<< za O osebno dohodninskem davku in o ,,priznalnieali njegovo odmero« (PiSe drž. in dež. posl. Fr. Pištk). I. Davke plaževati je vedino neprijetno in mnogokrat težavno. Vsak1 državlja.n, kateri ima male dohodke, naj bi placal malo, kateri pa ima velike, naj bi plofial tudi primerno višji daveli; to bodi načelo. Brez davka ne more nobena država obstati. Davčne oblasti so veClčrat drugega mnenja in se držijo načela: Derem tega, ki se mirno. pusti, in Sfiitim onega, ki vrišči in se brani. Postavno in umestno je, da se za odmero osebne doliodnine uporablja kstastralni ftisti dohodek. Tisti ziiaša res na papirju menda 500, 800 ali 1000 K, in davena oblast navadno Se več doliodkov saniai pripiše ter se ne ozira na elementarne jiezgolte, ujme in nesrege.. Davcna oblast, ki razmere tudi dobro pozna, si raisli: Ce bo plaSal, je prav, država denar potrebuje, in ce se z natančno utemeljeno priznalnico brani, nima država nobene Skode, in to tcm manj, ker iili mnogo p,o nevednosti še plača k^olek za reknrz. Jaz sem mnenja, da se od posestniica, kateri itak davek od posesti ter razne Arelike doklade in liišno razredni.no-plafiuje, ne more zalitevati, da bi plačeval vrlm tega še osebno-dohodninski davek^ To je krivicno, kajti, uradnik placa pri ravno isti svoti sarno osebno-dohodninsld davel:, a pobenih dcldad. Dobro se Še spominjamo, da se je leta l&OC, ko se je vpeljala ta postava, javno pisalo, da ne bo zadel ta davek posestnikov, ld se bavijo samo s kmeti. jo, ker nobeden kmet nima 000 gld. čistega dohodka. Zadnja leta se pa slišijo od mnogih kmetov hude pritožbe, da se jim nalaga osebno-doliodninski davek. KriviSno je, da se proti kapita;listom in industrijalcem zdaleka ne postopa tako strogo, fcakor proti k"metom. Kmet mora za vsak prostor, v katerem sta.nujejo 'drnžina in delavci, plagati hišnio-razredni davek. Odi 15 tisoB tovarniškili poslopij v Avstriji se pa niti 1 vinar hiSno-razrednega davka ne plača. Ce ima kmet dobro letino ali kak izvajnredni dohodek,, se mu davek zviša, 6e pa je po ujmi poškodovan, se mu za tisto leto ne odpiše. Občutne stroške povzrogajo davčne oblasti strankam, ker jih kličejo v Urade, kjer se jim dokazuje na njih veliko začudenje, da imajio dohodke, o katerih se jim Še niti ne sanja. Ljudje na deželi, ki imajo Se pogum in vstrajnost, da se s trdim delom muCijo in si v sedanjih težavnib razmerab kaj pridelajo ter skrbijo za živež, bi se morali od vseh strani države podpirati, jiikar pa z neopraviBenirai davki mučiti. Davftne oblasti ne pomislijo, da mora kmet visoke, neposredne davke pri nakupu to\rarniškega blaga plaSevati, ker so vsled kartelov vsi pridelki, katere mora kmet kupovati, silno podraženi.. Ogrski žid narekuje Jdnetu žitno ceno, dunajski žid mn nastavlja cene živini, socialni demokratje pa dolžijo kmeta, da je oderub in vse draguije kriv samo on. Dolžnostvlade bi bila, da ne bi preobložila kmečkega stanu, tfajti 6e pade on, padla bode tudi država. Imamo opravicene vzroke, se proti davčnim oblastim pritoževati in se brajiiti napram prelmdemu bremenu osebno-dohodninskega davka.. Poslanci S. K. Z. zajhtevamo praviCno davcno preosnovo, po kateri se morata kimeSki in obrtni stan razbremeniti, velekapitalisti pa praviSno olKlav^čiti. Ker zadnja leta davčne oblasti ved)no liuje pritiskajo z osebno doliodnino, nameravam v prid in obrambo naših kraeckih posestnikov izpregovoriti o najvažnejSih postavnih doloSilih in v^laliko umlji\ih oblikah podati nekaj navodil, kako se naj ravnajo posestniki in kako naj izpoln.juje.io ,,priznalnice", katere bodo tekom meseca januarja dobili od davfine oblasti za odmero osebno-dohodninskega davka. To navodilo naj služi naSemu kmotu v olaj&avo in pouk, da si laliko vsak sam izpolni priznalnico, ki je in mora biti postavna podlaga za odmoro osebno-dohodninskega davka, Na podlagi izpolnjene priznalnice rrtore na& kmet dose6i, da se mu osebno-dohodninski davek jie predpiše, oziroma se rau zbriše ali pa primcrno zniža. Palje prihodn]ie.)