3 * Janes Kolenc TltlU ( ir« Prešernu ) BŠina je zestje srce pokrila, tam spl, kjer strte samske se boli, ljubezni slo nič več ga ne vrači, saj sadilj& se ti želja je spolnila« Odeja groba sla j te cx»a brazd, a vei.dar »ličim tvoj svenečl glas in v srcu ls glasu srea tvoj otiraš, pretesen grob je, karo željam ti brani 7 2go tudi v grobu remtešljive sanje, kaj tudi tam bresu&er si čolnar, kaj še prsteni ljubljenki ni mar sa tvoje ame - še mirt ne mara sanje ? Morda pogled sa Orfeja še prosi, da bi nebesa milost nem skisale, da vrel se meter bi dekleta šale, srce med nas sdravleo novo nosi 7 Morda pa cul topov al smrtne žrela, očetov kletev, mater smrtni jok, verige Sul sl »a rokah otrok in so že mrtva tvoje usta klela 7 Plamena čul uničujoči krik In razvaline doma, prah bobneči in kletve, ameb ln vmes prošnje roteče in smrtni rodu eroeh < skovik, skovik«.«.7 Prešlo je to, Irance, le mirno spi, saj prest prvtene trupla si vesi« čuj, valček ooče tebi žubori in r£rlglav se ponosno k tebi »klanja, Koroška sveta le o tebi sanja, ker vsakdo ve, da urfej si nam - ti« Kaj ttial čul is ognja ln krvi, da peli smo te, pesen v slu bodreča, nekoč si bdi le v mrak brleče sveča, sdaj sončni ogenj al, ki rast budi« Zeto prav mirno se, France, naspi, aaj dal duha sl nam kot »vesla v tal« Ljubezen tvoja v rožmarinu vije, ras oken ae in nagelj te lahti, srce ti v žitu, klatsjm mam seri, vsa naša serija te kot det v ae pije« ln slej vse ve* $ »ato telo n&j spi, a duh sapoj če eno nem sdravljlco, človečtvu bratstva nam sapo j resico, duh - plamen, ki vekeve osvetli« - 2 - deola Janja, ill.b II A J ». n Birno spiš v presladke« spanju i dolgo, dolgo vrsto lete v grobu, mrtvih dosovsnju, tja ne sete fcrdi svet* črno prst Oi poljubila, tvoje kje srce trobil T Zapuščena je gomila, 1 zapuščena tvoja hči* i fja, na črno zemljo hladno i legla bi, ne vstala več, kaj s mladostjo bi pomladno, vse brez tebe je odveč* Ali vendar, ljubo »ati, šalovsaaje to, čemu, i v sat jeh smem le žalovati, svet resnica je ledu* -s-t-t-i- Srebmjak Zore, VII.b 0 SL T 0 » H A In srak jt, »rak ii. jr oktober in prede »učno talko spet ječijo, a v sodih vre, vdaBSkS* se vrstijo Sn v njih toplo je... zunaj j oktober. S s vasi pesni v tratno noč drhtijo o srcu, o dekletu zapuščenem, o rodni vasi, oknu ir e rožah, k ko t slovesu tožnem, mehke® izzvenijo, se duda potopi na dno globine. Roč je, a rano v jutru odidejo k vojakom fantje* Rebo je jasno, zvezde se bliščijo, »e čatijo slovese bolečine*... zimmim X. i. s » k 6 k h di Tiho sonce pada, »rak Že vlada nem. Res lično po cesti hiti kakor kraljica noči dekle v objemu luči in veter na drevju »ed listi šumi. Jasno je nebo, . mesec sveti lahno In zvezde svetle človeško slednjo - gorje. 5 kramar Jnnes, ¥*a V V ii C i K 0 Ret obran otrok pokrije t sl s ročice, kot dekle šalijo % lahno bo rdečice, sramežljivi? reka, da se skrije, v megleno ©vije et tančico* i Mimo grem in v motil joče, zaliv* bel, večerna »e tančica, t vedno mi je teše, teše - oJJlo da bi kot jutranja meglica* rtrttarotjm Jože Prešeren, V.a h i a * tiradi sine tih, ta žalost * ptička se vrnila jo »1 srce ras vpila jo i in skrbi mm, moje« ptička kje se ljuba skrila jo* V snegu se vtopila je* aeola Janja, III*b % k k it U ti ti E dlo je tiho pomladansko jutro* Trst je spal, zavit v rahlo jutranjo moglo* tiikjer ni bilo šive dače, ki bi motilo čudovito tišino* tira je odbila pet, ko se je začelo mesto prebujati* Elana vrata so »e začela počasi odpirati In ljudje so vstopali v sovi dan* tillce'eo se polnile, vse mesto je oživelo, tikuplne delavcev so hitele na delo* Sredi vrveža je počasi s trudnim korakom stopal Martin s svojo materjo* Obraz mu je Ml mračen in utrujen* Molčal je vso pot. Tudi. mati ni spregovorila besede. Kisli eo jima blodile bogve kje* Mučno tišino jo pretrgala mati* " Me kodi. Martin i Botls te, ne hodi I Mor je zašel v Ameriko, je bil izgubljen* nikoli ee ni nihčf- vrnil* tis pa je kdo našel pot domov, ga je prignala maža j smrt* Vse sile je pustil v tujini, domov je prinesel le svoje izmučeno in zgarano telo, da bi tukaj razpadlo do konca.* Martin je poslušal materine besede, brce ga je bolelo, kajti v njih je Čutil resnico. Koliko jih je že žlo v Ameriko, malokdo se je vrnil, a kdor se je,.** tode doma mu je nemogoče ostati* Premalo je zemlje, premalo kruha na svoji zemlji, ki jo grabi tujčeva roka**** Da bi ee potolažil in da bi pregnal črne nlSjll is materine duše, je dejal s * Ee bojte se same, mati* tielal bom in sl toliko prislužil, da se bom čez nekaj let vrnil bogat. Kupil boa hišo v mestu. Lepo veliko hišo z vrtom* Be bo vam trebe tako tetko delati kakor sedaj** Ved- 1 je, da laže se M in materi* Tudi mati je vedela, da so te besed izrečene v tolažbo - v slovo* Molče sta pri la do pristanišča* Ladja, ki maj bi 4 Martin« ponesla v Ameriko, > že č kaia na potnike. Martinu se le zdela kakor velika pošast, ki »prejema ljudi v svoje žrelo, iz katerega ni več poti. kakor nebogljen otrok je prijel aster ta roko, kot bi ae bal, da se bo zgubil.v gneči. * Posloviti se morava, * je z liti teč Im glasom dejale mati. * 31n moj, ne p osebi teh krajev, kjer si mi rodil in kjer ai preživel toliko lepih in grenkih dni. Le poaaoi svoje rodne vasi, ne pozabi sosedov in - mene. Mogoče »e tl bo v tujini godilo dobro, toda »e pozabi, čemu moraš nu to težko pot. Če pa ne boš srečen, se vini domov, vrni se k materi ir* k svoji semljl, ki jo s begom prepuščaš tujčevi grabežljivi roki. K a to m&len- » kost, ki te bo povsod spcodnjala dama in tsene.” Pri teh besedah mu je stisnila v roke rjavo vrečico. Martin jo je odvezal ir. videl, da je v njej prgišče krožke šemi je* bajprej je poljubil mater in na to Se prat. ” Gre«, mati, to vrnil se bo®,” je JL jal Martin. Drugega , ni e ogel reči, ker so mu ob vsaki beseil silile solze v oči. Podal ji je roko. Molčala sta, le njuno srce je govorilo. Meti je opazila mm sirovem obrasu solato, f hipu jo je prešinil strah, boježem, da se bo njen sto, ki je Se tako neizkušen, izgubil v svetu, kakor utone deževna kaplja v morju. * Odhod lH je zavpil nekdo s rezkim glasom. * Zbogom, mati,” j« napol s jokajočim glasom kriknil Martin. *e enkrat ji je stisnil roko to odšel, otopil je na krov. Sirene so zatulile. Martinu se je zdelo, da tulijo tako, kot zvonijo zvonovi ob pogrebu. Ledja se je začela oddaljevati od Mate brega. Sila je komaj nekaj metrov od kopnega, a Martinu ee je zdelo, da je njegova rodna vaa že daleč, daleč. 1 ogledal je črno globino nor ja in zazdelo ae mu je, da vidi na njen«®, dnu jokajočo mater. % nemim pogledom je z ladje opazoval oddaljujoče ae kračke hišice, kraška brda, ki so se kopala v žarkih jutranjega sonca. Grma, skrivenčasta zemlja se mu je sšašmls kot da je to njegove stara, sključena mati. Jutranji žarki so se mu zazdeli kakor materini sivi lasje, k sad vse® je ležala grenka žalost to to je napravilo pokrajino skrivnostno veličastno. Tam dalje nekje - sredi te zemlje kot sredi srca teše meja. Oditi mora, ker so to srce presekali na dvoje.... Teko je odšel Martin v tujino to tako romajo tisoči in tisoči v tuje s rodne zemlje — za kruhom. . 1 immuim »rebrnjak fone, fJI.b lesen jesenskega dneva Kot krik hrepenenja je pesem jesenskega dneve, razpeta nad poljem samotnim, vinogradom praznim in gozdom brez listja ln v vetru odmeva, ki žalostno bol objokuje to v duši osamljeni tudi, ki srečo zaman pričakuje. 5 SrelHBttjak Tone, Vil »ti Luč ob luči Lu$ ob luči, ssae luči, koč Ir. luči, s,«e luči I a v globini je torna. Težke »o duh- teme« Luž ob luči. Trata. Ključi. hekio ve, vn, kaj se s uči, Xn globine* Ih tema. A on daleč, daleč je. tmx mm ut untm Jene a kaleče Ljuba sesa 19»k Ljuba- mama, drega -jrasa, kaj sl sinku ni storila, da si samega pustila t , Maj sl v grobu čisto sama la na svetu jas ae« sam, ti tl dolgčas, drega sama ? KI več roke, da objela bi se Maj in poljubi la čelo in ga ohladila -roka sveta je sprhnela. Sl srca več, d® vzdrhtelo bi v ljube sni nad menoj, moje kaj bo zdaj počelo, ko v obupu bos a seboj ? Da vsaj ti bi še živela, truplo bi zagrebla. soje, ssrt sdaj, vež, le sladim poje, in na grob ml včasih sela, roče s solzami šalila In si ječe slo blažila. 0 kako sva strežne asm®, ljuba soja, draga sama. Earkelj Aru tem, VIII.b V E rsv red vsrjonea# Ždi se mi pa, da se vi pri delu že »e boste pretegnili*** * 0, ti falot, ti I* se si je nasmejal in požugal. - * Pa hitro stopi, da te noč ne dobi v M mrki gozdu." iokimal sem »a v pozdrav in stopil naprej. Mogočnega smrekovega gozda je bilo kmalu konec. h sokoli so se razprostirali pašniki, ki p* so Mii v te* času mirni in zapuščeni. Obstal sess na visokem obronku, Silo je to moje najljubše razgledno mesto. Ozračje# čisto od dežje, j* bilo polno smrekovega vonja in žgolenja ptičev $ lahni veter jo prinašal šumi jen je gorskih potokov* Z shajajoče sonce je pozlatile vso pokrajino. dlo-boke pod menoj se je vsa zelena vila Sava, tam na levi se je bliski koe Blejskega jezera. Nasproti se je dvigal Babji zob, ves porasel s temnozeleni*:! gozdovi« In tam spodaj, prav na dnu, se je ob potoku Beli stiskala ljubka gorenjsko vasica, kamor sem bil nosenjen ha roko mi je sedel pisan »e tul j. Okoli ušes mi je zcovr-6sle lastovka* pridne čebelice so orenčale« veter pa je pošusteval z mogočnimi smrekami # iz daljave je prihajalo Šumenje voda. In vse to se je združilo v veličasten spev v veličasten spev narave i ” Inkret sankat si mlad, le enkrat je pomlad.le enkrat poletje...«" loč je legla ne zemljo« Zvezde so pid jasno mežikale z neba. Ležal sem v sobici, Ueaami vonj sveže pokošene trave je priplaval skozi okno in rečica Bela sl j* s svoji* skrivnostni* šumenjem pela u&cavsnko. Zen Je prišel na tihih krilih in mi zatisnil oči ... »xxi«ixaxr*x3tg*i*xrr*3t Srebrnjak Anton, VII.b Se 0 i A i i L S S 1 h emir. slovo« Vse preč, vse proč, kot nič bi ee bilo, kot damo že, kot da nekoč bi so zgodilo to« Spoznal se* lai in od tedaj Spoznal se* več ljudi.. Be kliče* v dušo te n&saj -s* me mrla si« 7 are uri. jak Anton, VII. b V S O C I So# is. cesta spe v daljavo it. tišine, ki mori in svetilka, ki sanjavo a drega v nemi arak blešči. 6a hiše is. ječanje vetra, ki ne ve še kam. Hiša - v njej se tople sanje, jas se-1 sredi ceste oem. tamriiohtag Janez Kolenc S stražarjem 19*4 Jas bi vsakega objel, vsakomur bi dal seseklja j, s srce® vse M rad orel, ali to - času, sakaj ? Vidiš sonce, kak gori T Jas ga vidim ir morda še bolj lačnega srca kakor ti. In ti misliš, dragi moj, da sem slep. ker rob ee& tvoj. V se poglobi se in glaa svoj čuj, kaj pogled je tebi bled in tuj sočloveka, ali ne boli ? n pa roke si ml zvezal, vzel mi trato in. poljano, v srce vsekal težko rane, ko sl ae kot zver povezal. Ce se, človek,’ ti smehljam, nov povod sa jezo s tem ti dam. vlovak, vpraša* te samo s utiš, veš, kaj je gorje in ponižanje strašno 7 1» povej s Zakaj, odkod ti pravica ta je dana, da smo čreda ni zvezana ir svobode ti gospod ? Kdo ti dal je to pravico, šiva srca nan moriti, čutiš morda v tem rejnico t To življenje je ljubiti ?! Gledan mu v oči, ne ume, mrko gleda, kot da aumi, da ao moje misli v šumi, puško boža, njo razume, »ene ne, ki imam kot on srce. 8 danes Kolenc 1 r e d p o e ledinska danes <5ul »e* ptičke peti, v mraau Se je spev drhtel, v rarelee jutru gp z go leti, rud samičko bi objel« Ib se egubi1 je v daljavo, v jutra. »rak še In steblo, misel pustil si v sabavo, veš, bs koga je 7 - La te« kaj Še ptička ve aa naju, vedno veter ae vrti sedaj kros »ene ii> oraju le 1 jut* anl ai kw ti« Vse je, dr*ga, ponorelo Ib raka j ne M. midva ? Kar v pomladi bo razcvelo, resne jesen v plod vse da« ♦$*t*8>e>**i***i*i* Bovak Ireno, Vlil.e l. e » a k o n s k i otrok Večerni arak, noči molčeči odposlanec, ne oknu spet tiči« Kad poljem se lahno pomikajo oblaki kot čolni sivi če s vodo« XXJtXXXXXXX V večernem hladu siv kot pesa preko njiv saspanl arak je pal. S hladnino vet prežet, kot M za dnevom brisal sled, Ses polje veter je vihral« Vesela sta tu> polje sla kot ptička raJ.l^rasoa, vso boč okušala, sama, razkolje in utrip srca« Krog njiju je poljana v otožnem vetru san jala« Ra vahodu zora ae je vnela in noč je skoraj že minula, ko ata čez polje spet odšla« lrišla je druga noč, vesela nazaj sta se vrnila, spet roka v roki in aaea« Klnul je kat lu naj, pošlji ljube»ni čari« odšel je, kakor vetra val naprej bi odvihral * kaj »ar mu znanci stari -in ni bilo ga več nazaj« -ipet dan »a dnem ko kaplje s streh ao v večnost kapate noči § va&k dan je težji bil večer. Bila je bres moči, ko jo aoril je greh, a njega ni bilo nikjer« 9 ** odsj &iaa im prišla ii. vso, še tisti kraj, pokriva mrzli prt emega« horda, ko bo ©kopnel, ko pride spet zeleni a*j, boš tudi ti Lasaj prišelew Cvetel ji v duši up ko cvetje v vrtni gredi, a kes ji paral je srce j neskončen 5as je strup ji v dušo točil in »vise -suravilo praske v bedi.- &o razlivale so po tleh, ko dež bi is oblakov lil. lotea se je otrok rodil« silo pozabljeno je vseh noči preišče hrepenenje po ssarti in življenje ae sanjo novo je spočelo« Ko Sta pomlad, ko sončni žar odvzame »ralo krinko sealji, ae v njej igralo je veselo * ** Le jemlji, sirko jemlji, pij mojih grudi nemi dar I" w Ldaj ljubim, kot nekoč ljubila se®, spet polja naša in travnike in gmajne, sivo nebo in vetra pesem nagajivo, ki nam sveder oaasni vonj prinaša m poljan - pijačo bujne jflčes noč, Kjer koli še si, pridi I Deško šare«, še v mestu jo imaš, prišel boš k meni Od šeme, vseeno, dragi , daj« Kako j* lep tvoj sin , vesel, obl661 me, da ga eposnai I Otresi ee vsakdanjih plev, predsodkov, ki kot gobe v možganih ljudstvo jih goji I Oblšči epet s»brisane podobe spominov, dražestnih noči # potem lahko boš spet odšel«” Dako pr d njo »e sučejo spomini, kot da jesenski veter s vej osute liste po dolini bi nosil, s njimi se igral« Janez Kolenc liKiki Kot ljuba roka seže v drage rtko, snel irska o.a alejo belo pada... tssa v dfilji gozd... fak da le 5 in globoko vso icrirro*.#« le veter ko veter od t&pade vatrepede v rozine veje, se sprši... drevo molči..«. Kot mrtve®«. je tuje vse, ker okrog mira in ječi, molk ser* je, ki it sebe se norčuje. Vse kr Ir smrt... A ves t prev te nekoč je cvele, tel celo, v vejah pelo... fa ser če ws $ja ve«, da vse je proč -in tl in jaz, vse ▼ solk je tledenslo. J^esaMl ptič je t bile je nekdaj In hrepeneč v nekdanji rej zablodil. iekoČ je proč # klor hoče v sen n&asej, le t*rt ledeno bo ta roke vodil. Kxmmmntxx rebrr.jek Anton, Vli.b icneleljekega popoldneve Feeikn vadnice je letele odprta na alti, »i ec ji delo učiti. .,,au v j nič n* ras me. X* te do lire vrsta £;1 golov. besmisel I kapele* nesmisel ! kaloauso se je' obrni It. k sosedi, laničljiv n asa oh ji je »drsel preko obraz*. iv—k« je bila zatopljen® v zgodovino* Ld vrste do vrste je lepo počasi drdrsla francosko MeiČ^&sko revolucijo. Inov jo je prevzel g, d ni Čutila prostora okoli sebe. - ^.t&vek - naslednji stv.vek i. spet stavek... Anici se je to »egnutsilc. bi cer ni imela nevede, da bi m učila, danes pa je bila popolnoma očes; saniranja. >i nogi e zavreti spominov. Kaj ji sicer ostmi ? I ič $ le zdolgočaseni obrazi. De I i&lo je včeraj. Ivan. -očekal Jo je. 21» ata v kino. £uuaj je bile brozga i>ez jo rosil. V dvorani je bilo prijetno. Dvanajsta vrste. Imel j* svileno kravato. u*po sc mu je prilegla k tasnorjavi obleki, niške 1 je dežni plašč, fc»slonile 9* je »sr.j. Molčala sta. Potem sta aAšla v gostilno, le aleer v mestu, a bile je pri jetrne isbe. II se sni proti vila. Saj st ima rada. Kdo bi m brigal se vae I 1» e koč ae je bala pr »koračiti bora legali*. ddaj ji je ym«bo* Obeedtela sta do polnoči, leč asi eta srkala liker, dkorej ae je nekoliko napila, iri odhodu je Ivan polotil na mizo nov petatotak Molče je pospravil drobiž. Spremil jo je do Internata. Ka vogalu ata se vstavil« v senci zidu. Jra je ravnokar odbil« pol ene. 101 jubljal jo j* e* uste , »a lice ir zopet na usta. vudovlt večer ja doživela..... in zdaj je »«ua«. Med dvanajstimi »ume. Se nikdar ni bil« t&ko asaa« cele. .tare, obrabljene fraze•”•...••* je posadila m prestol kandidata Tenis* ihilippa is Orlesmeke veje Bbtzrbunov..... 1 vsrka ni »ogla nehati. * Ivanke, trenutek prosim, i osoli el pet kovačev. Rudno rabim.- ivamiočno je slikal* evoj glas. Ivanka je odrinila knjigo. Iz predale je vnela majhno d mamico, izmed izkaznic Je privlekle dva dvaj&eteka in enega -3tey.^ey.«X3Sax«XJtxAaKjljtZ«zu-tf ^v Yd T / jtvvinpV-^ n Xs le n ji začele dalje *«••««. Louis jrfcilippe je bil zelo bogat selo skop, selo ltikoaen.«»•«* Hitro je oblekle plašč S* a&loaasm© zvile v pest bankovce Val so »e ozrli sa njo« stekla je v trgovino« Trgovka jo je začudeno pogledala i ” Lelite, prosim V n Sa petdeset dinarjev bonbonov«* Od nekod je prišel kmet« S težkimi koraki je pristopil« Trgovka je vrgla bonbone na tehtnico, irevč. Odvzela je dva, ' tri»••• * Hvala lepa I* je zinila iz navade* * N asvider. je ! M&svlde* je. *» • so zvenele s a nje besede Iz trcovlne« Ustavila se je pred Internate®» Kake je bilo dolgočasno. Spalnica, šola, aSilriCB... vedno isti krogotok* sami tujci« fclhč je ne razume. Odločno se je zravnala 1 stopila skozi glavna vrata« V učilnici je epet »ločila plašč, iogledala je po mizah. Sami dolgočasni, skisani obrazi. In ona sel njimi. * Ivanka, na ! Izvoli ,n je ponudila take is formalnosti. * A, bonboni« Hvala I* Le za hip je Ivanka ©krenila glavo Zategnila je roko ir vzela bonbon« Tesla ga je v usta in takoj spet spustila roke. Le v nasledi;Jere trenutku je bila v franc!ji. Anica se je zamaknila vanjo, šila je simpatična« Dve leti to Še posut ta« »jena mehka koža, njen dolgi usločeni vrat, dolgi prati, s katerimi al je podprla glave, mehki kodri nad čelom, povešena majhna učeea, revno čele, lep pravilen noe in usta, napeta in mehka, ves to je bilo mirno« Le astaice «© srn pregibale in sledile majhnim rjavim ©čem. ki so drsele oi vrstice do vrstice* od rožasto bluzo so se odr zait to ve like prsi. mladost. Lama mladost je izžarevala iz »je. Zakaj noče fanta ? šej bi ga lahko debila« Ir, saj je nl&da. Una pa vedno tiči aei knjigami in ..... &ek4» je potrkal• Anica se je zdrznila. Ivanka trkanja niti slišala ni. Lepe zleknjena je mislil« samo eno : francoska meščanska revniuclja in njeni vzroki. * Anice, pismo imai. f ant ti piše,* j« čula posmehljivo oi vrat. Bila je zmedena« Ee, ni ji pisal on. uc. »e bi pisal navad nega pisma. Odprla je sivkasto kuverto. List se ji je lepil na prste. Pogledala ja, kam bi si jih obrisala. V krilo ? Ne. V robec vendar. Bil je iz »vozke iztrgan list. tt tirsgs sestra I Sajprsj Te najlepše pozdravim. Keke ee kaj imaš ? Iridl z: 'ovo letv nigumo domov. v IX«t ne veselico. .• rosila bi te, da obenem prineseš tudi svojo staro obleko. Moja je umazana. In svoje čevlje prinesi. *lsllm, da veš i moji so čiste pošvedrsni. Jaz Ti bom preskrbela kavalirja. Samo ne pozabi, za kar sesa Te prosila, iridl zagotovo« Kako p kaj Tvoj Joie ? In. blavko Ti kaj plže ? udgovori takoj 1 Lep pozdrav Marica * Ha drugi strani pa eo »tale velike okorne črke« iieala je mati« * Ljubo Anica 1 Vesela sem, de si dobile štipendijo. Lato tb prosi«, da •e pridno učiš. Ham je doma zelo težko. Vedno si mor«mou denar izposojavatl. Danes sem si zopet izposodila 100** disP"la sol 1>- to pismo. He smeš zameriti, ker Ti nič »e pišem, iridl zrn - 12 - Kovo leto losov« Vsi se veselimo, Še enkrat Te pozdravlja Tvoja govori o lotesa pa Anici se je 2.delo, da »toji pred njo neka žene In ji svoje« iivljfi&ju, Le se trenutek j« e astrami* skozi okno. je začuden® pomislila $ To j« tvoja sati, -vila je pismo it. vtaknila kuverto v Seiko vadnico. Pa neusno pismo moti. S a tudi vznemirja, Eaj m bo t*|a enkrat konec. 'S&, vzemi še iM »ehanlčmo brez vsake mleli je porinila vrečico bonbonov pred Sošolko........ xu xx sjuntif* xiXiXx *$ Janez Kolenc 'fc j e m o pismo Le kratko 1» to pleme, dragi moj, res kratko, bral ga boš do konca dai in skrito v srcu nosil ga at boj, v tab črkah sled iskal ljubezni in Ital. 'Me pili vi?č si ln ne išči me, pozabi me, poljub »sj moj skl spl, izžgi iz aebe kleto si ime, le kalni me, naj kletev te teši. Prišel pa čas bo, ko me boš umel, takrat bo kletev blaga bolj morda, morda do konca srepo boš strmel in niča skala ti bom v dnu srca. $*e ljubim te I Tega sem Vtedno bala se i v cajel&jžili hipih, dragi moj, morda več, preino tajno sem izdala, preptala aem kot ti * zato nocoj, veš, kruta s sabo sem, ko to ti pišem, bežala proč boa blazna, bOjgve kam | te črke klete bodo, jaz pa dišea srce - vso dajem s* , a ti boš - aae. Druga * te vilka d te zle bi morala iziti v " Prešernovem tednu *• Izšla ni zaradi tehnlČrJLh ovir s pomanjkanje papirja itd. t te vilko je zbral in uredil dre tam jak Anton, VII. b