji in Vicenzi sta bili predvideni, zaradi česar ne moreta predstavljati presenečenj. Igralci iz Turina so v letošnjem prvenstvu dosegli prvo zmago na igrišču v Cataniji, kar se nd posrečilo niti Interju. Juventus je moral zmagati, če je hotel obdržati položaj, ki si ga je priboril, k. zmaga je tudi prišla, pa čeprav ob spremstvu sreče. Domačini so morali igrati z nepopolno postavo, a so kljub temu nudili oster odpor gostom, katerim pa se je po zaslugi Stacchinija in nato še Charlesa priti do dveh važnih točk. Tudi Inter je prišel do zmage na igrišču v Vicenzi, kjer je prevladoval od prve do zadnje minute igre. Gostje so pokazali, da nikakor niso u-trujeni, kot se je šušljalo, in da so v odlični formi. Brez dvoma so v nedeljo pokazali, da bi si lahko privoščili tudi rajmočnejših enajstoric tega prvenstva. Qd «velikih» se je edino Romi spotaknilo. Gostovala je pri Spaiu v Ferrari in ni mogla dlje kot do neodločenega izida, ki pa predstavlja verno sliko sil na igrišču. Domačini se niso niti najmanj ustrašili nevarnih gostov in so jim spravili v mrežo dve žogi. Rimljani so jim odgovorili in čeprav Manfredini ni dosegel nobenega gola, je pa vendar pokazal, da se vrača v svojo staro formo. V Florenci je gostovala Padova, ki se je predstavila z verižno obrambo. Tudi domačini so začeli tekmo previdno z ojačenim ozadjem. Zaradi tega se je prvi polčas zaključil brez goda. V drugem delu tekme pa so domačini vendarle šli v napad in se jim je posrečilo dvakrat prebiti obrambo gostov. Golov bi lahko dosegli še več, če ne bi Hamrin in tudi Benaglia zastreljala v prenagljenosti nekaj odličnih priložnosti. Lecco je imel smolo popolnoma na svoji strani. Slabo sojenje je bil glavni vzrok, da niso domačini prišli do zaslužene zmage. Naj samo omenimo, da jim je sodnik razveljavil gol, nekaj žog pa je končalo na prečkah. Z neodločenim rezultatom pa so bili zadovoljni gostje iz Barija, ki so bili ves čas srečanja v o-brambi. V Milanu so domačini po-nonvno prišli do kar izdatne zmage, vendar kljub temu niso mogli nobenega prepričati. Igra, ki je privabila v S. Siro 50.000 gledalcev, ni navdušila nikogar. Nasprotno, razočarala je, predvsem zaradi monotonosti. S tem pa seveda ni rečeno, da si Milan ni zaslužil zmage. Zaslužil si jo je, ker je bil z alas boljši od zelo slabih nasprotnikov Sampdo-ne. Za pokal velesejemskih mest Jutri v Milanu Inter-Beograd MILAN, 27. — V sredo popoldne bo na stadionu S. Siro nogometna tekma četrtfinala za pokal velesejemskih mest med Interjem in Beogradom. Zaključeni letošnji smučarski poleti v Oberstdorfu Recknagel zasluženo Jože Šlibar na šestem mesta Nedelja na košarkarskih igriščih Rekorda Jugoslovana ni mogel nihče izboljšati - Bloudkov pokal «TT» Vzhodni Nemčiji OBERSTDORF, 27. — Napetost ob največji skakalnici sveta, na kateri so se v nedeljo zadnjič med letošnjimi po. leti merili tekmovalci iz devetih držav, je trajala vse do zadnjega trenutka. Prav okoliščina namreč, da si je olimpijski zmagovalec Recknagel z nedeljskim drugim skokom zagotovil dokončno zmago v splošni oceni, je povečala možnost za nov svetovni rekord. Tega namreč že vse od petka dalje brani Jugoslovan Šlibar. Vsi najboljši smučarski skakalci so kljub izrednim napo- rom, da bi izboljšal Šlibarje-vo znamko 141 m, pristajali prekratko. Tako se je letošnje tekmovanje v poletih na smučeh končalo za Jugoslavijo z izrednim uspehom. Šlibar bo tako odslej najmanj tri leta svetovni rekorder, vsaj skoraj ni mogoče, da bi tako dolžino lahko dosegli na tekmovanjih v Kulmu 1962 in v Planici 1963. Tudi njegovo šesto mesto med 28 skakalci predstavlja uspeh, kakršnega pred njim še ni zabeležil noben Jugoslovan. Prireditelji v Obertdorfu so imeli z vremenom zares izredno srečo. Tudi nedeljski ren in prijetno sončen, ki je dajal okolici največje skakalnice na svetu še posebno slovesen videz. V nedeljo so imeli skakalci na voljo tri poskuse, med katerimi sta dva najboljša veljala za oceno dneva in skupno s sobotnima najboljšima tudi za končni vrstni red celotne prireditve. V vseh treh skokih so se tekmovalci spuščali z drugega najvišjega zaleta, torej tistega, s katerega se je v petek pognal Šlibar, ko je postavil nov svetovni rekord. Kakih 50.000 gledalcev je bilo skoraj tri ure do skrajnosti nestrpnih, ali bo tekmovalcem vsaj za konec naposled uspelo Sodil bo Jose Ortiz (Španija), i zaključni dan je bil zelo mi- iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiriiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifioii1*11 Tudi proti Veroni samo pol izkupička Napadalna petorka Triestine na skrajni meji sterilnosti Ponovna zgostitev položaja na vrhu lestvice B lige TRIESTINA: Luison; Bern ard, Brach; Larini, Frigeri, De. grassi; Reina, Trevisan, Foga r, Cazzaniga, Fortunato. VERONA: Ciceri; Basilia ni, Grava; Zamperlini, Ram-pazzo, Morin; Cosma, Cera, Zavaglio, Savoia, Zerlin. SODNIK: Gazzano iz Genove. GLEDALCEV 8000. KO- TI 3:2 za Verono. Sedmi interni remi in peti zapovrstjo brez golov dokazuje, da s Triestino nekaj ni v redu. Ze dolgo sicer vemo, da ima Trevisanovo moštvo mnogo več hib kot pa odlik, toda vedno je bilo mogoče za njegovo slabo igro najti kak izgovor, ki je delno mogoče tudi držal Toda za tokratni neodločeni izid z Verono ni nobenega izgovora več in vsak bi oil privlečen za lase oziroma bi pomenil skrivanje glave v pesek. Triestina je tokrat dosegla zadnjo stopnico na svoji poti navzdol. Kje je krivda? Doslej smo jo iskali pri igralcih, pri njihovi šibki fizični kondiciji in pri njihovem rrY?J, r**? v Vicenzi z s ^ druga pa je izneiva« *- zmago na Druga etapa kolesarske dirke po Sard Na cilju Van Loti v lestviciDaeftJ V lestvici za gorsko nagrado vodi Španec Bah TEMPIO PAUSANIA, 27. — Danes je bila s startom ^ < Torres druga etapa kolesarske dirke po Sardiniji. ^ začela v nedeljo v Turinu. Na cilju prve etape je Desmet pred Daemsom in De Bruynom. « Današnja etapa je bila precej živahna in za to je poskrbel Bahamontes na začetni vzpetini. Kazalo je, da bo šla zmaga njemu, toda pri Perfugasu se je ta možnost razblinila v nič. Kolesarji so morali biti zaradi peščene ceste precej previdni in marsikdo je moral stopiti zaradi defekta z vozila. Tik pred koncem etape je iz glavnine prišej Belgijec Van Looy, ki je ostro pognal in zmagal na cilju te druge etape. Vrstni red na cilju je nasled- il jai nji: 1. VAN LOOY (Belg.) 2.57’29” s povprečno hitrostjo 34,144 (z odbitkom 30”: 2.56’59”) 2. Van Geneudgen (Belg.) o '3. Nencini 2.58’13” 4. Daems (Belg.) 2.58’23”, 5. Cloarec (Fr.), 6. Chibiori 2.58’ 30”, X. Massignan 2.58'53” 8. Pizzoglio 2.58’56”, 9. Coletto 2.58’58”, 10. Conterno 2.59’03”, 11. Magni 2.59T1”, 12. Sartore, 13. Impanis (Belg.), 14. Tinaz-zi, 15. Pambianco, 16. De Bruy-(Belg.) 2.59’17”, 17. Borten 2.59’33”, 18. Aru, 19. Conti, 20. Baldini itd. LESTVICA: 1. DAEMS (Belg.) 7.30’52” 2. Cloarec (Fr.) 7.31’07” 3. Magni Oreste 7.31*55” 4. De Bruyne (Belg.) 7.32’01 5. Porteri 7.32’17”, 6. Stablinsky (Fr ). 7. Delberghe (Fr.) 7.33’ in 10”, 8. Van Looy (Belg.) 7 33T6”, 9. Van Geneugden (Belg.) 7.33’35”, 10. Brandolini 7.34’20", 11. Nencini, 12. Bruni, 13. Assireili, 14. Cribori, 15. Massignan, 16. Pizzoglio ,17. Coletto, 18. Conterno, 19. Sartore. Tinazzi, Impanis (Belg.) in Pambianco 7.3o’28” itd. Lestvica za gorsko nagrado: 1. Bahamontes (Sp.) 5 točk 2. Magni O. (It.) 3 Stablinsky (Fr.) 1 3. NAMIZNI TENIS Ras-Bor 5:1 Kljub porazu, ki mu ga je snoči zadala ekipa RAS s 5:1, si je Bor zagotovil drugo me-dali’ nišo več"’tvorill"moštvo, sto v moštvenem pokrajinskem temveč le skupino brez sleherne povezave, ki ni bila več zmožna homogenega nastopa. MOŠKA A LIGA Rezultati: Don Bosco - Goriz'ana 69 : 58 Stamura - Udinese 64 : 57 Treviso - Ravenna 70 : 57 Safog - Imolese 68 : 58 ZENSKA LIGA «Clou» nedeljskega kola je bilo povratno srečanje med vodečo Triestino in zasledo-valko Udinese. Videmčanke so se kruto maščevale nad tržaško petorko in Zadnjo pesem stak8r niko spremljala t)s in Svetko Grgič- Vsi, ki so se PT°'tn žili, so bili nsd S'P j,jl« jji namiznoteniškem turnirju. Rezultati včerajšnjih tekem srečanja Ras-Bor so naslednji: Bru-ni-Tomšič 2:0 (21:10, 21:17), Comelli- Kovačič 2:1 (21:13, 18:21, 21:16), Floramo - Merlak 0:2 (p. f.), Comelli - Tomšič 2:0 (21:19, 21:9), Bruni-Merlak 2:1 (22:24, 22:20, 21:13), Floramo-Kovačič 2:0 (21:16, 21:18). Izven konkurence sta še igrala Comelli in Merlak. Zmagal je prvi z 2:0. V četrtek zvečer se bo na stadionu «Prvi maj« nadaljeval turnir posameznikov, na katerem igrajo tudi člani Bora Gr-I pesmi in plesov bec, Košuta in fe no se bo začel tudi krajinski turnir. Zaključek Prešernovih f Pi S. 9 - * ■ (Nadaljevanje s i, ■-------------------—^ B8* ZJ na pevska zbora iz jj “ in Lonjerja-Katinat^ i, st *e lepo in občuteno 0 ^ r vensko narodno *■Mi ravno polje« in ptilf Ji kjer pisana s f pevce omenje v0 f , «Tam, Tudi pevce oi,,<=“:. ■ f skih zborov je °hCI k gradilo s ploskanjeI11\j(ot s-Pevski zbor f’r°,s sl(<* B vel, ki ne uživa zas*01^- sa enega naših naj j boli iših ’ skih zborov, se je jji stvom dirigenta ISn predstavil v dvema P ^ I htevnima pesmima ^ J]j Foersterjevim •— r\(t« ji-prav tako s Foerste mijo »Gorenjci« ** «Gorenjski slavček« skladatelja. Ce hi { krajši in če bi (aS bi bili proseški fc>l/ ski pevci morali P^. .yjtr| vsaj eno točko P takšen je bil aplflVZ poslušalcev. ..oil) ,’jre Se enkrat je nas F,rt* >1: op4'";/ klorna skupina z -• , (rj tokrat zaplesala ne , ur, skih plesov. Plesal« pokazali, da nin>aj. ,uit samo za ples, ten>v igro. ! Za zaključek s° : P«4 J is, Vj združeni pevski zb°5nio'r iFJ pod taktirko dirI^,a pod taktirao ir* k balda Vrabca, Igna -prfjl* Albina Vpririnell® ^ > icoh »Dobil sem pisemce* .Aimna verginen^ jvo j mrlovo »Zdravie0*’ .„ 5^ n- # h nitijevo «Le v ^or)11^ gmajna«, ki so j°_ zahtevo občinstva ji lo zadovoljni ter )e nje vseh, da so ta^ , ditve ne le koristh^jpi možnost požrtvov ^ ,, svetnim društvo®, žejo sadove svoje ^ temveč tudi Potr 2jeli naš človek zares 1 ERNEST HEMINGWAY Ubijalci j (Nadaljevanje in Jjonec) «Potem gre raje po cesti navzgor kam drugam,« je rekel šofer. George je pogledal na uro. Bila je dvajset Čez šesto. «Taiko je bilo prav, bistri dečko,« je rekel Maks. »Pravi mali gentleman si.» »Vedel je, da bi mu pognal kroglo skozi glavo,« je rekel Al iz kuhinje. «Ne,» je rekel Maks. »Ni bilo to. Bistri dečko je ljubek. Brhek dečko je. Ugaja šesti uri in pefindvaj-: rekel George: «Ne bo dva sta prišla v lokal, it je šel George v ku-da je nekemu možu svil sendvič z jajci in , za seboj. V kuhinji del Ala; širokokrajnik e tičal na tilniku, sedel i stolčku pri preklop-okeneu, s skrajšano > pa leseni polici. Nick uhar sta stala s hrbti njena drug k drugemu v kotu, vsak z zatičem v ustih. George je napravil sendvič, ga zavil v papir, vtaknil v škrnicelj in prinesel nazaj. Mož je plačal in odšel. «Bistri dečko zna res vse,« je rekel Maks. «Kuhati zna in vse. Za marsikatero deklico boš dobra gospodinja, bistri dečko.« «Tako,» je rekel George, »vaš prijatelj Ole Andreson danes ne pride.« «Pustila mu bova še deset minut časa,« je rekel Maks. Maks je opazoval zrcalo in uro. Kazalci ure so stali pri sedem in nato pet minut čez sedem. »Pridi, Al« je rekel Maks. «Raje pojdiva. Ne pride.« »Dajva mu še pet minut,« je reke! Al iz kuhinje. V teh petih minutah je prišel neki mož in George mu je razložil, da je kuhar bolan. »Za vraga, zakaj si ne preskrbite kakega drugega?« Odšel je. «Pojdi torej. Al,» je rekel Maks. «In kaj napraviva z obema bistrima dečkoma in s črncem?« «Nemi so.» «Misliš?» «Gotovo. S tem bi končala.« «Ne ugaja mi,» je rekel Al. «Nikakršna stvar ni to. Preveč govoriš.« «K vragu, kaj vendar!« je rekel Maks. »Saj se morava držati v razpoloženju, kaj?« «Na vsak način preveč govoriš,« je rekel Al. Prišel je iz kuhinje. Odrezane cevi njegove puške so oblikovale pod ramenom njegovega tesno prilegajočega površnika majhno nabreklino. S svojimi orokavičenimi rokami si je gladil plašč. «Na svidenje, bistri dečko,« je rekel Georgeu. »Srečo imaš.« «To je res,« je rekel Maks. «Staviti bi moral na dirkah, bistri dečko.« Oba sta odšla skozi vrata. George ju je opazoval skozi okno, ko sta stopila pod cestno svetilko in prečkala ulico. S svojimi površniki in širokokrajnimi klobuki sta bila podobna igralcem iz varieteja. George je odšel skozi nihalna vrata v kuhinjo in odvezal Nicka in kuharja. «Dovolj mi je tega,« je rekel Sam, kuhar. »Dovolj mi je tega.« Nick se je pretegnil. Poprej še nikoli ni imel*zati-ča v ustih. «No, kaj takega,« je rekel. «K hudiču!« S širokoustenjem je hotel preiti preko vsega. «01e Andresona sta hotela ubiti,« je rekel George. «Nameravala sta ga ustreliti, ko bi prišel k večerji.« »Ole Andresona?« »Seveda.« Kuhar je vtaknil palec v kotiček ust. «Sta odšla?« je vprašal. «Hm,» je rekel George, «zdaj sta šla proč.« «Ne ugaja mi,» je rekel kuhar. «To mi prav nič ne ugaja.« «Poslušaj,» je rekel George Nicku, »raje bi stopil k Ole Andresonu.« »Lepo.« «Raje se ne vmešavaj v to rec,» je rekel Sam, ku-nar. »Najbolje je, če nimata nič opraviti s tem.« «Ne hodi, če nočeš,« je rekel George. »Prste proč, to k ničemur ne vodi,« je rekel kuhar. «Bolje je, če nimata nič o-praviti s tem.« «Grem k njemu,« je rekel Nick Georgeu. »Kje stanuje?« Kuhar se je obrnil proč. «Majhni dečki zmerom vedo, kaj hočejo storiti,« je rekel. »Stanuje v prenočišču Hirsch,« je rekel George Nicku. «Sel bom tja.« ' Zunaj je sijala svetilka skozi gole veje bližnjega drevesa. Nick je stopil po cešti navzgor, ob tirih cestne železnice, nato je zavil pri naslednji svetilki v prečno ulico. Tretja hiša ob cesti navzgor je bila preno- čišče Hirsch. Nick se je vzpel dvoje nadstropij navzgor in pozvonil. Neka ženska je prišla k vratom. «Stanuje tu Ole Andreson?« «2elite z njim govoriti?« «Da, če je doma « Nick je sledil ženski po stopnicah, nato po hodniku. Potrkala je na vrata. «Kdo je?« »Nekdo, ki želi govoriti z vami, mr. Andreson,« je rekla ženska. »Jaz sem, Nick Adams.« «Vstopite.» Nick je odprl vrata in stopil v sobo. Ole Andreson je ležal popolnoma opravljen na postelji. Bil je ne- koč boksar težke kategorije, predolg za posteljo. Ležal je z glavo na dveh vzglavnikih. Ozrl se je na Nicka. »Kaj je?« je vprašal. »Bil sem pri ’Henryju’,» je rekel Nick, »in dva moža sta prišla noter in zvezala mene in kuharja in rekla, da te nameravata ubiti. Zvenelo je bedasto, kar je rekel. Qle Andreson ni rekel nič. «Zaprla sta nas v kuhinjo,« je nadaljeval Nick. «Hotela sta te ustreliti, ko bi prišel k večerji.« Ole Andreson je strmel v steno in ni rekel nič. «George je menil, naj raje grem in ti povem.« «Ničesar ne morem na tem spremeniti,« je rekel Ole Andreson. «Popisal ti ju bom, kakšna sta.« «Nočem vedeti, kakšna sta,« je rekel Qle Andreson. Gledal je v steno. »Hvala, da si prišel sem in mi povedal.« »Ze prav.« Nick je pogledal velikega moža, ki je ležal na svoji postelji. »Ne morem ničesar storiti?« »Ne, tu se ne da nič napraviti.« «Morda je bila preprosta potegavščina?« «Ne, to ni preprosta potegavščina.« Ole Andreson se je prevalil k zidu. »Edino neumno pri tem je,» je rekel in govoril v steno, «da se enostavno nisem mogel odločiti, da bi šel ven. Ves dan sem prebil tu notri.« «Ne moreš iz mesta?« «Ne,» je rekel Ole Andreson. «Tega večnega sem in tja sem sit « Pogledal je v zid. «Zdaj se ne da nič več ukreniti.« «Se ne bi dalo nekako iz-gladiti?« «Ne. Padel sem v to.» Govoril je ves čas z istim brezbarvnim glasom. «Nič se ne da napraviti. Pozneje se bom pobral in šel ven.« »Raje grem še nazaj h Georgeu in mu povem,« je rekel Nick. «Na svidenje,« je rekel O-le Andreson. Ni pogledal Nicka. #In lepa hvala za obisk.« Nick je šel ven. Ko je zapiral vrata, je videl, kako leži Ole Andreson popolnoma oblečen in strmi v steno. «Bil je preko vsega dne v svoji sobi,« je rekla po- sredovalka doli. »Najbrž se ne počuti dobro. Rekla sem mu; ’Mr. Andreson, morali bi se na tak lep jesenski dan odpraviti na sprehod,’ toda on ni hotel o tem niti čuti.« »Noče iti ven.« «Hočeš, da grem na policijo?« «Ne,» je rekel Ole Andreson. «Nič ne bi koristilo.« «Zal mi je, da se ne počuti dobro.« je rekla ženska. «Hudo prijeten človek je. Veste, poprej nekoč je bil boksar.« «iDa, vem.« «Ne bi verjela, če ne bi bil njegov obraz tak,« je rekla ženska. «Tako mehak je kot jagnje.# »Hm, torej lahko noč, mrs. Hirsch,« je rekel Nick. »Nisem mrs. Hirsch,« je rekla ženska. «Ta hiša je njena. Samo skrbim zanjo in pazim na vse. Jaz sem mrs. Bell.« «Torej lahko noč, mrs. Bell,« je rekel Nick. #Lahko noč,« je rekla ženska. Nick je odšel po cesti do vogala in svetilke, nato ob tirih cestne železnice nazaj do restavracije «Henry». George je bil notri, za to-| čilno mizo. «Si govoril 1 kel ««Da,» je re-di v svoji sob) f ven.« vt,V> Kuhar je odp^ ,iS. j je slišal Nickov * Sits «Nič nočem 0 Tv)*'/ je rekel in zaPr " »Si mu poved*'’* J šal George. »Seveda. prip°ve n)*1 ve mu, ampak on za kaj gre.« «Kaj bo storil'* »Cisto nič.« D «Ubili ga bodO' «V Chicagu J* j, zapleten.« ^t\ r «Najbrž,» je re,„»!■» I* »To je vražj* reW , «To je usrana kel Nick. J1 j »Gotovo, če S-kol* , položili. Zato n ^ iei°» m d» »Poskrbel ^el-fLr iz mesta,« je re , »Da,# je rekel j(Ji -je pač najpam* ^ f »Ne morem v 'ji kako J to ^ z* da mora na 1 JC je prekleto P°^ ke\ j/ r.e, l>e / zamišljati, . ve sobi in čaka 11 -J)*1 »Mhm,» je »Najbolje je na to.#