Letašnji zidni pridelk na Krajnskim.
Zidna priredba se je letaš, kakor v družili deželah, tudi pri nas, zavoljo premokre spomladi, slabo obnesla. Od prevelike mokrote in južniga vremena je bilo murvino perje obledelo, in zadnjič se ga je bila še clo rija poprijela; oboje je zidnim go-sencam škodvalo , veliko jih je pa od slabe piče , predenj so se zapredle, clo poginilo. Kar se jih je zapredlo, so pa prav terdne mešičke (kokone) napravile in v Židi bogate bile.
V Ljubljanski kresii se je letaš 11 židorejnikov z rejo zidnih červov pečalo, ki so 19G funtov mešičkov pridelali; v Novomeški kresii pa, kar je nam znaniga, sta le dva červiče redila in 91  funtov dobila.
Med tenii židorejniki zaslužita dva posebno imenovana biti, zato ker sta židorcjo k lepimu izgledu svojih sosedov in z velikimi potroški pričela, namreč: gospod VvVovk, tehantv Metliki, in gospod I. Valenčič, kaplan v Šenčurju poleg Krajnja.
Gosp. tehant Vovk se že več let pečajo z rejo m ur vinih dreves, in so letaš sami 80 funtov lepih zidnih mešičkov pridelali. Leta lep izgled je boje med belimi Krajnci tako veselje do zidne reje obudil, de so cele soseske sklenile po svojih občinah (gmajnah) verte napraviti, in jih po nauku gosp. tehanta z mur-vinim semenarn posejati.
Tako je prav, ljubi moji deželani! Kar ste namenili, pa tudi ročno spolnite; in de boste zamogli rejo zidnih gosenc kmalo pričeti, oskerbite si nekoliko odrašenih dreves, ki vam jih Ljubljanska kmetijska družba po ceni ponudi. Trud vašiga prizadevanja se bo že vam, še bolj pa vašim naslednika m dobro poplačal, in vašimu kraju dosihmal še nepoznanih dohodkov veliko naklonil in vam življenje polajšal.  —
Gosp. kaplan Valenčič dajejo v židoreji Gorencam lep izgled. Nakupili so bili veliko murvinih drevesc, ter so jih med tiste sosede razdelili, kteri imajo veselje se z židorejo pečati 5 razun tega so jih tudi z veseljem podučili , kako se murvice sade in rede, de poprej k pridu pridejo. Ker je pa že v Šenčurski okolici nekoliko odrašenih murv, so se Oni tudi koj lotili zidne gosence rediti in so v ta namen z velikimi potroški v tem opravilu izučeno I p a vko k sebi vzeli, de je červičam stregla in jim perja nanašala, dokler so se zapredli; po dokončanim delu so ji celo priredbo od 18 funtov kokonov — to je čez 9 goldinarjev — podelili. Kar so gosp. Valenčič z takim veseljem začeli, bojo gotovo še z večim naprej peljali! —
Take dela bodo gotovo lep sad rodile in h osrečenju domovine veliko pripomogle.   Naši nasledniki bojo hvaležni spo-
148
minj tacih  rodoljubov obhajali, ki pač dosti več  velja,   ko   nar lepši kamen na grobu!                                                    Dr. O.