UČNI NAČRT Osnovna šola za odrasle 60:11 Izobraževalni program za odrasle / osnovna šola za odrasle / / ZGODOVINA 52 Izobraževalni program za odrasle 0 PREDMET 2 osnovna šola za odrasle s . 2 1 prilagojenim predmetnikom za . 1 osnovno šolo za odrasle s 1 slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo za odrasle z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo za odrasle za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja OBVEZNI PREDMET 1 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina UČNI NAČRT IME PREDMETA: zgodovina Predmetnik osnovne šole za odrasle Prilagojeni predmetnik osnovne šole za odrasle s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik osnovne šole za odrasle z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik osnovne šole za odrasle za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 25 25 25 25 PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, koordinatorica PKK za zgodovino; dr. Gregor Antoličič, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa; Sonja Bregar Mazzini, OŠ Dobrova; Marjetka Čas, OŠ Gustava Šiliha Laporje; mag. Bernarda Gaber, Zavod RS za šolstvo; Silvija Hajdinjak Prendl, Dvojezična srednja šola Lendava; dr. Petra Kavrečič Božeglav, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; mag. Boštjan Kernc, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem; Vojko Kunaver, Zavod RS za šolstvo; dr. Aleš Maver, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; Helena Mešnjak, Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola; Rok Miščevič, Biotehniški center Naklo; dr. Irena Selišnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Tomaž Smole, OŠ Šmartno v Tuhinju; Nataša Šekoranja Špiler, Gimnazija Brežice; Petra Štampfl, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana; Mitja Turk, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija; Maja Vičič Krabonja, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor; Nina Zupan Kastelec, Šolski center Kranj. Podskupina v izobraževalnem programu za odrasle osnovna šola za odrasle: Vojko Kunaver, Zavod RS za šolstvo; dr. Petra Kavrečič Božeglav, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Ana Marija Blažič, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj JEZIKOVNI PREGLED: Mojca Blažej Cirej OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/osnovna-sola-za- odrasle/2025/Ucni_nacrt_oso_zgodovina_2025.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 261168899 ISBN 978-961-03-1473-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 248. seji, dne 20. 11. 2025, določil učni načrt zgodovina za izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja . PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 EVROPA MED OBEMA VOJNAMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA .................................. 30 Namen predmeta ................................... 10 Temeljna vodila predmeta ..................... 10 svetovna vojna ...................................... 31 Evropa med obema vojnama in druga Obvezujoča navodila za učitelje ............. 11 EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 20. TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 12 STOLETJA IN V ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB ......................... 32 ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO TUDI UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE IN ČESA SE IZ Evropa in svet v drugi polovici 20. stoletja NJE LAHKO NAUČIMO? ............................ 13 in v začetku 21. stoletja – čas velikih sprememb ............................................ 33 Zakaj je zgodovina lahko tudi učiteljica za življenje in česa se iz nje lahko naučimo? PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA ZAČETKU .............................................................. 14 21. STOLETJA ........................................... 34 ČAS OD GRŠKO-RIMSKE CIVILIZACIJE DO Preboj znanosti v 20. in na začetku 21. SREDNJEGA VEKA .................................... 15 stoletja .................................................. 35 Čas od grško-rimske civilizacije do SLOVENCI OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO srednjega veka ...................................... 16 KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE ......... 36 DEDIŠČINA PRETEKLOSTI ........................ 17 Slovenci od začetka 20. stoletja do konca druge svetovne vojne ............................37 Dediščina preteklosti ............................. 18 SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM VEKU – MED ZANOSOM IN RAZOČARANJEM ... 38 SLOVENCI V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI .................................................................. 19 Slovenski prostor v srednjem veku....... 20 zanosom in razočaranjem .................... 39 Slovenci v socialistični Jugoslaviji - med ZGODOVINA IN DINAMIČNI ČAS OD 15. DO SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN NJENO 19. STOLETJA ............................................ 21 VKLJUČEVANJE V EVROPSKE Zgodovina in dinamični čas od 15. do 19. INTEGRACIJE ........................................... 40 stoletja .................................................. 22 Samostojna Slovenija in njeno SLOVENCI OD REFORMACIJE DO KONCA vključevanje v evropske integracije ....... 41 19. STOLETJA ........................................... 24 VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA IN GLASBA Slovenci od reformacije do konca 19. SLOVENCEV V ČASU DRUGE JUGOSLAVIJE stoletja .................................................. 25 ................................................................. 42 DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, VOJNE IN Vsakdanje življenje, moda in glasba KRIZE OD POZNEGA SREDNJEGA DO Slovencev v času druge Jugoslavije .... 43 KONCA NOVEGA VEKA (OD 14. DO 18. VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH .... 44 STOLETJA) ............................................... 26 Doba nemirov: epidemije, vojne in krize ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO TUDI UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE IN ČESA SE od poznega srednjega do konca novega IZ NJE LAHKO NAUČIMO? ................... 44 veka (od 14. do 18. stoletja) ...................27 SVET NA PRELOMU STOLETJA IN PRVA ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO TUDI UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE IN ČESA SVETOVNA VOJNA .................................. 28 SE IZ NJE LAHKO NAUČIMO? .......... 44 Svet na prelomu stoletja in prva svetovna vojna ..................................................... 29 ČAS OD GRŠKO-RIMSKE CIVILIZACIJE DO SREDNJEGA VEKA ......................... 44 ČAS OD GRŠKO-RIMSKE CIVILIZACIJE SLOVENCI OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO SREDNJEGA VEKA ...................... 44 DO KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE 49 DEDIŠČINA PRETEKLOSTI ................... 45 SLOVENCI OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO KONCA DRUGE DEDIŠČINA PRETEKLOSTI ................ 45 SVETOVNE VOJNE ............................ 49 SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM SLOVENCI V SOCIALISTIČNI VEKU .................................................... 45 JUGOSLAVIJI – MED ZANOSOM IN SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM RAZOČARANJEM ................................. 50 VEKU .................................................. 45 SLOVENCI V SOCIALISTIČNI ZGODOVINA IN DINAMIČNI ČAS OD 15. JUGOSLAVIJI - MED ZANOSOM IN DO 19. STOLETJA ................................. 46 RAZOČARANJEM .............................. 50 ZGODOVINA IN DINAMIČNI ČAS OD SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN NJENO 15. DO 19. STOLETJA ........................ 46 VKLJUČEVANJE V EVROPSKE INTEGRACIJE ....................................... 50 SLOVENCI OD REFORMACIJE DO KONCA 19. STOLETJA ....................................... 46 SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN NJENO VKLJUČEVANJE V EVROPSKE SLOVENCI OD REFORMACIJE DO INTEGRACIJE ..................................... 50 KONCA 19. STOLETJA....................... 46 VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA IN DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, VOJNE IN GLASBA SLOVENCEV V ČASU DRUGE KRIZE OD POZNEGA SREDNJEGA DO JUGOSLAVIJE ....................................... 51 KONCA NOVEGA VEKA (OD 14. DO 18. STOLETJA) ........................................... 47 VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA IN GLASBA SLOVENCEV V ČASU DRUGE DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, VOJNE JUGOSLAVIJE ..................................... 51 IN KRIZE OD POZNEGA SREDNJEGA DO KONCA NOVEGA VEKA (OD 14. DO PRILOGE ............................................... 52 18. STOLETJA) ................................... 47 SVET NA PRELOMU STOLETJA IN PRVA SVETOVNA VOJNA .............................. 48 SVET NA PRELOMU STOLETJA IN PRVA SVETOVNA VOJNA ................. 48 EVROPA MED OBEMA VOJNAMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA ................. 48 EVROPA MED OBEMA VOJNAMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA ............. 48 EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA IN V ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB .................. 49 EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA IN V ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB ........................................................... 49 PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA ZAČETKU 21. STOLETJA ...................... 49 PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA ZAČETKU 21. STOLETJA................... 49 6 0 : 1 1 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 1 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Zgodovina je veda, ki preučuje preteklost človeka. Kot humanistična veda nam pomaga razumeti dogodke in procese, ki so zaznamovali človekov razvoj. Zgodovina je obvezen predmet v šolskih kurikulumih. To velja tako za osnovno kot srednješolsko izobraževanje. V programu Osnovna šola za odrasle je zastopana od 6. do 9. razreda. Učni načrt, ki predvideva 25 ur pouka na letni ravni, pa kljub skromnemu obsegu ur vključuje ključne prelomne dogodke in procese iz preteklosti, ki so zaznamovali razvoj človeške družbe. Zaradi tega so v tem učnem načrtu primerno prilagojene tudi vsebine. Učna snov je po posameznih letih razdeljena na teme iz splošne in slovenske zgodovine, pri čemer se razlikuje po obsegu in globini obravnave. Cilji in standardi predmeta so ustrezno prilagojeni vsebinam, ki so v učnem načrtu razdeljene na obvezne in izbirne teme. Poleg tem iz splošne zgodovine je poseben poudarek na zgodovinskem dogajanju na današnjem slovenskem prostoru in na temah, ki so blizu izkušnjam odraslih. TEMELJNA VODILA PREDMETA Že v prvih urah je obravnavan razvoj zgodovinopisja, raziskovalne metode in sploh pomen poznavanja preteklosti. Udeleženci bodo pri pouku spoznavali veščine preprostega zgodovinskega raziskovanja ob delu z različnimi viri. Pri tem je pomembno, da jih znajo pravilno presojati ter iskati dokaze za svoje zaključke in jih tudi zagovarjati. Tako bodo osvojili osnovne zgodovinske koncepte, predvsem koncept časa in prostora. Poleg tega bodo udeleženci seznanjeni z aktualnimi temami in vsebinami iz vsakdanjega življenja, dediščino, šegami in navadami, religioznimi praksami v prazgodovinskem obdobju itd. V nadaljevanju je obravnavano obdobje antične zgodovine, to je časa, ko se na evropskih tleh pojavijo prve urejene družbe oziroma državne ureditve. Nadaljuje se spoznavanje srednjega veka, njegovih glavnih značilnosti in posebej srednjeveške zgodovine današnjega slovenskega prostora. Podobno je strukturirana učna vsebina za obdobje novega veka. Prvi del je posvečen splošni, drugi pa posebej slovenski zgodovini. Pri izbirnih temah je več pozornosti namenjene nepolitični zgodovini, to je temam iz socialnega, kulturnega in drugih področij, ki so prav tako izredno pomembna za celostno poznavanje ter razumevanje preteklosti. V zadnjih dveh razredih je poudarek na novejši in sodobni zgodovini, ki jim je časovno bliže in posledično bolj poznana. Predstavljeni so ključni razlogi in dejavniki, ki so vplivali na dogodke v 20. stoletju in katerih posledice čutimo še danes. 10 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / V 8. razredu je vsebina namenjena spoznavanju sprememb v svetovni politiki, ekonomiji in družbi 5202 v moderni dobi in razlogi, potek ter posledice prvega uničujočega konflikta na svetovni ravni. .21 Prva polovica 20. stoletja je bila zaznamovana z velikim nasiljem in totalitarnimi političnimi režimi, .11 ki so eskalirali v drugi svetovni vojni. Posledice vojne so dolgo zaznamovale svet, predvsem so ga t. i. bipolarno razdelile. V 90-ih letih so se na primer v Evropi zgodile spremembe, ki so privedle do demokratizacije držav, ki so bile pod političnim in gospodarskim vplivom Sovjetske zveze. Države so razpadle oziroma se delile na nacionalni osnovi (npr. Jugoslavija, Češkoslovaška). Pri pouku bodo udeleženci spoznali, da se je konec prejšnjega in v začetku tega stoletja svet začel vse bolj približevati in globalizirati. Poleg tem iz politične zgodovine so tudi v zadnjih dveh razredih izbirne teme namenjene področjem, ki so udeležencem bliže in jim pomagajo razumeti preteklost tudi prek njihovih lastnih izkušenj. Tako lahko tudi spremljajo in kritično vrednotijo sodobne politične, gospodarske, socialne in kulturne spremembe v družbi. V 9. razredu so vsebine namenjene razvoju današnje Slovenije pred osamosvojitvijo, med njo in po njej. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Učni načrt je zasnovan tematsko – kronološko. V šestem razredu imamo dve obvezni in eno izbirno temo, v vseh ostalih razredih pa po tri obvezne in eno izbirno temo. Če se učitelj skupaj z udeleženci odloči za to, da izbere eno temo, potem ta postane za udeležence obvezna in se preverja in ocenjuje tako kot vse ostale teme. Ciljno-vsebinska zasnova učnega načrta zgodovine pripomore k uresničevanju ciljev osnovnošolskega izobraževanja. Učni načrt je zasnovan tako, da pri udeležencih spodbuja zanimanje za preteklost življenja ljudi. Cilj je ozaveščati, da so pretekli dogodki, pojavi in procesi vplivali na razvoj človeške družbe ter tako udeležencem omogoča boljše razumevanje sedanjosti. Znanje zgodovine vpliva tudi na oblikovanje stališč in vrednot udeležencev, ki so pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi, kot so strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva. Didaktični pristopi in učne strategije naj spodbujajo aktivno vlogo udeležencev in mentorsko vlogo učitelja. Aktivno vlogo udeležencev je najlažje uresničiti s formativnim spremljanjem, katerega rezultat je večja udeležba prisotnih v učnem procesu in razvijanje odgovornosti za lastno znanje. Za sodobni pouk zgodovine je izrednega pomena vključevanje različnih kulturnih ustanov, muzejev, arhivov, knjižnic itd., saj ob tem udeleženci razvijajo spretnosti pridobivanje novih informacij ter razvijajo odnos do ohranjanja in vrednotenja kulturne dediščine ter narodne in kulturne identitete na državnem in lokalnem nivoju. Pri delu s to populacijo udeležencev je to še posebej pomembno. 11 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 6 0 : 1 1 / / / ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO 5 2 0 2 . 2 1 TUDI UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE . 1 1 IN ČESA SE IZ NJE LAHKO NAUČIMO? OBVEZNO OPIS TEME V prvih urah bodo udeleženci seznanjeni z razvojem zgodovinopisja in njegovim poslanstvom. Odkar je človek iz praktičnih in vsakdanjih potreb začel zapisovati pravila, računati, zapisovati koledar in drugo, je obenem zapisoval tudi svojo zgodovino. Zanimanje za izvor človeka, njegove družbene in politične ureditve, navade, verovanja in razlage sveta je bilo tako zabeleženo. Kljub temu da »očeta« zgodovine postavljamo v grško antiko, pa do konca 19. stoletja ne moremo še govoriti o zgodovini kot o znanstveni vedi s specifično raziskovalno metodo, orodji in interpretacijo. Udeleženci bodo v prvih urah seznanjeni z začetki nastajanja zgodovinopisja. V nadaljevanju bo predstavljeno, zakaj je poznavanje preteklosti pomembno. Poudarek bo na razumevanju zgodovinskega časa in prostora ter procesov, ki so zaznamovali preteklost človeka kot razmišljujočega bitja. Človeške družbe in kulture so v preteklosti (in tudi danes) različno razumele čas in prostor ter si razlagale nastanek sveta. Še danes nam o tem pričajo različni koledarji (oziroma štetje let) in razlage o človekovem izvoru. Ker zgodovinarji natančno beležijo preteklost in jo stalno raziskujejo ( work in progress), saj se zgodovina nikoli ne konča in ljudje jo ustvarjamo vsak dan, bo na koncu pozornost namenjena še različnim znanstvenim vedam in ustanovam, ki skrbijo za preučevanje, hrambo, varovanje in predstavitev ostankov preteklosti, kot so na primer arhivi in muzeji, zbirke ter knjižnice. Brez teh ustanov si dela zgodovinarja ne moremo predstavljati. 13 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO TUDI UČITELJICA ZA 5202. ŽIVLJENJE IN ČESA SE IZ NJE LAHKO NAUČIMO? 21.11 CILJI Udeleženec: O: spoznava osnovne znanstvene metode, ki jih pri svojem delu uporablja zgodovinar; (1.2.5.1 | 3.1.4.1) O: razume, zakaj so viri tako pomembni za preučevanje in razumevanje zgodovine; O: spoznava, kaj je zgodovinski čas, se orientira na časovnem traku in se seznanja z zgodovinskimi obdobji; (1.1.2.2) O: ob slikovnem gradivu spoznava najpomembnejše muzeje in arhive v Sloveniji in v lokalnem okolju. (1.3.2.1 | 4.1.1.1 | 3.1.2.4) » Standardi znanja Udeleženec: » razloži kaj je zgodovina, zakaj je pomembna in kaj preučuje; » zna našteti vrste zgodovinskih virov in jih opiše; » zna našteti zgodovinska obdobja in jih časovno razvrsti; » se zna orientirati na časovnem traku; » zna razložiti kakšna je razlika med muzejem in arhivom. TERMINI ◦ zgodovina ◦ viri ◦ časovni trak ◦ zgodovinska obdobja ◦ muzej ◦ arhiv 14 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / ČAS OD GRŠKO-RIMSKE / 5 2 0 2 . CIVILIZACIJE DO SREDNJEGA 2 1 . 1 1 VEKA OBVEZNO OPIS TEME Evropska civilizacija je utemeljena na grško-rimski kulturi. Njene glavne značilnosti in dosežki so prisotni v vsem evropskem in sredozemskem prostoru in na tleh današnje Slovenije. Geografska lega te je namreč omogočila oziroma spodbudila trgovske stike in vzpostavitev prometnih poti. Če se grška civilizacija v glavnem ni dotaknila današnjega slovenskega ozemlja, pa so Rimljani ozemlje, najprej zahodni del, kolonizirali od 2. st. pr. n. št. dalje. Nastajale so prve naselbine in mesta, v katerih se je širila rimska kultura in način življenja (romanizacija). Propad zahodnega rimskega cesarstva leta 476 pripomore k velikim spremembam na političnem, gospodarskem in družbenem področju. Ta letnica v Evropi zaznamuje konec starega in začetek novega veka. V duhovnem življenju prevlada krščanska vera, ki zaznamuje, oblikuje in prevlada v evropskem in kasneje (v času geografskih ekspedicij in kolonializma) tudi svetovnem merilu. Krščanstvo pa se širi tudi izven samo religioznega spektra. V srednjem veku, ki v Evropi traja do leta 1492, se oblikujejo nov sistem, fevdalizem, in novi družbeni odnosi (plemič, podložnik). Vodilni sloj svoja bivališča postavi v gradove, ki so pomembni z vidika obrambe. Ta proces se odvija tudi v današnjem slovenskem prostoru, ki je prav tako bogato posejan z gradovi, cerkvami in srednjeveškimi mestnimi jedri, ki nas seznanjajo z osnovnimi potezami življenja v srednjem veku. To obdobje pa, kot kažejo nova spoznanja, v resnici le ni bilo tako zelo temačno, kot je dolgo časa veljalo prepričanje. 15 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / ČAS OD GRŠKO-RIMSKE CIVILIZACIJE DO SREDNJEGA 5202. VEKA 21.11 CILJI Udeleženec: O: ob slikovnem gradivu in s pomočjo podatkov pridobljenih iz knjižnih virov ter na internetnih straneh se seznanja z največjimi dosežki grške in rimske civilizacije; O: spoznava glavne ostanke rimske kulturne dediščine v slovenskem prostoru (1.3.2.1) O: spoznava osnovne značilnosti srednjega veka ter gospodarski in družbeni razvoj v tem času; (2.2.1.2) O: na primeru s slovenskega prostora opiše srednjeveški grad ali srednjeveško mesto in življenje v njem. (4.3.2.1 | 4.3.3.1 | 3.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » s pomočjo slikovnega gradiva opiše najpomembnejše dosežke grške in rimske civilizacije; » s pomočjo zemljevida locira najpomembnejša rimska mesta in jih poimenuje; » s pomočjo slikovnega materiala opiše primer rimske arhitekture in umetnosti; » pojasni razlike v življenju plemiča, meščana, duhovnika in kmeta (podložnika); » s pomočjo slikovnega gradiva razloži, kakšno je bilo življenje na srednjeveškem gradu ali v srednjeveškem mestu. TERMINI ◦ grška in rimska civilizacija ◦ antična umetnost. ◦ srednjeveški grad in mesto ◦ plemičii ◦ meščani ◦ duhovniki ◦ podložni kmetje - tlačani 16 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / DEDIŠČINA PRETEKLOSTI / 5 2 0 2 . 2 1 . 1 IZBIRNO 1 OPIS TEME Dediščina je del vseh nas, naše preteklosti, kulture, izročila, duhovnosti. V izbirni temi bo predstavljenih nekaj prepoznavnih elementov naše dediščine. Pomembno dediščino človeštva predstavljajo tudi različne religije in verovanjske prakse. Duhovnost, razlaga sveta (kozmogonski miti) in verovanjske prakse ter religioznost so sestavni del vsake družbe in kulture. Pomagajo nam razumeti, kako so si v preteklosti razlagali nastanek sveta, naravne pojave in življenje živih bitij. Navadno so znanja in verovanje prenašali ustno iz roda v rod. V tem času, pred nastankom prvih civilizacij, so se tudi na območju današnje Slovenije že pojavili prvi ljudje, ki so prav tako pustili svoj pečat. O tem pričajo številne najdbe iz obdobja prazgodovine. Ob odkritju pisav je človek začel zapisovati tudi svojo preteklost. Začetki pisav predstavljajo eno pomembnejših prelomnic v razvoju človeštva, njegove misli, kulture in civilizacij nasploh. Razvoj različnih pisav je bil dolg proces, ki nam danes pomaga razumeti, kako je družba delovala v preteklosti. Nenazadnje je pisana beseda ključni vir zgodovinskih raziskav. V zadnjih urah bodo predstavljene nekatere šege in navade v slovenskem in lokalnem prostoru. Šege in navade so teme, ki jih navadno raziskujejo etnologi in so vezane na praznovanja življenjskega kroga (rojstvo, poroka, smrt), letne ali koledarske ter delovne šege in navade. Vendar so šege in navade tudi sestavni del človeka, zato nam pomagajo razumeti njegovo preteklost. V današnjem slovenskem prostoru so se ohranile številne. 17 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / DEDIŠČINA PRETEKLOSTI 5202.21.11 CILJI Udeleženec: I: spozna in predstavijo šege in navade na Slovenskem ter se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine; (1.3.1.1) I: ob slikovnem gradivu spremlja razvoj pisav od Starega Egipta do današnje digitalne pisave; I: spoznava vzroke, ki so ljudi pripeljali do verovanja; (3.1.1.2) I: izbere eno do velikih svetovnih religij in opiše njene značilnosti; (1.2.2.2) I: spoznava nekaj značilnosti življenja v prazgodovinskem obdobju pri nas. (4.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » opiše glavne praznične šege in navade, ki jih na Slovenskem prostoru poznamo v različnih letnih časih in ob različnih prazničnih priložnostih; » razloži, zakaj je potrebno kulturno dediščino varovati; » na primerih pojasni razliko med slikopisno in črkopisno pisavo; » razloži prvotni in današnji namen in pomen pisanja in branja; » razloži, kaj je ljudi od prazgodovine do danes vodilo k verovanju; » navede razliko med politeizmom in monoteizmom; » navede značilnosti krščanstva kot prevladujoče vere na Slovenskem in našteje še druge vere danes pri nas; » opiše življenje lovcev in nabiralcev, življenje po stalni naselitvi in življenje v dobi kovin na današnjem slovenskem ozemlju; » navede najpomembnejše prazgodovinske najdbe na današnjem slovenskem ozemlju. TERMINI ◦ Kulturna dediščina ◦ šege in navade ◦ hieroglifi ◦ alfabetska pisava ◦ pismenost ◦ pisarji ◦ monoteizem ◦ politeizem ◦ krščanstvo ◦ islam ◦ budizem ◦ lov in nabiralništvo ◦ prazgodovinske najdbe ◦ paleolitska piščal ◦ najstarejše kolo 18 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / SLOVENSKI PROSTOR V / 5 2 0 2 . SREDNJEM VEKU 2 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Slovenski prostor je v srednjem veku prešel skozi številne državne tvorbe in vladavine ter pretrese v političnem in vojaškem smislu. Zgodnji srednji vek je zaznamoval nov družbeni red, ki je dosegel tudi današnji slovenski prostor. Ob naselitvi so Slovani živeli v drugačni družbenopolitični ureditvi in vero so imeli drugačno. Po stalni naselitvi pa so se postopoma prilagodili fevdalnemu družbenemu redu in se pokristjanili. Na tem območju so sočasno vladale različne fevdalne (posvetne, cerkvene) in druge ureditve (primer Bizanc). Pojavile pa so se tudi prve slovanske državne tvorbe (Samova plemenska zveza, Karantanija, Karniola). Kljub poskusom avtonomije pa so se Slovani morali ukloniti nadvladi frankovske fevdalne države. Ta je vplivala na razvoj zgodnjeslovanskih kneževin na območju današnje Slovenije in na proces pokristjanjevanja. Kljub napredku je bilo vsakdanje življenje večine ljudi težko in močno usmerjeno v onstranstvo in obljubljeno življenje po smrti. V poznem srednjem veku in ob postopnem prehodu v novi vek so prostor zaznamovali številni pretresi: politične konfrontacije med pomembnimi plemiškimi rodbinami (Celjani in Habsburžani) ter državami (habsburška oblast in Beneška republika); vpadi turške vojske in pustošenja ter epidemije kuge. 19 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM VEKU 5202.21.11 CILJI Udeleženec: O: s pomočjo zemljevida se seznanja z naselitvenimi tokovi Slovanov; O: ugotavlja pomen pokristjanjevanja za poznejši politični in gospodarski razvoj Slovenskega prostora; (1.3.1.1) O: seznanja se z glavnimi značilnostmi razvoja Karantanije; O: seznanja se z nastankom slovenskih zgodovinskih dežel in značilnostmi fevdalne družbe; O: spozna gospodarski pomen mest na Slovenskem. STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » na zemljevidu pokaže smeri in naselitev prednikov Slovencev v vzhodno-alpski prostor; » na zemljevidu pokaže obe glavni cerkveni središči, pomembni za širjenje krščanstva med prednike Slovencev; » pojasni takratni način obdelovanja zemlje; » opiše glavne značilnosti razvoja prvih slovanskih državnih tvorb; » pojasni razlike med različnimi družbenimi sloji na Slovenskem (fevdalci, tlačani); » ob zemljevidu poimenuje zgodovinske dežele na današnjem slovenskem ozemlju; » razloži različne vzroke za nastanek ali kontinuiteto srednjeveških mest; » razloži vlogo mest pri razvoju srednjeveškega gospodarstva. TERMINI ◦ preseljevanje ljudstev ◦ pokristjanjevanje ◦ Karantanija ◦ fevdalizem ◦ dežele ◦ srednjeveška mesta na Slovenskem 20 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / ZGODOVINA IN DINAMIČNI / 5 2 0 2 . ČAS OD 15. DO 19. STOLETJA 2 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Za obdobje novega veka, ki se je v Evropi začelo konec 15. stoletja, so značilne številne spremembe na različnih področjih. Humanizem in renesansa sta poudarila pomen človeka, razuma in znanja, tisk pa je omogočil širjenje novih idej. V tem času so, tudi pod vplivom prihoda kristjanov z vzhoda, ki so bežali pred turškim osvajanjem, nastala številna znanstvena in umetniška dela, ki so utrla pot napredku. Vsi ti dejavniki so spodbudili kulturna, politična in nova verska gibanja, kot je bila reformacija in z njo protestantizem. Tako je obdobju širitve idej reformacije sledilo obdobje protireformacije in rekatolizacije, ki je tudi nasilno (inkvizicije in kazni) nastopilo proti protestantom. Kljub temu je po koncu reformacije in protireformacije evropski prostor ostal versko razdeljen. Tehnični in tehnološki napredek sta omogočila velika geografska odkritja, ki so privedla do razcveta čezmorske trgovine, bogatenja evropskih držav ter kulturnih in demografskih sprememb. Gospodarske spremembe zgodnjega kapitalizma so preoblikovale družbo, okrepile meščanstvo in utrle pot tržnemu gospodarstvu. V političnem in gospodarskem smislu sta kot močni kolonialni državi začeli prevladovati Anglija in Nizozemska. V 18. stoletju se je pojavilo novo družbeno in kulturno gibanje – razsvetljenstvo, ki je v prvi vrsti izpostavilo človekov razum in svobodo, kar je vodilo do političnih revolucij ter sprememb v načinu vladanja, od absolutizma do parlamentarnih monarhij. Pod vplivom razsvetljenske misli se je večala tudi zavest oziroma se je oblikoval pojem človekovih pravic. V 19. stoletju so se pod vplivom teh idej razvijala narodna gibanja in ideje o nacionalni pripadnosti in nacionalnih državah. 21 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / ZGODOVINA IN DINAMIČNI ČAS OD 15. DO 19. 5202. STOLETJA 21.11 CILJI Udeleženec: O: spoznava vzroke, potek in posledice geografskih odkritij; O: ob delih renesančnih umetnikov spoznava bistvo humanistične in renesančne umetnosti; (1.3.2.1) O: ugotavlja pomen novih oblik proizvodnje za razvoj gospodarstva; (5.1.1.1) O: spoznava glavne predstavnike razsvetljenstva v Evropi in razsvetljensko miselnost, kot so prizadevanja za človekove pravice in razume, da so človekove pravice univerzalne in nepogojene ter da uveljavljajo vrednote svobode in enakosti; O: raziskuje gospodarski razvoj v 18. in 19. stoletju; O: spoznava, kakšen je bil položaj delavcev v 19. stoletju; (2.1.2.1) O: ugotavlja pomen boja za socialne in politične pravice v 19. stoletju in se seznani z odzivom držav na delavske zahteve. (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » predstavi poglavitne vzroke in tehnične in tehnološke izboljšave, ki so omogočila velika geografska odkritja; » opiše posledice velikih geografskih odkritij » na zemljevidu pokaže pot pomembnih raziskovalcev in njihovih odkritij; » opiše najpomembnejše značilnosti humanizma in renesanse ; » opiše značilnosti zgodnjega kapitalizma in njegov vpliv na življenje človeka; » pojasni pomen novih oblik proizvodnje za razvoj gospodarstva; » opiše evropsko razsvetljensko miselnost in navede glavne predstavnike razsvetljenstva; » pojasni kako so ideje razsvetljenstva vplivale na proces uveljavljanja človekovih pravic; » razloži vzroke in posledice industrijske revolucije; » opiše položaj delavcev v 19. stoletju; » navede bistvene politične in socialne pravice, za katere so si prizadevali delavci. 22 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / 5 2 0 2 TERMINI . 2 1 . ◦ 11 geografska odkritja ◦ humanizem ◦ renesansa ◦ zgodnji kapitalizem ◦ razsvetljenstvo ◦ človekove pravice ◦ gospodarski razvoj ◦ industrializacija ◦ delavski razred 23 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / SLOVENCI OD REFORMACIJE / 5 2 0 2 . DO KONCA 19. STOLETJA 2 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Izum tiskanja s premičnimi kovinskimi črkami je spodbudil širjenje idej, znanja in pismenosti. Med drugim je pomembno prispeval k seznanjanju z reformacijo, gibanjem, ki je močno vplivalo na versko različnost v Evropi in na Slovenskem. Reformacija pa ni bila le versko gibanje, ampak je imela pomemben vpliv na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Reformaciji je sledilo obdobje protireformacije in rekatolizacije. Kasneje, v obdobju širjenja novih misli razsvetljenstva pa se je postopoma spremenil odnos do znanja, napredka in razuma. Racionalnost, ki jo izpostavlja to gibanje, navduši tudi nekatere vladarje, ki vladajo v razsvetljenskem duhu. Na Slovenskem sta bila osrednja predstavnika Marija Terezija in njen sin Jožef II., ki sta v 18. stoletju uvedla številne reforme na upravnem, vojaškem in gospodarskem in drugih področjih. Posebej je tedanji slovenski prostor zaznamovala uvedba obveznega osnovnega šolanja v slovenskem jeziku za deklice in dečke. Z izjemno skrajno zahodnega in vzhodnega dela poselitvenega območja je večstoletno vključenost večine slovenskega etničnega prostora v habsburško monarhijo pretresel prenos oblasti na Francijo. Čeprav je obdobje francoske prisotnosti z ustanovitvijo t. i. Ilirskih provinc razmeroma kratko (1809–1913), je tedanje Slovence vključilo v širše evropske politične procese. Tako so ob koncu 18. In v začetku 19. stoletja »razsvetljeni« Slovenci začeli poudarjati pomen slovenščine s prevodi, gledališkimi igrami, znanstvenimi deli in prvimi časopisi. Gospodarski razvoj in kulturno prebujanje so tlakovali pot narodnemu gibanju. Temelj narodnega prebujenja je bil politični program Zedinjena Slovenija (1848), ki je zahteval združitev Slovencev znotraj habsburške monarhije. 24 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SLOVENCI OD REFORMACIJE DO KONCA 19. STOLETJA 5202.21.11 CILJI Udeleženec: O: raziskuje kulturno, miselno in versko gibanje na prehodu v zgodnji novi vek; O: spoznava glavne slovenske predstavnike razsvetljenstva in razsvetljensko miselnost; (1.3.2.1) O: raziskuje različne državne ureditve in spreminjanje političnega zemljevida 18. stoletja; (1.2.1.1) O: spoznava ideje konservativnega in liberalnega gibanja 19. stoletja ter nastanek političnih strank in nacionalnih gibanj. STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » razloži pomen izuma tiska; » opiše potek reformacije in njen vpliv na versko ter kulturno podobo Evrope; » navede imena in dela slovenskih protestantov in razloži pomen njihovega delovanja; » prepozna vlogo in pomen razsvetljenskih mislecev za razvoj slovenskega jezika in kulture (Linhart, Vodnik, Zois); » na primeru slovenskih zgodovinskih dežel opiše glavne reforme Marije Terezije in Jožefa II; » opiše glavne značilnosti Napoleonove vladavine; » na zemljevidu pokaže obseg Ilirskih provinc; » opiše oblikovanje slovenske narodne zavesti in pojasni temeljne zahteve programa Zedinjene Slovenije. TERMINI ◦ reformacija ◦ narodno prebujanje ◦ reforme ◦ slovenska narodna zaves ◦ politične stranke ◦ Zedinjena Slovenija 25 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, / 5 2 0 2 . VOJNE IN KRIZE OD POZNEGA 2 1 . 1 1 SREDNJEGA DO KONCA NOVEGA VEKA (OD 14. DO 18. STOLETJA) IZBIRNO OPIS TEME V zgodovini so si ljudje prizadevali ohraniti zdravje in podaljšati življenjsko dobo, vendar so bili pri tem v različnih zgodovinskih obdobjih različno uspešni. Velike epidemije v srednjem veku so razkrile pomanjkljivo znanje o boleznih in pomenu higiene. V zgodnjem novem veku, v 16. in 17. stoletju, je Evropo pretresalo nemirno obdobje, zaznamovano s protireformacijo, kmečkimi upori in osmanskimi vpadi. Težke življenjske razmere, gospodarska stiska, visoki davki in naravne nesreče so vodile v množične kmečke upore, ki so jih plemiči nasilno zatrli. Hkrati so vpadi osmanske vojske pomembno preoblikovali politični in verski zemljevid. Takšne krizne situacije razkrivajo, kako so skupnosti razvijale strategije za preživetje in se odzivale na spremenjene okoliščine. Izkušnje z naravnimi in družbenimi katastrofami osvetljujejo ključni pomen človeške prilagodljivosti ter vzdržljivosti. Obenem pa omogočajo globlje razumevanje družbenih sprememb ter človeške vloge v prelomnih zgodovinskih trenutkih. 26 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, VOJNE IN KRIZE OD 5202. POZNEGA SREDNJEGA DO KONCA NOVEGA VEKA (OD 21. 14. DO 18. STOLETJA) 11 CILJI Udeleženec: I: razišče vpliv podnebnih sprememb na različne družbe v preteklosti; (2.2.2.1) I: seznanja se z boleznimi, ki so povzročile velike epidemije, in z njihovimi posledicami; (5.1.5.1) I: spoznava verske, miselne, kulturne in gospodarske značilnosti 16. in 17. stoletja; I: spoznava širjenje osmanske države v Evropo; I: raziskuje vzroke, potek in posledice kmečkih uporov. (1.2.1.1 | 2.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » razloži, kako so podnebne spremembe povezane z lakoto, selitvami, verskimi prepričanji, gospodarskimi in družbenimi spremembami; » opiše bolezni in razvoj epidemij v času srednjega veka ter razloži njihov vpliv na življenje človeka; » navede nekaj primerov epidemij iz preteklosti in jih primerja z današnjimi; » ugotavlja, zakaj je bila umrljivost v preteklosti večja kot danes; » navede poglavitne vzroke za protireformacijo in pojasni njene posledice; » na zemljevidu pokaže potek širjenja osmanske oblasti na ozemljih JV in srednje Evrope; » pojasni posledice vpadov osmanske vojske v slovenske (zgodovinske) dežele; » pojasni vzroke in posledice kmečkih uporov; TERMINI ◦ epidemije (kuga, gobavost, kolera) ◦ protireformacija ◦ verske vojne ◦ kmečki upori ◦ vpadi osmanske vojske ◦ obramba pred vpadi 27 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / SVET NA PRELOMU STOLETJA / 5 2 0 2 . IN PRVA SVETOVNA VOJNA 2 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Pred prvo svetovno vojno so se med uveljavljenimi velesilami in novonastalimi političnimi entitetami vse bolj zaostrovala nasprotja, ki so se kazala v oboroževalni tekmi, bojih za kolonije in sklepanju vojaških zavezništev. Te napetosti so pripeljale do izbruha spopada velikih razsežnosti, prve svetovne ali tudi tako imenovane velike vojne, ki je povzročila množične žrtve tako vojakov kot civilnega prebivalstva, a prinesla le majhne ozemeljske spremembe. Vendar pa je vojna povzročila razpad velikih imperijev in preoblikovanje političnega zemljevida Evrope, kar je pomenilo nastanek številnih novih nacionalnih držav. Čeprav je konec vojne navzven pomenil mir, Pariška mirovna konferenca ni odpravila globokih sporov med državami, ampak postavila temelje za nove konflikte. V tem negotovem času so se zaradi gospodarske krize, množične brezposelnosti in družbene nestabilnosti po Evropi začeli vzpenjati totalitarni režimi, ki so obljubljali red, moč in nacionalni ponos. Fašizem v Italiji, nacizem v Nemčiji in stalinizem v Sovjetski zvezi so izkoristili povojno krizo ter z represijo, nasiljem in propagando uveljavili oblast nad družbo. Razvoj znanosti in tehnike v drugi polovici 19. stoletja je sicer omogočil velik napredek, a je hkrati prispeval k večji uničevalni moči vojskovanja in k hitrejšemu širjenju skrajnih ideologij. Težnje po novih trgih in surovinah ter želja po reviziji povojnih meja so še dodatno zaostrile mednarodne odnose. Svet po prvi svetovni vojni je bil tako le navidezno miren, saj so bila tla za novo, še hujšo vojno in globalne totalitarne režime že pripravljena. 28 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SVET NA PRELOMU STOLETJA IN PRVA SVETOVNA 5202. VOJNA 21.11 CILJI Udeleženec: O: spoznava položaj in razmerje sil na prehodu iz 19. v 20. stoletje; O: raziskuje vzroke in povod za prvo svetovno vojno ter prelomne dogodke v času vojne; O: raziskuje značilnosti vojskovanja v času prve svetovne vojne; (1.2.1.1) O: ob branju literarnih del, kot so spomini in dnevniki, spoznava, kako vojna spreminja življenje posameznikov in družbe ter se vživlja v dogajanje med prvo svetovno vojno in v čas po njej; (1.2.2.2 | 3.1.2.3) O: spoznava dejavnike ki povzročijo konec prve svetovne vojne. STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » opiše položaj evropskih sil na prehodu iz 19. v 20. stoletje; » razloži zakaj nastanejo vojne svetovnih razsežnosti; » navede in razloži vzroke za prvo svetovno vojno; » na zemljevidu poišče in poimenuje države iz nasprotnih vojaško-političnih taborov; » pojasni značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni; » ob virih spoznava kako vojna spreminja življenje posameznikov in družbe » opiše konec prve svetovne vojne. TERMINI ◦ prva svetovna vojna ◦ pozicijska vojna ◦ centralne sile ◦ antanta 29 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / EVROPA MED OBEMA / 5 2 0 2 . VOJNAMA IN DRUGA 2 1 . 1 1 SVETOVNA VOJNA OBVEZNO OPIS TEME Po prvi svetovni vojni je nastopilo le kratkotrajno obdobje miru. Razpad velikih imperijev – ruskega, osmanskega in avstro-ogrskega – je omogočil oblikovanje novih nacionalnih držav, medtem ko so poražene centralne sile nosile breme reparacij in ozemeljskih izgub, kar je spodbudilo radikalizacijo njihovih političnih idej. V svetovnem gospodarstvu so prevlado prevzele ZDA, a njihov vzpon je leta 1929 prekinila velika gospodarska kriza. Propad povojnega versajskega reda je omogočil vzpon avtokratskih in totalitarnih režimov, ki so izkoristili politično nestabilnost, gospodarsko stisko in nezadovoljstvo množic. V Evropi in drugod po svetu so takšni režimi močno vplivali na vsakdanje življenje. Vojna je pomembno vplivala tudi na družbeni položaj žensk, saj so prevzemale številne naloge v družbi. V tem obdobju je nacistični režim vzpostavil sistem delovnih in uničevalnih taborišč, kjer so brez pravnih postopkov zapirali politične nasprotnike ter pripadnike tako imenovanih »nezaželenih« skupin, predvsem Jude in Rome. Tudi ostale države so se v obdobju med obema vojnama spopadale z gospodarskimi pretresi. Njihova gospodarstva so bila v celoti preusmerjena in prilagojena potrebam vojnega časa. Nemčijo je v zgodnjih 20. letih prizadela huda gospodarska kriza, ki jo je povzročila kombinacija bremen vojnih reparacij, inflacije in širših gospodarskih posledic vojne. Takšne razmere so še dodatno destabilizirale politično življenje in ustvarile plodna tla za vzpon skrajnih ideologij. Ta čas je bil zaznamovan s političnim nasiljem, krizo in težnjami po spremembi meja, kar je leta 1939 pripeljalo do napada na Poljsko in izbruha druge svetovne vojne, ki je prerasla v uničujoč svetovni konflikt. 30 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / EVROPA MED OBEMA VOJNAMA IN DRUGA SVETOVNA 5202. VOJNA 21.11 CILJI Udeleženec: O: raziskuje politično dogajanje po prvi svetovni vojni; O: spoznava vzroke za pojav totalitarnih režimov po 1. svetovni vojni in opiše nekaj njihovih bistvenih značilnosti; (1.2.2.2) O: raziskuje gospodarsko zgodovino in vsakdanje življenje ljudi v času med obema svetovnima vojnama; O: spoznava vzroke za izbruh druge svetovne vojne; O: Raziskuje glavne značilnosti druge svetovne vojne; (1.2.2.1) O: spoznava vzroke za konec druge svetovne vojne; O: navede posledice vojne druge svetovne vojne. STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » na zemljevidu pokaže ozemeljske spremembe v Evropi po koncu prve svetovne vojne; » našteje in opiše nekaj bistvenih značilnosti totalitarnih režimov med svetovnima vojnama; » navede različne oblike vladavin; » razloži vpliv gospodarske krize leta 1929 na življenje ljudi; » navede poglavitne vzroke za drugo svetovno vojno; » s pomočjo zemljevida opiše potek druge svetovne vojne; » zna razložiti pojme rasizem, holokavst, genocid, okupacija, upor, kolaboracija; » utemelji, kdaj se je vojna končala v Evropi in svetu; » navede posledice druge svetovne vojne. TERMINI ◦ bliskovita vojna ◦ rasizem ◦ holokavst ◦ genocid ◦ upor ◦ kolaboracija 31 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / EVROPA IN SVET V DRUGI / 5 2 0 2 . POLOVICI 20. STOLETJA IN V 2 1 . 1 1 ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB OBVEZNO OPIS TEME Razlike med Vzhodom in Zahodom so postale očitne že ob koncu druge svetovne vojne ter vodile v ideološko razdelitev Evrope in sveta, kar je sprožilo obdobje hladne vojne in tako imenovane bipolarne delitve sveta, na zahodni kapitalistični in demokratični ter vzhodni komunistični in nedemokratični. V zahtevnem povojnem času se je v iskanju tretje poti, na začetku 60-ih let pojavilo novo gibanje, gibanje Neuvrščenih, to je tistih držav, ki niso želele pripadati eni od obeh strani. Vanjo so, poleg Jugoslavije, sodile predvsem države iz Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki so se tudi same pred kratkim osvobodile kolonialne nadvlade. Zadnja desetletja 20. stoletja so prinesla konec hladne vojne in razpad blokovske delitve sveta. Demokratične spremembe so zajele ne le Evropo, temveč tudi Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo, kjer so začasno prevladale demokratične težnje. Privlačnost članstva v EU in Natu je pospešila širjenje evroatlantskih integracij. Svet se je in se vse bolj prepleta, globalizacija pa je močno oblikovala politični, gospodarski in kulturni vpliv Združenih držav Amerike. Kljub večji povezanosti so v svetu vztrajale velike razlike v razvitosti. Vojni konflikti, revščina in podnebne spremembe vse bolj vplivajo na povečevanje migracij, kar je okrepilo prizadevanja za trajnostni razvoj. 32 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA IN V 5202. ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB 21.11 CILJI Udeleženec: O: spoznava različne oblike političnih sistemov in razmere v času hladne vojne; O: izbira raznolike vire za zgodovino 20. stoletja ter razvija sposobnosti, da o njih razmišlja skupaj z drugimi; (1.2.2.2) O: raziskuje vzroke za razpad vzhodnega bloka in potek oblikovanja novih držav v Evropi; (2.2.1.2) O: spoznava vzroke evropskega povezovanja in njegovo delovanje ter se seznanja s ključnimi evropskimi integracijskimi procesi; O: seznanja se z najpomembnejšimi kriznimi žarišči sodobnega sveta. (1.1.2.2 | 3.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » razloži pojem hladna vojna; » pojasni gospodarske značilnosti Evrope in sveta v času blokovske delitve; » našteje krizna žarišča vojne v Evropi in svetu; » na primeru razloži proces dekolonizacije; » navede glavne vzroke za razpad vzhodnega bloka in pojasni spremenjeno politično podobo Evrope po njem; » opiše nastanek OZN, EU in NATO ter namen delovanja; » navede vzroke za slovensko vključevanje v večje mednarodne integracije, kot so OZN, EU in NATO; » navede vzroke za nastanek kriznih žarišč. TERMINI ◦ hladna vojna ◦ železna zavesa ◦ zahodni in vzhodni blok ◦ dekolonizacija ◦ gibanje neuvrščenih ◦ krizno žarišče 33 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA /5 2 0 2 . ZAČETKU 21. STOLETJA 2 1 . 1 1 IZBIRNO OPIS TEME Svet je v novejšo dobo vstopil z znanstvenim in tehničnim napredkom, ki je izviral iz industrializacije 19. stoletja. Izumi, kot so telefon, parnik, radio, avtomobil in letalo, so v začetku 20. stoletja pospešili povezovanje sveta. Tehnološki razvoj, okrepljen med drugo svetovno vojno, je po letu 1945 postal širše uporaben med ljudmi. Znanstveno-tehnična revolucija je v tem času prinesla številne preboje, zlasti v naravoslovju (genetika, atomska teorija, radioaktivnost, elektromagnetizem, elektrika), kar je spodbudilo gospodarski razvoj. Tudi medicinski dosežki iz vojnega časa so postali dostopni širši družbi. Razvoj in izboljšane življenjske razmere so prispevale k rasti prebivalstva. Napredek v komunikacijskih tehnologijah pa nam danes omogoča, da zlahka vzpostavljamo stik prek svetovnega spleta, ne glede na razdalje med nami. Svet se zaradi tega vse bolj preobraža v povezan globalni prostor. A takšna povezanost ima tudi svojo ceno, in sicer razporeditev dobrin ostaja izrazito neenakomerna. Prav v teh neenakostih se skrivajo številni izzivi in vzroki za konflikte, ki zaznamujejo svet 21. stoletja. 34 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA ZAČETKU 21. STOLETJA 5202.21.11 CILJI Udeleženec: I: spoznava ključne izume in znanstvena odkritja v 20. stoletju ter njihovo vlogo v razvoju družbe; I: raziskuje tehnološke dosežke informacijske dobe; (4.1.1.1) I: spoznava vidike sodobne tehnologije v svetu in kritično vrednoti njen vpliv na okolje. (5.1.5.1 | 3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » pojasni vpliv in bistvene posledice izumov in industrializacije na ljudi ter okolje; » navede ključne izume in znanstvena odkritja v 20. stoletju; » opiše vpliv sodobnih komunikacijskih sredstev na življenje posameznika; » pojasni različne načine uporabe jedrske energije; » razloži kako so bili dosežki znanosti uporabljeni za uničevalne namene, čemur v svoji osnovi niso bili namenjeni (dinamit, cianid, klor, jedrska energija …); » navede bistvene posledice tehnološkega in gospodarskega razvoja 21. stoletja za družbo in naravno okolje. TERMINI ◦ znanstvena odkritja ◦ znanost ◦ izumi ◦ jedrska energija ◦ razvoj medicine ◦ komunikacijska sredstva ◦ digitalna doba 35 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / SLOVENCI OD ZAČETKA 20. / 5 2 0 2 . STOLETJA DO KONCA DRUGE 2 1 . 1 1 SVETOVNE VOJNE OBVEZNO OPIS TEME Čas preloma stoletja prinaša velike napetosti na starem kontinentu, nasprotja med dvema taboroma vodijo v čas prve svetovne vojne, ki jo sproži atentat v Sarajevu. Slovenci se znajdemo na ‘’napačni strani’’ in kot del Avstro-Ogrske doživimo vojaški poraz in s tem posledično izgubo tretjine narodnostnega ozemlja po vojni. Nastanek Kraljevine SHS ne prinese olajšanja in srbska nadvlada močno skrči slovenska nacionalna prizadevanja kljub gospodarskemu in kulturnemu napredku. Začetek druge svetovne vojne poseže v slovensko nacionalno telo, ga razkosa in obsodi na propad. Odporniško gibanje vodi OF, kjer ima vodilno vlogo komunistična partija, a ta ima poleg osvoboditve namen tudi spremeniti družbeni sistem po vzoru Sovjetske zveze. Temu sledi odpor dela slovenske javnosti in politike, kar pripelje do bratomorne vojne. Konec vojne prinese zmago protifašistične koalicije, katere del je tudi OF. S tem je zagotovljeno boljše izhodišče pri popravi meja po prvi svetovni vojni. Konec vojne pa prinese tudi veliko obračunavanje z nasprotniki nove oblasti, kar se je za mnoge končalo tragično. Slovenci po vojni postanemo del socialistične Jugoslavije z novo vizijo družbenega razvoja. 36 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SLOVENCI OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO KONCA 5202. DRUGE SVETOVNE VOJNE 21.11 CILJI Udeleženec: O: seznanja se s položajem Slovencev pred prvo svetovno vojno v Avstro-Ogrski; O: spoznava čas prve svetovne vojne in vzroke za razpad Habsburške monarhije; O: Se seznani z idejami o jugoslovanski državi in njihovo uresničitvijo; O: spoznava Slovence med obema vojnama, razdeljene med štiri države; O: spoznava čas druge svetovne vojne s stališča posameznika in naroda kot celote; (1.2.2.1) O: ugotavlja posledice druge svetovne vojne za Slovence in druge narode Jugoslavije. (1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » opiše položaj Slovencev v Avstro-Ogrski v letih pred prvo svetovno - vojno z različnih zornih kotov (gospodarstvo, politika, kultura); » s pomočjo zemljevida opiše razmere na bojiščih Soške fronte in pojasni kako je potekalo vojskovanje v tem času; » s pomočjo zemljevida pojasni, kako se je oblikovala kraljevina SHS in katera območja je zajemala (pridobila in izgubila); » poimenuje države, kjer smo med obema vojnama živeli Slovenci; » z različnih perspektiv zna razložiti kako je potekalo življenje pod okupacijskimi oblastmi; » pojasni značilnosti odporniškega gibanja proti okupatorju na Slovenskem; » razišče vzroke za kolaboracijo; » razloži kako se je končala druga svetovna vojna pri nas in njene posledice. TERMINI ◦ Sarajevski atentat ◦ Kraljevina SHS ◦ okupacija ◦ odporniško gibanje ◦ OF (osvobodilna fronta) ◦ komunistična partija ◦ povojni poboji ◦ socialistični družbeni sistem 37 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / SLOVENCI V SOCIALISTIČNI / 5 2 0 2 . JUGOSLAVIJI – MED ZANOSOM 21 . 1 1 IN RAZOČARANJEM OBVEZNO OPIS TEME Prva povojna leta so prinesla obnovo porušene domovine in nov družbeni sistem, ki se prva leta še zgleduje po sovjetskem modelu, a se po sporu Tita s Stalinom in informbirojem konča leta 1948. Jugoslavija in s tem tudi Slovenija začneta graditi svojo pot, ki je bila še vedno socialistična, a je postopoma puščala ljudem nekoliko več svoboščin in zasebne pobude kot v državah vzhodne Evrope. Gospodarski in družbeni razvoj je v tem času postopoma napredoval in življenjski standard se je od konca šestdesetih in v sedemdesetih letih dvigoval. Po smrti dolgoletnega predsednika Jugoslavije Tita je državo zajela huda gospodarska kriza, tako da je zašla v spiralo inflacije, splošnega pomanjkanja dobrin in hude krize politične oblasti, ki je bila še vedno v rokah komunistične stranke. Vse bolj so se kazali mednacionalni spori, ki so bili desetletja prikriti in pojavila sta se dva koncepta rešitve krize – srbski, ki želi bolj poenoteno državo, in slovenski, ki želi več avtonomije in pristojnosti republik. Med Slovenci so se krepile težnje po svobodnih večstrankarskih volitvah, ki jih podpirajo nova družbena gibanja, razširjena med intelektualci in mladino. S procesom proti četverici (JBTZ) se je kritična masa ljudi, ki želijo spremembe, še poveča in prek masovnih gibanj doseže, da so bile aprila 1990 v Sloveniji napovedane prve večstrankarske splošne volitve. 38 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SLOVENCI V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI - MED 5202. ZANOSOM IN RAZOČARANJEM 21.11 CILJI Udeleženec: O: ugotavlja, kako se je usmerjal razvoj socialistične Jugoslavije in Slovenije v prvih povojnih letih; O: spoznava kako je v osnovi deloval enostrankarski sistem pod vodstvom komunistične partije; O: ugotavlja razlike med socialističnim in kapitalističnim družbenim sistemom z vidika družbe in posameznika; (4.1.2.1) O: raziskuje vzroke, ki so iz stanja relativnega blagostanja Jugoslavijo pripeljali do gospodarske in politične krize v 80.- letih 20. stoletja; (1.2.2.1) O: spoznava različne poti do rešitev in raziskuje vzroke, ki pospešijo demokratične procese med Slovenci. (2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » pojasni osnovne značilnosti socialistične družbene ureditve, ki jo sprejme Jugoslavija po drugi svetovni vojni; » navede glavne vzroke za spor Tita s Stalinom in posledice; » opiše osnovne značilnosti enostrankarskega sistema na primeru volitev; » na primeru posameznika opiše razliko v kakovosti življenja med obema sistemoma; » pojasni, kako se je življenjski standard spremenil po smrti J. B. Tita; » razloži, katere bistvene težave ima Jugoslavija na političnem in nacionalnem področju; » navede najpomembnejše razlike v viziji prihodnosti jugoslovanske skupnosti (srbski in slovenski vidik); » pojasni nekaj temeljnih vzrokov za široko podporo demokratičnim procesom med Slovenci. TERMINI ◦ povojna obnova ◦ informbiro ◦ hiperinflacija ◦ mednacionalni spori ◦ nova družbena gibanja ◦ svobodne večstrankarske volitve 39 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN / 5 2 0 2 . NJENO VKLJUČEVANJE V 2 1 . 1 1 EVROPSKE INTEGRACIJE OBVEZNO OPIS TEME V Sloveniji je aprila 1990 na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah zmagala koalicija DEMOS, ki je združevala več različnih strank in v naslednjih mesecih pripravila temelje za to, da Slovenija zapusti politično in gospodarsko šibko Jugoslavijo. S plebiscitom decembra 1990 se je velika večina Slovencev izrekla za to, da želi živeti v samostojni državi in ne več v Jugoslaviji. Priprave na osamosvojitev je spremljala vrsta težav, od gospodarskih do političnih nasprotovanj Beograda, ves čas pa v zraku visela tudi grožnja napada jugoslovanske vojske. To se je tudi zares zgodilo ob razglasitvi samostojnosti 25. junija, a se je po desetih dneh vojna končala in Slovenija se je uspela obraniti. Po Brionskih pogovorih se je jugoslovanska vojska oktobra 1991 dokončno umaknila z ozemlja republike Slovenije. V nadaljnjih letih je Slovenija doživljala gospodarski in kulturni preporod, naglo napredovala in se leta 2004 skupaj z desetimi drugimi državami priključila Evropski uniji in zvezi NATO. Čez nekaj let, natančno 2007, sprejme evro kot plačilno sredstvo in vstopi v schengenski prostor. Po letih uresničitve vseh ključnih zunanjepolitičnih ciljev se pred Slovenijo v spremenjenih svetovnih razmerah postavljajo novi izzivi. Njihova razrešitev bo ključna za prihodnost mlade države. 40 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN NJENO VKLJUČEVANJE V 5202. EVROPSKE INTEGRACIJE 21.11 CILJI Udeleženec: O: ugotavlja vzroke za zmago opozicijskih strank DEMOS na prvih povojnih demokratičnih volitvah; O: spozna temeljne točke DEMOS-ovega programa in časovnico od plebiscita do priznane neodvisnosti republike Slovenije; (1.2.1.5) O: sklepa o uresničenih ciljih Republike Slovenije v zadnjih treh desetletjih in ugotavlja izzive, ki so pred nami. (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » našteje nekaj glavnih strank, ki sodelujejo na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni; » navede temeljno usmeritev programa koalicije DEMOS; » utemelji, zakaj je plebiscit 1990 položil temelji slovenski državnosti ; » opiše potek vojne za Slovenijo; » pojasni razloge, da je Sloveniji uspelo doseči mednarodno priznanje ter vključitev v najpomembnejše evropske integracije. TERMINI ◦ plebiscit ◦ osamosvojitvena vojna ◦ mednarodno priznanje ◦ EU, NATO ◦ Schengenski prostor ◦ valuta evro 41 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA / 5 2 0 2 . IN GLASBA SLOVENCEV V 2 1 . 1 1 ČASU DRUGE JUGOSLAVIJE IZBIRNO OPIS TEME Življenje v obdobju socialistične Jugoslavije je še danes predmet številnih polemik in različnih mnenj. Obravnava povojne graditve porušene domovine in mladinsko prostovoljno delo, ideološka vzgoja ob komunistični taktirki, iskanje enotnosti in bratskega sožitja med mladimi v Jugoslaviji. Po drugi strani pa je opaženo postopno vdiranje vpliva zahodne mode (jeans, kavbojke) in glasbe med mlade, kar povzroča razraščanje pop kulture, glasbe, diskotek in druženja. Način življenja mladih v tem času je razpet med ideološke okove, kot jih postavlja partija, in svobodomiselne ideje, ki prek glasbe in mode prihajajo z Zahoda. Je pa ta vpliv v različnih delih skupne države precej različen. Potovanja so večinoma omejena na Jugoslavijo, obstajajo mladinski centri in mladinske počitniške zveze. Z razmahom delavskega turizma in sindikalnih počitniških domov od konca 60. let dalje se med ljudmi uveljavi prepričanje o dostopnosti teh kapacitet za širše množice. Ob splošnem prepričanju, da sta zdravstvo in šolstvo brezplačna, vsi imajo službe, se ustvari iluzija neke sanjsko uspešne države, kar pa je precej daleč od resnice. Pojav uporništva do sistema, ki zaide v krizo v osemdesetih letih, se po različnih delih tedanje skupne države širi zelo različno in doživlja različne odzive oblasti. 42 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA IN GLASBA SLOVENCEV V 5202. ČASU DRUGE JUGOSLAVIJE 21.11 CILJI Udeleženec: I: spoznava, kako je mladina v prvih povojnih letih pomagala obnavljati porušeno domovino; I: ovrednoti modne in glasbene trende med mladimi od 50 do sedemdesetih in 80.let; I: raziskuje in spoznava kako so živeli njegovi stari starši (zabava, obleka, prehrana, počitnice...) v letih pred samostojno Slovenijo; (1.2.1.5 | 3.1.4.1) O: ovrednoti življenje mladih v osemdesetih letih – med pomanjkanjem dobrin in upanjem na boljši jutri. (2.1.1.1 | 5.1.5.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » razloži večstranski pomen mladinskih delovnih akcij v prvih povojnih letih; » opiše vpliv glasbe na mlade in našteje nekaj popularnih glasbenih skupin; » pojasni, kako se je glasbeni trend med mladimi spreminjal; » navede nekaj primerov zabavnega življenja od šestdesetih do osemdesetih let 20. stoletja pri nas; » pojasni, kako in kam so potovali mladi ter vzroke za to; » zna razložiti zakaj se življenje mladih v osemdesetih letih drastično spreminja; » opiše vsakdanje življenje povprečne delavske ali kmečke družine tistega časa; » razloži, kako se ljudje v tem času znajdejo ob pomanjkanju osnovnih dobrin. TERMINI ◦ bratstvo in enotnost ◦ mladinske delovne akcije ◦ ideološka vzgoja ◦ delavski turizem ◦ mladi in uporništvo (do sistema) 43 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 1 POGLAVJIH ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO TUDI UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE IN ČESA SE IZ NJE LAHKO NAUČIMO? ZAKAJ JE ZGODOVINA LAHKO TUDI UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE IN ČESA SE IZ NJE LAHKO NAUČIMO? » Grafenauer, B. (1980). Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta. » Luthar, O. (1997). Mojstri in muze: Kaj in zakaj je zgodovina? Ljubljana: Modrijan. » Brodnik, V. (2018). Spodbujanje kritičnega mišljenja pri delu z zgodovinskimi viri. Zgodovina v šoli, 26(1), 18–38. » Miranda Razpotnik, J. (2024). Šolski zgodovinski atlas. Modrijan. ČAS OD GRŠKO-RIMSKE CIVILIZACIJE DO SREDNJEGA VEKA ČAS OD GRŠKO-RIMSKE CIVILIZACIJE DO SREDNJEGA VEKA Bratož, R. (2014). Med Italijo in Ilirikom: Slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Brodnik, V. (ur.). (2020). Mlajša železna doba ter zgodnje rimsko obdobje na Slovenskem. Zgodovina v šoli, 28(2). Brodnik, V. (ur.). (2023). Zgodovinske dežele na Slovenskem in njihovo plemstvo. Zgodovina v šoli, 31(2). Maver, A. (2018). Od klinopisa do Teodore. Sprehod skozi zgodovino starega veka. Mohorjeva družba. Šašel Kos, M. (2020). V srcu Rimskega imperija. Zgodovina slovenskega prostora v antiki do vlade Maksima Tračana. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Štih, P. (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku. Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 44 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / Štih, P., Simoniti, V. (2010). 5 Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur 202 do konca 18. stoletja . Modrijan. .21.1 Županek, B. (2021). Rimsko obdobje na Slovenskem: novejša arheološka odkritja. Zgodovina v 1 šoli, 29(2), 57–64. https://sistory5.sistory.si/publication/57417 Županek, B. (2021). Kako so živeli: vsakdan v rimskem času na naših tleh. Zgodovina v šoli, 29(2), 65–75. https://sistory5.sistory.si/publication/57416 RIMSKA DOBA https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1kmt0gt EMONA https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bvjdly5 SOLINARKE https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dr76w9r DEDIŠČINA PRETEKLOSTI DEDIŠČINA PRETEKLOSTI » Človek (2007). Človek: Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga. » Božič, D. idr. (1999). Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. » Bogataj, J. (1992): Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba. » Kuret, N. (1998): Praznično leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Družina. » KOLIŠČARJI: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ua9rdzt » NAJSTAREJŠE LESENO KOLO https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/30s4k04 » Brodnik, V. (ur.). (2019). Podobe iz prazgodovine na Slovenskem. Zgodovina v šoli, 28(2). » Allan, T. (2009). Zora civilizacije: prazgodovina–900 pr. n. št. Mladinska knjiga. SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM VEKU SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM VEKU » Štih, P. in Peklar, A. (2001). Srednjeveške plemiške zgodbe. Mladika. » Stopar, I. (2005). Svet viteštva. Viharnik. » Stopar, I. (2007). Za grajskimi zidovi. Viharnik. » Knific, T. in Nabergoj, T. (2016). Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Narodni muzej Slovenije. » PRIHOD SLOVANOV https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/tzrn45o » BARBARA CELJSKA https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nkl6gus » PIRANSKA SREDNJEVEŠKA ZGODBA https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cfgq470 45 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / ZGODOVINA IN DINAMIČNI ČAS OD 15. DO 19. » BOLJE VITEZ KAKOR HLAPEC 5 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ov5r5up 202.21.11 STOLETJA ZGODOVINA IN DINAMIČNI ČAS OD 15. DO 19. STOLETJA » Hof, U. I. (2005). Evropa v času razsvetljenstva. Založba cf. » Robertson, J. (2016). Razsvetljenstvo. Zelo kratek uvod. Založba Krtina. » Dybaś, B., Rajšp, V., Schwar, K. (ur.) (2011). Reformacija v srednji Evropi. Prispevki ob 500- letnici rojstva Primoža Trubarja, 2008. ZRC SAZU. » Gestrin, F. (1986). Gospodarstvo na Slovenskem in Vojna krajina. Zgodovinski časopis. » Santini, G. (2021). 20 izjemnih raziskovalcev, ki so spremenili svet. Učila International. » Huang, N. (2020). Raziskovalci – izjemne zgodbe o največjih pustolovcih sveta. Mladinska knjiga. » Rajšp, V. (2010). Reformacija na Slovenskem. Univerza na Primorskem. » https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/p7ogb0q SLOVENCI OD REFORMACIJE DO KONCA 19. STOLETJA SLOVENCI OD REFORMACIJE DO KONCA 19. STOLETJA » Gestrin, F. (1986). Gospodarstvo na Slovenskem in Vojna krajina. Zgodovinski časopis. » Kos, J. (1986). Razsvetljenstvo. Državna založba Slovenije. » Leto 1848 in Slovenci. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6c3tpcd » lirske province. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eerlo0f » Ljubljanski kongres 1821. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m10t5h4 » Janez Bleiweis. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uhf2yds » Marija Terezija in Slovenci. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zo67981 » Oživljeni Vodnik. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jvhez2s » Čas je za reforme. Arhiv MMC RTV SLO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/i8eta7u » Preinfalk, M., Golec, B. (ur.). (2018). Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Založba ZRC. 46 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / » Rajšp, V. (2010). 5 Reformacija na Slovenskem . Univerza na Primorskem. 202. Knjiga, znanje, razum: od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800)2 » Štuhec, M. (2020). . 1.1 Muzej in galerije mesta Ljubljane. 1 » ZGODBA PRIMOŽA TRUBARJA https://www.youtube.com/watch?v=OsQHzCT2iKQ » MARIJA TEREZIJA IN SLOVENCI https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9q6blhy » ČAS JE ZA REFORME https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o2h9xlh » OŽIVLJENI VODNIK https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/85g1pfw » TIPIČNO SLOVENSKO: DVOJINA https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ctmuqqa » POSLANCI SO ZAVRTELI RAGLJE https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/72lh0hx » https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/p7ogb0q llirske province, leto 1848 DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, VOJNE IN KRIZE OD POZNEGA SREDNJEGA DO KONCA NOVEGA VEKA (OD 14. DO 18. STOLETJA) DOBA NEMIROV: EPIDEMIJE, VOJNE IN KRIZE OD POZNEGA SREDNJEGA DO KONCA NOVEGA VEKA (OD 14. DO 18. STOLETJA) » Zupanič Slavec, Z., Slavec, K. (2013). Zdravstvo proti nalezljivim boleznim skozi čas. Medicinski razgledi, zv. 52, 271–280. » Dežman, A., Zupančič Slavec, Z., Keber, K. (2020). Kužne bolezni na Slovenskem. [Elektronski vir]. Radiotelevizija Slovenija. https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174679237 » Simoniti, V. (1990). Turki so v deželi že: turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Mohorjeva družba. » Čeč, D. (2017). Dinamike kmečkega uporništva v obdobju predmoderne in njegovih pomiritev: primer upora na slovenskem leta 1515. Leukhup! Kmečko uporništvo v obdobju predmoderne: zgodovina, vzporednice, (re)prezentacije. » Simoniti, V. (1996). Kmečki upor na slovenskem Koroškem. V: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Turški vpadi – nekoč strah in trepet ljudi, sledi vidne še danes.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6qyru4b » Hozjan, A. (2024). Ukrepi notranjeavstrijskih in štajerskih oblasti ob hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta 1573. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 72(3), 2024, str. 475–502. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qe1xg0n » TURKI https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/utp8wjm 47 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SVET NA PRELOMU STOLETJA IN PRVA SVETOVNA » BOLJE VITEZ KAKOR HLAPEC 5 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ov5r5up 202.21.11 VOJNA SVET NA PRELOMU STOLETJA IN PRVA SVETOVNA VOJNA » Svoljšak, P., Antoličič, G. (2018): Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna. Ljubljana: Cankarjeva založba. » Grant, R. G. (2014). Prva svetovna vojna: Veliki ilustrirani vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga. » Štepec, M. s soavtorji (2010). Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine. » Slovenci in prva svetovna vojna. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lju85aj » Svetovna vojna 1914–1918. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna » Čepič, Z. et al. (2005): Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino. » SLOVENCI IN PRVA SVETOVNA VOJNA https://www.youtube.com/watch?v=G8DsuOOZoCY » ČUDEŽ PRI KOBARIDU https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/43eiwtg EVROPA MED OBEMA VOJNAMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA EVROPA MED OBEMA VOJNAMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA » Hobsbawm, Eric J. (2025): Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991. Ljubljana, Sophia. » Holmes, R. (2015). 2. svetovna vojna. Veliki ilustrirani vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga. » Podberšič, R., Batič, M., ur. (2021). Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. » Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945 (2020). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. » Čuček, J. idr. (1981). Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba. 48 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA IN 5202.2 V ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB 1.11 EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA IN V ZAČETKU 21. STOLETJA – ČAS VELIKIH SPREMEMB » Judt, T. (2007). Povojna Evropa. Ljubljana: Mladinska knjiga. » Davies, N. (2013). Zgodovina Evrope 2. Ljubljana: Modrijan. » Nećak, D. (1999). Hladna vojna. Ljubljana: Modrijan. » Pirjevec, J. (2003). Jugoslovanske vojne: 1991–2001. Ljubljana: Cankarjeva založba. PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA ZAČETKU 21. STOLETJA PREBOJ ZNANOSTI V 20. IN NA ZAČETKU 21. STOLETJA » Strnad, J. (1988). Iz take so snovi kot sanje: Od atomov do kvarkov. Ljubljana: Mladinska knjiga. » Pince, H. in R. (2007). Zgodovina znanosti in tehnike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. SLOVENCI OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE SLOVENCI OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE » Boj za severno mejo. Arhiv MMC RTV SLO. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xf7idqd » Sto let od koroškega plebiscita. Arhiv MMC RTV SLO. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/tcs6b9k » Podberšič, R., Batič, M. (ur.). (2021). Leto 1941 na Slovenskem: vojna in okupacija. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. » Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945 (2020). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. 49 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / SLOVENCI V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI – MED 5202.2 ZANOSOM IN RAZOČARANJEM 1.11 SLOVENCI V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI - MED ZANOSOM IN RAZOČARANJEM » Repe, B. (2003). Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma. Ljubljana: Sophia, zbirka Spekter. » Borak, N. in sod. (2006). Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. » Dolenc, E., Godeša, B., Gabrič, A. (1999). Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji. Zbirka Zgodovinski viri za srednje šole. Ljubljana: Modrijan. » Jeraj, M. (2005). Slovenke na prehodu v socializem. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. » Čepič, Z. idr. (2005). Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992. Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino. » Meier, V. (1996). Zakaj je razpadla Jugoslavija? Znanstveno in publicistično središče. » Brodnik, V. idr. (2021). Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj. Mladinska knjiga. » Valič Zver, A. (ur.). (2022). Zmagoslavno leto: Osamosvojitvena zgodba naše države Slovenije. Družina. » Repe, B., Kerec, D. (2019). Slovenija, moja dežela: Družbena revolucija v osemdesetih letih. Cankarjeva založba. SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN NJENO VKLJUČEVANJE V EVROPSKE INTEGRACIJE SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN NJENO VKLJUČEVANJE V EVROPSKE INTEGRACIJE » Meier, V. (1996). Zakaj je razpadla Jugoslavija? Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. » Pesek, R. (2007). Slovenska osamosvojitev. Ljubljana: Nova revija. » Brodnik, V. idr. (2021). Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj. Ljubljana: Mladinska knjiga. » Valič Zver, A. (ur.) (2022). Zmagoslavno leto: Osamosvojitvena zgodba naše države Slovenije. Ljubljana: Družina. » Repe, B., Kerec, D. (2019). Slovenija, moja dežela: Družbena revolucija v osemdesetih letih. Ljubljana: Cankarjeva založba. 50 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA IN GLASBA » VOJNA ZA SLOVENIJO 5 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9p8dpqy 202.21.11 SLOVENCEV V ČASU DRUGE JUGOSLAVIJE VSAKDANJE ŽIVLJENJE, MODA IN GLASBA SLOVENCEV V ČASU DRUGE JUGOSLAVIJE » Repe, B., Kerec, D. (2019). Slovenija, moja dežela: Družbena revolucija v osemdesetih letih. Ljubljana: Cankarjeva založba. » Slavenka Drakulić, Alenka Puhar, Kako smo preživeli socializem in se celo smejali. Maribor (1992), založba Rotis. 51 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina 6 0 : 1 1 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 1 PRILOGE 1 52 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Zgodovina