Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr », za pol leta, 1 fi 80 kr. za cetert leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. Slavnim poddružíiicam krajnske kmetijske družbe. Ker je krajnska dežela še zmiraj v nevarnosti zavoljo goveje kuge , je si. c. kr. dežeino poglavarstvo s dopisom od 29. nov. 1. 1. pod št. 16812 prosilo kmctijsko družbo, naj tudi ona po poddružnieah svojih podućuje ljudstvo o nevarnosti te kuge in o potrebi , da vsak uboga in na-tanko spolnuje ukaze gosposkine. * Ker je glavni odbor lani razposlal vsem poddružnicam po si. ministerstvu leta 1859 izdani poduk in pa předpise, kako ravnati o kužnih živinskih boleznih, jim priporoča — posebno na Notrajnskem in Dolenskem — zdaj po tem poduku podučevati gospodarje svoje okolice in jim zlasti še na srce položiti kazen (štrafengo), ki zadene tistega, ki se o kužnih bolezuih pregreši zoper ukaze. Ti ukazi se po 400., 401. in 402. kazenske postave glasijo tako-le : „Ako kdo, kadar se med živino kaka bolezen pokazuje, v preiskanje odposlanim zdravnikom bolno živinče zataji, ali, kakor hitro je izrečeno, da se je živinska kuga nnela, tistih predpisov ne spolnuje, ki v tej zadevi zastran živinčet, ktere poginejo, in kterih se je kuga přijela, kakor tudi zastran še zdravih, bodi si sploh veljajo ali se po okolisinah posebej na znanje dajo, je kriv prestopka, in se kaznuje z za poro m od enega do treh mescov." „Tej kazni so zlasti tudi podvrženi ti: a) kteri, če tudi v kraju ali sosedstvu kuge med živino ni, notranje bolezni kakega živinčeta županu ne na-znanijo, ali kadar več živiučet zboli, živine, ki je enega iastnika , v zasilni hlev ne spravijo in je ondi posebej ne varvajo, dokler se za celih deset dni noben sled bolezni več ne prikaže, ali kteri bolno živino z drugo občiusko živino vred včn gnati dajo ali novo pripeljano govedo brez ogleda skrivoma pobijejo ali naprej prodajo, ali ki zastran tega posebej storjenih naredb ne spolnujejo; b) kteri ob času živinske kuge na skrivnem ali očitno bolno živino, meso, mleko, sirovo maslo, kože, loj ali druge kakoršne koli dele goveje živine, bodi si že od zdravih ali bolnih, od pobitih ali crknjenih živinčet, iz sumljivih krajev nakupijo. skrivši donesejo in v kraje, kjer se ni kuga přijela , na prodaj ali za lastno rabo pripeljejo; c) kteri iz kužnih krajev vkljub izdanemu opominu čez meje v zdrave strani živino peljejo ali ženejo, ako ta živina, zaprta v zasilni hlev, v desetih dnevih zboli na živinski kugi, ki tam razsaja, ali ki dele od goveje živine prinesó, od kterih se spozná, da izvirajo od skrivaj pobitih bolnih živinčet; d) tisti župani, kteri, kadar po dve ali tri živinčeta na teden v enem hlevu ali sploh v kraju zbolé, tega politični okrajni oblastnii ne naznanijo." „Ako se je zavoljo zatajenja bolne živine ali zane-narjenja predpisa bolezen razširila in večja škoda zgodila, je treba kazen podvojiti, po okolišinah pa tudi hud zapor prisoditi.a Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani 6. decembra 1862. Goveja kuga — in kaj se godi na turški meji s sumljivimi živiučeti.#) V „Novicah" čitam, da se je pokazala goveja kuga v Trstu. „Novice" to naznanivši pristavljajo, da so bile pri-gnane bolne goveda iz Granice ali pa iz Turškega. Naj Vam povem, kar sem sam vidil. V začetku oktobra mesca me peljejo moje opravila v tihotno pa prijetno dolino Une. reke, ktera meji deloma turško Hrvatijo in Avstrijansko. Malo pred poldne pridem v neko graničarsko mestice, kjer sprežem in si kosilo na-ročim. Med tem pa, ko se kosilo napravlja , stopim po mestu ter srečam starega znanca, nekega ofîcirja. kteri se mi uljudno ponudi na turško stran spremiti me, ako mi je dr,«go vitli ti ras telj (sejm) — bil je ravno smajni dan na turški strani. — Jaz pa se ne dam dolgo nagovarjati in tako stopiva v coin in za malo minut sva na turški strani. Sejm je bil samo za živino in sicer za govejo. Bilo je na prodaj kakih 300 repov, kteri so bili pokupljeni po kupcih menda iz Hrvaškega. Na sejmu zvem, da je takrat v onem kraju bila goveja kuga, in da se mora tedaj vsako živinče, na avstrijansko stran prepeljano, plaviti čez vodo, ker taka je zapoved, ki veljá o priliki goveje kuge za goveda, ki pridejo iz Turškega v Avstrijo. To čuvši z večo pazljivostjo gledam živino, ki se goni čez Uno. Vidim, kako živina plava in si opera celi život in vrat celó do glave; toda glava in tedaj tudi rogovi pa ostanejo suhi vsakteremu živinčetu. Uradnika harmice, ki mi je skazoval potlej prav po prijateljsko napravo za rastelj na naši strani, prašam potem : ali to nič ne dene, da glava živinčeta suha ostane? Druzega mi ne vé odgovoriti, kakor da se spol-uuje dotična zapoved natanko. Iludobni kušarji pri svinjah, lz A uber a na Krasu 5. dec. B. — V Ipavščini in na Krasu svinje zlo bolehajo, in kmalo potem poginejo. Znamenja bolezni so te-le: Vrat jim oteče, jesti uečejo, potlej čez 2—3 dni krepajo. V razkosenju mrtve svinje se ne vidi drugo, kot velike in sključene jetra (ali ne tudi crna in gosta kri? Vred.) Povejte nam Krašovcem, gospod vrednik, kaj bi bilo pri taki priložnosti svetovati, ali kako živini pomagati? Odgovor vrednistva. To je navadna grozno nevarna, nalezljiva bolezen. Brž v začetku bolezni, in tudi pri takih svinjah , ki še niso prav bolne, včasih hitro zatare bolezen 10 granov štupe bele čmerike (weisse Niess- vvurzpulverj na mleku. Stupa ta se dobiva v apoteki. Ona ■ ■ ■ ■ ■ >1 ■■ ■ ■ ■ » ■ ..... .. *) Hvala lepa za to naznanilo. Važno nam je na marsiktero stran,. Vred. 414 živinče bii in se bolezni reši. Drage zdi prvinko raji stereš, kakor v panj spustiš, ker potem bi pušanje krvi na ušesih in repu, zelnica ali utegnila kmali celo trumo seboj pripeljati in ti veliko sitnost mleko. Tudi solitarja (po pol kvinteljca) se napraviti. ali vodi lanénega semena. Dobro tekne vodo politi pi zribati in odeti; tudi umivanje pomaga včasih. vžiti ga! V • v Ako bi se pa vendar na vse to še pripetilo, da bi ro i potem pa ga dobro parce iz kakega panja méd nositi začele, jih popolnoma ivinèeta z j e s i h priperaj in čez nekaj časa jim sopet odpri, kakor je bilo v Bog obvari zaklati tako živinče in po- 47. listu „Novic" nasvetovano. Še bolj boš pa opravil, ako roparce, ki so se ta čas obilo okoli žrela nabrale, z vodo kropiš in polivaš. Tudi, ko žrelo zopet odpreš, včngredoče sproti polivaj. Z vodo sem jih jez še najbolj ostrašil in od- vadil. Vendar so se drugi dan zopet povruile. Ze vès nevoljen si izmislim drug pripomoček. Ko so kako se zamore roparcam v okom priti. Znalo bi se toraj namreč roparce najbolj v panj šle, ga zadelam. Zadnjo Se nekaj o čbelarstvu. Bilo je sicer v 47. listu „Novic" dobro razloženo, ki ga imam za roj komu nepotrebno zdeti, da bi še kdo kaj o tem pisaril. Al skončnico odprem. Okoli panja žakelj, človeški um je tudi še v ti reči tako omejen, da ne more loviti, tako ovežern , da so se roparce, ki so skozi zadnji prav gotovega pripomočka najti. Le po skušnjah mora proti konec vén letale, v žakelj lovile. Se vé, da so mogle biti njemu tavati, in čbelar mora tište enostranske pripomoćke vrata čbelnjaka ta čas odprte, da je svitloba v panj na- za dobre sprejeti, ktere mu je lastna ali druzih skušnja stajala. Zadnji konec žaklja pa naj je nakviško iu proti odkrila. Skušnja pa ljudi po različnih potih vodi. Naj mi vratam obrnjen. Ko potem žrelo zopet odprem, in še druge toraj drage „Novice" dovolijo, da tudi še jez uektere pota, roparce v panj spustim , je bil v kaki četrt uri popolnoma po kterih me je skušnja zastran roparc vodila, svojim brav- mir storjen. Vzamem potem žakelj prec, in čez nekaj časa com naznanim. Poglavitno pravilo je roparce iz njega spustim ; pa kmalo so se spet povrnile. i ko si panjem , ki so cez zimo Ko jih pa potem zopet vdrugič na to vižo polovini, sem ž njimi drugači ravnal; in potem sem tudi mir imel. matico zgubili, pomagal, kakor je bilo v 47. listu „Novic" nasvetovano, da imaš žrela tako pridelane, da jih vén in notri Pa misliti bi si utegnil kdo, da sem prav nekristjansko gredoče čbele večidel zapolnejo. V ta namen sem si dal ravnal. Toraj moram opomniti, da se je gospodar roparc luknjicaste plehe narediti, ki so na enem koncu se menj debelo krohotal, ko sem mu svetoval, kako da naj jih četrt HflHlHHH^^^B^^HHHHlIHHMHBHHfllliHHM^I^H palca na visoko, in dober palec na dolgo, žrelu ustavlja. Zasramljivo me je zavrnil in mi celó dovolil, z enako, izrezani. Z njimi bolj ali menj žrela pripiram, kakor roparcami storiti, kar se mi ljubi. „Volenti non fit injuria." tudi čbele bolj ali menj letajo. Slab panj imam tako priprt, To bi tudi jez bil takrat storil, ako bi bil prepričan bil, da da cbele le posamno vén in notri grejo Pri tako majhnem kdo svoje čbele v roparíi podpěra. žrelu bo tudi ena sama domača čbela roparci vhod ubra , dokler se še niso v parij na nila, zlasti, ker so roparce Ne bi se bilo pa tudi bati, da bi na to vizo roparcni parij končal. Prepričan sem, da bo tak panj tudi še potem vadile, prav boječe. Te plehe imam tudi čez zimo na zrelu dober ostal. Tudi se na to vižo samo roparce v žakelj priterjene, da skozi plehasto, majhno žrelo miši v panj ne lovijo. Domače čbele namreč le čez žrelo , ko so vajeue, morejo Na to vižo vèn silijo. Roparca pa, ko se enkrat medů nasrka i brž iz morajo biti spomladi panji, dokler ni paše, panja zletí, kjer več prostora in svitlobe vidi. Pripetilo se mi je pa tudi přetečeno pomlad, ko so se čbele zlo ropale, da je tudi moje panje cela vojska roparc vendar ne bo roparcam bolj bránil, kakor oni, ki je brez napadla , česar sem nekoliko tudi sam kriv bil. Imel sem přiděláni. Imej pa tudi vse panje pridelane, ker marši kteri panj , ki je čbelnat in je na videz prav dober, se matice. To so taki malo zadelane zalege. panji, Take ki nimajo še ali nič ali prav do večera hudo homatijo pri cbelnjaku. Tudi drugi dan, panje naši čbelarji vsaj kake pred ko so moje cbele letati jele, so jih zopet roparce na-četrt ure deleč in v tak kraj zanesejo, ker ni druzih čbel padale. Brž toraj vse žrela s plehi popolnoma priprem. Še le čez kakih 14 dni, ko imajo tudi že zade- Da so žrela tudi v témi bile, zaprem tudi unanje vrata. y Potem podím z rútami in z zeleními vejami prihajoce ro- v obližji. lano zalego, jih zopet v svoj čbelnjak prinesejo Tudi sem prepričan, da ni dobro čbel čez zimo v parce tako dolgo preč, da večidel vse odženem. Ko potem kakem kraju zaprtih imeti, in jih še le o gorkih spomla- ob kaki 10. ali 11. uri zaprte čbele, ki so solnčno gorkoto danskih dnevih v čbelnjak razpostaviti. Roparce jim prve že zlo čutile in močno vén silile, odprem , so s tako silo dni potern rade zlo nadlegvajo vén planile , da so še ostale in prihajoce roparce prestra-Roparce tudi take slabe panje lože iu brž premagajo, šene kar zginile. Nobena se ni več postopila prikazati He ki so začeli od zadej satovje delati, in so na prvém koncu blizo žrela, ki je od domaćih čbel zlo obsedeno bilo. Aku še prazui in take, ki poprek satovje delajo. Da ternu v okom je pa vendar še kak panj bil pridem, vstavim v vsaki panj, pred ko roj noter ogrenem, nile, ko sem iz kterega niso cbele pia- ga odprl, sem ga imel še tako dolgo pripr- na prvem koncu podolgem kako dlan široko škrilico satovja, tega , da so tudi tam zacele vén siliti. Ravno tako sera da čbele tam in tako delati pričnejo, ker in kakor sem jim pokazal. tudi drusi dan storil in popolnoma sem roparce ustavil. Brz bi po takem ravnanji domače na rop šle , kakor da bi ee Posebno pa naj se čbelar pravila drži, da ne bo od roparc premagati dale. čbelam podnevi, ampak še Ie zvečer pokladal, ko čbele nič Dobro se pa mora paziti, da ne bi kak panj med tem več ne letajo. Tudi se jim sme na enkrat le toliko položiti, časom, ko je zadelan, zadahnil; kar se po tem spozná, ako kar čez noč povžiti ali pospraviti zamorejo. Dobro je tudi bi močno hrumeti jel. brz drugi dan zjutraj posodo, v kteri si pokladal, iz panjev Naši čbelarji tudi okoli žrel z brinjevim oljem mazejo i pobrati. Le v kakem grđem deževnem dnevu bi se jim da médeni duh pred žrelom slabijo. smelo tudi podnevi pokladati. Celó nevarno je , v kakem Po ajdovem cvetji, ko pasa neha, se taki panji ? ktere toplem dnevu méd okoli čbelnjaka prenašati. Tudi ni dobro roparce premagujejo , tudi lahko brez škode v kak temen satovja v čbelnjaku hraniti. Na vse to pa mora čbelar ob času, ko se čbele rade kraj toliko časa zaprejo, da se čbele sploh ropati nehajo. Ako pomladi kaki panj brez matice dobim, ga le ta- ropajo, večidel ali vsaj večkrat na dan , pri svojih čbelah krat uaveznem , ko je slab. Ima pa dosti čbel in medu. biti. Poznati mora vsako ptujo čbelo, ki okoli panjev stika, vzamem najslabejemu mačico in jo onemu dam; tega še Ie že na videz, da jo zamore odgnati, ko bi se imela v kak ali naveznem ali pa le čbele h kakemu slabému sožeoem. Drugo pa dobro shranim in pozneje panj vkrasti. Tudi ne boš veliko škode naredil, ako kako Mu le zalego izrezem. 415 kak roj noter ogrenem. Ravno tako ravnam s panjem brez matice pred ajdovim cvetom. Le ta razloček je, da matico v novem panju kak dan v škatlici zaprto imam. Oni slab rojiček pa, kteremu sem matico vzel, vselej uaveznem. Već reći sem sicer v tem spisu morebiti premalo raz-jasnil, pa to le zato, ker noćem s predolgim spisom ,,No- vicam" prostora kratiti. . ' F. Z... • a Ursnaselski. Spisal dr. Jože Orel. , y (Konec.) - V tej zadevi razodeva dobre misli R. Nobis v svojem spisku „Faseliche Belehrung liber die Sammlung, Behand-lung und Verwenduug der menschlichen Excremente und thierischen Abfálle. Jahrgang 1861ki pravi tako: Pesanje rodovitosti polja in pridelkov izvira iz obo-žanja zemlje. Tudi bolehanje pridelkov najbrže od tod pride. Imenitni kemikar dr. Liebig je dostojno skazal, da, ako kmetovavec hoće si prihraniti svoje polje vedno v enaki moći, mu mora povracevati vse gnojne stvari, ktere je spravljeni pridelek povžil. . Veliko gospodarskih pridelkov se spečá v mesta, namreč žita. mleka, mesa itd. Kar se v mesta pripelje, ne koristi polju; iz polja po blagu, v mesto speljanem, zlečene gnojne prviue so šle rakom žvižgat, in ker se to leto za letom godi, ni čuda, da polje obnemore; pridelki čedalje bolj pe-šajo, čez vse to pa še celó bolehajo! Kmetovavci spoznaje, da je polju treba povžite gnojne moči povraćati, gnojijo sicer svoje njive, toda brez pomi-selka, da morajo z gnojem vse tište gnojne prvine, ktere pridelki povžijejo, polju povracevati, sicer mora poljska moč pešati, pridelki se manjšati. * Najvažuiši deli gnoja sta gnjilec (trohnjilec) in fosforni apnćnec; unega nadomestuje gospodar v obili in dostojni meri z na vad ni m gnojem, tega (Tosfornega apnenca) pa ne potřebuje, namreč ne v taki meri, v kakoršni ga je polje pridelkom oddalo. Na vprašanje: kako tej pomanjkljivosti pomagati, nas učijo v tej zadevi skušeni Anglikani in učeni drugi možaki. Ti le pravijo, da živalske kosti imajo izmed vseh gnojev v sebi največ fosfornega apnenca , gnjilca pa človeško blato in živalske trupla. Človeško blato in scavnica, od davnih časov na Kitaj-skem in Japanskem spoznana za najtečniši gnoj, se tamkej s tako marljivostjo vsled vladnih postav naberata, da se ju nič ne zgubi. Na cestah in potih so posode postavljene, v ktere morajo Ijudje pod kaznijo svojo potrebo opravljati. Kako drugače je to pri nas: nikomur ni mar za ta nepre-ceuljivi gnoj; kodar se hodi, povsod se nahaja gnjusoba, ki gré pod zlo, namesto da bi se porabila v prid. Po mestih se odteka po pokritih strugah v tekočo vodo, in ona jo odnaša v nižeje dežele. Kadaj se nam bodo oči od-prle, da bomo tudi mi začeli spravljati in rabiti to nepre-cenljivo zalogo kmetijskega blagostanja v svoj prid ? Ravno tako se vedemo tudi s trupli živali, ki so poginile. Stare, za naše čase slabo priležne postave in ukoreninjena napačna sramota so krive, da take živali za-metujemo, namesto da bi jih porabili v prid kmetijstva. Želeti je, da se te škodljive postave odpravijo, in napačna sramota opusti. Kosti, najpotrebnejši del gnoja, so šle do sedaj večidel v ptuje dežele. Se le pred nekoliko leti so se kmetovavci avstrijanskih dežel lotili jih za gnojenje rabiti. Na Dunaji in okoli so se ustanovile fabrike, ki pripravljajo koščeno moko. Da bomo tudi na Krajnskem imeli priložnost naše polje v dobrem in rodovitnem stanu prihraniti, je domoljubni gosp. Valentin Češko osnoval pod Ljubljano fabriko za koščeno moko z namenom, ta neprecenljivi gnoj deželi v korist obraćati in njega izpeljavi se upirati. Da se bodemo te moke veselejše poprijeli, je nastavil kup po 2 gold. 50 kr. nov. dn. za dunajski cent. Da pa naši kmetovavci vejo, kako koščeno moko rabiti, bodi jim povedano , naj rabijo navadni gnoj kakor do sedaj , povrh pa naj še vsako peto leto na oral po 8 do 9 centov koščene moke pred povlečenjem, pred ali po setvi enakomerno raztrosijo. Enaki dobiček bo došel kmetovavcu, če si bode me-šanco (kompost} napravljal iz hlevnega gnoja, cestnega blata ali sicer kake prsti, človeškega blata in koščene moke; na vsakih 20 voz druge mešance naj potroši do eu cent moke, in vse skupaj naj nekolikokrat poliva s scavnico ali gnojnico. Pri tej priliki bodi še povedano, kako so hlevi naprav-Ijati, da se gnojnica in scavnica najkoristneje porabite, tudi da konji in govedina vedno suho ležišče imajo. Stanišča kónj in goved naj se tako napravljajo, da malo od jasel doli visijo, na kraju stanišč se vloží žleb, ki nekoliko visi proti kraju, kjer je sod od pet do deset veder velik v tla zakopan , da se vsa mokrota va-nj steka. Se vé, da sod je treba dobro zakriti in ga po potrebi prazniti. Tako nabrana scavnica je kaj dober gnoj, posebno za polivanje gnojne gomile napravljene tako, kakor je bilo spredaj rečeno. Koščena moka je na prodaj v Ljubljani v hiši št. 250 za zidom. Jezikoslovne reči. O členkflh. Spisal Podgorski, (Dalje.) Besedica no (tudi nu, nt; v stari slovenščini Ht, hvA), ki smo jo ravnokar vidili ko pritiklino členkov i in a, kaže nasprotje, kakor a. Ona nam rabi dandanašnji skoraj samo še v sostavi; gola je slišati le, kadar se je predstojeći i ali a odbrusil. Na pr.: Jaz pojdem , no kaj mislite vi? Tako en Turk mi govori: no kaj na vrhu tak grmi ? Potem stojí n o namesto nego (neg, ner) v besedici pred-no (preden) namesto: pred, kakor. Na pr. : oglasi se, preden pojdeš. Kranjski Dolenci govoré v tem primeru premer, kar je: pred-ner (staroslovenski pred-neže). Od členka no ima se razločevati medmet no! nu! Na pr. : No! kaj delaš? Pojdi-no! IV. Besedice ki, ki se po raznih krajih izgovarja ki, ka, ke, ko, ki, je v slovenskem jeziku neizmerno veliko slišati. Prihaja pa to odtod, da je ona kratica, ki namestuje nekoliko besedi. Stojí namreč namesto kedar, keder, ker, kakor in vidi mi se, včasi tudi namesto kar. Poglejmo si te slučaje po samoč. 1. kli namesto kedar (wann) keder (wo) stojí v odvisnih stavkih, kedar se naznačuje čas ali vzrok. Na pr. : ko vi spite, jaz čujem. Lahko bi nam ti pomagal, ki bi hotel. Ne taji, ki dobro vemo, da si kriv. Hvala, ki ste nam pomagali. Narod upotrebljava zdaj daljšo, zdaj krajšo obliko; tudi jo, kadar sledí ta beseda večkrat zapored, premenjuje. Na pr. : Verjemi mi, k i vem, keder sem zraven bil. Ti možje bodo priče, keder so vidili. Tudi Nemec rabi tukaj včasih: wo? Mi pišemo v tem poinenu ko ali ki, narod pa govori kakor sem že rekel, različno: ki, ko, ki, ke. Namesto keder, ko znači vzrok, govoré Slovenci tudi zakaj ali pa kaj, kajti. Na pr.: Zato ne pride, zakaj se bojí, da bo tepen. Zato je hud na me, kaj ga nečem vzeti (za moža). 0 tem pozneje več pri besedici kar. Namesto daljšega keder je tudi krajši ker v navadi. Hrvatje in Srbi rabijo namesto tega našega ko, ki, kedar, keder, sploh kad. V7 češčini nahajamo kdy, když. v* : I I p . V -'.j - 416 2. k* namesto kak stojí prv • v V nih stavkih Na pr. Poznaš Dolgo vi i k iz njega. Vezir hosniški, ki je s tremi tisoč vojaci přisel (kakor) mi jih je moj oče zapustil. Srbom na pomoč, je vjel dahije in vječil jih. Hotel je ti tistega moza, Nemec pravi: so wir ih k (kakor) smo ga včeraj vidili rati jih v Carigrad, da jih obsodi sam sultan. Pa Srbom gesehen. Dru v primerjavnih se kri ni še ohladila stavkih. Na pr. : Jaz sem veči, ko brat. On je hiter 9 ko niso mogli pozabiti krivice; zato niso blisk V obeh primerljejih rabimo ali daljšo ali krajšo da bi bili zadovoljni z naklepom vezirjevim. Hotli so ubiti dahije. se do dobrega zmaščevali nad njimi in si toraj ohla obliko; in namesto kakor v primerjavi tudi kakoti, kakti, dili srca. Vezirja je to sicer zlo zló ježilo, nazadnje se koti, kot. Krajšo obliko pišemo ki ali k< tako različno, kakor kratico od ked je pa vendar-le udal Srbom, rad ali nerad 9 od jo izgovarja pustil dahije. , in jim je pre Semkaj spada se eka : Nemara 9 k* Na pr Pa v srcu ga je jeza vjedala. Rad • • bi se bil masceval nad rajo, zato ker je zmagala turski islam. Naprej in na- Nemara, ki» je tristo kletí v tej gori. Tukaj je stavek prej je pisaril divanu turškemu (senatu v Carigradu), do krajšan* namesto: nemara drugače, kakor 9 da je kler ni sultan 9 ceravno prvi svoji nameri nasproti, zapo Beli Kranjci pravijo v enakem smisli: Ni maral, neg da jo. vedal, da mora raja zopet pokorna biti Turku. Poslal je Naše slovnice sicer trdijo , da je oziravni ki, kakor toraj groznega okrutnika, svojega seriaskera *) Kulin-ka- Hiiio ga tukaj idili y přisel od oziravnega zaimka ki ka 9 petana, da izvrši zapoved. Med tem pa se je vsa Srbija samo da se nesklanja. Ali to, mi se vidi, ni resnica, oprostila težkega jarma bosniških spahij. ko, ker se oziravnik k k k se v navadi vselej Stojan je vedno pomagal domovini s svojimi hrabrimi popolnoma sklanja, kakor v sestavljenih naših zaimkih bojevavci. Kjer so se bili, bil je on prvi, da je hrabril k a, o; k a o. k 9 Odkod je pa tedaj přišel oni vojake svoje s hrabrostjo, z neustrašenostjo. Pa nikjer ni zna kdo vprašati, ker ga neki kraji vendar razločno zadel na Osmana. Stojanova hvata je rastla in rastla in se Po moji misli odtod, da se je prvotni pol- razznanila vse povsod okoli. Sledoji je pripovedoval o junaštvu njegovem. Pa leto potem, ko je Beligrad vzet bil. ovarjajo glasnik (t) premenil v e, kakor v besedah den (dan) te ta) namesto di»n 9 tl» pa da se je potem nagi e, ki to je 1806, ko so se črni gubonosni oblaci zopet razvlekli se i u £. apirati isoko, kakor staroslovenski jet f -fc) premeni! nad Srbijo, zapovedoval je blizo osemsto vojakom ovarja ^ Saj se ravno tako v nekih krajih govori samim ti 9 pastir, hajdukom. bisen, namesto té (ta) 9 paster (pastarica) 9 zape bésen. Tako govore nekteri hrvaski Slovenci kad rati, namesto kade kde kjé 2 Naša dosedanja pisava tedaj ni ravno napacna, vendar Ž njim je bil Osman Gjuro. Okrutni Kulin-kapetan je sklical 40.000 poturčenih Bosnjakov na vojsko. S temi je dli v lepe slavjanske pokrajine, da zopet podjarmi Srbe in iztrebi vse kristjanstvo. ni vselei dosti jasna in dosledna bi pisali to kratico tako-le: k Meni se dozdeva, da ko namesto kedar . Ko je Stojan vidil, da se le noče razvedriti nad Srbijo, da so se přivlekli še tamneji oblaci nad-njo, sklical je vse čas; ki namesto keder, ko znači vzrok, ali prav za prav pobratime svoje in prijatle na široko okoli. V kitogskem ko znači kraj in k namesto kakor iu kar v oziravnih in primer- gojzdu v Mačvi, med hladno Dřino in šabačko trdnjavo, tu javnih stavkih. Presodimo (Dal. prih.) se je vstavil in pregleda! svoje vojake. „Junaci ! veliko nas Lepoznansko polje. Nočajski zmaj. Pripovest iz srbské vojske. (Konec.) 9 osem tisoc! Nas je li zadosti, da se udarimo ž njimi? Kaj pravite?" » Cez in čez nas je zadosti" donelo je od vseh strani v al ti si rekel, da jih je štirideset tisoč.44 Y) Kaj mar ue veste 9 bratje 9 kako se vojskuje Turčin! Danes dojde z eno ceto, zjutraj zopet z eno, in tako dalje. Todorovic odkima. Dokler nisem vidil njene krvi, mislil Mar mislite vi, da se bomo ž njim bili celi dan? Naj jib sem, da to ni nic kaj posebne če hladnokrvno ubij je tudi osem ali deset tisoč, bomo vendar ž njimi prej sestro Al in kako mi polj je vendar sestra uioja in nihče ne ve, kaj gotovi! . . . .. . ^ V • 1 • V a vrč v srcu. Idi v imenu Božjem. Stojan Ču pic! Ne zamerim ti, je bila Božja volja, jez se vrnem domu Vojakom to ni bilo všeč, niso se mogli temu načuditi In vsi si veselja sucejo brke. Razposlali so zdaj ogleduhe. Kulin-kapetanova. [n ni bilo dolgo in vrnili so da pozvedó, kje je vojska Ene Stojan je hladno rekel: „Niso vsi ljudje ene ćudi vleče nesreća v junaštvo iu slavo, ene pa treši v obup. blizo. se ogleduhi, da je seri-asker prekoračil vže Drino, in da so prednje straže vže beg je moj Tudi jez sem zgubil veliko. Osman dolžnik, zato ne mirujem, dokler se ne zmaščujem. Z Bogom 99 Kdo vodi vojsko?" vprašal je Stojan. Mehmed iz Banjeluke in Osman Gjuro beg. u Todorovic Obrne se k svojim bratom ter praša jih: „Bratj kdo v „Osman Gjuro beg H skočil je Stojan s panja f na kterem je sedel, in očí se mu veselja zare. „Bratje! zmaga izmed vas gré z menoj v boj za domovino, za pravoslovno je naša! 9 Osman Gjuro beg!" izustil je še enkrat. vero »ft ^ mjí u Mj pw nu lllll Vsi obstopijo Stojana , nihče ne ostane pri Todoroviču. jo dobiti. Bratje! Zdaj pa ne mirujem, dokler nimam glave njegove. Moram u obrue se k vojakom: „kdor me vidi Todorovic je stermel pred-se in gorek smeh se mu je zibal danes, da s puško ustrelim , naj me zmerja z babo, z iz okoli ust. dajnikom ! Hand žar. s tem se bo bojeval danes Stojan, Stojan se veselo ogleda in odkrivši se reče: „Živila puškino zrno se ne prime Osmana, jez pa moram imeti i ft in svoboda preblažene domovine in slava nase svete vere! kakor on, tako vsi za njim. kolikor jih je bilo, navdušeno zakličejo. nje govo glavo." „Ce hočeš, mi ti jih še več donesemo!" ponudili so se vojaki. Todorovic se obrne in krene proti gori 5) Dobro, dobro!44 dostavil je Stojan al njegovo 99 Peter Todoi aklical je Sto.an se enkrat za glavo, njegovo glavo! njim „umiri se; naša osveta ne bo brez uspeha u Bratje pazite! Najprej moramo se zahvaliti viharju, ker jim je z drevjem dobro zaprecil „Ne bo, ako Bog da pristavili so vsi enoglasno pot: zgubljeni so, kakor hitro pridejo na šabačko polje, da in šli za svojim vodjem k Belemu gradu si odpočijejo. Pazite! Razdelimo se na štiri straní. Stiristo selj Po vsej tamošnji okolici je odinevalo streljanje in ve-Srbi so vzeli Beligrad ponoči in so prepodili Turke *) Seraskier, minister vojaski 417 na i vas obokoli polje in gojzd. Ostali pešci naj planejo nad une . ki niso še došli na ravno. To ne bi bilo prav, da se zedinijo. Pa pazite! ne streljajte posamesni, ampak vsi naenkrat, da razderemo ob enem vso vrsto. To bo iz-datno. To jih bo vse zmotilo. Jez pa udarim s svojimi konjici nad-nje. kadar vidim, da je čas in potreba." Vojaki so pohvalili modro njegovo razredenje, in prej, preden so se Bosnjaki prikazali, bilo je že vse pripravno, da jih slavno sprejmó. Hajdukov oddelek, ki se je podal z gojzda, šel je za oddelkom. Z druge straní je prišla vojska Kulim-kapeta-nova v gojzd z zelenimi zastavami, vihrajočimi v hladném vetru, kteri je ugajal oznojenim bosniškim vojakom. Osman divno oblečen je prijezdil na čilem konji, prekrasno naujz-danem in pokritem s samim zlatom in srebrom. V roči je imel zastavo svojega kolena. Z ogromnim glasom zapovć vojski, naj se vredi in v redu ostane tudi za naprej. Pa ko je Osman še veleval, ustřelili so hajduki in podrli cele rajde Bosnjakov. Bosnjaki se V • • so, da jih je prestrašijo; mislili strela zadela. Bežali so in se razgubili. Puške sopet zagrmé in oni se bolj prepadejo. Kar je bilo v gojzdu vojakov , izbeze na polje, kar jih je bilo pa na polji 1 po begnejo v gojzd. Osman je jezdaril na svojem konji na vse strani in vikal in opominjal vojake, ali prizadetje nje i govo ni bilo kaj izdatno; spravil je v red nekoliko vojakov pa kar naenkrat zopet zagrmi, krogle padajo , kakor lije dež. kadar je ploha, in razderó vrste in pobijejo vojakov da je groza. Mnogo mnogo jih je popadalo, kolikor jih je pa ostalo, zbežali so na vse straní vsi zmoteni, zatekli so se, kamor je kdo mo o*al Samo Osman bega se ne dotakne ne ena krogla ne , kakor da je Stojan prav imel ? ko je svojim vojakom pravil, da se ga ne prime nobena svin- eenka. Veliko se je zopet trudil in jezdaril in mnogo iskal iu sklicaval ter sklical nekoliko vojakov, ki niso marali in ne bali se dežja svinčenega. Med tem pridivjá iz gojzda kakor lev — Stojan Cupie « svojimi konjici huj! kako dere, kako strašen je T so mu razkuštrani; vise mu ar 1 iz oči mu gori živi plam. Lasje vse po licah; fes je zgubil v S handžarom seče in ojzdu maha na vse straní: na levo in na desno in dere naprej Bosnjaki začno ljuto se boriti. Al kaj to pomaga? Stojan skoči nad-nje, letel je tako rekoč nad njih glavami za njim pa konjiki in sečejo in mahajo nasprotnikom po bučah in kodar je priletelo, da je vse prek letelo. sovražniki je bil tudi Osman Gjuro beg. i Med » Oskrunjevavec srbskih dekletK' zavpije Stojan v klici svojega preroka na pomoč, morda te reši osvete moje « » Gnjusobni robe!" zadere se Osman i in nažene Nekdaoji tovarši, kje ste? IL Del. Post haec vidí turbani magQam. Apok Prav'jo: V Ljubljanici mož je povodeň, Grad pod vrtinci vès dičen stoji, Kraj je okoli nebesko pogođen, 'ara na svetu iskati mu ni. 9 i i Ktere mrtvaški vrtinci končajo Z dušo se selijo v tretje nebó Luc namest trupel obleko imajo Mavrica z žarom jih barva lepó. Tukaj na skušnji so s trupli duhovi, Tam bo izvoljenih duša teló. mu so še dalje nezmerni světoví, Věcnosti sola ućila nas bo. Rage v svetosti že sveta njih volja, Zmota, skušnjava jih nic ne slepí9 To je nebešćanov blažena šola, To so veselja, čez ktere jih ni. Tićice bele alj solnčno rumene Pesme po logih nebeskih pojó, Sapica mila glasove zažene. Mojstrom se lira ne glasi takó. Nekdaj Anakreon sivćek zagodel ; Zver je zamaknjena, skale živé, Glas je nebeski se komaj porodil; Traski divjaki so krotke ovce. Tam jih narejajo godci nebeski V tancih pojemnih Ijubezen medli, Vem, ko bi rod jih zaslišal človeški i 9 Solz bi veselja b'le polne oci. Zdaj gromé basi debelo, mogoćno Stresti osrčje iz brona moža Glasi trobent sekundirajo moćno, Dunaj, Pariz nić kaj tac'ga ne zná. Angelji veckrat posebej pojejo Glorio alj Sanktus alj ktero novo, Gospodu dajejo, » — molitev je to. Oast ino hvalo Vse se zamakne Nekdaj na Taboru, ljubljena duša! Viditi b'lo je nebesko blagost. Pavel tud' vidi, zamaknjen posluša; Kaj ko izreći mu brani slabost! Patemski videc je trumo zagledal, Trumo nebeško ki šteti je ni. Vsac'ga zaroda so vmes i je povedal konja nad Stojana, mahne z jataganom, razsece mu pas, in pas s pištolami vred je padel pod konja. Zdaj zamahne Stojan. Z enim mahljejem odsece mu gla vo, glava odleti, truplo se strese na konji, telebi na zemljo, Stojan mu potegne iz rok zeleno zastavo in na handžar natakne Os- manovo glavo. Delije (junaci) obiđe groza ter bežé kakor To me srčno veseli ; Tamkaj se našim nebeško godi. Da bi mt srečno za njimi hodili! e so težave, gredé so domu. Tukaj za vžitek samo se nam sili Dosti pelina, gorjup'ga medií. Po Ken ćan Slovenka in Avstrije poklicani , so to zadevo tako temeljito 9 tako gito, Hrvat od h stopnjeno za točuo obravnovali, da se velika važnost in velika silnost te > © 9 9 certo, kâmpfe th 9 dimico ferire, mas. secare. sanskr. s 9 riugen, primeri sanskrit v slovanščini h secare itd. V starohrvaških listinah riša, Hrvoš in Hrvoje. slovanskim Pa no no m bilo » carae, f e r i i 9 k nahajamo imena: H Da je to ime tudi starim občno, pričuje napis na naročnici iz bronza narejeni, ktero je izkopal znani numismatikar dr Kolpe v Sisku, in se tako glasi: Volp na levem bregu AVR DYO HERVOI POSVIT voi posuit. Aurelius Dyo Hervoi To naročnico (Armband), star m o n i s t ni oni le, hranuje dr. Volpi v svoji numismaticni zbirki dobro bi bilo, da bi jo kupilo lat. in zagrebško ker ime II na ornenjeni naročnici je ed historično društvo ktero 9 9 da je ganati, uganjati, uganjka eno s staroslov. g ana nie, TZQÓfiXrjpcc, propositio, in pomen korenike nam reći , kakor tudi utemeljena pravna zavést zastopovavcov nikakor ne dá tajiti. Kolikor bolj se pa za potrebno spozna, to vprašanje 9 obravnovati, toliko močneje se terja od uas , da tudi mi zastopniki države in avstrijauskih narodov, pa tudi državna vlada ga ne prezira , in da se v tem oziru reč tako reší, da bo vojaški Krajini pa tudi celi državi avstrijanski v blagor. Ko sem s tem v kratkem pokazal stalisce , kako bom to zadevo pretresoval, se mi vendar potrebno zdí, v spoznanje in dostojno presojevanje zadevnih razmér vinske in državopravne zgodo dogodke in osnove, ki so se smo dozdaj našli med rimskimi napisi. Ganati, uganjati, uganjka. Nekteri mislijo, da besede ganati, uganjati, uganjka, rathen, errathen, Ráthsel, so sorodne z besedo genem, movere, zato v perfektu pišejo: smo ugibali; vendar to ne more po jezikoslovnih pravilih biti, zato trdim, jasnjene dosedaj snule, in stan, v kterem so, si. zboru pred očí postaviti. Zato prosim za prijazno pazljivost, rečem pa tudi ob enem, da ni me volja, v že tako viharno morje ustav- , temuč prizadjati si vreći nega razvijanja še en kamen hoćem, v tem ustavném morju skalo pokazati, ktera je ravno tako nevarna vodjem državne ladije kakor mornarjem in vojakom, da se ognemo brez nevarnosti tej skali. Ko bodo državopravne in uredovavne razuiere vojaške Krajine raz- 9 se bo dalo stališe najti, s kterega se bo pravda o vojaški Krajini ali popolnoma rešila ali saj tako nape ljala 9 kakor se sklada s častjo slavnega zbora. razlozi sanek. gan, reputare, numerare, primeri nemško: zahlen. Moramo tedaj pisati: smo raten rechnen u ganja li, ne pa: ugibali. Dav. Terstenjak. * Govor v poslednji celjski čitavnici. pomenja izvirno: scindere, Varro ima „putavit vitim" p u tare obřezal je trto, toraj reputare > ij prebirati. Pis. Ko so se slovanski narodi Srbov in Hrvatov v 7. sto-letju s Karpatov v rimski Ilirikum vračali , so naselili se Srbi v Mézii, Hrvati pa v Dalmacii. Hrvaška država bila je po sili stanov in narodnih zastopnikov utesnjeua volitna država, ki je ležala sevmo od srbské države, ktera je ob-eegala okrajino Novi-bazarsko in Prizrensko, Bosno, Alba 419 nijo , Hercegovino, Crno goro , Bugarijo , Macedonijo in skoraj celo Grško. Hrvaško kraljestvo bilov je leta 1092 brez kralja, ko je poslednji uarodni kralj Štefan II. umri. Na svojem deželnem zboru si zvolijo potem Hrvati oger-skega kralja Kolomana tudi za svojega kralja , kteri je z uzajemnimi dolžnostmi prisegel na ustavo dezelno. Po tej svobodni volitvi se je utemeljila tista osodepolna osebna z veza (personalna uuija) med Hrvasko in Ogersko. Ko Turki privihrajo v Evropo, razrusijo najprvo srbsko carstvo v bitvi na Kosovem polju 1. junija 1389; potem planejo nad Ogre , nad Bosno in Hrvasko , in še celó nad Stajarsko in Krajnsko. Ko je leta 1453 padel Carigrad, udari Soliman Veliki s svojo silo nad Ogersko; osoda tega kraljestva bila je žalostno določena v bitvi pri Mohaču, v kteri so Ogri svojega kralja zgubili in veći del svoje dežele. Tako ste sopet Ogerska in Hrvaška brez kralja bile. Ogri so si na deželnem zboru 1526 , Hrvatje pa na prvem deželnem zboru 1527 v Cetinu samostojuo istega kneza, namreč Ferdinanda I. avstrijanskega za kralja volili, in tako je bila sopet ponovljena osebna zveza med Ogersko in Hrvaško. Ko Turki privihrajo v kraljestvo hrvaško, jim je prišla najpred južua Slavonija in nekaj Hrvaškega v pest. V sevrni Hrvatii se je naredila stanovitna narodna bramba (straža) od morja do Kolpe, Une, in med Dravo in Savo, ktera se je ali sama za-se pod lastnim vojvodom ali z Ogri združeua zoper Turke bojevala. Ko so dežele notranje Avstrije (Krajnska , Štajarska, Koroška) spoznale veliko nevarnost, da Turki, premagavši Hrvaško in Slavonijo, tudi žugajo notranjo Avstrijo napasti, so hiteli Hrvatom pomagat, in pod kraljem Ludovikom II. je nadvojvoda Ferdinand prejel nalogo , braniti Dalmacijo. Pod Maksimilijanom je imel nadvojvoda Karol brambo in poveljstvo čez armado v rokah. Iz te pomoći, ktero je notranja Avstrija zavoljo svoje lastne brambe Hrvatom naklonila, se je izsnoval mogočen, tuj, vojašk upljiv v hrvaški deželi, in to toliko več, ko je pozneje Maksimilijanov naslednik Rudolf, nadvojvodu Karolu izročil upravo slovenskih in hrvaških krajin. Da pa vojaška naprava graničarskih dežel ni bila utemeljena samostojno, zunaj državopravne zveze s hrvaško krono, se da iz mnogih dogodb dokazati. Ze v 9. stoletju so bile te pokrajine kakor druga hrvaška dežela v županije razdeljene, kjer se je gibčno politično življenje v mestnih in deželnih zborih izbudilo. Dalje je bil, kakor sem že omenil, v deželnem zboru cetinskem (1527), ktero mesto stoji na najdalneji meji vojaške krajine, kralj Ferdinand za kralja izvoljen. V pomirjenju v Karlovcih, v Požarevcu in v Beligradu je bil južni del Hrvaškega, lepa Slavonija, v osvobodenje Ogerskega Turkom odstopljen. Dalje sta deželni zbor iu ban hrvaški vedno zoper samolastno prisojevanje nemških generalov dr-žavopravno ustavo hrvaško jako branila, in kraljem v hvalo se mora reči, da so vsi, od najstarejih do najnovejših časov, vladarsko oblast kraljestev Hrvatije, Dalmacije in Slavonije do vojaške krajine priznali. Dokazi tega leže v brezštevilnih sklepih hrvaško-ogerskih deželnih zborov in v kraljevih sklepih in dopisih. Tako je bilo že leta 1593 v členu 20 na ogersko-hrva-škem deželnem zboru ustanovljeno, da se zopet banu dá više povelje čez vse poveljnike Krajine. V 11. členu deželnega zbora leta 1608 je bilo ustanovljeno, da se vojaške časti na Hrvaškem in Slavonskem samo domaćinom dajejo. S kraljevim pismom leta 1622 se je zavezal kralj Ferdinand II., trojedinemu kraljestvu bansko krajino banovi oblasti nazaj dati. S členom 31 leta 1635 se denejo vsi vojaški častniki pod postave trojedinega kraljestva, s členom 56 leta 1647 pa še posebno pod županijske sodnije. Ravno tako je kralj Leopold I. s svojim sklepom od 10. junija 1703 , deželnemu zboru trojedinega kraljestva poslanim, varaždinsko Krajino določno preklical in njeno pokrajino kakor tudi vso drugo Krajino hrvaški deželi pod-vrgel, pri tej priliki pa Hrvatom očitno z besedami pri-znaval, da jim že skozi stoletja čast in hvala gré, da so iz zve8tosti do cesarja domoviuo, otroke, blago in kri žrto-vali, in da so krajinske dežele, za ktere so že toliko krvi prelili, nerazdeljiv in skupni del materinske dežele hrvaške. Temu sklepu je sledil enak sklep kraljice Marije Te-rezije od 17. januarja 1750 po členu 116 leta 1715. Tudi kralj Leopold II. je dal sklep od 13. januarja 1791 in kralj Franc II. v členu 18 leta 1792 enako priznanje. Tako so bile pravice Krajine do ustave ostale hrvaske dežele noter do današnjega časa po deželnih zborih in po banih varované, pa tudi po postavah so bile priznavane in leta 1848 pod vlado presvitlega kralja Ferdinanda V., kot cesarja avstrijanskega, Ferdinanda I., je začela Krajina uživati blagoslov ustave, ker, na deželni zbor trojedinega kraljestva poklicana , ni pomagala samo za nevojaško Hrvaško, temuč tudi za Krajino postave delati. Sistema, ktera je pripravila Krajino ob zastopovanje v zvezi z ostalim Ilrvaškim, je razžalila tolikrát přiznáno državno pravo Hrvaškega in posebno v dveh najvažnejih zadevah, namreč, v rabljenju ustave za Krajino tako kakor za drugo Hrvaško, in pa v celosti Krajine s Hrvaškim. Vsem tem kraljevim priznanjem vkljub se je vendar tuja vojaška oblast ugnjezdila v granico, da se vtika v administrativne zadeve in se ondi vzdržuje tako, da je vojaška Krajina dandanašnji čisto vojaška naprava. Izprva se je sicer nekako plašljivo postopalo v teh prenaredbah in vidilo se je očitno , da tisti, ki so tako delali, sami spoznajo, da nimajo pravice do tacega početja, al v poznejih ukazih se dotični poveljniki kažejo vedno bolj in bolj drzne, tako da je prišla leta 1807 postavodajna in pa eksekutivna oblast vsa v roke vojaške in je še dandanašnji, razun nekterih prenaredb vsled krajinske postave od leta 1850. Ker ne morem preobširno govoriti, da bi razne uredbe naštel, kterih je bilo več ko trideset, hočem samo tri ome-niti, namreč uno od leta 1754, potem uno od leta 1787 in pa krajinsko temeljno postavo od leta 1807. Opomniti moram, da je čudno, da dasiravno se v prvi imenovanih uredb in osnov vojaške Krajine še delà razloček med vojaki in nevojaki, in še celó razloček med vo-jaki v službi in zunaj službe, pozneje uredbe in osnove vojaške Krajine tega razločka ne poznajo več! Leto 1848 je pripeljalo vojaško Krajino v deželni zbor v Zagrebu in v narodni zbor v Karlovcih. V zagrebškem deželnem zboru je bilo v členu 16 sklenjeno , da ima, ker je vojska na Laškem , in ker se je vojske na Ogerskem bati, vojaška naprava še ostati, upati pa je, da se bo po končani vojski naprava vojaške Krajine tako prenaredila, kakor se z ustavnim pravom domovine ujema. To ravnanje Hrvatov je bilo gotovo avstrijansko domoljubno, je bilo gotovo politično pre-vdarjeno, ker so z uredbo vojaške Krajine do pomirjenja z Ogri čakali. Hrvatje so imeli takrat 30.000 mož na laških planjavah, razun teh so jih pa še 50.000 generalu Jelaćiću izročili, s kterimi je šel na Ogersko. Oni so pomagali ogerski punt zadušiti in so si tako gotovo zaslužili hvalo cele Avstrije in vlade. Zlo zlo je tedaj čuditi se, da brez sklica deželnega zbora, brez zaslišanja zastopnikov kraljestva hrvaškega ustavno pismo od mesca marca 1849 , vkljub tej ustavi, vkljub v §§. 5 in 27 izgovorjeni enakopravnosti vseh narodov, v §. 75 vendar očitno pravi, da vojaška Krajina, ker je za celoto Avstrije potrebna naprava, s svojo vojaško uredbo ostane kakor je in da ima kot celoten del avstri-janske državne armade državni oblasti podložna biti. Tako je bil s tem ustavnim pismom, kar se pred še nikoli ni zgodilo, ne samo razloček med vojaki in nevojaki izbrisan, 420 temuč mož in žena, dete in starček bo postali celoten del državne armade. In to se je zgodilo po letih 1848 in 1849, ko je ljudstvo ravno misliti smelo, da si je največo hvalo vlade zaslužilo. Ceravno je na banovo pritožbo Najviši cesarski odgovor od 31. marca 1849 banu zagotovil, da imajo hrabri in zvesti graničarji v njih lastnosti kot vojaki in v vseh vojašino zadevajočih rečéh izvršivni državni oblasti podvr-ženi biti, sicer pa svojo občinsko ustavo imeti, in sploh vseh pravic, ki so bile ostalim avstrijanskim narodom podcijene, deležni biti, je bila vendar leta 1850 zopet nova krajinska temeljna postava dana, ktera je večidel še danes veljavna in je upanje milejše uredbe precej ohladila. Od kod to? v §. 7 je ustanovljeno, da je jezik vo-jaške Krajine v vojaških rečéh nemšk. Ker je pa vse vojaško, je nemški jezik edini gospodar v teh slovanskih in rumunskih pokrajiuah. Kaj pomaga, ce je tudi v 8 obljubljeno, deželni jezik v politično-upravnih krajinskih opravilih varovati? V7 11 je zapopad užitne lastnine odpravljen in rečeno, da vse v Krajini ležeče nepremakljive posestva niso već državna last, temuč dobro dotičnim občinam vojaške Krajine. Al dalje v 12 se izreče , da je vsakdo vojaščini pod-vržen, in tako je ostal zapopad užitne lasti vendar še zmirom v praktičnem oziru. 10 službo v orožju domá in zunaj doma nepremenjeno določuje, dasiravno je namen, cesarske meje zoper Turke braniti, že zdavnej nehal. V §. 62 je sicer državna tlaka odpravljena ; pa dalo se je tej tlaki ime srenjske tlake , ktera ni uič manjsa, kakor je bila pred državna tlaka. Uprava je v vojaški oblasti, ktera, se vé da, s svojim vednim ukazovanjem in zapovedovanjem vsako svobodno početje in delavnost zatrč. Materijalni blagor se brez dobrega gospodarstva , dobro gospodarstvo pa brez samostojnosti srenj ne dá misliti, teh pa vojaška Krajina nima. Ne rečem tedaj preveč, ako rečem , da blagor v vojaški Krajini zlo pojema ; kajti davki, ki so zraven prišli, so dosti dosti veči od poprejšnih. Kaj hočemo pa reči, kar se sodništva tiče? Sodniki so večidel tujci , kteri ne umejo domaćega jezika; sodbe sklepajo večidel tujci, kteri razmér deželi lastnih ne poznajo. Mislim, da bi se ne smelo već govorili o tem, da bi nevojaško ljudstvo vojaške Krajine, en milijun duš, ali da bi žlahta, stariši, otroci, starćki morali imeti civilno in kázeňsko soduištvo, kakor ga imajo drugi narodi avstrijanski. Ne govorilo naj bi se već o tem, saj še celó pri druzih armadah v druzih deželah, na pr. na Francozkem, Pruskem., Sardinském, Parskem itd. veljá obtožba, zagovor, javna in ustmena pravda in so najboljši avstrijanski vojaški pravoznanci tudi za ta princip gledé avstrijanske armade svoj glas pognali. Zakaj ne bi se prilegel civilnim pre-bivavcom v vojaški Krajini, kterih je en milijon, ta princip boljega sodništva? Ako tedaj omenim, da po 30 kazenske postave od leta 1855 kazen s palico samostojno gospodari, — ako dalje omenim še povelje najvišega armadnega poveljstva od 10. marca 1855, po kterim graničare navadno (de regula) zavoljo vsacega prcgreška ali prestopka s palico kaznujejo in samo malokdaj v luknjo vtaknejo in da to še stare može in hišne gospodarje zadene, imamo zadosti žalostěn obraz sodništva v vojaški Krajini. Vrh tega pa daje vojaška Krajina toliko vojakov, da ni to v nobeni prirneri z drugimi avstrijanskimi deželami. Vojaška Krajina ima na 580 štir-jaških miljah blizo en milijon in 82.000 duš, in izmed teh daje 40.000 vojakov , v vojskiiiem času pa dostikrat celó 60.000, tako da pride ob času miru na vsacega šestega ali sedmega prebivavca en vojak, memo tega, ko v avstrijanski državi sploh v miru še le vsacega 145., v vojskinem času pa vsacega 64. prebivavca vojašćina zadeue, — tako, da bi celo cesarstvo 2 milijona in 260.000 vojakov imelo, ako bi jih tako dajalo, kakor vojaška Krajina. Tako daje avstrijanska vojaška Krajina šestkrát već vojakov, kakor po prirneri celo drugo cesarstvo. Ta račun kaže, da mora vojaška granica vrh druzih davkov državnih tudi še krvni davek v neprimeri odrajtovati. Vgovarja se sicer zoper to , da uživa vojaška Krajina druge financialne dobrote ; al, gospodje , teh dobrot je že davno konec ; nasproti pa trpi vojaška Krajina davke kakor vsaka druga nevojaška dežela, pa se vendar druzih dobrot ne veseli. Dobro tedaj ! ako bi vojaška Krajina v financialneu* oziru dobrote uživala , saj bi bilo potem prav , jo zavoljo tega vsaj gledé nevojaških prebivavcov razpustiti, če drugim delom države stroške prizadeva. Al po prerajtbah, ktere imam v rokah, ne morem misliti, da vojaška Krajina državi kaj stroškov naklanja. Ako 80 rednih regimentov, v stanu miru po 128.900 mož, leto in dan 20 milijonov in 823.000 gold, državi stroškov prizadene, 39.000 do 40.000 grani-čarjev pa le kaka dva milijona iu 307,347 gold. , je pać očitno , da vojak v Krajini 45 do 50 gold., vsak drug vojak pa po 160 do 170 gold, stroškov leto in dan prizadene. Ce armada vojaške Krajine ne presega 40.000 vojakov , prihrani država že tù 4 milijone gold. ; tù sem pa še ni všteto domestilo za delo, ktero se zavoljo občue vojašcine gospodarstvu , poljodelstvu , obrtništvu in obrtnim zapoćetjem odtegne; rajtati pa se smé najmenj 20 kr. na dan za člověka, iz cesar izhaja vojaški Krajini 2 milij. goldinarjev zgube. Vojaška Krajina je tedaj državi očitno v korist. Toraj je po moji pameti zmota, ako kdo misli, da je vojaška Krajina državi breme (nadloga}; temveč mislim, da izhaja po teh pregledih še celó dobiček državi iz nje. Al vkijub vsem u temu moram vendar reči, da se mora pri prestvarjanj u absolutné države v ustavno za enakost vseh držuvlianov gledé prava in svobodě tudi še potem za-dostiti, ako bi finance zavoljo tega v kakem oziru kakošno škodo ti pele. ^ Naj bi tedaj poleg glasa vesti, poleg glasa ustavnih pravnih dolžnost tudi iinancijalna varčnost obveljala in vojaška Krajina uchala biti taka, kakoršna je zdaj! Dovolite mi , gospodje , da ne postavljam žalostnil) obrazov vojaško Krajine gledé društvenega in družinskega življenja pred vaše oči, ko mora mož ženo, ko mora oče otroke zapustiti ob vojskinih časih, ko ostane celo gospodarstvo in polje tako rekoc zapušćeno ; al en sam prizor naj vam postavim pred oči. Peljem vas v štacijske hiše. Kadar se s slavo venčani vojaki iz Laškega ali iz Ogcrskega domu vračajo iu kadar matere in otroci in starćki in neveste pri štacijali ćakajo in se imena vojakov berejo — pa enega imena ni, tudi druzega ni, — en zdihljej, drug zdihljej, in tako sto zdihljejev itd. — v celi Krajini jok in stok , da se Bogu smili, — v celi Krajini se pošiljajo klici do neba, da bi Bog jih resil naprave, ktera je v ogerski vojski 30.000' vdov in 60.000 sirot naredila. Gospoda ! to je tista hvaljena naprava v vojaški Krajini ! AI je ćuda, da je z velikim zaupanjcm tedaj vojaška Krajina pozdravila oktobersko pismo, v kterem je očitno izrečeno, da tudi ona bo přejela, kar imajo drugi narodi avstrijanski. Al upanje, ktero je oživljalo graničarje v spo-minu na cesarsko, od mene že omenjeno pismo od 31. marca 1849, v kterem jim je bilo zagotovljeno, da sc imajo vseh pravic obveseliti, ki so bile drugim narodom dane ; in potrjeno po banalni konferencii od leta 1860, da se bodo v letu 1848 Krajini přiznané ustavne prava zopet nazaj dale, da bodo tudi na deželnem zboru v Zagrebu zastopani, je vkijub pohvalnemu cesarskemu pismu od 7. aprila 1850, v kterem je očitno izrečeno, da je nevenljiva slava hrvaške vojaške Krajine v najslavnejih listih cesarstva zapisana, zgiuilo po pisanju od 21. februarja 1861 ua bana, v kterem 421 je bilo izgovorjeno, da se vojaška Krajiua ne more zasto- pati na hrvaškem deželnem zboru. Dasiravno so biii Graničari h kraljevim reskriptom od 9. maja 1861 poklicani, da bi se pri ustanovljenju pravne razmere med Hrvaskim in Ogerskim in med Hrvaškim in Avstrijo posvetovali, se vendar posvetovanj o druzih upravnih zadevah, ktere Krajino zadevajo, niso moííli udeležiti, in morajo se v takem zastopauju v zapreke priti. Zakaj ako hočejo granićarji posvetovati se o pravni razmeri med Hrvati in Ogri, kteri že starodavno ustavo imajo, se morajo sami kot ustavni državljani misliti, kar pa niso ; ako naj pošljejo poslance v ta državni zbor , bi mogli vsaj sedeži za poslance iz vojaške Krajine tù pripravljeni biti, kteri pa po mojem mnenju niso pripravljeni in potem bi mo£li kot pooblastniki, ako njih pooblastenci v državnem zboru sklepe delajo , tem sklepom podvrženi biti ; to pa ni namen omenjenega reskripta. Iz te zmešnjave državopravnih in političnih razmér, iz té zmešujave zastopanja pa ne pelje druga pot, kakor da se vojaški Krajini podeli ustava, ktero ima hrvaska dežela in ktero si joje skozi stoletja obranila. Omeniti imam se, da je vojaska Krajina 5. julija 1861 prošnjo poslala na Dunaj — pa brez uspeha in da je kralj, odpis od 8. nov. 1861 o adresi od 24. septembra in o iepresentacii od 17. septembra 1861 iskrico upauja zbudil, ker je bilo v njem očitno izrečeno, da ima vojaska Krajina olajšave gledé sodništva in samostojue srenje in še drudih olajšav dobiti. Dane so ji bile sicer olajšave z razpisom od 19. aprila 1862; al te so zadevale večidel odpravo vojskinega nadavka ; vse drugo, kar se tiče srenjstva , sodništva i. t. d. pa je bilo le obljuba ustalo. Dasiravno graničarju privošim iz celega srca vse olajšave, se mi vendar vriva pomislek: ali se morejo take po-lajšave v letu 1862 gledé ua odgovornost ministerstva in na ustavo misliti popolnoma ustavne. Iz vsega, kar sem rekel, je očitno kot beli dan, da je bila vojaška Krajina vselej celoten del ostale hrvaške zemlje in da ji po takem gré ustava hrvaške dežele; da je bila izprva uredba narodne brambe premenjena potem v vojaško napravo vkljub vsem ugovorom deželnega zbora in bana in vkljub reskriptom in sklepom raznih kraljev od najstareje do najnovejše dobe; — dalje da je cesarski diplom od 20. oktobra 1860 z vojaško Krajino vred vsem narodom enake prava přiznal in dal, in da ima po ravno tem diplomu vojaška Krajina tacih naprav deležna biti kakor vsa hr-vaška dežela; tega sicer ustava od 26. februarja ni priznala, čeravno bi bila imela biti le formalna izpeljava ok-toberskega diploma. Gospoda! ako se iz teh neovržljivih vzrokov predlog podá, ki ga bom storil, — ako se morda celó odprava vo-jaške naprave kot dosledna potreba pokaže, bodi mi vendar dopušeno, še nekaj posamnih političnih vzrokov navesti. Moja pamet mi pravi, da vojaško Krajino odpraviti je reč ustave; reč ustave zato, ker se cela Avstrija ne more imenovati ustavna, dokler ima vojaška Krajina te vojaške naprave. Mislim , da se moramo zavoljo svojega lastnega življenja poganjati za odpravo vojaške Krajine; saj je postava nature taka, da, ako ima država kako bolno bulo, v kteri se absolutizem država zbira, se utegne iz te bule strup absolutizma po celem životu izliti. Kaj tacega nas skušnja uči. Drug vzrok politične modrosti je ta, da izvira, kakor sem slišal od mnogih veljavnih in poštenih zastopnikov hrvaške dežele, mrzota zoper ustavo in državni zbor deloma tudi iz tega, da vojaška Krajina ni tako zastopana kakor ostala hrvaška dežela. Še drug vzrok, gospoda, pa leži v clo věčnosti, ki ne dopušča, da velik del avstrijanskih državljanov věčno v orožju stoji in nezmerni krvavi davek plačuje, — in če že ne glasujemo iz hvaležnosti za to , da so graničarji skozi stoletja bili tabor zoper Turke za naše umetnosti in ved- nosti, za njihno svobodo, storimo to vsaj iz čiste človeko-ljubnosti i Ako je pa za daljno obstanje celega cesarstva ta vojaška naprava neobhodno potrebna, potem, gospoda, ne smemo po postavili poti nobene poskušnje opustiti, da dosežemo to, da se vsaj nevojaški prebivavci take uprave in takega sodništva obveselé, kakor drugi nevojaški prebivavci avstrijanski. Taka naprava je že v samovladni državi napaka, v ustavni državi pa je nezapopadljiva in prečudna krivica. Gospoda! Menim , da pred sklepom letošnjih sej tega vprašanja drugače ne moremo rešiti, kakor vsaj tako, kakor sem že omenil, namreč da storimo izrek v tem zboru, da si pridobimo sočutje južnih dežel, Hrvatov, da tudi njih srca se začnejo ogrevati za nas, da vidijo, da naša ustava ni prazna reč in da more svoboda izvirati iz nje. Kaj mar hoćemo mi še odlašati, ko je vendar že naš mogočui se-verui sosed brez državne ustave svojo tej podobno, pa vendar ne tako nadležno vojaško napravo že odpravil. Gospoda! izgovorimo tak sklep, in prepričan sem, da se blago in velikodušno srce presvitlega vladarja že po svoji prirojeni milosti in velikosrčnosti gotovo ne bo zaprlo našemu glasu , in da potem vlada te zadeve ne more pod klop djati. Djanje pravičnosti, djanje pravega avstrijanskega do-moljubja bomo s tem pokazali , in ti narodi nam bodo v vse veke hvaležni, in spravili se bodo z nami za toliko in tolikih prestanih trpljenj ; saj je to tudi kršanska zapoved! — Storim tedaj predlog: „Slavni zbor naj sklene, da se vladi izgovori želja, da vojaška Krajina, ali vsaj njeni nevojaški prebivavci postanejo ustavnih pravic deležni." g Slovensko slovstvo. Vabilo na naročbo knjige pod naslovom: Yeronika desenickâ. Ju- naška pesem (epos). Zložena v 17. petjih. Namenjen sem, omenjeno knjigo izdati. Vabim tedaj vse častite domorodce in domorodkinje, naj se obilo naro-čijo. Knjiga bo veljala 50 kr. nov. dn. Ker nisem přemožen mož, se bo le tedaj knjiga tiskala, če se naročnikov toliko nabere, da se tiskarni stroški poplačajo. Vse slavne vredništva slovenskih časnikov^ prosim, naj blagovolijo to pova-bilo v svoje liste vzeti. Cas naročbe trpi do 10. svečana prihodnjega leta. Kdor deset naročnikov nabere, ali se za deset iztisov naroči, dobi enajstega povrh. Listi naročnikov naj se pošljejo v Konjice na Stajarskem (Gonobitz) pod naslovom: J. Frankolski, post. rest, do 10. svečana. V Konjicah 25. novembra 1862. J. Frankolski. ! mm'V-:l ; 'i: ;iDrugo povabilo. -v Poslovenil sem zgodovinsko povest „C u d n e poti božje vsegamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov", in natisniti dal dovolj iztisov; — bo obsegla 7 do 8 tiskanih pol. Ta povest se opira na dogodbe srednjih časov in obsega 28 poglavij, v kterih so popisane kervoločnosti skrivnih sodb (Vehmgerichte) ; pisana pa je zgolj v keršanskem in moralnim duhu , oziraje se na domače jezikoslovje, podučivna in kaj koristna za naše Slovence. Slovenski bratje ! naše geslo je „naprej !C; podpirajte nas tedaj z naročbo , in nabirajte nam naročnike kar Vam mogoče ; posebno pa se priporočamo v. č. dnhovščui, učenikom , županom in vsem domoljubom, učencom realnih in gimnazialnih šol na Slovenskem, kterim bo čitanje imeuovane povesti kaj dobro in koristno došlo. Na svetio bo ta knjiga do sred mesca prosenca prihodnjega leta 1863., cena ji bo 45 kr. n. dn. Naročniki naj se z frankiranimi listi obrnejo * na tiskaruico g. J. B. Zajca , na bukvarnico g. Korelna vili gospo Ivauovićevo, ki nara je zapela miio rusko posera Soharja v Gorici, ali na spisatelja knjige. Ves vas slovenski brat France Banc, n r> Sarafan*', potem zaigrala na klavirju : Kalouzovo fantazijo in zadnjič spremljavala tudi na Sto se bore misli moje", klavirju svojega gospoda soproga in pa gosp. Lega Prvi je učenik v Kainnji na Goriškem. Pošta Ajdovšna. piskal na stransko pišćal „Nocturne pour la Flûte Karanje due 4. grud. 1862. par Giulio Briccialdi u in Škraupovo „Piseň Čeha". Dopisi. Na Dunaji 30. listop. X. Petje drugi * je tako krasuo bilo, da vsi radi in hvaležni spoznamo vrli Srbin gosp. Ivanovič s svojo gospo soprugo sta je pel češko igra, spremljevanje vse da bila y Zima je siromasnim duša uaše besede; zelo žal nam je tedaj, da sta nas za Ijudem huda nadloga. Kdor ima kaj v žepu , iu ni brez pustila, preselivši se na Dunaj — njuno novo prebivališče. cvenka, se kmali sprijazni z zimo, naj si bo že kjer hoče; Naši gosp. pevci so se kakor zmirom tudi pri tej besedi Mali oj a- al gorje mu, kdor je suh iu si še z rokami nič zaslužiti vrlo obnesli, peli so: „Morn ar ja ne more ! Nima ne delati ne jesti kaj. To pa je v velicih z u r k o", zbor češki sbor Vinarev, mestih posebno skorej vsako zimo navadna uesreca. Zdaj „S a v i c o", zbor Riharjev, w v k o m", zbor Jenkov, in „Č e š k e narodne pesmi a v n. pr. nima okoli 300 tkavcov nič zaslužka in morajo jih četverospevu. Vse te pesmi so bile z velikim navdušenjera za pometovanje po mestu porabiti , da konca ne vzeraó. sprejete. 22. novembra smo imeli drugo „besedo" Pri Tako se tudi godi z vsemi tistimi, ki pod milim nebom tej besedi smo prvič slišali gosp. Tuše ka, kterega je či e i »«■■■■■■■■fl n f po zimi pa sedaj nikakoršnega prislužka nimajo. talničui odboi Spet je takem treba iti s trebuhom za kruhom. Skorej Spod Tušek je igral na klavirju za stanovitnega pevskega vodja potrdil. bi ne bilo napčno tudi za člověka ne , ako bi mogel s tiči y> Go- Galop di bravura par Guillaume Kuh e", tako dobro , da si je polno vred v toplejše južne kraje, se ve da tako naglo kakor oni, zadovoljnost vseh poslušavcev zadobil, še bolj pa je po- umetnost pri zborih, ktere y bogatiuci zlasti vsak tak, ki je revež po zimi. Pač imajo priložnosti, usmiljenje skazovati svojim revnim sobratoui! godbeno kazal svojo jako veliko je tako izvrstno vodil, da so morali gosp. pevci vse zbore Pa pustimo take premišljevanja in recimo raji ktero o srb- ponavljati. Pele so se te-le pesmi: Hrvaška davorija skih spomeuicih, ki jih je v nemškem jeziku svitlo dal učeni g. Kauic , v srbsko pa přestavil gosp na Al. » Prostim zrakom Ci y yy Lipa a y zbor Jenkov, » N e Sandič. Razdeljeni so nekoliko v dva delà. V p e r v e m je obširno popisovanje bizantinske umetnosti v zadevi srb-skih sporaenikov, kako je iiekdaj v tamošnjih krajih , kjer udajrao s e , zbor Vilharjev, in prav lepi cetverospev po novem Tušekovem na- „T ebe kličejo solzice", pevu iu zamořil, umet Na dan uaše druse besede je bil přišel v Trst slavni junak knez Mirko Petrovič, poveljnik crnogorske vojske , ž njim je bilo tudi nekoliko drugih velikašev ce je Turčin pred stoletji vse krvoločne zatrl nost iu znanost cvetela iu je bilo ljudstvo sploh za dobro tinjskega dvora. Neutrudljivi iu visokospoštovani voditelj in častno vneto. Kažejo se uam v 2. delu lepi obrisi 7 naše čitalnice gosp. E. Sorč in gosp. Radjenkovič sta bila cerkva v pokneženi Srbi v štilu in formah tadajnega zi- pri kuezu Mirku, ter danja. Vsem, ki bodo kaj ua novo zidali, se ne uiore dosti ga prosila naj bi našo besedo s svojo priporočati, da naj uikar ne prezirajo teh bukev in posebno vesel tega povabila se pricujocnostjo poćastil. Knez, jako vender ui mogel udeležiti besede, ker še tišti večer je po stavbinih obrisov ne. Kanic, učeni starinoslovec , je s tem svojih opravilih moral odriniti v Beč. svetu odkril, kakošni Iz Vrbe na Koroškem. Ljube yy » w » Noviceu! ki imate zlate bukve, vzemite jih v roke in zapišite v nje moza ■ ■■ . M dá vsakemu kar mu gré, y ki deiom veliko dobrega storil, ker je zakladi se dobivajo tudi v turških , dozdaj večidel zane marjenih pokrajinah, in da so tamošnji Slavjaui že pred dá vsakemu kar mu gré, ki razume vse slovanské narečja 400 leti za umetnosti razne vrste vneti bili. Dobiva pa se ki je posebno zdaj pri uas mož na svojem mestu, kjer so letá knjiga na Dunaji in se posebno prijatlom umetnosti delavci pri železui cesti raznih jezikov. Poslušajte, kaj se y priporocuje Zdaj pa še nekaj druzega. Gosp. Maksou je pri nas na Vrbi 29. t. m. zgodilo. Bila je na ta dan Horvat. iz Hrvaškega v doma, poprej posamentnik y bo z poroka napovedana ; ženin in nevesta, trda Laha y ki po nekim Cehom v družbi vžigalice (klinčeke) izdeloval s nemški besede ne zastopita. Naš g. fajinošter Val. Lesjak posebnim namenom za južue slovanské kraje. Škateljce bodo so bili pooblasteni za to poroko. Vse je bilo radovedno, s slovanskimi barvami okinčane in napisi bodo tudi v južnih kako bodo poročali ; vse je mislilo, da po latinsko; pa kako slov. jezikih. Priporocuje se tedaj našim slovenskim kupeom se je vse zavzelo, ko začnejo po laško tako zastopno ir. Horvatovo blago, in sicer toliko bolj , ker je on naš in se prav dolgo govoriti domaćin in pripravljen vse storiti, kar mu bode le mogoče. njeni , da so vsi pricujoci stali osup Lejte! tako pravičen vsakemu narodu je pravi Slo Iz Dunaja. J. T. Jelovšekov. Ravnokar so na venec. Grdoba so le slovenski izneverjenci ! Neki Lah je pri obedu rekel: „Cosi polito patiare un tedesco la lingua sovir složil Davori n Jen ko", ter jih posvětil preuzviše- italianna no mai udito." Vse je bilo gosp. fajmoštra veselo. svitlo prišle „Fr. Presernove pesmi, za petje i gla němu ruskému poslaucu v Balabinu. Obsegajo: 1. Kam? 2. Zdravljica, Prijatli obrodile so trte itd.; 3. K slo- Iz Crne 29. nov. J. L., delavec pri železni cesti. v Z velikim veseljem smo v esu; 4. Strunám in 5. Mornar. Dobivajo se po 1 for. v Crni sprejeli novico, da je bil slavni naš domorodec Gospod gosp. Andrej Einšpieler 24. novembra v Vélikovcu pri Gustav Albrecht-u, Spánglergasse Nr. 426. dr. Gustav Ipavie ie poslal „slovanskému pevskemu za deželnega poslanca izvoljen. Naj le trobijo naši nasprot- društvu" v Beču nekaj pesem, za ktere se mu v imenu niki po svetu okoli: „Marajo Slovenci za Einspic- 4, mi spodnji Korošci si društva srčno zahvalujem ter prosim, da bi tudi drugi go lerja in njegove sanjarije spodi posebno učitelji čveteroglasne pesme poslali (Stadt, pa v čast štejemo, da smo si izvolili moža, rečem moza, Franciskanerplatz 922. 3. nadstropje). kterega spoštovati mora slehern domoljub. Smo pa tudi Iz Trsta 3. listop. UJ Sporoćiti imam dragim k volitvi iz Crne poslali tri moze, ki stojijo za pravico bravcom „Novic" popis dveh „besed", ktere smo imeli v nepremakljivi kot morska skala; naj predrage nara ,,Noviceu lepi dvorani našega novega stanovanja, ki je tukaj obče očitno pohvalijo gospoda srenjskega svetovavca Janeza 26. oktobra je bila prva be- Dolžaua fajmeštra, Križeta krčmarja, in srenjskega znano po imenu „Sala Ara. a seda. Odkar je odšla slovanska umetnica naša Mila Zadro- odbornika kmeta Modrej a! Da se bodo mozje, kakor so Crnjani, domoljubni Bistričani in Moži w A V » w A a « mm -r- -«r m fř naši SS bilkova , iu odkar so nam grde spletke naših nasprotnikov vzele iz domaćega odra Ijubezujivo lansko pevko, ni bilo earji, srčni Svabečani, pogumni kmetje Kapelcani več ne gospé ne gospodičnje, ktere bi se bile udeležile ci talniških „besed". S tem većim veseljem smo tedaj pozdra in Koprivčani, Rehperćani itd. za gosp. Einšpielerja raožato poganjali in ne bodo omahljivi, kakor nekteri 423 volivci v St. Mohora , smo bili popred že prepričaui Se Gosp. J Z prvi učitelj mestue ljudske vé, da se je tudi pri nas zoper gosp. Einspielerja dosti sole, je po dolgi bolezni 1. dné t. m. umri. Mnogosposto celo „chronique agitiralo; pa ni moj namen vam popisati scandaleuse46, na pr.: kako je neki gospod volivec, rojen Nemec, kteremu pa slovenski kruhek in vinček dobro diši vani mož je služil izprva pri tukajš « ■ ■ • «V* .. - c. kr. normalki in naših enega strašil, ceš, ce bo Einspielerja volil, se bo dokler je nizja realka spadala pod vodstvo normalke, je tudi na uni učil slovenski jezik. 3. t. m. je bil pogreb njegov; spremila ga je mestna St. Jakobška šola in c. k. okrajnemu predstojuiku strašno zameril itd. le toliko realka z učitelji svojimi; zakaj svojemu nekdanjemu uče naj vam še na tihem povem, kako se mi crnski Slo- niku tudi normalne šole niso poslednje časti skazale ne ven ci ne moremo zadosti načuditi domoljubni jezerski ve nihce, ćudi pa se vsak srenj i » da je k volitvi poslala moža, ki je z nasprotniki Prežalostno novico naznanjajo „Novice" še, potegnil iu zoper g. Einspielerja glasoval, zato ga po kratki srčui bolezni danes da je t. m.) umri mnogospo je pa tudi dobro zavrnil eden naših volivcov. Slovenci! štovani in po celi deželi dobro znani c. k. kresijski zdrav bomo mar zmiraj zaspauci? Bomo le zmiraj drobtinice po- nik gosp. dr. Jožef K Cer ze 72 let star je bil berali pri bogati mizi naših nasprotnikov? Cas je, da se vendar skor do zadnje ure nevtrudljivo priden zdravnik in Ivo celo svojo rodovino iskren domoljub , da malo da se poslužimo pravic od milostljivega s castitlj zdramimo; čas je cesarja nam podeljeuih; čas je, da začnemo tudi mi spo- takih. Naj vrlemu možu bode zemljica lahka znovati. ceniti in ljubiti može, ki si že več let glavo belijo za naš blagor in srečo, može, ki so iz Ijubezni do nas in milega nam jezika slovenskega že toliko britkih ur .u»w., v » Beseda* v čitavnici poslednjo nedeljo je bila razun imeli prijetnega petja voljo dveh t posebno zanimiva. Dve g podičnji ste razveselile zbor s kratko moze 9 ki so neprestrašeno branili naše svetinje iu pravice, casnicama: „Prerokovanje vremena v prihodnjem letu" in kakor se trdno zanesemo, jih se branili bodo, kakor nas ga je zložil gosp. Blaž Potočnik , iu pa 5) , ki Muha in kropw, preljubljeni domorodec in deželni poslanec visokocastiti g. zlozil g. J. Pokiukar. Po tem pa se je po Fr. Cegnarjevem Andrej Einšpieler v Celovcu! převodu čital (bral) 1. del Schillerjevega „Vilelrna Telia Iz Ljubljane. V deželnem odboru je v posled- Ena gospa iu - . . • v f « V I i 1 I V / a 14 gospodov je klasično predstavilo po njih dveh sejah med mnogimi recmi prišlo na vrsto sie- slusavcom tako izvrstno , da vsi so svojo zadovoljnost na deče: Gledé na velike težave , ki jih dežela naša trpi po glas razodevali že med posamesni govori in na koncu igre, večletnem obilném vkvartiranju vojakov, bo odbor in vsakdo se že veseli prihodnje nedelje, ako se bota 2. předložil prihodnjemu deželnemu zboru nasvete , kako naj in 3. del, ki menda prideta na vrsto, tudi tako lepo izpe bi se tej nadlogi pomagalo; sterstva na pismo deželnega odpis c. kr. državnega mini- ljala kakor prvi. Ta prva odbora o cestu ih zadevah prave glediščine skušnja nam je kazala, da tudi bojo mikavne, kadar přidej dode da se je c. kr. deželni vladi krajnski dalo lani novi dv mu naznanja, vediti, da take ceste, kterih s o s e s k e n o č ej o, naj se samo takrat dodelajo, ako je potreba silna in se ne more na vrsto V nemškem Ijubljanskem časniku nahajamo veckrat nemških uradniskih razglasov tudi slovenske. da se dezela pomaga iz dnarne zraven v Čudno se zdí to ljudém dalje cakati z njimi; stiske, ki jo caka zlasti zavoljo deželnih plačil zemljiščne že sam po sebi malo odveze (Grundentlastung), pa si tudi za druge potrebe nemškega jezika ne razume nakloue kake dohodke, je sklenil deželni odbor l o te rij o , ki vejo, da nemškega časnika, ki pride po deželi, nobeden nima, ki bere » kdor pa ga ima i nemški razglas. Po tem takem so tiskarni stroški čisto za-osnovati, po kteri bi se 100.000 srečk (lozov) po 20 gold, vržeui, in se zametujejo menda le zato, da se spolnuje izdalo, in tako, če bi se vse srećke pokupile, 2 milijona ukaz stare postave, ktera veleva , da se nektere naznanila cr i- potrdi or © bo véliki tr listu tudi v slovenskem jeziku razglašajo v službenem Amtsblattu". Stroški tiskarni so večkrat veliki ; ker je pa » old. na posodo dobiti; ako deželni zbor ta predio in presvitii cesar dovolijo deželi to loterijo , govec dunajski Schulier et Comp. prevzel to stvar, ktero kakor iz državnega zbora vemo, državna dnarnica uboga, ima upanje dobro doguati; šijo zoper jedi v b o In i š ni ci ker se mnoge pritožbe sli- škoda za take stroške, ki ne dosežejo tistega n a m e n a. ljubljanski, o kterih ne ve, ali so resnicne ali ne, je deželni odbor, ker bolniš * ^ 9 se prav zavoljo kterega se tiskajo slovenski razglasi. na pr., smo brali še le te dui silo obširni razglas si. c. k. Tako, « V nica spada zdaj v gospodarstvo dežele in je ou odgovoren deželne general-komaude zavoljo založbe vojaške obleke in za to, sklenil vpeljati nektere naprave, po zovala hrana bolnikov in po njih za gotovo kterih se bo opa- oprave za leto 1863. Kdo 7 ki razume le slovenski, ga je zvedilo, kaj je bral v nemškem listu ? Ker smo prestopili v ustavno resnica kaj ue ; — ker je že več časa pravda za kraj ns ko vlado, pri kteri nima već le samo gola beseda vladati, m ej o proti Hrvaškemu v okraj ni žurnberški (Siebel- ampak duh postave, bi menda pač se ujemalo z duhom burger Distrikt), bo odbor po natanjčni preiskavi dotičnih ustavnim , da se naznanila v slovenskem jeziku razglašajo predlogov deželnemu zboru nasvetoval, naj se tista meja, po takih potih, da dosežejo svoj namen. in će se že ki jo Krajnci trdijo, za pravo prizna in c. kr. deželna drugih neslužbenih listih ne vlada prosi, da se ta pravda v tem smislu končno reši oglasi smejo tiskati taki slovenski naj jih saj v posebnih dokladah nesó po deželi, da deželni zbor zvé, kaj in kako je oprav I jal de- da pridejo tako do tistih ljudi, kterim so prav za prav na- želni odbor svoje opravila po sklepu prvega dežel- menjeni. nega zbora lauskega noter do danes, se mu bo obširni popis vseh njegovih opravil naznanje dal. Y Ko je vrednik „Novic" unidan bil v deželnih opra- vilih v Trstu in je po dovršeni službeni nalogi obiskal svoje ispod poslednjem zboru zgodovinske družbe je ne- prijatle, je zvedil marsikaj veselega. Preuzvišeni škof tržasko-koperski si lepo prizadevajo, da obveljaj ar 9 govoril o roko pra : ra vtrudljivo pridni gosp. dr. Et bin Costa pi su Copovém, ki obsega crtice slovstva sloven- vice slovanskega naroda njih škofije v ljudskih šolah skega blizo noter do leta 1830. Prezgodaj nam umrli dostni so nam pravili med drugim tudi, da v Kopru (Kapo Cop je spisal to slovstveno zgodovino, ker ga je nekako ď Istria) letošnje vpeljanje nauka sloveskega in hrvaškega brigalo, da je slavni Safařik v svoji zgodovini „Geschichte jezika v tamošujo gimnazijo je bilo z veseljem sprejeto in der slavischen Sprache und Literatur, Ofeu 1826", celó na da razun 20 Slovanov se še celó 40 Lahov samovolj uci kratko omenil slovensko slovstvo. Čeravno Ćopov ro- slovanski jezik ker so milostljivi škof tudi sami čitav kopis (lastnina gosp. doktorjeva) ni do dobrega dognan, nici pristopiti blagovilili, jim je tudi drago, da duhovni je vendar zanimivo to delo že samo po sebi pa tudi po do- njih so udje družtva , ktero povsod skrbi za razvitek na- datkih Kopitarjevih; ako bi gosp. dr. Costa dopolnil, rodnega življ ? po svoji zbérki, in natisniti dal kar manjka gotovo vsem prijatlom slovenščine močno ustregel. celo delo , bi pod krilom velike Avstrije , ktera ima za vse narode svoje prostora dovolj. Čitavnica tržaska biva v krásnem poslopji in steje mnogo iskrenih domeljubov. V 424 Tr* dal bi po dol tadi naš slavni Koscek 5 ilostni Bo im. mu je Gorjup, Krommer, Derbitsch in še nekteri drugi postanci go 6 trpljenji spet tako krepko zdravje, da vse vorili in so dr. Toman, Cerne, Dobřila še hotli govoriti^ svoje krasne pesniške delà, ki so raztresene po „Novicah" zakaj ravno v tisti seji je "•osp © ali pa so prišle kot dokládá njih na dan i b zacel pí davati , da pridejo kmali v posebni knjigi na dan ; převod Schillerjeve „Neveste Mesinske", kterega odlomek so ,?No- minister za finance ocitno izgovoril in obljubil rekoc: „Bodi pa tukaj rečeno, da bo vlada skrbela za posainesne , zlasti bolj uboge dežele, da se v njih zavoljo povišanja davka ne napravi kaka neizre V V V • « . _ _ w vice" prinesle, smo vidili ves dodělán, in lako bo tudi cena revscina, in da se ne spodkoplje dnarna zmožnost celo to delo kiočalo neprecenljivo zbirko Koseskovih njih prebivavçov; marveč bo vlada, v posamnih primerljejih, del y po kteri že dolgo hrepenijo vsi domoljub Dobili smo že tudi v Ljublj; pesmi našega Davorina Jenkot slišimo, že preselil v Pančevo. Snop w J w J • v ki se je , kako ta obsega 5 Pre kjer bodo pravični vzroki zato, rada prizanašala, in bo za-ukazala , dane postave tako spolnovati in zvrševati, da se bo zlasti gledalo na take dežele, ktere po kaki posebni nadlogi trpé. Kdor je zavolj tacih okoliščin v skrbi in sernovih pesem za petje in glas jih že drugi deloma takih, ki so strahu za svoj kraj, za svojo deželo, uaj se toraj umiri in . _ __> • • • . i v • / § m V • • « i • m __ naši moj8tri v petje zložili. Da zložitelj pre- potolazi." Današnji list donaša celi govor dr. Tomanov krasne pesmi „Naprej", ki je v hipu si pridobila srca Slo- o vojaski granici, v kterem je z zgodovinskimi dokazi in severu in ki se poje po mestih in vaséh, in nadušeno besedo potrkal ua srca tudi tište večine dr- je nje kolovodja Giskra rekel vanov na jugu se je lotil takih kompozícij , ki so nam že priljublj po zavnega zbora, ktera, kakor y drugih skladatelji!) m J znamenje krepke zavesti uje > zato smo prav željni jih slišati v „besedah pevcih , po tnih nima socutja do druzih narodnost, in lejte čudo golemo! nasvet Tomanov je z m aga I; zbornica je sprejela z k y v takem petji se dá presoditi cena pesmi dosti većino glasov iu celó tisti dr. Giskra, ki je zopergovoril, je glasoval za-nj , čeravno z nekim nespodobnim mr kakor če se presoja samo po sekiricah muzičnih bolje Pevcom in pevkinjam pa Jenkotovih pesem in široko priporočati ni treba ; priporoča jih že ime samo. na dolgo y „Reform" , Novičar iz doraačiii in ptujih dežel. danjem, ktero na glas in po pravici graja Suzelka v svoji ki z veliko hvalo povzdiguje Tomanov govor. Ko je bilo povišanje davkov sklenjeno , so bile seje zbornice poslancov odložene do 10. dne t. m. Bliža se zdaj konec državnemu zboru: ; naj se zadeve dunajské banke Iz državnega zbora imamo še marsikaj omeniti. resijo kakor koli (ker se banka noče udati sklepom zbor- Prcd vsem popravljamo pomoto, ki se je vrinila v poslednji nice poslancov), ene dni prej ali pozneje bote menda obé naš list. Oni stavek, ki pravi, da je dr. Toman z drugimi zbornici ob enein končale svoje seje, zakaj prazniki bose našimi poslanci vred govoril zoper povišanje davkov, ima popraviti tako, da je bil namenjen govoriti in seje zapisati dal v vrsto govornikov; al, kakor še nekterim drugim V * V zicni so pred durmi in po novem letu kmali se začnó deželni zbori. Zbornica gosposka se zato zoper svojo navado podvizuje v svojih delih iu je unidan novo postavo » y seda. tudi žalibog! Tomanu ni več pripuščena bila be- zavoljo štempeljna itd. brez daljoega pretresovanja sprejela Ko je dr. Stras zboru nasvetoval konec pornenkov tako, kakor jo je sklenila zbornica poslancov. Kar se S r (debate), se vzdigne dr. Toman, pa prosi za besedo, da bi tiče druzih najvažniših novic po svetu, so v prvi vrsti bil pokazal, da krajnska dežela nikakor ne more nositi več ške in laške homatije, na ktere sedaj svet najbolj gleda ; davkov ; al vse njegovo zahtevanje bilo je zastonj : brez milosti sklene zbor, da ima nehati besedovanje. Tako po-■■■■■■1 IB večine državnega zbora, ki zapera stopanje vsegamogocne v tako važnih zadevah govornikom besedo na Grskem gre za volitev kralja , na Laškem za volitev novega ministerstva; tam je kraljev na pouudbo dosti, tù pa tudi mož za ministerstvo dokaj , in vender se ne vé y pac ne seje danes, kdo bo kralj grški , zaupanja do državnega zbora po deželah. Res y da tudi iu kdo bojo novi mioistri laški. Na Grškem je minister Palmerston vse strune napel, da bi Tomanova beseda bi ne bila podrla sklepa; al razjasnila Grki volili kraljevića angležkega Alfreda, druzega sina bi bila še od druge strani nadloge naše iu pridjala bi bila kraljice augležke , in napravil je res svojo reč tako dobro. Krommerjeveuiu in Derbitschevemu govoru marsikaj. Kakor da je ga bo v e č i u a Grkov gotovo volila. Al 2. dne t. m. sta dr. Wurzbach in Brolich ob priliki krivičnega katastra in druzih bremen , ki težijo deželo krajnsko, poprijela be- Alfred ne prejuie volitve; to je osupuilo Grke zlo. prišlo iz Londona naznanilo v Atene , da kraljević sedo, tako je tedaj zdaj le or Krominerju in Derbitschu kteri bi sicer vediti mogli, da po dogovorih angležke , ru- mogoče bilo govoriti zoper povikšanje davkov na Kraju- sovske iu francozke vlade od leta 1832 ne more noben skem in gosp. Gorjupu zoper to na Goriškem; dr. Tomanu, princ teh vlad kralj grski biti. Palmerston je vender, menda tr ft Černetu in g škofu Dobril-u pa so zaprli besedo. Gosp. nalašč , silil Grk k r a I j angležke rodovine zato, da bi Krommer in Derbitsch sta s prepričavnimi številkami doka zala , davkih med krajusko deželo in drugimi, podrinil kralj iz uske rodo 6. d da že dozdaj ni bilo pravične razmere v zemljišnih litev po celi deželi k t. in. j b vo ker katasterska enih dneh b ko ne kralj so volili, se bo zvedilo še le v % evića Alfreda. Ako je to, se bo podlaga, na ktero se operajo ti davki, gledé na druge dežele ni pravična; krajnski deželi je bilo ob časih Francoza vzeto deželno premoženje in ji potem le toliko dajano, kar je za nektere stroške deželnih stanov potřebovala; dežela Nap krajnska trpi veliko po vkvartiranju, pripregi vojaški itd. nov ples začel, ker augležki kralj • ♦ se ne b sedel na tron stva