Ameriška Domovina
NO. 239

!<!yn0ch\'3 ^2?
' > yrc?	AMSmCAM IN SPIRif
• J»Re®N IM unouao« ©Nfcf	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 11, 1968
O
SLOVCNIAN
g40Smi!t$ N€WSPA^
ŠTEV. LXVI — VOL. LIV1
Ta (eden je važen za bodoče politiko v ČSR
Jutri se bo sestal v Pragi Centralni komi tet Komunistične partije ČSR.
PRAGA, ČSR. — S 1. januarjem stopi v veljavo nova češkoslovaška federativna ustava. Treba bo izbrati na novo ne samo češko in slovaško vlado, ampak tudi skupno zvezno vlado. Na tem vprašanju so naravno zelo zainteresirani tudi v Moskvi. Zato se je na njihovo željo Vršil na.pol tajni sestanek med vodilnimi češkoslovaškimi in m skimi komunisti v Kijevu. Kijev je bil izbran, ker leži na pol pota med Moskvo in Prago, toda bolj je verjetno, da se Kremelj hoče držati dosedanje navade, da ne sklicuje preveč sestankov v Moskvo. Pogoste konference v Moskvi bi le povečale splošno mnenje, da je Moskva središče komunističnega sveta. To mnenje se ne sklada s trenutno moskovsko partijsko taktiko, ki hoče doseči vse važne sporazume zunaj Moskve, da tako poudari rusko željo po ravnopravnosti za železno zaveso.
V češkoslovaški delegaciji so bili tovariši Dubček, Svoboda, Černik, Strougal in Husak. Ti so na dogodkih 1. januarja tudi o-sebno zainteresirani. Černik bi rad vodil posle federalne vlade, Strougal posle češke federalne edinice, Husak pa slovaške. Svoboda bi ostal še predsednik zvezne republike. Je pa star in bi se rad umaknil v pokoj. Treba je torej iskati naslednika zanj. Vsi štirje so menda prešli v skupino “zmernih”, ne držijo več zmeraj z Dubčkom. Tako bi Dubček bil v manjšini v izvršilnem strankinem odboru, v javni npravi pa tako nima nobene hmkcije.
O vsem tem je bil govor na dvodnevnem sestanku v Kijevu, Sovorili so pa tudi o ne ravno r°žnatem gospodarskem stanju d'SR in o tekočih političnih zadevah. Kaj so sklenili, se bo videlo jutri v Pragi. Za jutri je namreč napovedana seja glav^ nega odbora Komunistične par-bje ČSR, kjer bodo sklepali o Reorganizaciji vrhovne uprave, hlepi bodo morali biti objav-Jeni pred 1. januarjem.
'V Pragi mislijo, da si bodo v °doče delili oblast takole: Čer-n^k bo gospodaril v federaciji, trougal v češki javni upravi, ■d^sak pa v slovaški.
Zanimivo je, da se sestanka v ijevu niso udeležili tisti češki °munisti, ki so znani kot ostri nsprotniki ruske politike, na niftier J. Smrkovski.
Glavni vir bakra
s Fronto, ont. — Nikiovi q bdi so postali v severnem l^ntariu glavni vir bakra v vseh ^ Rlanskih deželah in prav tako ^Rdi glavni mir platine. Sulfidi s Tinerali, v katerih so kovine °jene v žveplom.
Se ^n° nbiačno in nekaj milej-30 č:aivi®ja temperatura okoli Zjutraj ob 7. je kazal toplo-mer i0°F_
Vojskovanje prehaja v spodnji del J. Vietnama
BANGKOK, Taj. — Vseh sedem ameriških vojnih letališč na Tajskem je tako zaposleno kot v dobi naj hujših bojev Vietnamu. Ameriška vojna letala ne letajo več nad Severni Vietnam, so spremenila smer poletov. Bombardirajo največ južni del znane Hočiminhove poti,, ki vodi iz Severnega Vietnama v delto reke Mekong.
Na tej poti vlada izredno živahen tovorni promet. Komuni-sitični tovornjaki prevažajo neprenehoma vojne potrebščine za partizanske oddelke in redne če te iz Severnega Vietnama. Uresničuje se tako domneva, da hočejo komunisti prenesti težo državljanske vojne iz neobljudenih krajev Južnega Vietnama na obljudene. Nagib za spremembo rdeče taktike je seveda p o 1 it i č e n. Komunisti hočejo namreč pokazati civilnemu prebivalstvu, da resno mislijo na o-kupacijo vsega Vietnama in da nočejo prepustiti nobene pokrajine saigonskemu režimu.
V gornjem, goratem delu dežele so komunisti gospodarji večine redko naseljenih krajev, sedaj bi se radi stalno polastili vsaj večjega dela gosto naseljenih krajev v delti reke Mekong. Tam je dvojna uprava; ponoči vladajo partizani, podnevi pa o-rožniki saigonske vlade. Komunisti bi radi pregnali organe saigonske vlade za ves čas, ne samo za nočne ure. Kako važen se jim zdi ta cilj, se vidi po tem, da tvegajo tudi velike žrtve in zgube na vojakih, da bi dosegli na vsak način vsaj delne uspehe. --------------o-----
Kitajci grade cesto proti Laosu
SAIGON, J. Viet. — Sem do-šla poročila trdijo, da so v pokrajini Junan na Kitajskem severno od Laosa znova začeli vneto graditi cesto, ki vodi proti Laosu. To cesto so začeli graditi prvič leta 1962, pa nato gradnjo ponovno prekinili.
Pospešena gradnja te ceste ne pomeni za Laos nič dobrega, verjetno novo, povečano vmeša-nje v njegove notranje zadeve.
Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovini!
Kitajska pomorska oporiiča v Albaniji
Albanija je v posebni pogodbi dovolila rdeči Kitajski ustvaritev mornariških in raketniih oporišč na svojih tleh.
LONDON, Vel. Brit. — Po jugoslovanskih virih je napisal Lajos Lederer v The Observer poročilo o sklenitvi obrambnega sporazuma med Albanijo in rdečo Kitajsko. Na temelju tega sporazuma naj bi dobila rdeča Kitajska pravico do oporišč za svoje ladje v albanskih pristaniščih, nemara zlasti na otoku Sa-seno, kjer so zgrajena v skalovju zaklonišča za podmornice in druge vojne ladje. Kitajski daje dogovor pravico zgraditi tudi oporišča za rakete na albanskih tleh.
Sporazum naj bi bil podpisan v Tirani, kamor je prišla velika delegacija visokih kitajskih častnikov z načelnikom glavnega armadnega stana Huang Yung-shenom in poveljniki vojne mornarice in letalstva. Sporazum naj bi služil okrepitvi varnosti Albanije pred sovjetskim ali a-merišim napadom, kot naj bi kitajski vojaški vodniki zagotavljali albansko vlado.
Kitajska naj bi v svoje lastno varstvo in v podporo Albaniji in Romuniji, s katero je v starih prijateljskih zvezah, poslala na sovjetsko mejo v Aziji 22 divizij z okoli pol milijona vojaki k dosedanjim tamkajšnjim vojaškim silam. Sovjetska zveza naj bi bila pred kratkim izvedla obširne vojaške vaje na mongolsko-dtajski meji.
Albanija ima komunistično vlado od konca druge svetovne vojne. V prvih letih je tesno sodelovala s Titovo Jugoslavijo. Ko je Stalin pognal Tita iz Ko-minforme, je bila Albanija važna zaveznica Stalina v boju proti Titu. Ko je bila ustanovljena Varšavska vojaška zveza, je postala Albanija njen član, četudi nima neposredne zveze z državami komunistične vzhodne Evrope. Tedaj je Sovjetska zveza dobila oporišča za svoje podmor-ce v albanskih pristaniščih. V sporu med Moskvo in Peipin-gom je Albanija potegnila s Pei-
Boijšs varstvo za Aswan
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po izraelskem napadu na neki most na Nilu in na elektrarno komaj dobrih 80 milj severno od Aswanskega jezu je sovjetski poslanik S. Vinogradov po naročilu svoje vlade pozval E-gipt, naj poskrbi za boljše zavarovanje jezu. Jez je bil zgrajen pod ruskim vodstvom in z rusko pomočjo 500 milijonov dolarjev.
Za novim jezom se vodovje šele zbira. Tam bo nastalo 300 milj dolgo umetno jezero, če bi tedaj kdo napadel jez in ga podrl, bi to pomenilo uničenje dobrega dela Egipta. Redne in u-ravnavane Nilove poplave so blagoslov za Egipt razdivjano vodovje, ki bi pridrlo v slučaju, da bi na kak način popustil Aswanski jez, v srednji in spodnji Egipt, pa bi uničilo vse.
Izraelski napad na most preko Nila tako blizu Aswanskega jezu je bil brez dvoma opozorilo
NOVI IZGREDI V ITALIJI
Demonstracije in izgredi se vrste v Italiji že skozi več mesecev, različen je le njihov obseg in vnema demonstrantov. Včeraj je prišlo do posebno ostrih spopadov med policijo in skupinami študentov ter delavcev v Genovi. Preko 40 oseb je bilo ranjenih.
RIM, It. — Nemiri, izgredi in demonstracije se po navijajo v raznih mestih Italije v zadnjih tednih, ko se politični vodniki dežele pogajajo o sestavi nove vlade. Manj-šinjska vlada krščanskih demokratov je odstopila pred tremi tedni, sestava nove vlade pa še vedno ni gotova, čeprav se je posrečilo krščanskemu demokratu M. Rumorju doseči sporazum s socialisti in republikanci o razdelitvi ministrstev. Sporazum morajo namreč odobriti glavni strankini odbori. Pri tem je prišlo do novih prerivanj v krščanski demokraciji, pa tudi pri socialistih. Tako bo nemara treba čakati še nekaj dni, predno bo nova vlada objavljena.
V Genovi je prišlo do spopada
med demonstranti in policijo, ko so demonstranti korakali skozi mesto, policijo izzivali in hoteli celo vdreti v glavni policijski stan. Demonstrirajo tako
Naserju, naj ne hodi preko dolo- študentje kot delavci. Moštvo čenih meja v svojem boju proti Izraelu, če noče na copati strahotne nesreče svoji deželi..
Saigonska del jgacija misli dolgo ostati v Pariza
PARIZ, Fr. — Komaj je saigonska delegacija prišla v Pariz, že je povedala svojim prijate-jem, da misli dolgo ostati v Parizu; kajti pogajanja o premirju ne bo tako hitro konec. Delegacija obsega okoli 100 članov, dnevni stroški zanjU bodo znašali približno $10,000.
Uradni voditelj delegacije bo 50-letni poklicni diplomat Dang .uam, glavno besedo bo pa imel podpredsednik republike general Ky, ki bo tudi skrbel, da pariška javnost ne bo pozabila na njegovo prisotnost.
Zaenkrat imajo člani delegacije edino skrb, da jih ves Pariz smatra za prave diplomate ponoči in podnevi, v uradnem in zasebnem življenju.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
pingom in pognala Ruse s svojih tal. Od tedaj je trdno povezana s Kitajsko, sedaj je z neposredno vojaško pogodbo te vezi še okrepila in razširila.
potniške ladje Leonardo da Vinci je nenadno začelo štrajkati in ladja ni mogla odpluti proti New Yorku. Tako čaka 600 potnikov, kdaj bo štrajka konec. Do nemirov, izgredov in spopadov je prišlo tudi na Sardiniji, zlasti v njenem glavnem mestu Cagliariju.
Nemiri so se začeli dejansko ze spomladi na visokih šolah, od koder so segli na druge učne ustanove in med delavstvo. To zahteva boljše plače in višje pokojnine ter druge ugodnosti. Italijanski delavci, tudi strokovni, so sorazmerno najslabše plačani v vsej svobodni Evropi, njihova življenjska raven je sorazmerno naj nižja.
Krščansko demokratska vlada, ki je bila na čelu dežele od preteklega maja, ni bila dovolj močna, da bi izvedla obširnejše reforme in pomirila študente in delavce. Nova vlada “leve sredine” se bo morala te naloge takoj lotiti z vso resnostjo in vnemo. Notranji položaj se je namreč v Italiji v zadnjih mesecih zaostril že do take mere, da so nekateri že obupali nad možnostjo, da bi mogla vrniti državi mir in red demokratična vlada, in se ukvarjajo z mislijo o “vladi močne roke”.
SPOMNITE SE REVEŽEV!
CLEVELAND, O. — Nixon mora še čakati na 20. januar, da postane gospodar v Beli hiši, toda njegov režim noče čakati na ta datum, se je začel vsaj politično uveljavljati že sedaj. Seveda pri denarju!
Pisali smo včeraj, kakšne denarne skrbi mučijo župana Stokesa in kje vse išče dohodke. Seveda imajo podobne skrbi tudi župani vseh velikih mest, ki so praviloma v demokratskih rokah. Dosedaj je bila pot takih županov primeroma lahka in brez ovinkov ter posrednikov. Skušali so priti osebno do Johnsona in iz njega izvleči federalne prispevke. Med njimi in Johnsonom ni bilo torej nobenega posrednika. Seveda so federalni finančni tajniki včasih godrnjali nad predsednikovo radodarnostjo, toda godrnjanje ni dosti zaleglo, kajti pri odmeri federalnih podpor je zmeraj igrala politika precejšnjo vlogo. Ta doba je minula. Johnson se pripravlja, da gre domov, denarja v federalni blagajni pa ne bo pustil,
Nixonov režim se je začel zgodaj uveljavljati
saj je proračun v primanjkljaju. Demokratski župani se ne morejo več obračati nanj.
Stokes je bil prvi, ki je poskusil svojo srečo pri Nixonu, pa je hitro ugotovil, da Nixon ni Johnson. Pri tem je imel še to smolo, da je govoril z Nixonom v New Orleansu ravno takrat, ko so republikanski guvernerji zborovali v Palm Springsu, Calif. Seveda so tam govorili tudi o pristojnosti svojih državnih uprav in o proračunih. Pri tem so imeli v glavah iste želje, kot Stokes, da bi namreč zahtevali od federacije čim več prispevkov. Pa ne samo to, obnovili so staro guvernersko zahtevo, da naj federacija zaupa vse podpore kar državnim u-pravem, te naj jih pa potem delijo po svoji uvidevnosti vsem lokalnim javnim upravam, tudi mestnim(!), saj bolje poznajo lokalne potrebe kot federacija v Washingto-nu.
Ako ne bi bilo politike, bi bilo to še umljivo. Pa igra
pri tem tudi politika svojo nemalo vlogo. Guvernerji v Palm Springsu so imeli močnejše politično ozadje kot Stokes. Bilo jih je tam 31 in vsi so bili republikanci. Stokes je prosil kar sam na svojo roko in je povrhu še demokrat.
Fronta je torej že pred nami: na eni strani 31 republikanskih guvernerjev, na drugi strani pa posamični demokratski župani velikih mest. Že številke povedo, kdo je trenutno močnejši. Povrhu je treba še pomisliti, da Nixon ni Johnson. Johnson je pred 4 leti zmagal z večino, ki ga je opravičevala do samostojnega odločanja. Nixonova zmaga ne daje nobene osnove za udarne nastope Bele hiše. Sicer je pa Nixon prijatelj organiziranja, da veliko več na stranko, kot daje Johnson na svojo. Ne more torej iti preko volje 31 republikanskih guvernerjev, ako bi tudi hotel.
Pri tem se je v Palm Springsu pripetil še majhen, toda značilen dogodek. Pod-
predsednik Agnew je rekel zbranim republikanskim guvernerjem, da se bo zmeraj obračal kar naravnost na guvernerje in ne na župane in da bi po njegovem mnenju federacija morala usmeriti svoje podpore na državne uprave, ne jih pa sama deliti. Za Nixona je izjava podpredsednika gotovo neprijetna stvar. Ako sta se Nixon in Agnew o tem že dogovorila, potem je Nixon upravičen do podobne izjave, ne pa Agnew. Ako pa se nista, si je Agnew prilastil pravico, ki je navadno podpredsedniki nimajo, da sam prvi oklicuje federalno politiko na tem ali onem področju.
Gornji dogodki so hitro odmevali v vseh velikih mestih naše dežele. Obravnavali so jih lokalni dnevniki, pa tudi radio in televizija. Seveda so vsi proti stališču republikanskih guvernerjev. Fronta republikanski guvernerji proti demokratskim županom je torej otvorjena, boj za način federalnega podpiranja se je začel.
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Včerajšnji razgovor med ameriškim zastopnikom C. Vancem in severno-vietnamskim zastopnikom Van Lauom ni rešil spora o obliki mize ali miz, okoli katerih naj se spravijo zastopniki za razširjeno konferenco o končanju vojskovanja v Vietnamu.
NEW YORK, N.Y, — Pričaku jejo, da bo nocoj izvoljeni predsednik ZD.V R. M. Nixon objavil, da je za državnega tajnika izbral W. Rogersa. pravosodnega tajnika pod predsednikom D. D. Eisenho-werjem. Nixon bo objavil imena vseh članov vlade, katere sestavo je končal, nocoj ob desetih preko televizije in radia.
KINGSTON, Ont. — Najnovejši in najhitrejši osebni vlak na kontinentu je včeraj na poskusni vožnji iz Toronta v Montreal zadel tu na cestnem križišču v prikolico tovornjaka. Ta je bila razbita, druge, hujše nesreče pa ni bilo. Izjavili so, da ta nesreča ne bo zavlekla vključitve novega vlaka v redni potniški promet.
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik C. Clifford je dejal včeraj, da upa na začetek razširjenih razgovorov v Parizu še ta teden. Še vedno bi rad videl, da bi ti razgovori privedli tako daleč, da bi bilo mogoče misliti na začetek umikanja ameriških čet iz Južnega Vietnama že v teku prihodnjih 40 dni, to se pravi pred nastopom novega predsednika ZDA.
BELGRAD, SFRJ. — Sem je prišel na razgovor z vodniki sindikatov W. P. Reuther, predsednik Unije avtomobilskega delavstva v ZDA. -------------o-----
Nesreča zavrla priprave za izlet na Luno
HOUSTON, Tex. — Ameriški vesoljski program je v svojem naporu za polet na Luno doživel precejšen zastoj, ko je preteklo nedeljo poskusno pristajalno vozilo za na Luno, pri preskusnem letu eksplodiralo v zraku in treščilo na tla. Preskusni pilot Joe Alfranti je bil vržen avtomatično iz vozila in je nepoškodovan pristal na tleh.
Vozilo bi po uspelih preskusih služilo za vežbanje astronavtov za pristanek na Luni. Izdelana so bila vsega tri taka vesoljska vozila. Preostali dve bodo sedaj znova temeljito proučili, da ugo-tove, kaj je nesrečo povzročilo. Za ta čas bo seveda vežbanje odloženo. Koliko bo imelo to vpliva na sam čas poleta na Luno, zasedaj še ni mogoče ugotoviti.
/z Clevelanda in okolice
Letna seja—
Klub Ljubljana ima v nedeljo, 15. decembra, ob dveh popoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave. glavno letno sejo. Po seji bo domača zabava.
Iz bolnice—
Rojak Joe Rakovetz, 16207 Parkgrove Avenue, se je po treh tednih zdravljenja vrnil iz Euclid General bolnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice, druga darila in pozdrave.
Medalje so izročili—
Mr. in Mrs. Pavle Intihar, staršem v Vietnamu padlega spec. 4 Josef a P. Intiharja z Grand Blvd., so izročili nedavno v Cleveland Armed Forces Examining md Entrance Station 8 medalij, ci so bile podeljene padlemu sinu po smrti. Med njimi je ‘bronze star”, d v e “purple rearts” in pet drugih. Medalje ,e staršem, ki so prišli v ome-rjeni vojaški urad s sestricama n bratcem padlega, izročil pod-polk. A. C. Allen. Oče padlega Jožeta je dejal, da je nanj zelo ponosen in da ga vsi hudo pogrešajo. Spec. 4 Josef P. Intihar |e padel v boju 24. avgusta letos. Jbsojen—
Včeraj je porota spoznala 26 tet starega Roberta G. Lemmon-;a krivega umora R. Browna in J. O. Tilletta v Barto’s Cafe na 3344 E. 93 St. 28, februarja.. Obsojen je bil na zaporedno služenje dveh “dosmrtnih ječ”. Tako bo mogel biti pomiloščen, predno ne bo odsedel 20 let zapora.
Združitev železničarjev—
Štiri unije železničarjev se bodo s 1. januarjem združile v eno United Transportation Union, ki bo imela sedež v Cleve- , tandu. Njeno skupno članstvo računajo na okoli 280,000.
Letna seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima v četrtek ob sedmih zvečer svojo glavno letno sejo v šoli sv. Vida. Po seji božičnica in izmenjava daril v vrednosti enega dolarja.
Politične sile v rimskem parlamentu
RIM, It. — V rimskem parlamentu so posamezne stranke zastopane takole:	krščanskih de-
mokratov je 265, Nennijevih so-cijalistov 91 in republikancev 9. Rumorjeva vlada se torej lahko opira na 365 poslancev med 330. Komunisti imajo 171 poslancev, ostale stranke pa imajo samo drobce.
V senatu ima vlada 137 krščanskih demokratov in 46 soci-jalistov, torej tudi zanesljivo večino. Komunističnih senatorjev je 77, senat pa ima 322 članov.
Nova vlada se bo predstavila parlamentu 16. decembra.
DeGaullovi ukrepi na tehtnici
PARIZ, Fr. — Francozi ne zaupajo v ukrepe DeGaulla za utrditev franka. Ko vidijo, kako se unije pripravljajo za postavljanje novih zahtev in slišijo, da so tudi študentje odločeni obnoviti svoj boj proti vladi, hite pokupovati zlato, nepremičnine, dragulje in vse, s čimer upajo ohraniti vrednost svojega imetja.
— Vsako leto je v naši deželi na razpolago za posvojitev okoli 90,000 otrok.
HM^'KiSaA DUMOVUm, DECEMBER 11, 1968
ilDIEKlSHA DOMOVIIM

*1«*; «s»!c^u.^,
Sili t>i. Cliui Ave, — HXiiclfcr*oa l-0e3f — Clsvtland* Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
|	NABOCN1NA:
Se Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I m«*«* Ka Kanado in dežel« izven Združenih držav:
■t $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
Incited States:
$16,06 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S month* Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 239 Weds., Dec. 11, 1968
Demokratska gospodarska politika
Sedanji demokratski režim končuje svojo 8-letno dobo. Na gospodarskem polju se demokratje z njo lahko postavijo. Noben ameriški režim še ni tako dolgo bil brez resne gospodarske krize celih 8 let. Le redki so bili gospodarski zastoji, ki so pa trajali le nekaj mesecev, navadno jih takoj niti opazili nismo.
Sedanja nepretrgana konjunktura se je začela s prihodom pokojnega Kennedyja v Belo hišo. Ko je še kandidiral, je dežela šla skozi malo pomembno krizo, ki je že v začetku 1. 1961 prešla v konjunkturo. Pa vendar Kennedy ni nikoli pozabil nanjo in je vedno pazil, da ne da povoda zanjo. Te taktike se je držal tudi Johnson, le da je celo pre-tiraval.	.
In tako smo imeli 8 let konjukture, ki jo lahko delimo v dva dela: 1961-1965. To je bila idealna doba v našem gospodarstvu. Rastel je narodni dohodek, pojemala je brezposelnost, inflacije ni bilo nobene, saj so cene rastle letno povprečno komaj za 1.3%. Dviga cen nismo opazili. Po letu 1965 so cene začele hitro rasti, dosegle so do 1. 1967 letno povprečje okoli 3%. obenem so pa kazale vse znake, da bodo rastle še hitrejše.
Tu je Johnson napravil napako. Ni računal, da se bo vojskovanje v Vietnamu tako zavleklo in da bodo stroški zanj od meseca do meseca večji. Povrhu se je zaveroval v svojo idejo o veliki narodni skupnosti in jo skušal ustvariti z — denarjem. V ta namen je trošil na debelo proračunska sredstva, ni pa skrbel, da bi bili izdatki zmeraj kriti s primernimi večjimi dohodki, odnosno z davki. In tako po 1. 1965 inflacija prihaja zmeraj bolj do veljave. Čim bolj je kazala svoje posledice, tem večje izdatke si je federalna administracija nakopala na glavo. Kongres temu ni ugovarjal, ker ni nihče resno zahteval od njega nove davke.
L. 1967 je začelo prihajati pravo spoznanje v Belo hišo. Potrebni so bili novi davki, pa je takrat Kongres delal iste napake, kot preje Bela hiša. Obotavljal se je in sklenil nove davke šele v letošnji zgodnji pomladi, ko je bilo že vse prepozno. Inflacija se je že zarila v vse pore našega gospodarstva. Njenega vpliva ni moglo zmanjšati na povišanje davkov in ne črtanje federalnih izdatkov. In tako plavamo danes v zadnjih dnevih demokratskega režima v pravi inflaciji, ki jo čutimo vsak dan na vseh koncih in krajih. Nimamo pa o njej pregleda, ker se ne menimo za primerjave.
Letos se bo na primer raven cen za življenski standard dvignila za 5-6%, to je štirikrat do petkrat toliko kot v letih 1961-1965. Pred 3-4 leti so se mezde dvigale povprečno 3.5%, na leto, danes so prekoračile že 6%. Preje smo računali, da bo kupna moč dolarja padla na polovico v 10-15 letih, sedaj moramo računati na 8-10 let. Obrestna mera je pa stalno tako visoka, kot tega ni bilo že 50 let.
Zato bi lahko prišli do sledečega sklopa:
Zadnjih 8 let se nam je dobro godilo. Bilo je dosti dela, dosti blaga, cene so pa bile vsaj do L 1965 nespremenjene. Vse to bi bilo treba sproti plačevati. Ker tega nismo storili, je sedaj navalila na nas draginja, ki jo čuti od leta do leta večji odstotek prebivalstva naše dežele.
Zunanjega bleska te konjunkture bo deležna vsaj v začetku tudi nova republikanska administracija. Na in-avguracijski dan bomo lahko trdili, da je vrednost našega grobega narodnega dohodka dosegla $900 bilijonov, veselili se bomo lahko, da je brezposelnost padla pod tradicijo-nalno povprečje 3%, in da je zadela v glavnem le delavno silo, ki nima nobene poklicne kvalifikacije. Gledali bomo lahko pogumno v bližnjo bodočnost, pa vendar ne bomo brez nemira v srcih. Pred nami stoji namreč in bo takrat stalo vprašanje, kako dolgo more to trajati. Ali ni nevarnosti, da bi cene utegnile ‘'zdivjati”. Na to opozarjajo ne samo ekonomisti, ampak tudi podjetniki. Vsi bi radi imeli take čase, ki bi poznali stalno kupno moč našega dolarja.
Na stalni kupni moči našega dolarja so zmeraj bolj zainteresirani ravno naši srednji in bogati sloji. Podjetja prihajajo do spoznanja, da jim malo koristi, ako grmadijo od leta do leta večje dobičke, ako je pa pri tem dolar od leta do leta tudi manj vreden. Na “dobrem” dolarju visijo dalje tudi vsi upokojenci in precejšen del delavcev, ki ne morejo tako hitro zahtevati povišanja mezd kot unijski delavci. In končno so na stalnem dolarju zainteresirane tudi vse javne uprave, s federalno na čelu. Nixon bo na primer sredi prihodnjega leta moral plačati federalnim uslužbencem nad poldrag bilijon dolarjev več kot do sedaj. Tej obvezi se ne bo mogel ogniti, ker je bila uzakonjena že 1. 1957. Takrat je namreč Kongres sklenil zakon, da morajo biti plače
proti inflaciji, ki bo zahtevala žrtve od vsega naroda. Poli-Is*a za re^ snaS° in varčno- oci posameznikov darovane ozdbro slovensko, pa nočem odtrga-
tično bo to sila težka naloga. Deloma odgovorna je zanjo tudi republikanska stranka, ker je po 1. 1965 kar tekmovala z demokrati, kdo bo bolj brezobzirno predlagal večje federalne stroške brez primernega kritja.
Imeli smo se torej dobro v dobi 8-letnega demokratskega gospodarstva. Sedaj bo pa treba plačati račune pod republikanskim režimom. Točno tako, kot pravi star pregovor: “Brez muje se še čevelj ne obuje!”
LA.
BESEDA IZ NARODA
Slovenski božični koncert pri lUfariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. — Ilirija, cerkveni pevski zbor Marije Vnebovzete na Holmes Avenue, bo v nedeljo, 22. decembra 1968, ob štirih popoldne izvajal koncert slovenskih adventnih in božičnih pesmi. Zbor bo vodil organist Martin Rakar.
Na sporedu so adventne: “Dopolni se”, ki jo poje moški zbor, “Čuj iz višav”, “Zdaj razsvetljeno je” in “Pridi, Rešenik sveta” ža mešani zbor.
Sledi “Slovenski božič”, kakpr ga je priredil za soliste, moški in mešani zbor ter orgle skladatelj, kanonik Matija Tomc. Ta venec prelepih starodavnih slovenskih božičnih pesmi je Ilirija že izvajala, pa ga bo letos na splošno željo ponovila. Dodali; bodo še štiri priljubljene, splošno znane božične: “Kaj neki' bo to?”, “Pastirci”, “Vstanite, .oj bratje” in “Nebesa Božja”.
Kot solisti nastopijo:	C. Va-
lenčič v vlogi Marije, M. Gornik v vlogi angela, J. Poznik v vlogi betlehemske krčmarice, V. Modic v vlogi Jožefa, I. Rigler v vlogi betlehemskega krčmarja, F. Kovačič in A. Kužnik v vlogah pastirjev.
Vstopnina-dar $1.00. Vstopnice se že dobe pri članih zbora in bodo na razpolago pri cerkvenih vratih. Pevci vljudno vabijo in žele, da bi verni Slovenci, ki ljubijo našo božično pesem, napolnili Marijino cerkev, oni se bodo pa potrudili, da jim bodo dali lepoto osrečujočega skrivnostnega božičnega razpoloženja, kot ga more dati samo naša pesem.	M. K.
Sssfanek v Baragovem domu
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 15. t. m., popoldne ob pol štirih, bo v Baragovem domu prosvetna prireditev, na kateri bo imel v prvem delu pisatelj K. Mauser prigodni govor cb 50-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja, v drugem delu pa aam bo podal dr. M. Krek, predsednik NO, svoje vtise, ki jih je dobil ob priliki svojega nedavnega obiska pri rojakih v Argentini.
Na to prireditev so povabljeni vsi rojaki in rojakinje. Vstopnine ni nobene. Prireditev je pripravilo tukajšnje društvo slovenskih protikomunističnih borcev.	J. S.
SLOVIM! V ŠVICI
GLATTBRUGG, Šv. — Svoje-časno je bilo večkrat slišati, da je Slovenija druga Švica, toda to je bilo vsekakor bolj mišljeno samo v primerjavi z naravnimi slikovitostmi obeh teh deželic v osrčju Evrope, kar je posledica predvsem nujne geografske lege v območju Alp. A njuna sorodnost obstaja tudi še v marsikaterem drugem pogledu npr. v o-snovi sorodnosti značajev njunih prebivalcev in s tem v zvezi vsem, kar iz tega izhaja kot vernost, natančnost, snažnost, varčnost, pridnost oz. delavnost
in slično. Med obema pa je ven-federalnega uslužbenstva povprečno enako visoke, kot so dar ena velika, bistvena razlika, prejemki uslužbencev v trgovini in industriji. Odkod jih {namreč ta, da je Slovenija rev-bo vzel?	j na dežela, Švica pa bogata v pre.
Tako bo Nixonov režim stal pred nehvaležno nalogo, Pr0stem pomenu te besede, to je da se bo moral hočeš-nočeš boriti proti draginji, odnosno'k'lede denarnega oz. finančnega
položaja; in pa še v enem — in to v prilog Slovenije —, namreč da ima le-ta morje, česar pa bo-gatinka nima in si ga pri vsem svojem bogastvu ne more ostva-riti.
Do nedavna ni bila Švica nič kaj posebna vaba za našega človeka, da bi si tu iskal dela in zaslužka, naravne lepote imamo pa mi doma kar dovolj za naše želje v tem pogledu in nam je bilo vse to na razpolago za uži-vane z neprimerno manjšimi stroški, kot pa le-to v Švici, kamor so itak lahko zahajali ,s tem ciljem le petični svetovljani s polnimi denarnicami težkih valut. Toda v zadnjem obdobju, odkar se v domovini izvajajo eksperimenti z gospodarskimi reformami, česar posledica je vedno večja problematičnost najti zaposlitev in to predvsem mlajšemu rodu, pa postaja — a v obratni smeri — Švica vedno bolj druga Slovenija v tem pogledu namreč, da omogoča marsikateremu našemu človeku e-ksistenco in postaja tako njegova krušna mati.
Znano je, da ima Švica poleg Švedske v Evropi naj višji življenski standard, ker se je pač povzpela na stopnjo najbolj razvitih držav v industrijskem pogledu. Na vseh področjih tu primanjkuje silno delovne sile in ker je švicarski frank ena najbolj stabilnih in zanesljivih ter vpoštevanih vgtut na celem svetu — razmerje nasproti dolarju je nekako 1:4.5, je razumljivo, da se da s pridnim delom in pametno varčnostjo marsikaj prihraniti in če se prihranki spremene na kakršenkoli način v domačo valuto, je to za doma kar uspešen učinek v boju za obstoj .
V nekaj zadnjih letih pa narašča vedno bolj pereč problem — namreč nekako posredno potujčevanje Švice po tujih delavcih, zlasti Italijanih, kar tu to imenujejo Ueberfremdung durch Gastarbeiter. Pri niti šestih milijonih prebivalcev, kolikor jih ima Švica, je treba dodati še o-koli 800,000 teh tujih delavcev, ki tu delajo ali kot sezonski delavci, ali pa kot bolj ali manj stalno naseljenci, ki pa nimajo švicarskega državljanstva in se niti ne mislijo tu za stalno naseliti oz. tu stalno ostati. Tu se dobi državljanstvo šele po 12 letih neprekinjenega bivanja v državi. Med take se računa tudi okoli deset tisoč Jugoslovanov, med kateremi je okoli dva tisoč Slovencev. Da se torej odvrne ta nevarnost potujčevanja, ki pa jo nekateri bolj nacionalno-šovini-stično nastrojeni elementi zelo pretiravajo, je začela zadnja leta zvezna vlada v zvezi s kantonalnimi oblastmi zelo zavirati nekontrolirano najemanje oz. zaposlovanje tujcev, čeprav ne bi mogla država brez dosedanjega njihovega dela doseči tako gospodarsko prosperiteto. Zato so na splošno vedno bolj črtana delovna mesta za tujce in se namesto njih forsira racionalizacija in ekonomizacija in mora na splošno policija za tujce predhodno izdati dovoljenje za zaposlitev, predno delojemalec zaposli tujca. Neomejeno odprta področja so le še zdravstvo, gostinstvo oz. hotelirstvo, poljedelstvo in zasebno gospodinjstvo. In res prihajajo predvsem na ta delovna področja iz domovine naši ljudje na delo in priznati je treba, da se na splošno vsi uve-
Med 2,000 našimi ljudmi tu so skoraj v celoti taki, ki prihajajo sem na delo z namenom, da si tu nekaj prihranijo in potem vrnejo za stalno domov. Le malo je tistih, ki so se tu že popolnoma udomačili in se odločili za vedno tu ostati iz kakršnegakoli povoda. še najmanj pa je emigrantov. Glavni vzrok bo vsekakor v tem, da Švica do 1. 1956 skoraj ni podeljevala političnega azila, Vsaj v velikem številu ne. Šele po madžarskih dogodkih je to stališče popolnoma spremenila in prisopila k Ženevski konvenciji glede podeljevanje političnega azila. Zato tu tudi problem izseljenskega duhovnika ni pri šel v poštev vse dotlej, dokler se niso doma odprla vrata na za hod; odtlej pa je to postajalo vedno bolj pereče. Sicer je res že 1. 1966 kot tak prišel iz Pariza v Švico duhovnik Čretnik, ki mu pa iz še nepojasnjenih vzrokov Fremdenpolizei ni izstavila dovoljenje za bivanje v deželi, in je zato moral zopet oditi, ne da bi sploh mogel začeti z delom med našimi ljudmi. Na srečo se je pa naslednje leto formirala tu Hrvatska katoliška misija, ki je imela seveda dolžnost skrbeti v svojem delokrogu za vse katoličane iz Jugoslavije, torej poleg Hrvatov predvsem tudi za Slovence, kar se je s pomočjo nekaj slovenskih lajikov začelo prav uspešno razvijati. A do popolnega in dokončnega urejevanja tega problema pa je prišlo letošnjo jesen, ko je bil poslan iz Gorice kapucin p. Fidelis Kraner, ki je vpostavil Slovenski dušno-pastirski urad s sedežem v Zue-richu. In prav to delo je sedaj v polnem začetnem poletu.
Na splošno žive tu naši ljudje materijalno še kar zadovoljivo in so si nekateri, zlasti špecijali-sti iz obrtniške stroke, že ustvarili ugodno gmotno stanje. So pa nekateri, katere tudi v tujini trdo prijema usoda. Ena tako težko prizadetih je družina pokojnega domobranskega oficirja Tineta Žekarja v Zuerichu, ki je na posledicah Dachaua in nato desetletne ječe pod komunističnim jarmom v kaznilnici v Mariboru predlanskim tu umrl ni zapustil ženo s tremi do pet let starimi otroki. Sicer dobiva vdova oz. družina minimalno rento, ker je bil on pač šele komaj nekaj let tu pri letalski družbi Swissair v službi. Razumljivo je, da vdova sedaj ne more hoditi kam na delo, ker ne more otrok samih puščati, če bi jih pa hotela oddajati čez dan kamorkoli ali komurkoli v varstvo, bi pa to toliko stalo, da ne bi niti mogla s svojim zaslužkom to kriti, pri tem bi pa tudi vzgoja otrok silno trpela. Da bi nekoliko zainteresiral naše A-merikance, zlasti nekdanje protikomunistične borce, katerim je med revolucijo pripadal tudi Žekar, za to družino, se je podal letos, spomladi njegov nekdanji sotrpin iz desetletne ječe dr. Vojska, uslužbenec Swis;sair-a v Zuerichu, po nekaterih večjih ameriških in kanadskih mestih oz. slovenskih paselbinah z dia-predavanji o Švici in tudi o tej družini. Saj je bil uspeh prostovoljnih darov oz. prispevkov ob predavanjih še kar pozitiven. A to je bila le ekratna pomoč, potrebna pa je tej družini vsekakor neka bolj stalna pomoč, da bi se mogla preživljati, zlasti še, ker bodo stroški preživljanja iz leta v leto večji, čim starejši bodo ti otroci, a njihova sedanja renta bo pač ostala nespremenjena. Kako uspešna in stalna bi pa postala pomoč, če bi se na primer našlo med našimi ameriškimi in kanadskimi ljudmi nekaj več naših požrtvovalnih posameznikov, ki nimajo prevelikih družinskih izdatkov, ki bi bili pripravljeni prispevati v nekak Žekarjev sklad vsak mesec morda samo po en dolar, ženska Katoliška Liga v Torontu oz. za njo gospa Milena Čekuta
prihranjeje zneske in jih morda'ti tistih korenin, ki me po rodu enkrat na leto npr. za Božič po- vežejo na krasno slovensko zem-
slati omenjeni družini oz. vdovi. Pokojni Žekar je vsekakor z žrtvovanjem svojega zdravja in življenja v borbi za svobodo zaslužil tak svojevrsten spomin. Naj ga protikomunistični borci ne bi takoj popolnoma pozabili. Visa morebitna pojasnila v tej zvezi rad da tudi zgoraj omenjeni njegov svoječasni sotrpin —
Ijo.
Želim Vam naj lepše praznike!
Edwin Oman
Dr. Vojska Karel, Muellackerstr. 26 8152 Glattbrugg ZH Switzerland
IZ NAŠIH VRŠI
Marquette, Mich. — Spoštovano uredništvo! Priložen je ček v znesku $16 za naročnino. Želiva Vam veliko uspeha in Vas prav lepo pozdravljava!
Mr. in Mrs. J. Stupar
584E7K!CA SMRT! VELIKEGA PISATELJA IVJM GAHXARJA
Cleveland, O. — Spoštovani! Tako hitro mine čas in zopet moram obnoviti naročnino, kar pa zelo rada storim, saj mi Ameri ška Domovina pomeni zelo veli ko. Na list sem naročena že veliko let, zato ni čudno, da sva si dobra prijatelja. Če ne bi sedaj na stara leta imela Ameriške Domovine, bi bilo res dolgočasno in pusto.
Bog Vam daj veliko zvestih naročnikov, da boste list še dolgo lahko izdajali, da nam boste krajšali čas in lepšali večer življenja.
Želim Vam vesele praznike in Vas lepo pozdravljam!
Terezija Bavec
Bedford, O. — Spoštovano u redništvo! Tukaj Vam pošiljam enoletno naročnino, ki mi bo kratkem potekla. List zelo c nim in ga rada prebiram, samo ne vem, koliko časa mi bo Bog še naklonil, da ga bom lahko či-tala, ker sem že v 82. letu.
Ameriški Domovini želim veliko uspeha in napredka in lepo pozdravljam uredništvo, upravo ni vse čitatelje.
S spoštovanjem
Mrs. Mary Guzell
Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za mojo mamo Ano Hren v Spittalu, Avstrija. Ona izelo rada čita Ameriško Domovino in ko je gotova, pridejo še sosedje na vrsto.
Želeč listu obilo uspeha Vas vse iskreno pozdravljam!
France Hren
Toronto, Ont. — Spoštovani! Zopet Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za leto 1969. Z listom sem zelo zadovoljen in tudi v redu prihaja.
Prav lepo pozdravljam vse v uredništvu, vse svoje znance, kakor tudi vse čitatelje našega slovenskega tiska in obenem voščim vesel Božič in vso srečo novem letu!
Tine Sušnik
Ijavljajo zaradi delavnosti, smi- je pripravljena prevzemati tako
Claremont, Calif. — Spoštovana uprava! Pošiljam Vam ček za naročnino za eno leto in se Vam obenem prav lepo zahvaljujem za redno pošiljanje.
Z Ameriško Domovino smo vsesplošno zadovoljni in jo radi beremo. Zato Vam želimo veliko nadaljnega uspeha.
Uredništvu in upravi lista, kakor tudi vsem čitateljem po širni Ameriki in po širokem svetu pošiljam naj lepše pozdrave iz sončne Kalifornije!
S spoštovanjem
Maria Schwlatsch
Astoria, L. I. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo moje naročnine. Ameriško Domovino rada črtam in ji želim veliko uspeha. Vas lepo pozdravljam!
Vincenc Ovca
Foley, Minn... — Spoštovani! Oprostite, da sem z naročnino malo kasen. Kot veste, sem se preselil na novo faro in s tako selitvijo je veliko dela.
Priloženo pošiljam naročnino za dve leti. Sicer ne berem do-
Pred 50 leti na današnji dan je umrl Ivan Cankar, slovenski pesnik in pisatelj. Ivan Cankar je umrl ganljivo lepo, kakor nebogljen otrok, ki je lepši s svojimi prestrašenimi očmi nego deca, ki umira v pravljičnih vizijah . .. , je o njegovi smrti napisal Ivan Pregelj.
IVAN CANKAR je bil rojen 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl je 11. decembra 1918 v Ljubljani in je pokopan v skupnem grobišču s Kettejem in Murnom pri Sv. Križu.
Oče mu je bil ubožen krojač, ki je imel tudi majhno hišo, mati v slabotnem telesu svetopisemska “močna žena”, poosebljena ljubezen in požrtvovalnost.
V	ljudsko šolo je hodil Ivan Cankar na Abrhniki, stopil leta 1888 v ljubljansko realko in se v večni borbi za kruh in streho prebil do najvišjega razreda. V oktobru 1896 se je vpisal na stavbenem oddelku d u n a j ske tehnike. Študij pa ga ni zanimal, 'zgubil je štipendijo in začel pisati, veliko pisati, da si je kaj orislužil. Postal je pisatelj, eden največjih slovenskih, hkrati pa se tudi za vedno zapisal med “večne popotnike”.
V	septembru 1897 mu je umrla mati, ki jo je Cankar prisrčno ljubil. S svojim romanom “Na klancu” ji je postavil lep spomenik.
Jeseni 1898 se je Cankar vrnil oa Dunaj in živel sredi med delavsko bedo življenje literata-bohema s pičlimi honorarji. Na Dunaju je Cankar ostal skoro zdržema enajst let, in se nato vrnil v Ljubljano. Odtlej je romal križem po slovenskih krajih, stanoval pa je največ na Gornjem Rožniku.
V	oktobru leta 1918 se je Ivan Cankar preselil na Kongresni trg 5, kjer je v še neznani mu hiši padel, si pretresel možgane, nato pa zbolel za špansko influenco; pridružila se ji je pljučnica in te radi oslabelega srca ni prebolel.
Odlomek iz “Podobe iz sanj”
Sam sem sedel v svoji mrzli, mračni izbi.
Potrkalo je zunaj, počasi in zamolklo. Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pragu sodnica Smrt.
In Smrt je izpregovorila: “Povej mi zdaj, ob tej uri, ki ie ura sodbe in ura posvečenja: ko pridem k tebi, da poj deš z menoj na poslednjo pot, — koga ooš klical na pomoč, da ti bo v trpljenju stal ob strani, da bo tvoj besednik pred pravičnim Sodnikom?”
Vzkliknil sem:
“Mati!”
Tih in mračen kakor poprej je bil plamen njenih oči.
Zaklical sem v tem predsmrt* nem spoznanju:
“Domovina!”
Milejši, jasnejši je bil plamen njenih oči, že se je dramilo v njem usmiljenje in odrešenje.
Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo> kar je še imelo:
“Bog!”
AMERIŠKA DOMOVINA,
*
*r. S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
“Dobro. Zase imam načrt. Sedaj pojdem najprej počivat, da si svoje, od pleže razpotegnjene oklepe privežem. Potem ostanem ves dan tu na Kredarici. Lepšega počitka si ne mirem misliti, dutri zgodaj bi šla na Velo polje, Vprek Tosca v Uskovnico, od tam v Bohinj in domov. Ta pot je Nekoliko daljša, a lepa in zložna. No, kaj pravite?”
“Nič. Z vami' ali za vami pojdem, kakor si izberete. Z vami k°t prijatelj, za vami kot nosač; kakor vam je ljubše.”
“Za oba,” se je smejala in pošalila Mara. “Če bom krepka, za Prijatelja, če obnemorem, za Nosača.” Nato je odšla v svojo s°bico, Slak pa je hodil in posedal na toplem soncu po Kreda-rici. Z daljnogledom je obšel vse gore, opazoval turiste, ki so prihajali iz Vrat, in izsledil, tudi r*ekaj hroščkov brzcev, jih ujel hr spravil v škatlico. Mare vse dopoldne ni bilo r.a spregled. Celo h kosilu jo je moral klicati ^Pravnik koče.
Brišla je vsa razcvela v lica otrok iz zibke in povedala: “Spa-sem kot ubita.”
“Saj ste bili tudi potrebni.” “Sedaj sem spočita, da bi lahko šla vnovič čez Steno.” “Obljubili ste, da ne več!”
“Ne bojte se. Sklepa ne bom Prelomila.”
Kosilo je bilo pripravljeno. Se-dom turistov je priropotalo v Oblednico in raztovarjalo oprt-P^ke po klopeh in stolih. Slak je Povabil Maro na obed, ki ga je, W se je dalo najboljšega, naro-vd in dodal prigrizkov iz svoje 2aloge. Tudi steklenica vina je stala že na mizi.
Mara je prisedla. “Gospod d°ktor, spet vidim vino na mizi. Mi ne veste, da pravi turisti ne PŽivajo alkohola?”
“Nič ne verjamem. Preveč in Prevečkrat jih res ne smemo. A ^kole, za pohajkovanje po tr-dom delu, se prileže čašica.” “Prevelikega vašega gostolju-ne smem odklanjati.”
, Ko je Slak po obedu nalil son-CP° zlatega burgundca in prijel ^ čašico, je ne preveč pogumno
Pekel;
‘Gospodična, ali vam smem Pomuditi bratovščino?”
Zakaj ne? Pravi planinci se P^di pobratimo.”
Dvignila sta čaši, trčila in iz-j^a. Slak je že poskusil vstati da p1 Ji pritisnil vroč bratovski po-Jub. Mara je obsedela, ga uka-djoče pogledala in z glavo nagnila proti mizi glasnih mla-M turistov. Slak je razumel Pozorilo. Šepetaj e mu je razlo-a: “Nočem, da bi se nama taka ,a2Posajena miza mladih posme-dovala.”
, Tudi prav. Teda bratovski ostane.”
Mara je uprla vanj žive rjave
oči,
ki niso prosile, a mnogo ra-
.°dele. Potem je pogled umak-j^a’ se zasmejala in rekla: “Kaz-s Je> da ste, oprosti, da si strog . dnik, tudi za izterjevanje ne-edarnih dolgov.”
sta popila še turško kavo, i a °dšla iz koče na sonce. No-jo. Vetrc ni dahnil, da je bilo ^JUb gorski višavi prijetno to-
2 v	tUM
j.j „acela sta se sprehajati
Skl111 gorski kopi
po
Kredarice.
0 . Je kajkrat postal, da sta edovala Karavanke, osvetlje-jjj, 0d sonca, ki se je že nagnilo zahodu. Mara mu je opiso-. 1} “ svojo pot čez Begunjščico i>jc Ml, Belščico, Golico in Rož-t>a ' MSe te gore so bile kakor čjjl^Mni preci njima. Ko je kon K9.’ j° je Slak podražil:
> M v
“Na
Stolu in na tisto poči-
ifj °’ kjer sva sedela vrh rovta v^l^Micala, si pozabila ali ga pa 2arn°tčala, ker se ti ne zdi vredno?”
dal- aMšč me izzivaš. Daj mi
pogled!”
astavila ga je in priznala:
“Natančno vidim tratico vrh rovta, kjer sva počivala. Od tam sva zavila v gozd, kjer sem rešila nedolžni belouški življenje, vrh gozda je široka Frata. Od nje sem se večkrat ozrla nazaj po tebi, ko si stal in gledal za mano. Žal mi je bilo, da nisi šel še dalje z menoj. Ali se ti ne zdim samopridna?” Vrnila mu je daljnogled. „
“Tako praviš menda iz gole vljudnosti. Kako sem se potem obiral nazaj grede, dolgo presedel in sanjaril na tisti klopci, tega ne veš in me nič ne vprašaš.”
“Sanjaril? O svoji ljubi pokojni ženi?”
“Da, tudi o njej in o tebi, Mara.”
“O meni? Zakaj?”
“Ne povem ti, preden ne izterjam od tebe bratovskega dolga.” Mara se mu je hotela posmejati. Ni ji šlo. Rekla je: “Oj ti natančni pravdarski dohtar.” Več ni mogla, ker je Rudi že razširil roke za objem. Prisrčno sta se poljubila in potem oba za hip umolknila. Dobro sta občutila, da to ni bil navaden poljub bratovščine, vse kaj več. Tiho sta šla nekaj korakov dalje. Tam je Rudi pogrnil na košček z mahom porasle zemlje svojo pelerino. Sedla sta.
“Sedaj pripoveduj,” ga je opozorila Mara.
“Saj ne vem, kje bi začel.” “Kjer koli: od začetka, v sredi ali na koncu. Vse mi bo ljubo.” Rudi je začel svojo izpoved prav s tisto usodno klopco, kjer je spoznal Irmo. Razvnemal se je čedalje bolj. Mara ga je začetkoma gledala, potem si je naslonila komolca na kolena, stisnila glavo med dlani in ne besedice ni črhnila vmes. Slak je pripovedoval, kakor še ni nikoli nikomur. Do pičice natančno od zaroke in poroke do ženine smrti. Na koncu je dodal še površno o vojnih letih in o premestitvi v Ljubljano, kjer še vedno hrani spominske svetinje na Irmo.
Ko je končal, je Mara, vsa kipeča v rdečici, dvignila glavo, ga pogledala in segla po njegovi roki, ki jo je močno stisnila: “Oj, zvesta, zvesta duša! O toliki ljubezni in dobroti še nisem slišala. Bog te plačaj za to povest.”
Oba sta ganjena dolgo molčala, oba solznih oči.
Prva se je predramila Mara in prosila Rudija, naj izpolni, kar ji je obljubil: “O meni ne boš mogel kaj prida povedati.”
“Prida ali ne prida, sam ne vem. Takole sem premišljeval: Kaj naj pomeni snidenje s tabo? Tako nepričakovano, v gorski tišini? Po smrti žene sem se zagrizel v svoje samotarjenje. Nobene ženske se niso več prijele ne oči ne srce. Miren in vdan, tudi po svoje srečen sem živel in živim. Ljuba posestrima, ne zameri mi odkritosrčnost. Po Irmi si ti prva, ki si ji v mnogočem vsa podobna. Izpraševal sem se, ali te ni Irma prav iz onstranstva nagnila meni na pot. Morda sem se ji smilil v svoji samo-tarnosti? Imam svojo vero v prečudne skrivnosti, ki vladajo nad nami, ubogimi ljudmi. Nepričakovane neverjetnosti se godijo na svetu. Misliš, da ne?”
“V te verjamem trdneje ko ti.”
“Pa mi razodeni, zakaj se sama potepaš, tako si rekla, po svetu. Zakaj se nisi poročila? To je zame uganka.”
“Se pač nisem. Svet je poln samskih deklet.”
“Gotovo si imela snubcev na izbiro.”
(Dalje prihodnjič)
lotfise in vnššiia z Otoka
(Nadaljevanje)
Regerčan je nekako utihnil v svojih dopisih o pripovedovanju o krajih njegove mladosti okrog Novega mesta pod večno lepo Trško goro — ob lepi Krki. Mož marljivo piše, in razumljivo, da mu vse ne pride na misel. Njegov sosed v Chicagu, tudi iz Novega mesta doma, g. Sešek Francelj, me vzpodbuja, naj kaj napišem v A.D. S tem možem vsako leto za Božič, Veliko noč, na Mali Šmaren pismeno romava o-krog Novega mesta po Trški gori, Grčevju, po Beli cerkvi, Št. Jerneju itd. Tudi Regerčan, Jamrovški Majk, Tone Vrhen-šek in Jure s hriba ter sploh vsi veseli, pošteni Slovenci vljudno vabljeni v dolenjsko metropolo! Bo vsega dovolj pripravljenega za želodec, kdor bo prehlajen, dovolj drožnega, dvakrat kuhanega žganja, kateri prežene vse kužne bolezni iz želodca, za žejo in dobro, voljo bo pa dobra, dve leto stara žametasta črnina in bo res vse dobre volje. Na Štefanovo bomo pa malo koledovali po mestu, o Šmihelu, Brusnicah, Št. Jerneju, Beli cerkvi, šmarje-ti in Št. Petru. Na Silvestrovo pa malo po zidanicah Trške gore, Grčevja, Tolstega in Vinjega vrha. Pa zapeli bomo ono:
Zato smo mi semkaj prišli,
da hi dobre volje h’li.
Še bolj fletna je pa ona iz časov Radeckyja:
Eden je brez noge, drugi nima roke, tretji je brez glav’ce, četrti pa na konj’ sedi.
Seveda bomo šli tudi koledo-vat za Novo leto in sv. Tri kralje, kakor nekdaj v časih našega fantoVanja in mladosti. Nace Hladnik bo na kapiteljske orgle, kadar ga bo imel mala .pod klobukom, zaigral kakšno veselo in milo, da nam bodo vsem stopile, solze v oči, ko bomo prišli k sv. maši. Prošt Elbert Sebastijan bodo pa v napačni slovenščini zopet kakšno povedali, da se bo g. Štembur Pepe začel zopet režati, Windischar pa godrnjal in renčal kot razjarjen medved. Ja vidite, tako so včasih naši predniki domače, preprosto, pa obenem prisrčno slavili praznike, zlasti podeželje. Z vso prisrčnostjo in pobožnostjo Vse svete, Verne duše, zatem sv. Martina, ko je vinogradnik pokušal sadove truda, dela, znoja in skrbi vse dni leta. Ni čuda, da je bil ob taki priliki ganjen in vesel in nobeden, kdor je prišel mimo, ni smel žejen ali žalosten proč. In sveti Miklavž: Kako smo otroci se vsi veselili tega. V torek pred
v Novem mestu bogat, živahen žično razpoloženje! Precej daleč sejem. Ljudje so govorili: “Mi- sem zašel od Novega mesta. O-klavžu gredo naročat.” In kadar seb, katerih sem preje navajal: je bila vrh Gorjancev cerkev sv. ' p r o š t a g. Elberta, organista Miklavža zavita v meglo, smo o-; Hladnika, Štembur ja, Vindišar-otroci govorili: “Sv. Miklavž pe-;ja in celo vrsto vrlih Novome-če piškote za nas in za Hrvate, ščanov ni več. Odšli so v več-
Kako smo bili na jutro sv. Miklavža vsi veseli, in hvaležni slehernih skromnih darov: jabolk, suhih sliv, par piškotov, bonkonov, čokolada pa je bila redkost. Na predvečer praznika je bila boljša večerja, na mizo je prišlo boljše vino in res poživilo družinsko veselje, in razpoloženje. Minil je sv. Miklavž, vse se je začelo veseliti Božiča. Vse je bilo v tihem, svetem, veselem pričakovanju. Ob hladnih jutrih adventa so se pomikale procesije vernikov v farno cerkev k zornicam. Od vsake hiše po eden ali dva sta morala k maši. Duhovniki so bili od 5h zjutraj v spovednici in imeli do 6h zjutraj dovolj dela, nato je bila sv. maša, pri kateri so odmevale lepe adventne pesmi. In na Božič! Dva dni pred praznikom je bilo oravo vrvenje po vseh domovih. Ženske so čistile stanovanja, nekle pogače, potice, moški smo čistili okrog poslopij, pripravljali klajo, krmo za živino, drva m vse je moralo biti lepo urejeno in počiščeno. Sleherni potnik, ali prosjak, je moral biti postrežen in pri nas smo imeli na vsak Božič do 3 popotnike-siromake, kateri so na sam Božič in Štefanovo prenočili v toplem živinskem hlevu in bili deležni vseh dobrot v hrani in pijači kot člani družine. Na Sveti večer ni nihče šel od doma. Pri topli peči ob jaslicah smo čakali ob veselem razpoloženju in petju polnočnice. Vladal je res sveti božični mir, kakršnega danes iščeš | zastonj. Na sam Sveti dan staj tudi vladala srečna, vesela tiho-! ta in mir. Sv. Štefan se je kmalu j po 2. uri začel s harmoniko in plesom in trajal do zore nasled-j njega dne,- Nič hudega, saj od sv. Martina dalje .je harmonika., počivala. Bilo je seveda tudi kaj j nerodnosti in umazanije vmes, j toda vse to je prišlo največ iz tujih logov.
Tu in sploh po svetu pa marsikje norijo v adventu, Božič pa žalostno prespijo. Ves advent zunaj po izložbah kričeče reklame govorijo o božičnih darovih, takoj po Božiču pa vse na mah utihne. Je to razumljivo, da vsak si želi čim boljšo kupčijo in uspeh, večkrat pa človeku to že vse preseda.
Imajo pa tudi tu lepe običaje in navade. Cerkve so polne vernega naroda in vse prejme sv. obhajilo. Med pokvarjenostjo in hudobijo je tudi veliko dobrega. Taka pesem je povsod dandanes na svetu, konec bo pač nekoč naredil dobri Bog. Egoizem je tisto zlo današnje , dobe, kateri sv. Miklavžem je bil vsako leto'moti in kvari veselo, srečno bo-
nost, živijo pa še vedno v pripovedovanju. Mnogo se je spremenilo od tistih časov v Novem mestu in po Dolenjski sploh. Kapiteljski in samostanski zvonovi tam pa še vedno pojo veselo in žalostno pesem, kakršno so peli nekdaj. Isto delajo tudi njihovi bratci iz stolpov v Šmihelu na Trški gori. št. Petru, Št. Jerneju in drugod. Vmes pa žubori veselo pesem Krka in jo bo pela do konca sveta. Drevesa z naših vrtov in gajev šume eno isto pesem in trosijo božični pozdrav, kakršnega jim je določil modri Bog in mlačnega človeka današnjih dni opozarjajo in kličejo k Bogu.
O proštu Elbertu pa to: Mož, čeprav trd Nemec, je zelo ljubil Novo mesto in sploh vso Dolenjsko in marsikaj dobrega storil zanjo. Njegovi nasledniki delajo isto.
Vsem bralcem Ameriške Domovine in sploh vsem rojakom po vsej zemeljski obli prav iskreno:
Vesele božične praznike ter obilo miru in sreče od božjega Deteta in
Veselo, blagoslovljeno, srečno Novo leto 1969
želi in vse pozdravlja
Peter Selak
Božič je praznik ljubezni, dobrote in prijateljstva. Bi se morda ob tem prazniku radi spomnili svojih dobrih nekdanjih znancev, za katerih bivališča ne veste? Priobčite svoja voščila v Ameriški Domovini in dosegla jih bodo!
isžnost delnega umika iz Vietnama v januarju?
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik C. Clifford je dejal včeraj, da upa, da bodo razgovori v Parizu tako napredovali, da bo mogoče v prihodnjih 40 dneh omejiti bojevanje v taki meri, da bo mogoče začeti z delnim umikanjem ameriških čet iz Južnega Vietnama.
Predsednik L. B. Johnson bi baje rad še pred svojim odhodom iz Bele hiše privedel razgovore v Parizu tako daleč, da bi lahko poklical iz Južnega Vietnama prve večje oddelke. To naj bi bilo možno, če bi rdeči pristali na spoštovanje določil o Demilitarizirani coni, se obvezali, da ne bodo obstreljevali ali drugače napadali večjih mest v Južnem Vietnamu in pustili v miru ameriška izvidniška letala na njihovih poletih nad Severnim Vietnamom. Harriman je povedal zadnjič, ko je bil v Wa-shingtonu, da bo smatral dogovor o omenjenih treh točkah kot
svojo prvo nalogo, ko bodo razširjeni dogovori v teku.
Zenske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, 2 šolska otroka, $50 tedensko, soba in hrana v Euclidu. Kličite naš urad 431-0628 in pustite ime in naslov.	—(243)
Moški dobijo delo
Pomivalec — pomivalka
zvečer — 6 dni
Y ANKO VIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave. 531-5122
(x)
Moški dobi delo
Iščemo voznika ali pomočnika za delni čas, dopoldan. Kličite 431-8982.
ACME CHAIR RENTAL CO. 1210 E. 79 St.
(239)
MALI OGLASI
V najem
Pet sob, vse na novo dekor;i-rano, za dvojico na Prosser Ave. Kličite pop. ali zvečer 881-6548.
(23.9)
Lastnik prodaja Wickliffe — bungalow, 3 spalnice, razvedrilna soba, shrambe, alum, strani, dober prostor, zmerna cena. 2316 Rockefeller, južno od Ridge. Po 5:30 med tednom.	(241)
mi ■

1068
JSaznanilo in JZah-dala
S globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in daljšem bolehanju umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, tast in brat,
Anton Perovšek
znancem, da je po
Previden 1968. leta.
Rojen je leta 1926.
s s "v, zakramenti in z zadnjimi tola žili sv. vere je zaspal v Gospodu 10. novembra bil 2. junija 1898. leta v sv. Gregorju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko
Isti rojstni dan
FARGO, N.D. — Severna in Južna Dakota sta bili dve državi leta 1887 in sta bili leta 1889 na isti dan sprejeti v Unijo.
Pogreb se je vršil 13. novembra 1968 iz pogrebnega zavoda A. Grdina Si Sons v cerkev sv. Vida, kjer je pogrebno sv. mašo daroval Msgr. Louis Baznik. Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili v družinsko grobnico, kjer čaka vstajenja.
Pokojnik je bil član društva Slovenec št. 1 ADZ, društva št. 37 ABZ in društva vpokojen-cev v Euclidu.
S tem se iskreno zahvalimo Msgr. Louis Bazniku za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano pogrebno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče, zraven tega pa še posebej za vso njegovo ljubeznjivo pomoč in tolažbo, ki nam jo je nudil ob izgubi našega dragega pokojnika. — Father Jože Falež pa naj sprejme našo zahvalo za ceste obiske pokojnika v bolnišnici in za podelitev sv. zakramentov in zadnjih tolažil sv. vere.
Tepio se zahvalimo vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so prispevali v spomin pokojnika za starostni dom
na Ncff Rd.
Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem , ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. — Toplo se zahvalimo pogrebcem, ki so nosili njegovo krsto in ki so bili njegovi sodelavci in njegovi prijatelji iz East Ohio Gas Co. ___
Srčna hvala vsem zastopnikom društev, ki jim je pokojnik pripadal in vsem članom, ki so se z ginljivimi besedami poslovili od svojega umrlega sobrata.
Hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči, posebno pa sinu Anthony in njegovi soprogi Dolores, Mr. in Mrs. George in Olga Ozanič ter tudi našim dragim sosedom. Bog jim to stotero povrni!
Prav iz srca se zahvalimo članom družin Mestek, ki so iz St. Catherine v Kanadi prihiteli, da našega dragega pokojnika obiščejo, ko je ležal v bolnišnici in ki so se potem udeležili tudi pogrebne sv. maše in ga spremili na pokopališče.
Zahvalo naj sprejme osebje pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons za vso pomoč in lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razpcslaii smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take zalival ne kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo iskreno zahvalo!
Ljubi maž, dragi oče in stari oče, tast in brat, počivaj v miru v tej blagoslovljeni ameriški zemlji ir. lahka naj Ti bo njena gruda!
Vprašujem se: zakaj si dragi moj mož odšel od mene? Pa vem odgovor: dragi BOG je tako odločil. Pa vkljub temu, dragi moj, samevam brez Tebe in Te pogrešam vsepovsod. Tako tiho je in tako prazno v tej naši hišici, ki si jo Ti tako ljubil! Vendar vdana v božjo voljo, prosim Boga, da Ti raj nebeški naj da in nam pa milost, da se enkrat vsi združimo skupaj in da skupaj uživamo radosti večnega življenja. Bo takrat pa sc Te bomo vsi spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah!
NA IZLETU — V Perugiji v Italiji imajo otroško zabavišče, kjer se je mogoče voziti z avtomobilčki, ki pa so seveda dobro zavarovani, če pride kje do kakega trčenja. Redovnica s svojim varovancem pri vožnji v takem avtomobilčku.
snaha
LINETTE — vnuki
žalujoči:
M A R Y — soproga ANTHONY — sin DOLORES —
DENISE, SALLY, MONA, ANDREA, TONI JR.,
in vnukinje
OSTALO SORODSTVO
V starem kraju žalujejo za njim brat FRANCE in sestri ANGELA in PAULA ter več drugih sorodnikov.
Cleveland, O., 11. decembra 1968.
' ' .
AMERIŠKA DOMOVINA.
Jerzy 2nlawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
“Onadva ne marata, da bi živel ...”
“Kdo?” sem osupnil.
“Brata Remogner,” je odvrnil in zaprl oči, kakor da samo še
čaka smrti.	'
Nisem več govoril z njim, pa tudi ugibati o pomenu teh besed nisem utegnil, saj sem se moral (Dalje prihodnjič)
Tomaž noče umreti. Obupno se otepava smrti. Neprestano, čeprav sam sebi ne verjame, govori, da bo okrepal in zahteva od nas, da mu pritrjujemo. Neodkrito prikimavava, le Marta z nizkim, pojočim glasom ponavlja: “Da, živel boš... ti moj.” In oči se ji zameglijo v razkošju in opoju. Mar si zares utvarja, da bo to truplo brez moči, brez kaplje krvi v žilah, živelo?!
In vendar, kaj bi dal za to, da bi živel!
Opoldne se nismo ustavili. Pripeka ni bila tako huda in zaradi Tomaža moramo hiteti! Za nami je dobršen kos poti, kar smo odšli izpod vznožja Platona. Zdaj smo prodrli do polovice v Prečno sotesko. Pred sončnim zahodom se moramo dokopati do Morja mraza.
Varadol je napravil nekaj posnetkov površine Zemlje, ki naj b: nam pomagali pri orientaciji v tej okolici. Sprva smo nekoliko oklevali, ali naj poskusimo priti skozi sotesko ali ne, Tomaž pa nas je s trdovratnostjo bolnika, ki ne trpi ugovora, prenag-nil, da smo krenili vanjo in se obrnili naravnost proti severu. Nesrečnež si je na jasnem, da bi ga pot čez Močvirje megle, koder bi morali, če se bi hoteli ogniti Alpam, ubila.
Kaj je napravila bolezen iz tega človeka! Svoje dni je bil odločen, priseben, miren, preudaren, neupogljive volje, zdaj pa je kakor muhasto in trmasto dete. Ošteje nas za vsako malenkost, potem pa se spet opravičuje in nas milo prosi, naj ga rešimo ... Vendar nam je ljubše, če je tak, kakor če leži po cele ure vznak do kraja izčrpan, brez moči, bolj podoben mrliču kakor živemu človeku. Včasih postane sile zgovoren, kakor bi se hotel ob zvoku svojega glasu uveriti, da je še živ. Nihče ne sme črhniti besedice o njegovi nezgodi, kar sapo mu zapre, da umolkne in jame trepetati od nog do glave, z obrazom polhim čudne groze. Zaman skušam razvozlati njegovo skrivnost...
Bilo je opoldne, ko smo se ustavili pod ogromno pečino, ki je zapirala pot v sotesko. Z velikim trudom smo si utrli pot nanjo in z nje še enkrat vrgli pogled na neizmerno planoto Morja nalivov. Gledali smo ga zadnjič: strahotna, brezupna puščava ... In vendar moram priznati, da se nisem poslovil od nje
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON SO. WEST LOCATION — ULTRA MODERN — FULLY EQUIPPED.
HE 6-1322
(239
MEAT MARKET (Grocery) Fully equipd. Exc. kept. bldg, and shop. area. Summit. Priced to sell fast.	HU 5-5387
(239)
RESTAURANT—Modern 5500 No. on Harlam Ave.
Over $10,000 worth of fixtures. Owner will sell. FULL PRICE $3,500	BR 8-0801
(241)
REAL ESTATE FOR SALE
FRANKLIN PARK — Brick Ranch Att. Garage, full panel, bsmt. Central air-cond. Early possession. 455-4746
r	(240)
brez nekakšne žalosti, čeprav nam razen s trpljenjem, napori, obupom ni postregla z ničemer. Čudno je človeško srce: prebijali smo se čeznjo noč in dan cela dva meseca in zdaj ... oziral sem se po njej malone s koprnenjem.
Skozi sotesko pot ni preveč, zamudna in naporna. Velikih kleči ni, manjšim pregradam, ki ne segajo čez celo sotesko, pa se je dokaj lahko ogniti. Sonce, stoji na nebu tako, da obseva oba bregova. Na obeh straneh se dvigajo strmoglavne peči do štiri tisoč metrov visoko. Soteska, ki je ob vstopu široka nekaj kilometrov, se proti severovzhodu vse bolj tesni. Njene orjaške stene se na pogled vse ože stikajo, kakor bi nas hotele vkleniti. Dozdeva se nam, da rijemo skozi hodnik, vsekan v živo skalo. Daleč nekje pred nami na koncu tega hodnika se sveti okno, podobno ostri, globoki zarezi v bele stene, ki jo zaslanja krpa neba. Morda me oko vara, a dozdeva se mi, da to nebo ni več tako črno in da zvezde niso tako številne in bleščeče — dokaz, da je nad Morjem mraza ozračje gostejše! Barometer se polagoma; dviga. Da bi le mogli s Tomažem do krajev, kjer bo zraka dovolj!
V Prečni soteski, 168, ura popoldne, tretji dan.
Odkar je vzšlo sonce, smo prevalili že preko petdeset kilometrov. Zdaj hitimo proti izhodu soteske. Skalno brezno se vedno bolj oži, stene ob obeh straneh pa so vse nižje. Vse kaže, da se do sončnega zahoda pripeljemo na piano k Morju mraza.
Kakšen strašen križev pot smo imeli! Kakih deset ur samo strmimo k Woodbellovi mrežnici — mar že sedaj? Ob slehernem šumotu vzdrhtimo. H koncu gre... O tem ni nobenega dvoma več. Zdaj jc tih in miren, gleda nas s prosečimi očmi, ki razodevajo silno hlepenje po življenju. Toda pomoči ni.
Pretres ob vožnji čez zadnjo hudo razpoko ga je še huje prizadel. Za nami je bilo že dve tretjini poti, ko smo iznenada naleteli na oviro, ki nas je malone primorala vrniti se nazaj k Morju nalivov. Sonce je bilo že nizko nad obzorjem in zahodna pobočja soteske so tonila v noči, ki je kedaj vanjo posvetila Zemlja. Morali smo se držati vznožja vzhodnih sten, če nismo hoteli zabresti v temi. Stene so se tu pognale v vrtoglavo višino kakor pobočja Alp, pod katerimi smo se vozili dopoldne.
Tu pa smo opazili pred sabo temno črto, ki je presekala pot čez in čez. Dotlej je nismo videli, ker so bila tla pred nami rahlo napeta. Zdaj pa je pred nami zarežala globoka razpoka, ki je prerezala na dvoje ne samo dno soteske, marveč tudi same stene, ki so jo obdajale. Pogrezala se je v temno senco, tako da nismo mogli niti približno presoditi, koliko je globoka.
Obupani smo stali pred to novo, neprehodno zapreko. Razpoko smo bili opazili že na luno-vidu, toda kdo je mislil, da je tako globoka! Zdaj smo bolščali vanjo, mene je oblival mrzel znoj, Peter pa je psoval in klel.
Tomaž, ki ga je vznemirilo naše vedenje, je jel povpraševati, čemu smo ustavili voz in kaj se je zgodilo. Strah nas je bilo, povedati mu resnico. Neverni Tomaž pa je zbral poslednje moči, se vzpel k oknu in pogledal skozenj. Nato je legel nazaj, na pogled povsem miren, brezbrižen. Iz ust se mu je iztrgalo:

DRUŠTVEHI IMENIK
0 Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej, Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu §12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob- y javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za §12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovme in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
klub slovenskih upokojencev V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis, Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in, Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
St., Willowick, O.; nadzorniki. John Loxar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik zh klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $i mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na dru štvene zastopnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. Anton Novak, II. podpreds. John Habat, tajnik John Koro sec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik Stanley Grk; Kuharice in pomoč pri bari: Rose čebul, Kristina Jager, Rose Jakin, Anna Zupančič, Rose Zavbi in Mary Umek. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Cleveland, Ohio 44132, podpredsednik Jože Zelenik, tajnica ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Mirko Antloga, gospodar Matija Matija Kavaš, pomočnik gospodarja Stanko Kodrin. Odborniki: Karel Fajs, Slavko Zagmajster, Avgust Šepetave, Martin Valenčak, ga. Slavica Turjanski. Nadzorni odbor: predsednik John Vinkler, Karel Gumzej, Rudi Kristavčnik. Razsodišče: predsednik dr. Jože Felicijan, Paul Sirnik, John Kostanjšek. Kuharica ga. Lojzka Feguš. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44.103;' blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, Ohio 44123, tel. 481-3308, blag. Vinko Ivanc, Zapisnikar John De-jak, nadzor. M. Golobič, E. Mauser in Mrs. C Traven, gospodar Milan Dovič, kuharica Mary Ivec.
Seje; Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Arthur Zanutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St, tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.

MODEL MEAT MARKET
610 East 200 St.	531-7447
IMA:
Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega:
DOMAČE ŠUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase,
DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko.
ZMLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso odlične kvalitete!
NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika

HUUALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
--------- -------- ---------- Stele, tajnica, 92D E. 78th St., Cleve-
Anna Zalar, Dorothy Sternisa, Bar- land, O. 44103; Darke Medved, bla-
bara Babnik, Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mashel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Road.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av»
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Joško Yerkic; tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. podpred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI- SLOVEN SKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
gajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St.. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, gospodar Lojze Petelin ml., vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Lojze Petelin ml., Marta Potočnik, Ana Žnidaršič, Dana Lobe.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Jože Kokal, podpred. Marchello Lumpert, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Franc Sever, odborniki: Jože Košir. Charles Lončar, Josie Kamin, Marinka Mrva in Mario Perčič, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets,
.Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Max Traven, podpred-sed. Mrs. Milena Dovič, taj. Matt

LOUIS MAJER
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue	Telephone: EX 1-0564
ENNA JETTICKS • WILBUR COON SHOES POLL PARROT for Children
•	Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florsheim
•	Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti
•	ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA dEDNOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Hlinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .................................................
NASLOV ..............................................
MESTO ...............................................
DRŽAVA ............................... CODE .........
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOMNA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO