V Gorici, dne 6, maja 1892.
© V
šJL
r
(Izdaja za Gorico.)
-k
Oznanila
in „posla>iice" plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
7	9
'n	n	rt	rt	“	n
' ti	w	n	n	u	n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravuištvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
-J..
Št. 19.
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2’20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravuištvu.
..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-
i zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
-T	A
poslancev E im a in tovarišev na njega ekscelenco gospoda ministra za bogočastje in nauk v seji državnega zbora dne 26. aprila 1892.
Po 1. otlstavku člena XIII. državnega osuovnega zakona z due 21. decembra 1867, drž. zak. št. 42, zajamčena je vsem državljanom pravica, izražati svoje mnenje. Ta odstavek slove: „ Vsakdo ima pravico z besedami, pismeno, s slikami ali risanji izražati svobodno v postavnih mejah svoje mnenje.“ Razširjena pravica članov državnega zbora gledč na izražanje svojih politiških nazorov za časa veljavnosti mandata določena je specijelno v § 16. ustavnega zakona z dne 21. decembra 1867, recipovanem iz zakona z dne 3. oktobra 1861, drž. zak. št. 98, in veleva glede na pravice državnih poslancev nastopno :
»članov državnega zbora ni moči zaradi glasovanja, storjenega v izvrševanju svojega poklica, nikdar poklicati na odgovor, zaradi izjav, strnjenih v izvrševanju svojega poklica pa samo od zbornice, kateri pripadajo. Za časa zasedanja ni smeti nobenega člana državnega zbora zaradi kaznjivega dejanja, izvzemši slučaj, da je bil zasačen na lici mesta, brez dovoljenja zbornice zapreti ali zoper njega sodno postopati.“
Prvo navedeni člen jamči vsakemu državljanu brez razlike stanu pravico, v postavnih mejah izražati svoje mnenje; drugo navedeni pa določa vrhu tega za člane poslanske zbornice še pravico popolne in brez-izjemne imunitete nasproti oblastvom. Po-stavodajec imel je, zagotavljaje neomejeno nedotakljivost vsem članom državnega zbora, naj si bodo kateregakoli stanu, namen, varovati jih samovoljnosti in preganjanj predpostavljenih instacij in sodišč, katerim bi mogel kdo zaradi svojega političnega prepričanja biti izpostavljen. Varnost je neob-liodno potrebna, ako naj dobe izraza pravi nazori poslancev in njihovih volilcev: ona je del svobode govorniške in prvi pogoj zdravemu parlamentarizmu.
Iz navedenega besedila § 16. zakona o pravicah državnih poslancev izhaja nedvoj-beno, da je imuniteta, zajamčena po določilih tega paragrafa, veljavna za vso dobo poslaništva, torej za šest let. Naglasa se namreč, da ne bi nastala protislovja, da za časa zasedanja ni smeti niti zapreti niti sodnijsko postopati zoper kakega poslanca. Ker je glasom protokolovanja državnega zbora zasedanje ravno to, kar legislaturna doba, potem je dokazano, da je nedotakljivost poslancev nasproti oblastvom veljavna ne samo tedaj, kadar zboruje državni zbor, ampak tudi ves drugi čas, torej od dneva volitve do razpusta državnega zbora in da torej nobenega poslanca za dejanja, storjena v tem času, ni smeti brez dovoljenja zbornice poklicati na odgovor, zoper njega postopati ali ga celo bodisi sodnim, bodisi disciplinarnim potom kaznovati. —
Od naučnega ministra z odlokom dne 7. marcija t. 1. na podlagi nasveta deželnega šolskega sveta goriškega z dne 5. decembra t. 1. zaukazani odpust poslanca kmečkih občin Pazin, Volosko itd. Vjekoslava Spin-čiča iz službe c. kr. profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici je, presojen s stališča nedvoumnih teh zakonskih določb, navzlic temu, da se naslanja na predlog disciplinarnega sveta, kateri je bil sestavljen od deželnega šolskega sveta goriškega in od na-učuega ministerstva, enklatantno kršenje Člena XIII. drž. osn. z. o pravicah državljanov in § 16. drž, osn. zak. o pravicah narodnih poslancev, to je krivično, protizakonito, iz strankarstva izvirajoče strahovanje, to je čin neu-pravičenegapolitiSkegapreganjanja, je v interesu svobode mišljenja narodnih poslancev najodločneje obsoditi, to je izrodek samovoljnosti proti zastopniku izvestnega politiškega pravca.
Akoravno so navedena zakonska mesta do jasnega dokazala protipostavnost tega ravnanja, naj se z ozirom na to, za vse stranke visoke te zbornice veležavno reč še posebe dokaže, da je to samovoljno, po ničemur opravičljivo ravnanje pristranske in-stancije in da je globoko obžalovati, da je visoka učna uprava to potrdila.
Najprej bodi konstatovauo, da šolska oblastva niso bila niti upravičena začeti dis-
ciplinarno preiskavo proti poslancu in profesorju Spinčiču; proti profesorju ne, ker —■ po ukazu naučnega ministra — ni poučeval, ampak bil od poučevanja oproščen, in ker se tudi nikjer ni trdilo, da je v svojem poslovanju kot glavni učitelj na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici kaj zakrivil-, proti poslancu ne, ker v uvodu omenjeni § 16. osn. zakona o pravicah narodnega poslanca prepoveduje postopati proti poslancu za časa sesije zaradi kaznjivega dejanja; da, zadnji odstavek tega paragrafa navaja, da ima celo poslanska zbornica, v slučaju, ako je kako oblastvo samovoljno, preziraje poslančevo imuniteto, začelo proti njemu postopati, pravico zahtevati, da se razveljavi, kar se je ukrenilo proti do-tičnemu poslancu.
Pridržujemo si pravico predlagati takšen izraz volje visoke te zbornice glede te, za vse stranke jednako važne reči.
Zakon o nedotakljivosti poslančev varuje pred oblastvi celo tistega, ki je zakrivil kaznjivo dejanje. Celo proti takemu poslancu ni smeti kršiti zakona. Ako bi že v tem slučaju zaničevanje veljavnih temeljnih pravic bilo kršenje legalitete, kako naj se imenuje potem kršenje nedotakljivosti tistega poslanca, ki v nikakem oziru ni zakrivil ničesar?
Zatožba, recte denuncijacija, in sodba šolskih oblastev glede posl. Spinčiča se naslanjata na dva fakta: prvič, da je kot vodja istrskih Hrvatov pri deželni razstavi v Zagrebu izrekel željo, naj bi se pod habsburškim žezlom združili vsi Hrvatje; potem, ker je v kmečkih občinah v okraju poreškem in puljskem takisto pri splošnih državnozborskih volitvah v februvarju in marciju I. 1891., kakor tudi pri namestnik volitvah v oktobru 1. 1. deloval za izvolitev slovanskih volilnih mož.
V	obeh slučajih posluževal se je posl. Spinčič samo pravice, katera pristoja vsakemu državljanu, torej tudi profesorju-, kot politik postavil se je na to stališče, na katerem stoji na stotisoče njegovih hrvatskih rojakov in njih poslanci in izrekel je tirjatev, katero zagovarjajo mnogi zastopniki naroda hrvatskega s tradicijonelno udanostjo za monarhijo in dinastijo. Ta postulat moči je smatrati strankarskim, nikakor pa ne gre ožigosati ga kot tendencijo, naperjeno proti državi, kajti ta postulat se snuje iz zapisanih pravic, pogodb, oklicev, bul, adres itd. Ako je ta želja po uresničenju petita kaz-njiva, potem je kaznjiv tudi namestnik Njega Vel. cesarja in kralja v kraljevini Hrvatski, ban, kateri izraža že v svojem naslovu in vseh svojih govorih vkupnost hrvatskega naroda. Ako je torej posl. Spinčič dal izraza želji, ki jo goji že dolgo in iskreno narod, katerega on v tej zbornici zastopa, potem se je poslužil samo pravice prosto izraziti svoje mnenje, katera pristoji njemu tako, kakor vsakemu državljanu te države. Izvrševanje te pravice ni torej nikaka krivda, dokler se ta pravica glede državnih uradnikov in profesorjev ni omejila. Ker se pa to doslej še ni zgodilo, torej ne gre odrekati kakemu profesorju tega, kar zmatra vsakdo drugi za svojo nedotakljivo pravico.
Zatožba je torej v tej točki nična neopravičena, krivična in protizakonita; enako pa so tudi protizakonite posledice sodbe, opirajoče se na tako zatožbo.
Isto tako labilna in prazna je druga točka zatožbe, katera se tiče Spinčičevega delovanja pri zadnji državnozborski volitvi v zapadnih okrajih istrskih. Pravica delovati pri volitvah za zmago lastne stranke, je splošna in neodrekljiva. Drugega kakor takšnega delovanja pa učna uprava ne more očitati posl. Spinčiču. D i je res agitoval ali kaj uprizoril, kar bi bilo seglo čez meje postavno dovoljenega delovanja ali kar se ne strinja s činom c. kr. uradnika, potem bi dež. šolski svet, ki posl. Spinčiču gotovo ni naklonjen, gotovo ne bil pozabil poročati o tem v svojem poročilu na naučno ministerstvo. V to pa ni bilo najti podlage navzlic vsemu trudu, kateri se je žrtoval .Naročilo se je namreč preiskovalnemu sodniku v Rovinju, da preišče delovanje in nehanje posl. Spinčiča za časa zadnjih državnozborskih volitev v Istri. Navzlic neutrudnemu iskanju pa ni bilo moči zaslediti niti najmanjšega kaznjivega dejanja in namestnik vitez Iiinaldini ni vedel v zatožnici, poslani naučuemu ministerstva in podpisani od njega, ničesar
drugega povedati, kakor da je zatoženčevo ,,delovanje bilo obrnjeno na to, da bi se izvolili samo hrvatski volilni možje in poslanci" in da je pri tem prevzel »vodilno ulogo." Zadnja ta trditev je v toliko resnična, da je posl. Spinčič po svojem upli-vu utolažil in pomiril slovanske volilce, razburjene po nasilstvih državnih in avtonomnih oblastev in tako zaprečil izgrede, ki bi bili imeli velikih posledic. Ponudil se je bil to trditev dokazati, a naučna uprava, ne da bi bila koga zaslišala, omejila se je na to, da je posl. Spinčiča odpustila iz službe.
Nepravičnost te sodbe se pa vidi še jasneje, ako se uvaži Curiculum vitae tega moža, katerega so po petnajstletnem, požrtvovalnem delovanju na sramoten in žaljiv način, kot žrtev strankarskega sovraštva, ker se je bil omrzil neki stranki kot zvest privrženec monarhije Habsburžanov, kar na kratko pahnili pred vrata.
Poldrugo desetletje služboval je mož v šolah svoje domovine. Karan ni bil nikdar, pač pa hvaljen 111 priznan. Tako veliko je bilo zaupanje v njegovo vednost, da je bil imenovan cenzorjem šolskih knjig, članom in podpredsednikom izpraševalne komisije in konečno šolskim nadzornikom. Kot takšen opravljal je sam posel, kateri so neposredno pred njim in za njim opravljali trije nadzorniki. Kot nadzornik bil je ljubljenec učiteljstva obeh narodnostij: kajti bil je sicei strog, ali jako pravičen. V Bogu počivajoči prestolonaslednik nadvojvoda Riuloll počastil ga je s povabilom sodelovati pri monumentalnem delu „Avstro-Ogerska monaihija, popisana in naslikana." Vzgojitelj in učitelj take preteklosti gotovo ni zaslužil, da se ž njim ravna za požrtvovalno delavnost, katera mu je skoro nakopala smrtonosno bolezen, na tak način, brez uzroka in povoda!
Toda posl. Spinčič ima jedno napako: 011 je slovanska in habsburška straža v Primorju in to je njegov greh. Ko je bil 011 šolski nadzornik, niso v istrskih ljudskih šolah rabili zemljevidov, na katerih je označena Istra kot del kraljestva italijanskega; po svojem delovanju nakopal si je sovraštvo mnogih ljudij, a sedaj se mu udanost njegova za monarhijo in vladajočo rodbino, pogum, da je ostal zvest svojemu prepričanju, plača s tem, da se mu razruši njega uradno, materijalno in socijalno stališče.
Ta reč ima pa tudi svojo narodno-politično in moralično stran. Slovansko prebivalstvo v Istri je vznemirjeno in razburjeno po sovražnem mu postopanju deželne vlade, a zaman se obrača za pomoč do ministerstva. Ta razburjenost in srditost pa mora do skrajnosti prikipeti, ako ostane odpust posl. Spinčiča v veljavi. To bi imelo demoralizujoč upliv na politiški značaj in na poštenost mišljenja državi služečih organov, to bi slabo uplivalo na dobre elemente v tistih krajih, kjer čuti prebivalstvo, da je v nevarnosti. Pa tudi pravno čustvo sploh mora močno oškoditi to, da vrhovni branitelji in zaščitniki pravice in pravičnosti svojevoljno kršijo pravico in zakon.
Z ozirom na navedene okoljščine upra-šajo podpisani njega ekscelenco gospoda naučnega ministra:
1. Hoče-li gospod minister z ozirom na to, da se je vršila proti poslancu profesorju Spinčiču brez uzroka in protizakonita disciplinarna preiskava, katera pa ni izkazala ničesar kaznjivega, razveljaviti izrečeni odpust iz službe in odstavljencu zopet podeliti službo in plačo, oziroma izreči samo začasno zaustavo ter ukazati, da se nepristranski pregledajo in uvažajo vsi akti, vse okoljščine in vsa fakta ?
2. Ako pa gospod minister te poprave noče storiti, kako more od njega potrjeno strahovanje državnega uradnika, katero strahovanje mora pri vseh v državni službi stoječih ljudeh, ki ne prikrivajo svojega narodnega in političnega mišljenja, vzbuditi čustvo negotovosti in strahu za svoj obstanek, pri rojakih strahovanega poslanca pa največji srd, kar se je res zgodilo, kako more to spraviti v soglasje s pravico vsakega državljana sploh, izražati svobodno svoje mnenje, sosebno pa z nedotakljivostjo poslanca ?
Dr. Engel, Seichert, Kaftan, dr. Gregorec, dr. Šil, Scluvarz, dr, Slaoik, IVohanka, (Jestmir,
Oznanila
in /.poslanice" plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
7	9
'rt	n	r>	rt	^ n
”	”	w	w	w
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici (L Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu j »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Lang, dr. Masargk, dr. Lang, Mixa, dr. Gr igr, dr. Laginja, dr. Kramar, Eim, Tilšer, Doležal, Špindler, Teklg, dr. Brzordd, dr. Vašatg, dr. Pacak, dr. Ilerold, dr. Blažek, Formdnek, Veselg, Krumbholz, Ildjek, dr. Dgk.
Interpelacija
zastran gospoda Spinčiča, katero so stavili poslanci KI a i č, N ab er g oj in tovariši do nj. ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje, slove:
»Razpis gosp. naučnega ministra z dne 7. marcija t. 1., s katerim je bil odstavljen od službe c. kr. profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici državni poslanec Vjekoslav Spinčič, provzročil je globoko vznemirjenje ne samo v hrvatskem in slovenskem občinstvu, nego v vseh političnih krogih ne glede na narodnost in stranko. Razvidno je iz razlogov razsodbe, da je poslanec Spinčič pri lanski deželni razstavi v Zagrebu izrekel samo željo, naj bi ge združili vsi Hrvatje pod dinastijo habsburško, nadalje, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah storil samo tisto, kar se je po vseh ustavnih državah vedno zahtevaio kot naravna pravica za poslanca; a po vsem tem je opravičeno bati se, da se je s tem ukrepom proti imenovanemu poslancu kršilo pravo, vsem državljanom po državnih temeljnih zakonih zajamčeno, pravo, slobodno izraževati svoje mnenje in pa nedotakljivost, katera pristoja poslancu.
Glede na to uprašajo podpisanci: Kako more opravičiti gospod naučni minister strahovanje poslanca Spinčiča?
Na Dunaju, dne 29. aprila 1892“ To interpelacijo je podpisala večina Hohemvartovega kluba in celo Hobemvart sam, ki sicer nikdar ne podpisuje interpelacij.
katero sta odposlala odseka ljudskih shodov pri Behku in v Dornbergu, slove fako-le:
Visoka c. kr. vlada!
Najponižneje podpisana odseka, izvoljena na ljudskih shodih na Goričici pri Reb-ku dne 25, marca iu v Dornbergu dne 3. aprila t. 1. v ta namen, da bi visokemu c. kr. notranjemu, trgovinskemu in vojnemu ministerstvu podala peticije za zgradbo že-lezničue črte od Logatca po vipavski dolini do Gorice, dovoljujeta si z naslednjimi vrsticami izpolniti svojo nalogo.
Mačehovsko ravnanje s pokneženo grofo-vino goriško-gradiščansko z ozirom na železnice je tako široko znano, da najponižneje podpisani smatrajo za nepotrebno le besedico
o	tem spregovoriti. Dosti je, ako konstantu-jenio, da imamo v našej zanimivi deželici eno samo železnico, ki gre večinoma po nerodovitnih tleh in ki dela tako velik ovinek, da postane skrajšanje oddaljenosti s to železnico le iluzorično.
V	tridesetih letih, v katerih so se v Avstriji gradile premnoge, med temi jako dolge in dragocene železnice, nismo je dobili na Goriškem niti za en meter. Tri četrtine dežele so povsem izključene od železniškega prometa, med temi tudi nekdaj rodovitna Vipavska dolina, katera trpi že več let vsled slabih vinskih letin in katera je bila nekdaj rimljanskim in pozneje do današnjih dnij avstrijskim vojskam naraven prehod v Panonijo, oziroma v Italijo, kar ostane tudi v prihodnosti.
Ako visoko c. kr. vlado ne vspodbude oziri na tukajšnje zvesto prebivalstvo, da bi čim prej zgradila železničuo črto Logatec* Gorica ter ž njo povzdignila blagostanje v deželi, morala bi jo k temu siliti očitna stra-tegična važnost tega prehoda v Italijo, katero dokazuje vojna zgodovina dveh tisočletij in vse vojaške avtoritete, ki so se kdaj bavile s temi kraji, da bi posvetila svojo popolno pozornost omenjeni železničui črti.
Blagostanju Vipavske doline in vseli onih krajev, po katerih bi tekla rečena železnica, je njena zgradba neizogibno potrebna. Naš glavni vir dohodka je pridelek vina in sadja. Odjemalci našili vin iz poprejšnjih časov so nas zapustili, od kar dobivajo vino iz drugih krajev, kateri imajo železnice. Naše sadje, katero pošiljamo v oddaljena velika mesta na severju, zgublja navadno vsled težavne in dolgotrajne vožnje do prve železniške postaje v Gorici polovico svoje vrednosti.
Tudi glavno mesto Gorica živo občuti nedostajanje kolikor mogoče kratke zveze s severjem in vshodom države in bo čutila ta nedostatek toliko huje, ko bo železnica Tržič - Červinjan dograjena in zvezana z italijansko črto Mesti e - S. Giorgio di Nogaro in ko bo ustvarjena s tem glavna črta Dunaj - Trst - Červinjan - Italija, katera pusti deželno glavno mesto Gorico popolnoma na strani.
Deželni zbor poknežene grofovine go-riško - gradiščanske je omenjal že v svoji seji 19. nov. 1889., da bi se mnogo zboljšale naše slabe železniške zveze v splošno državnem in trgovskopolitičnem, kakor tudi v našem domačem interesu, ako bi se zgradila črta Logatec - Gorica - Tržič - Červinjan, s katero bi se odpravila dva velika ovinka, katera dela zdaj južna železnica. Nasprotij temu bi pa bil le del te železnice Tržič - Červinjan za Gorico in oni del dežele, ki ne leži neposredno ob onej črti, v veliko škodo.
Tako prepričanje izjavil je imenovani deželni zbor tudi v letošnji seji 12. aprila s tem, da je ob enem z deželno podporo za črto Tržič - Červinjan glasoval tudi za podporo — in sicer dvakrat večjo — za krajevno železnico Gorica-Ajdovščina, ki je goriški del železnice Gorica - Logatec; ob enem je naložil deželnemu odboru, naj v najkrajšem času dovrši početna dela za to železuično črto.
Tudi visoka vlada kaže s svojim dosedanjim vedenjem, da ni nasprotna železnici iz Goiice v Logatec; vsaj v tem zmislu tolmačil je vladin zastopnik goriškega deželnega zbora v neki seji železniškega odseka odlok visokega c. kr. trgovinskega miuisterst va z dnč 4. nov. 1891. št. 22. 985, da visoka vlada im& namen podaljšati morebitno normalno železnico Gorica-Ajdovščina do Logatca ali do kakega drugega kraja ob južni železnici na Notranjskem.
Po teh kratkih opazkah dovoljujeta si podpisana odseka predložiti visoki c. kr. vladi soglasna sklepa spočetka omenjenih ljudskih shodov na Goričici in v Dornbergu, katerih so se udeležili vsi župani, starašine in mnogo prebivalcev skoro dveh okrajev, katera izražata:
Visoka c. kr. vlada se najnujneje naprosi, da bi železnični črti Logatec-Gorica svojo popolno pozornost obrniti blagovolila in v ta namen še v teku letošnjega leta vsaj glavni načrt in preudarek normalne železnice Logatec-Gorica po svojih uradnikih in na svoje stroške izvršiti zapovedala.
lil
Iz Čepovana, 25. aprila. — Huda izguba doleti naše gore. Vsem znani, vsem enako ljubljeni naš župnik preč. g. Blaž Grča jemal je v nedeljo slovč od svojih župljanov, med katerimi je živel skoro 17 let. V tej dobi si je pridobil srca vseh naših hribovcev taki), da so o vsaki priliki s posebnim ponosom govorili o svojem župniku. Pa tudi on je bil zadovoljen in vesel s svojimi župljani, za katerih blagor je deloval neumorno ves čas svojega tukajšnjega pastirovanja. Za njegovega časa popravilo se je pokopališče, v cerkvi se je pa, skoro bi rekli, vse prenovilo, predelalo, o-krasilo; cerkev je dobila tudi nove orgije. Čepovanci smo ponosni na svojo cerkev in hvaležni odhajajočemu preč. g. župniku, da jo je spravil o sedanji stan. Hvala mu!
Da je vršil svoje pastirske dolžnosti z največjo točnostjo in ljubeznijo do poklica, tega nam omenjati ni treba. S posebno skrbnostjo je pa pospeševal ubrano cerkveno petje, dasi sam nima ne glasu ne sluha za glasbo. Zboljšal je tudi cerkveno imetje, ker z veliko razumnostjo pečal se je tudi s poljedelstvom. Po cerkvenih travnikih nasajal je sadno in drugo kraju primerno drevje ter župljane vspodbujal, naj enako delajo po svojih poljih in gozdih.
Ker je ljudstvo spoznalo, kako se župnik razume v občinskih zadevah, volilo ga je v starašinstvo, kjer so se njegovi nasveti vedno uvaževali. Pot proti Lokoveu dodelala se je na njegovo prigovarjanje. Kmalu se bode gradila cesta proti Lokvi, a župnik Grča ima za to velike zasluge. Sploh bi se dalo mnogo pisati o njegovi veliki skrbnosti za blagor našega kraja. — Tudi je v svojem času obračal oči na cesto čez „Spehovo brdo"; vedno in vedno je poudarjal važnost te ceste za bližnji cerkljanski okraj. Predlanskim se je bil oglasil celo za železnico iz Gorice do Javornika.
Pred 10 leti je ustanovil »Katoliško-politično Čitalnico," kateri je bil do zadnjega marljiv predsednik in voditelj. Pod njegovim vodstvom se je društvo večkrat oglašalo, ko je bilo treba poseči v kakor-inokoli politično gibanje.
Njegovega delovanja pri nas ni mogoče dostojno opisati v kratkem dopisu. Razvidno pa je že iz gornjih besedij, kako lahko se Šempasci vesele tega moža v svojo sredo, a kakč hudo mora biti pri srcu nam, ko zgubimo takč odličnega našega prijatelja, našega skrbnega očeta, prečastitega župnika Blaža Grčo. Gospod župnik gre od nas, spomin njegov pa bo še dolgo, dolgo živel med nami v hvaležnem spominu.
O	trosi Bog Ti sreče rož
Na vse poti,
A nam pa daj še mnogo mož,
Mož vrlih — kot si Ti!
V	Ozeljanu, 3 maja. — Ni je sladkosti, da ne bi imela v sebi tudi nekaj bridkosti. Tako tudi veselja ni, da ne bi mu bilo primešano nekaj žalosti! Da je istinita ta pri-slovica, vidi se tudi iz sledečih vrstic:
Silno smo bili vzradoščeni, ko smo do-znali, da pride v našo šempasko župnijo za župnika preč. g. BI. Grča. Ali naše veselje se je takoj nekoliko skalilo, ko je v nedeljo dne 24. aprila, to je na dan sv. Jurija, kar nenadoma počil glas, da je naš v obče priljubljeni kapelan č. g. Ant. Slokar dobil „dekret“, da nas zapusti, in to že due
9.	t. m., ter se preseli na vikarijo v Log pri Bolcu.
Spočetka niti verjeti nismo hoteli tej bridki novici — ali ko smo še istega dne čuli istotako tudi od samega č. g. kapelana, da je to, če tudi za nas bridka, vendarle povsem istinita vest, morali smo verjeti, dasi nam je srce žalosti pokalo. Bili smo vsi presenečeni, vsi pobiti; vsem se je brala žalost z obraza.
Kako ne bi tudi žalovali po tako vrlem gospodu! Mi dobro vemo, kolik dobrotnik je on bil našej zapuščenej vasi; mi dobro vemo, kakošna izguba nas dohiti, in kaj izgubimo ž njim; mi dobro vemo, koliko zaslug ima č. g. za celo šempasko županijo, a za našo vas še posebej. — Ker pa vemo vse to dobro, vemo tudi njegove zasluge po zasluženju ceniti. Ker nam pa ni mogoče navajati na tem mestu njegovih neprecenljivih zaslug, ki si jih je stekel za našo vas, omenimo naj le nekatera, ki mu ohranijo pri nas hvaležen spomin.
Kdo se ne spominja, kako žalostno je bilo v našej vasi pred njim, kako puščobno, nekako omrtvičeno, koliko surovosti med mladino, koliko nočnega vasovanja in pope-vanja grdih popevk, med kojimi si tudi neredko cul laško „kvakanje"; — in dalje, kako strašansko slabo je bilo še le cerkveno petje, ker se uikdo ni brigal, da bi je povzdignil na višjo stopnjo. Skratka: bilo je vse zapuščeno, vse nevedno. In zdaj? — Ko je č. g. Slokar prišel k nam, se je po njega marljivosti, trudu in požrtovaluosti mnogo, mnogo predrugačilo in na bolje obrnilo. Ni še tri cela leta pri nas, in toliko spremembe! Vse je oživelo ž njegovim prihodom. — Sam dober pevec, ki ima tudi posebno veselje do lepega petja, in takoj po prihodu k nam, spozuavši naše fante z izvrstnimi glasovi, pričel poučevati jih v
1	narodnem in cerkvenem petju, kakor je „N. S“. že parkrat pohvalno omenila. To pa ne zastonj, kajti uspeh je res izvrstno dosegel; milo petje, katero zdaj naša mladina popeva, res gane človeku srce! Nočno vasovanje in grdo popevanje se je izgubilo ; laškim popevkam ni več sledu; morale so se umakniti, od koder so prišle. — Koliko drugega koristnega je uvedel, kakor n. pr.: Kako vstrajno je hodil pred Veliko nočjo spove-davat v obe podružnici (v našo vas in Sv. Mihaelj; liakč lepo navado je uvedel s tem, da je mladina prišla v nedeljo prvega maja k prvemu sv. obhajilu — dečki in deklice, zadnje vse v belej obleki in s svečo v roki. Kako ginljiv prizor! Koliko bi se dalo našteti zaslug njegovih, a bilo bi preobširno in radi tega moramo nehati. Ni čuda torej, da se nam je toli priljubil vsem in da se prav težko ločimo, toda v duhu ostanemo združeni. Dela Vaša ostanejo med nami, častiti gospod, in mi se Vas po njih bodemo vedno spominjali. Vedno Vas hočemo ohraniti v blagem in trajnem spominu! Vaš trud, ki ste ga z nami imeli za čast božjo in blagor naroda, Vam plati mili Bog! K odhodu Vašemu zakličemo: Z Bogom, srečno pot!
Hvaležni Ozeljan c i.
Iz Brd, 3. maja. Razposlal sem prečastitim gospodom sobratom „po deželi" brošurice z naslovom „L i t u r g i č n i jeziki" kot „pirhe“ za velikonočni čas. Zato ni dolžnost nikomur poslati mi plačila; dovolj mi bode kak „spomin“. Toliko v odgovor na razna uprašauja. Odkladal sem z razpošiljanjem do Velike noči — nekaj zarad tega, da doba „pirhov“ nastopi, nekaj zarad velevažnega linškega, po škofih Rud. in Miiller urejenega obrednika, katerega je bilo zelo težavno pripeljati v Brda, ker je tehtal čez 10 zlatih. — Hvala za sodbe!
Gradeuski.
.Nemški Rut, 1. maja. — Od nekdaj je že navada, da se mlado in staro veseli prvega maja, tem bolj, ako huda in dolga zima pritiska, ker v tem času vsa narava oživi oko in srce razveseli. A božja previdnost nam letos ni še privoščila te naravne krasote in veselja, toda naklonila nam je drugo radovanje in veselje. Napočil namreč je za našo župnijo veseli dan. Že na belo nedeljo 24. aprila razlegalo se je pokanje topičev in ubrano pritrkovanje zvonov župne cerkve sv. Lamberta, opominjaje na cerkveno slovesnost, ki se ima naslednjo nedeljo 1.
maja tukaj obhajati. Imenovanega dne bilo je namreč slovesno nmeščenje tukajšnjega preč. gosp. Antona Lazar-ja. Vreme ni bilo ugodno, lilo je od ponedeljka do sobote zvečer kakor iz škafa; zatč se je n oralo glede zunanjega okraševanja mnogokaj opustiti.
Zjutraj na vse zgodaj začne pritrkovanje in pokanje topičev, da kar gromi, nebo se jasni, kakor bi se hotelo z nami radovati. Hitro po 9 uri prijaha vladni komisar, preblagorodni gosp. Pollej iz Tolmina z gosp. zdravnikom. Število duhovnih sobratov se vedno množi in doraste slednjič do 11. Deseta ura se bliža, šolska mladina pod vodstvom g. učitelja Franca Kašča stoji pred župnijskim stanovanjem v dveh vrstah in čaka sprevoda; topiči zagromijo in sprevod, kateri vodi veleč, gospod Alojzij dr. Faidutti, profesor bogoslovja iz Gorice, koti nstalator, pomika se slovesno proti cerkvi. Stopivši v cerkev, zapojejo pevkinje s krasnimi glasovi pesem „novega mašnika"; potem je začelo slovesno nmeščenje v cerkvi s himno „Veni Creator" po navadnih obredih pred oltarjem. Potem stopi instalator na prižnico, ljudstvo v natlačeni cerkvi kakor zamaknjeno posluša prelep in ginljiv govor, primeren slovesnosti, namreč: „Kaj je pastir čedi — in kaj čeda pastirju". Mojsterski govor je bil v resnici pravi maj kjer, se imajo cvetice čednosti in dobrih del sejati, zalivati, in varovati, da obrode dober sad zveličanja. Po dokončanem govoru začel* je sveta maša — pri kateri so primerne slovenske pesmi peli kaj lepo in krasno; livar tet je bil skupen, to je cela cerkev je pela; kar iz srca pride, tudi do srca gre; ohranite tudi za naprej, Rutarji, to lepo navado!
Po dokončani službi božji v cerkvi pričela je pri v. č. gosp. župniku druga slovesnost, ki se po domače „pogrnjena“ zove. Glede na to naj bo le toliko opomnjeno, da „komadi“ živinoreje, vrtnarstva in vino-reje so hiši v čast. Začele so tudi napitnice ; novi župnik se spominja sv. Očeta papeža in presvet, cesarja Fr. Jožefa; preblagor. gospod Pollej zagotavlja, da presveti. vladarja Fr. Jožefa želja je, biti varli sv. cerkve; dr. Faidutti napije njegovi prevzvišenosti knezonadškofu itd. Res lep in prijeten dan za nas vse, vreden 1. maja. Pa oh! dan se je nagnil in mračiti se je začelo — ločiti se moramo. Z Bogom.
Politični razgled
Notranje dežele.
lit žarni zbor. — Druga seja poslanske zbornice po praznikih bila je učeraj teden. Posl. Tilšer s tovariši podal je predlognaj se minister pravosodja grof Schonborn toži zaradi rušenja zakona (o čemer smo obširneje govorili v zadnji številki.) Predlog je podpisalo 41 poslancev, med temi 4 Jugoslovani (Gregorec, Laginja. Spinčič in Biankini).
—	Posl. dr. Pacdk in tovariši podajo predlog, naj se zruši navedba pravosodnega ministra od 22. aprila 1892., s katerim se je ustanovilo posebno okrajno sodišče v Teplicili brez privoljenja deželnega zbora češkega.
V	seji 29. aprila interpeloval je posl. Zallinger zaradi romana, ki izhaja v „ Neue freie Presse, “ kateri nečaveno žali verska čuv-stoa katoliškega ljudstva. — Pravosodni minister odgovori na interpelacijo posl. Sp) i nčič a zaradi pogostih zaplemb hrvaških in slovenskih časopisov, ki zagovarjajo slovansko bogoslužje ter pravi, da se ni zgodila nikaka krivica, ker so sodišča vse zaplembe potrdila. — Na dnevni red je prišla vladina predloga o davčni preosnovi in sicer načrt o neposrednem osebnem davlcu. Proti predlogi sta ostro govorila poslanca Slavik in vir. Herold, pa tudi tisti poslanci, ki so govorili za predlogo, je niso posebno hvalili, marveč predlagali so mnogotere premembe in dostavke. — Poslanca Klaič in Nabergoj stavita v imenu konservativnega kluba interpelacijo zaradi Spin Čiča, katero smo priobčili pred dopisi. — Dr. Vašatf stavil je predlog, naj bi se preklicala naredba pravosodnega ministra iz l. 1890.
—	Naslednja seja bila je v torek. Minister Schonborn je odgovoril na interpelacijo Zallingerjevo, da državno pravdništvo zatč ni zaplenilo bogokletne pesmi v „Nei«e freie Presse," ker je to reč prezrlo, a da je začelo proti pisatelju kazensko postopanje zaradi motenja vere. — Na to se je nadaljevala razprava o neposrednem osebnem davku. Govorili so Plener Steinivender, Pattai, Hauck, Abrahamovič,- Syl-va-Taroucca in zopet Plener. Eni so predlogo hvalili, drugi pa so jo ostro grajali; izročila se je posebnemu odseku 35 članov. — Poslanec Klaič izroči samostojen predlog, da je okrajne šolske nadzornike imenovati stalnim. Posl. dr. Pacdk in tovariši stavijo predlog, naj se odlok mučnega ministra, s katerim je bil prof, Spinčič odpuščen iz službe, izroči imunitetnemu odseku v pretres in poročilo. Toliko je gotovo, da bodo za ta predlog glasovali vsi klubi, a imunitetni odsek se ne bo posvetoval o njem prej nego izreče državno sodišče svojo sodbo. — Dr. Forreger interpeluje zaradi ministerskega ukaza, po katerem mora mestni urad celjski slovenske ul ge tudi v slovenščini reševati.
Dežele češke. — V Pisku je bil v nedeljo volilni shod, katerega se je udeležilo okoli 000 oseb. Deželni poslanec 11 at a j je poročal o svojem delovanju. Govoril j« taki
mirno, kakor nismo vajeni slišati iz mlado-čeških ust, a vkljub temu je vladin komisar shod razpustil. Med udeleženci je vsled tega nastala grozna nejevolja in razdraženost — torej nova mera olja na ogenj!
— V nedeljo so zborovala v Pragi mnoga češka delavska društva. Najznamenitejši je bil tabor „narodni strang delnickč (delavske)* na žofinjskem otoku ; delavci so v mnogih govorih poudarjali svoje ndrodno prepričanje, za katero so pripravljeni žrtvovati tudi poslednjo kapljico krvi. Mnogi govorniki so razpravljali razna delavska uprašauja; sprejele so se nekatere resolucije za znižanje dnevnega dela in za splošno volilno pravico.
Kraljestvo hrvatsko. — Z
Reke so brzojavljali 2. t. m. „ Hrvatski*: „ Tipna ca „Narodne Citaonice“ namjerava, da se pokloni novomu gubernatoru. Radi toga vlada na Rieci medju Hrvati veliko nezadovoljstvo*.
— Hrvatski časopisi imajo navado, da se vsako leto s lužnimi članki spominjajo dnč 30. aprila 1671., ko sta bila v Dunajskem Novom mestu obglavljena iskrena Hrvata ban Peter Zrinjski in knez Fran Krsto Frankopan. Vzrok je znan čitateljem Jurčičevega romana „ Ivan Erazem Tatenbah. Letos so nekateri listi izšli črno obrobljeni.
— Pretekli petek in soboto vršil se je na Reki shod najodličnejših zastopnikov stranke prava iz kraljevine, Dalmacije in Istre. Državna poslanca Laginja in Spinčič nista došla, a poslala sta soglasnjoče pismo. Shod je sklenil bolje organizovati svojo stranko, izdati do naroda oklic, s katerim se bo pred vsem nagla-šala združitev vseh hrvatskih dežel, ter podariti voditelju dr. Ant. Starčeviču „narodni dar“ — palačo v Zagrebu, kjer bo ob enem shajališče stranke prava.
— Hrvatski sabor snide se 12. t. m. Meseca junija pa bodo nove volitve-, „Obzor“ je doznal, da prihodnje volitve bodo 13., 14. in 15. junija. Borile se bodo tri stranke: Ob-zorova, prvaška in madjaronska. Ali res ni mogoče, da bi se prvi dve stranki sporazumele in združile proti madjaronom ?
— Stranka prava priredila je v Zagrebu slavnost v spomin Zrinjskega in Frankopana, pri katerej so soglasno izrekli češkemu poslancu E i m u toplo zahvalo za interpelacijo, katero prinašamo tudi mi na prvem mestu današnje številke.
— „Hrvatski Narod“ prinaša na prvi strani svoje 2. štev. sliko barona Jurija R u-k a v in e, prvaka stranke prava. Ta list imd namen izpodrimiti „Prijatelja Naroda", ki je glasilo »Obzorašev*.
Ogersho. — Madjarji se pripravljajo z velikim bleskom in leskom na petindvajsetletno slavnost kronanja cesarja Fr. J. za kralja ogerskega. Slavnost se bo vršila 8. junija ; udeleže se je le madjarski velilcaši. To bo torej čisto madjarska slavnost, ki ne bo imela nič avstrijskega na sebi.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Gosp. Danilo Fajgelj, nadučitelj na Srpenici in znani cerkveni skladatelj, dobil je od naučnega ministerstva umetniški štipendij in sicer na priporočilo slovečega glasbenika profesorja Hanslicka, kateri je presodil predložene skladbe ter se o njih jako laskavo izrekel. Častitamo!
C. g. Anton Slokar, kapelan v Šempasu, preseli se 9. t. m. na vikarijat v Log pri Bolcu. Takč proča današnji dopisnik iz Ozeljana.
—	Č. g. Simon Gregorčič mlajši vikarij v Logu, preseli se v enaki lastnosti v Sedlo v kobariškem Kotu.
Veleč. g. dr. A. Gregorčič odpotoval je v torek zvečer zopet na Dunaj, kjer o-stane najbrže do konca državnozborskega zasedanja. Prihodnji občni zbor podpornega društva bo zategadel vodil podpredsednik.
Poslanec prof. Spinčič podal je državnemu sodišču proti naučnemu ministru baronu Gauču tožbo, katero je izborno sestavil dr. Pattai. Tožba je bila tiskana in razdeljena tudi med državne poslance; „Hrvatska“ jo prinaša v doslovuem prevodu. Tožba je takč jasna, da jo more umeti in odobravati vsakdo, kdor imi le še količkaj pravnega čuta v sebi. Obravnava bo 11. julija.
O	Spinčidevi zadevi smo prejeli z dežele še par dopisov, ki se srdito obračajo do nekaterih krogov in oseb — a morali smo ž njimi kar na ogenj, ne le v časnikarski koš. Res, vitez Rinaldiui nima nikakega uzroka, da bi se veselil — svojega uspeha. Razdražen.>st v deželi je marsikje velika, kar je dokaz, da narod spoznava, kje mu je iskati svoje prijatelje.
„ Slovensko bralno in podporno društvo
v Gorici" imelo je svoj ustanovni občni zbor na podlagi novih pravil v nedeljo 1. maja. Dasi je trpelo zborovanje precej dolgo, rešile so se samo prve tri točke dnevnega reda, namreč: 1. predsednikov nagovor;
2.	račun za dobo od 1. januarja do 30. aprila 1892; 3. kratko pojasnilo novih društvenih pravil. Izvoljeni predsednik, odborniki in namestniki so se odpovedali ponujeni jim časti. Zato se s tem sklicuje nov občni zbor za nedeljo 15. maja ob 3. uri popoludne v pritlični dvoranici Marzinijeve gostilne z jedino točko dnevnega reda, namreč: volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 5 razsodnikov in 3 pregledovalcev
računov v zmislu §§. 33. novih društvenih pravil. Občni zbor je sklepčen, ako se zbere toliko društveiiikov volilcev, da znašajo petino domačih udov. Društveniki se vabijo, naj bi došli v zadostnem številu, da bo mogoče začeti zavarovanje društvenikov po novih pravilih. V Gorici 3. maja 1892.
Predsedništvo.
(Naprošeni smo bili, da bi ne poročali
o	gori omenjenem občnem zboru in o uzro-kih, da se je moral sklicati novi občni zbor. Za zdaj, dokler se ne reši ta „kriza“, bomo torej molčali; pozneje pa povemo glavnemu intrigantu, ki že nad eno leto ne da miru ter hujska in draži na levo in desno, brez ovinkov, kar in kakor je zaslužil. Ur.)
Goriška niožka podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je imela svoj letni občni zbor v nedeljo 1. maja. Letno poročilo na-čelništva vzelo se je brez ugovora na znanje. Tako se je potrdil tudi račun podružnice in otroškega vrta v Pevmi za čas od lanskega do letošnjega občnega zbora. V načeiništvo so bili izvoljeni: dr. A. Gregorčič, Ant. Šant el in Val. Kancler; namestniki so: Andr. Gabršček, Karol Prinčič in Ant. Fon. Podružnična za stopnika pri glavni skupščini sta izvoljena dr. Fr. Kos v Gorici in Simon Rutajr v Ljubljani. Kdor hoče podružnici pristopiti, naj se oglasi pri katerem odborniku. Podružnica vodi otroški vrt v Pevmi in se zanima tudi za oni v Podgori ter ima svoje pušice pri gg. Likarju in Urbančiču.
Slovenščina je še dandanašnji popolnoma prezirana pri našem magistratu v Gorici; magistrat sicer sprejema slovenske u-loge, a rešuje jih izključno le v italijanskem jeziku. Da tako počenja magistrat glavnega mesta v deželi, ki je po ogromni večhii slovenska, to ni pravično, ni postavno. Zato je treba, da se o primerni priliki načelno reši uprašanje, ali je goriški magistrat dolžan dajati slovenske rešitve ali ne. To pa ne bo posebno težavno.
Lep vzgled nam je tajnik posojilnice v Celju gosp. Fran Lončar. Ker so bili po sokolskih slavnostih v Celju tam na dnevnem redu napadi na slovenske narodnjake, prosil je ta gospod pri mestnem uradu celjskem za orožni list. Prošuja je bila seveda slovenski pisana. Mestni urad celjski je kar odbil Lončarjevo prošnjo, in sicer z nemškim odlokom. Poslednji je vložil na to utok na c. kr. namestništvo v Gradcu. Ta oblast je sicer ugodila utoku gledč na orožni list, glede na nemški odlok mestnega urada je pa odločila, da je mestni urad že z vsprejemom slovenske prošnje ugodil čl. XIX. temeljnih zakonov, a da ni obvezan slovenski reševati slovenske uloge. Ker g. .Lončar ni bil zadovoljen s tem odlokom graškega namestništva, storil je korak dalje ter se pritožil pri ministerstvu za notranje zadeve. In res je ministerstvo spoznalo, da je mestni urad celjski obvezan vspreje-mati slovenske uloge ter je tudi reševati slovenski. Svoj izrek je minsterstvo podprlo s tem, da je v Celju slovenski jezik deželni jezik, ter da značijo nemški odloki na slovenske uloge kršenje temeljnih zakonov.
Kar se je doseglo v Celju, doseči se mora tudi v Gorici, kajti tudi tukaj je slovenščina drugi deželni jezik. V Gorici živi cel6 po ljudskem štetju, katero so izvršili magistratovi plačanci, nad 3200 Slovencev, v resnici pa okoli 7000, a ti ne smejo biti žaljeni v svojih državljanskih pravicah od nikake oblasti, torej tudi od mestnega magistrata ne. — Morebiti se ponudi kmalu priložnost, da bomo mogli tudi v Gorici posnemati vzgled gori imenovanega gospoda Lončarja.
Interpelacijo dr. Gregorčiča v deželnem zboru goriškem objavili so, kolikor nam znano, še naslednji listi: „Naša Sloga11 v Trstu, „Diritto Croato“ v Pulju, „Slovenski Narod“ v Ljubljani in „Narodni Listy“ v Pragi. Objavi jo tudi prihodnji »Rinnova-mento“.
Društvo goriških gospa za podporo ubožcev bo imelo v nedeljo ob 5. popoldne v mali dvoranici mestne hiše v Vrtni ulici občni zbor. V preteklem društvenem letu bilo je 1976 gld. 60 kr. dohodkov in 1394 gld. 24 kr. stroškov. Predsednica temu dobrodelnemu društvu je že 21 let, od ustanovitve 6. marca 1869. plemenita gospa Ma-rinelli.
Lakonska surovost. — Naš urednik je dobil iz lahonskega taborja brezimno pismo z ostudno vsebino, ki sama na sebi prav dobro označuje podlost lahonskega pisuna. Pismo končuje: „Si spera dunque che gl’ Italiani di questa cittii non avranno piu bisogno di lagnarsi dei vostri stupidi as-salti. II diavolo vi porti. Amen!tt — No, upamo, da tega veselja zagrizenci ne dočakajo še tak6 kmalu. Vemo, da smo jim močno na potu, kar je pa najbolji dokaz, da smo na pravem mestu. — Ali to pismo morebiti nima kake zveze z domačo novico „Lahonska nestrpnost14 v zadnji številki?
Vipavska železnica. — Mestni zastop goriški bavil se je v svoji zadnji seji s tem prevažnim uprašanjem za deželo in mesto gorižko. Dr. Venuti je obširno razpravljal slabe železniške zveze ter vedno pojemajočo trgovino in osebni promet, vsled česar im& mesto in dežela veliko škodo. Naposled je prav toplo govoril o koristih, katere bi imelo goriškv mesto od železnice po Vipav-
ski dolini, katera bi paralizovala škodo, katero bo imela Gorica od furlanske železnice. Govoril je dalje o tramvaju iz Gorice v Furlanijo ter sklenil s predlogom: 1. Mestni zastop naj sklene nakupiti za 100.000 gld. delnic prihodnje železnice po Vipavski dolini; 2. zagotovi naj 50.000 gld. za omenjeni tramvaj; 3. stori naj potrebne korake pri deželnem odboru za privoljenje, da si mesto izposodi gornji svoti; 4. naprosi naj našega državnega poslanca ekscelenco Franca grofa Cor o nini-ja, da bi predložil presvetlemu cesarju in trgovinskemu ministru spomenico, katera bo izražala gorečo željo goriškega mesta za imenovano železnico. — Predlog dr. Ven utij a bil je soglasno sprejet. — Tako je vipavski železnici zagotovljenih že 200.000 gld. podpore.
Deželni šolski svet goriški, v katerem sede 4 deželani, predlagal je za profesorja klasičnih jezikov na tukajšnji gimnaziji — trdega Nemca, ker tako zahtevajo gospodje v tržaški rumeni hiši, Med prosilci je bilo tudi več Slovencev, kateri pa niso našli milosti v očeh tržaških šolnikov in pedagogov. — Nemških profesorjev v Gorici je že vse polno, a nekaternikom tam v Trstu jih je še vedno premalo; zato mora dobiti mesto po pokojnem Jenku — Nemec, ki pride tako do stalnega kruha, dočim morajo naši domači sinovi romati po svetu. — Za pouk slovenskega jezika je pa silno slabo poskrbljeno, ker za celo gimnazijo je le eden iz slovenščine izprašan profesor. Ali deželni šolski svet ne misli popraviti tega nedostatka?!
Pobegnil je iz Gorice neki Ruggero S., izdelovalec jajčnih testin, zapustivši za seboj malo testa in slabega orodja, a veliko dolgov in tudi drugih ne prečastnih spominov. Mož je rodom iz Peruggie v Italiji. Take dobrote nam donašajo iz „obljubljeneu dežele.
Radodarni doneski. — Dne 30. aprila izročili smo MSloginemu“ denarničarju 99 gld. 25 kr., katere smo prejeli v aprilu za naše učne in vzgojevalne zavode v Gorici. Živelo požrtovalno rodoljubje!
— Neimenovan dobrotnik podaril je v korist raznim našim zavodom lepi znesek 50 gld. Bog mu stotero povrni!
— V zadnjih osmih dneh došli so za „Slogine“ učne zavode naslednji darovi:
Jos. Ivančič v G. 5 gld.; trgovci Koren, Kavčič in Urbančič ter krojaška mojstra P. M. in Rožanc Simon vsak po 1 gld.; Fran Čargo v Tolminu nabral v veseli družbi 3 gld.; Fran Pirjevec v Vrto-vinu zbral pri sklepu občinskih računov
2	gld.; gospa Josipina Fon, gostilničarka pri solkanski mitnici, nabrala je v veseli družbi 1 gld. 70 kr.; dohodek pri veselici „Prvaškega Sokola11 dne 1. maja 4 gld. 42 kr. „Voglar“ 50 kr.
Slovenski bogoslovci v Gorici poslali so družbi sv. C. in M. zopet 100 gld.
—	Amerikanski misijonar Josip Zalokar poslal je isti družbi 533 gld.
Bog povrni!
Aprilovo vreme nadlegovalo nas je prav neprijetno skoro celi pretekli mesec, a prekoračilo je svoj neprijetni delokrog tudi v majnik. Učeraj je v Gorici deževalo tako, kakor da bi ne bilo dežja že pol leta. V južnih krajih so pa imeli prav lep april; v Palermu na Siciliji imajo razstavo, katerej je lepo vreme jako naklonjeno.
Plesi v okolici. — Prvi majnik je minul tudi v Gorici brez dežja. To priliko so hitro porabili naši okoličani ter prav pridno plesali. Da nihče, kdor dobro misli z narodom našim, ne odobruje takih javnih plesov, ki so se udomačili v naši okolici, nam gotovo ni treba omenjati, ker smo o tem že mnogo pisali v svojem listu. — • Opominjali pa smo že velikokrat, naj okoličani pri takih prilikah ne zatajujejo vsaj svoje narodnosti in naj prirejajo v slovenskem jeziku lepake s katerimi vabijo meščane v okolico.
V	Gorici razume vsakdo toliko slovenščine, da bo umel slovensko vabilo. — Mirenci so v nedeljo vabili le v slovenskem jeziku. Tako je prav! Vsa čast jim!
V	Št. Andrežn pri Gorici obesil se je v ponedeljek jutro v podstrešju svoje hiše 53-letni Anton Zavadlav, zapustivši ženo in otroke. V nedeljo je jako čudno govoril po vasi o nekih groznih sanjah, katere je baje imel in katere so ga, kakor se sluti, gnale tudi v smrt.
Samomor. — Neki I. L., mali posestnik iz Cerovlja pri Mavhinjah, počakal je 25. aprila zvečerili vlak pred mostom pri Sestjanu ter vrgel se na tir. Vlak mu je v hipu strl glayo. Uzrok temu samomoru iščejo nekateri v slabih družinskih odno-šajih.
Prošnja. — Vsi oni p. n. gospodje, katerim so bile poslane pred tremi leti voj. knjige, in kateri še niso poravnali računa, so prav uljudno naprošeni, naj blagovoli kakor hitro mogoče posiati novce, ali pa vrniti ostale knjige v Gradec, Grazbach-gasse 40
Iz Podgore smo prejeli jako razdražen dopis, ki govori o nameravanih spremembah v tamošnji papirnici. Dopisa za danes ne priobčimo, pač pa si usojamo opozoriti gospoda ravnatelja, kakor smo storili že lani: naj ne zaupa preveč nekaterim podložnim mu osebam, katere mu donašajo raznotera poročila, vsled katerih naj bi se odločil za to ali ono spremembo. Kaj bi bilo, ako so poročila kriva iu izmišljena z namenom,
da si kdo ž njimi ohladi svoje maščevalno srce, ali da kdo izlije svojo sovražno žolč proti kakemu tovarišu slovenske narodnosti ? Zato naj gospod ravnatelj posluša vselej tudi glas drugega zvona in na poizveduje o resnici pri veljavnih možeh podgorskih, preduo stori kak korak proti temu ali onemu možu, ki je razupit kot odločen Slovenec, kar pač ni nikaka napaka, ki zasluži kazni. Tako previdnega postopanja treba je ravnateljstvu toliko bolj, ker dandanes imajo velike tovarne dosti opraviti z nezadovoljneži socialističnega duha in teženja, ni treba torej po nepremišljenosti netiti med delavci še narodnostnih prepirov in nemirov. Toliko prav dobrohotno v primerno uvaževanje.
V zahodnih Brdih je bila minolega tedna do 1. maja velika povodenj vsled nepretrganega deževanja. Potoki in „reke“ so mnogo dobre zemlje v Laško odnesli ter razne škode napravili. Občevanje je bilo pretrgano na mnogih krajih, ker pomanjkujejo mostovi. Niti skladovna cesta pod Dobra-vem nima mosta čez Reko. Tu, tu je treba cestnega odbora; ne bi mu manjkalo dela, ako bi hotel potrebne ceste urediti in mostove naplaviti. Kaj nam koristi cestni odbor v Korminu? Da Brici plačujemo— tam „v ravnem11 pa zidajo.
Jakoslav.
Iz Cerkna nam poročajo, da veselica tamošnje Čitalnice je bila zaradi slabega vremena preložena na nedeljo 8. t. m. Spored ostane isti. —
Iz Kreda v kobariškem Kotu, kjer so se vršile pred kratkim občinske volitve, o katerh smo prejeli tri dopise, omenili pa le nekaj malega, došel nam je jako opopran odgovor. Rekli smo pa že v predzadnji številki, da smo že siti enakih prepirov v drugih občinah in da ne maramo še drugod zaplesti se v take homatije, ki so enako neljube nam in našim čitateljem. Zaradi tega ne moremo objaviti došlega dopisa, kajti nanj bi sledil zopet odgovor ter odgovor na odgovor brez konca iu kraja. Zato je pač najbolje, ako se v javnem listu ne razpravljajo te zadeve.
Pri Robiču, eno nro od Kobarida proti laški meji oddaljeni vasi, imel je biti že s 1. majem otvorjeu novi poštni urad; ker pa ni bilo še vse v redu, zlasti ker se ni še našla za odpravništvo sposobna oseba, mogel bo ta urad začeti svoje poslovanje še le pozneje, ko se vse uredi. — Pri Robiču je finančna straža in čolna mejna o-blastnija, zato je pač naravno, da ta prijazna vasica ob beneškej meji dobi tudi poštni urad. — Od Robiča bo poštna zveza s prvim italijanskim poštnim uradom v slovenskem Podbonescu. Poštni voz in Kobarida v Podbonesec in nazaj bo potreboval nekaj čez tri ure.
Z Bukovega pri Cerknem smo prejeli že zopet dopis, ki se huduje, da tamošnja šola je še vedno zaprta. Krajni šolski svet imajo, šole pa ne, niti šole za silo ne, dasi plačuje tamošnja občina 540 gld. v šolski zalog (kar je sicer premalo za vzdrževanje ene šole.)
Dopisnik polemizuje dalje z nekim dopisom v 11. št. našega lista. Mi smo nanj že pozabili, naši čitatelji tudi; zato se nam zdi nepotrebno začeti novo polemiko. Gospodje dopisniki so večinoma preobčutljivi ; za vsak odgovorček napravijo potem cele litanije v odgovor, kateri naj „N. S.“ tiska iu objavlja. Gospodje pa ne pomislijo, da tisek stane drag denar, s prostorom pa da smo vedno v zadregi; zato ne kaže zapravljati denarja ter zagrajati prostorja z berilom, katero zanima komaj stotino naših čitatetjev. — Kratka poročila o raznih dogodkih na deželi so nam pa vselej dobro došla.
V	Divači bo v nedeljo 15. t. m. ob 4'/a otvorjena in svečano razsvetljena tamošnja „Cesarjevič-Rudoltova vilenica" (jama).
V	vilenici bo igrala godba. Ustopnina znaša 50 kr. — Kdor ima priliko, naj ne zamudi ogledati si prekrasno divaško vile-nico, ki v mnogočem nič ne zaostaja za slovito postojnsko jamo.
„Priročui zakonik11 izdal je bil lani za našo deželo gosp. E. Klavžar. Dasi je knjiga potrebna vsakemu deželami, vendar se je je tako malo razprodalo, da niti četrtina tiskarskih stroškov ni pokritih. Deželni odbor priporočil je to knjigo s posebno okrožnico vsem županijam. Vsak župan in starašina bi moral imeti to knjigo ter učiti se iž nje deželnih postav. Cena je naznanjena med oglasi.
„Liturgični jeziki", brošurica, ki zagovarja en del narodnega prava, prodaja se v prodajalnici g. Gašp. Likarja v Gorici po 10.
A. Ž.
»Amerikanski Slovenec11 nam redno dohaja. V zadnjih številkah je jezik pravilnejši in tiskovnih pomot manj. Pa tudi na naše kraje se je začel ozirati nekoliko bolj, a ne še v tisti meri, kolikor bi bilo želeti. Več kratkih novic, manj dolgih člankov in popisov, da vsaka številka prinese mnogovrstnim svojim čitateljem kaj zanimivega iz znanih krajev domačih, to bodi načelo pri urejevanju tega velevažnega slovenskega podjetja v novem svetu. — Vsaj vsako slovensko društvo bodi naročeno na ta list,
ki je v takč) zanesljivih rokah, da se ni bati zanj, ako dobi dosti gmotne podpore. Stane 6 gld. na leto. Denar je pošiljati pod naslovom:
V. Rev. Jos. F. Buh
„Amerikanski Slovenec1'
Tower,
St. Louis Co.	Minn.
U. S. Amerika.
Koroško. — Zadnji „Mir“ piše: „Nov udarec za koroške Slovence! „Freie Stimmen“ poročajo, da je vojaško ministerstvo odredi-
lo,	da pri koroškem polku slovenščina ne bo veljala za drugi polkovni jezik, češ, da je le 10% Slovencev med vojaki koroškega polka (št. 7.) in ti da skoraj vsi znajo nemško. — Da bi pa bilo med vojaki koroškega polka iz 100 mož samo 10 Slovencev, tega kratko malo ne verjamemo, saj so sploli še Slovenci bolj sposobni za vojaščino kakor Nemci. Najbrž vsakega, ki količkaj nemško lomi, za Nemca zapišejo. Tudi to ni res, da bi skoro vsi slovenski vojaki koroški nemško znali. Kar jih pride iz belske občine pri Kaplji, iz Jezerskega, iz Črne, iz Sel, iz Strojne, iz Možice, o teh nam je dobro znano, da ne znajo besedice nemške, kedar k vojakom pridejo. Veliko trdih Slovencev novincev pa prihaja še iz drugih občin. Sicer pa ta odlok Slovencem jasno kaže, kaka sapa piha za nas na Dunaju pri vsem tem, ko naši slovenski poslanci z rokami in nogami podpirajo Taafte-jevo vlado. Slabše se nam že ne more goditi, nego se nam godi. Zdaj so v zatiranju Slovencev na Koroškem vsi naši nasprotniki brez razločka stanu edini in združeno se poskuša zatreti vse, kar je slovenskega. Kolikor časa nas so motili in žalili v naših čutilih le posamezni koroški nemški prena-petueži, ne da bi se bilo od merodajne strani le količkaj namignilo zoper to, nismo se dosti zmenili za vse to upitje in zabavljanje, ali po pritisku od Slovencem dobro nam znaue strani so se tem pridružili, kakor vse kaže, sedaj tudi druge osebe, ki bi sicer bile po svoji vesti in svojem stanu zavezane, gojiti mir v deželi ter enako čuvati pravice obeh, v njej se nahajajočih narod-nostij. Tako postopanje proti nam pa nas boli, mora roditi le srd in pospešuje nepotrebno sovraštvo do vsega, kar se nam kaže neiz-prosljivo nasprotnega. Temu se tembolj čudimo, ko se vendar mi Slovenci za nič drugega ne potegujemo nego za svoje pravice, ktere uživajo Nemci v Avstriji že davno. Govorili bi radi še o marsičem jasneje, kar pazadanes raje opustimo. Prestali smo že marsikako hudo, zatorej nas tudi ta najnovejši ukrep vojnega ministra čisto nič ni preplašil, kajti tudi ti časi nemškega pritiska minejo!“
V slovo!
Vsem svojim predragim prijateljem in ljubim znancem v Kozani in v Brdih sploh, od katerih se nisem mogel osebno posloviti ob svojem odhodu na novo mesto v Devinu, kličem presrčni: Živeli! Ohranite me v spominu, kakor se bom jaz vedno z radostnim srcem spominjal veselih ur, katere sem preživel med Vami. Z Bogom!
HrabroslavVolarič
učitelj.
Raznoterosti
Slovanske drobtinice. — Prihodnje leto odkrijejo v Dubrovniku (Dalmacija) spomenik slavnemu hrvaškemu pesniku Gunduliču. Izdela ga proslavljeni hrvaški kipar Ivan K en d i 6 v Trstu. — Isti kipar je izdelal spomenik glavnega srbskega učenjaka Daničiča, ki se postavi v Belemgradu. — Vladislav Nikolajevič St irski piše opero iz narodnega življenja srbskega. Libreto si je zložil sam. ■— „Sokol“ v Levova bo slavil ta mesec svojo 25-letni-co. Sokolska društva češka prirede v Levov poseben sokolski vlak, da povrnejo Poljakom lauski jioset drugega vsesokolskega shoda v Pragi. -- Češki državni poslanec Adame k je zbolel. — Češki visoko-šolci priredS 15. t. m. izlet iz Prage v Liberoe, v ono znano pangermansko mesto, kjer Nemci počenjajo svoje okrutnosti nad češkim prebivalstvom. Izlet bo velik. — V Čikrnju v Severni Ameriki vršila so je v češkem društvu „Zilv6t“ slavnostna predstava v korist »Matice školsjte". Čistega dohodka je bilo nad 600 dolarjev. Iz Oikaga došlo je že mnogo tisočakov v Prago za šolske uamene. Cel6 oni čikagski Židje, ki se prištevajo Čehom, ustanovili so društvo za podporo »Matice školsKe“. — Češki „Sokoli“ vrnejo ta mesec francoskim gimnastom (telovadcem) lanski poset v Pragi. Udeleže se namreč slavnostij v Nancy, katere priredč francoska telovadna društva. —
Telefon čedalje bolj in bolj izpodriva brzojav Mnoga mesta so že zvezana z bakrenimi žicami (drati), po katerih se ljudje med seboj pogovarjajo, drug drugega slišijo in po glasu spoznajo, če tudi so na stotine kilometrov narazen. Dunaj in Praga sta že nekaj časa zvezana s telefonom. Na Dunaju se n. pr. vršč seje državnega zbora pozno v noč. Do polnoči poročajo razni poročevalci svojim listom naravnost v uredništvo, kjer se vse stenografuje in hitro stavi, zjutraj izidejo v pražkih dnevnikih obširna poročila o seji državnega zbora od prejšnjega dnč ali večera. — Zdaj nameravajo Angleži tudi Ameriko in Evropo spojiti s telefonom.
Drobiž. —V Santosu (Amerika) zgorela ja avstrijska trgovska ladija „Jaifet II.u — V Debrecink na Ogerskem ustanovijo novo vseučilišče, ki bo tretje v drugej državni polovici. — Na Dunaju bo gledališka razstava, na katerej se bodo videle vse gledališko posebnosti in zanimivosti celega Sveta.
—	V Pragi otvorila seje učeraj teden Holubova razstava, na katerej se vidijo vse zanimivosti, živali, rastlin« in ljudje (divjaki) iz južne Afrike. — Kolera ja URstala med jetniki v Nauterre, katerih je 4000. Jetnikov je že precej pomrlo. Zdravniki sodijo, da bolezni je uzrok slaba voda. — Vrvi električni mlin zgradili so v Ottavi v Ameriki. Električno gonilo ima za 75 konj moči in goni vse mlinsko stroje. —
V	ttusiji, kjer vlada huda lakota, kakor smo že po*
ročali, nastale so tudi Srne koze. — V Nemčiji je 1. 1889. in 1890. umrlo vsled bripe 66.300 oseb; manj se jib je rodilo zaradi nje 18.800. Tak6 je izračunil višji štabni zdravnik Šperling. — V Parizu bot6 štrajkati cel6 mestni redarji, ako se jim plača ne zboljša. — V Sanzibaru so nastali krvavi boji med protestanti in katoliki; mohamedanci podpirajo katolike.
Brui maj izbrali so si delavci celega sveta kot svoj praznik, kateri posvečujejo z izleti, shodi, zbori, veselicami, — pa tudi z izgredi, neredi in zločini. Zadnjih sredstev se poslužujejo neke vrste socijalistov in anarhistov, ki liotč takim načinom strahovati delodajalce ter prisiliti jih, da bi znižali dnevno delo na 8 ur, zaslužek pa povišali. — To so uzroki, zaradi katerih so države v skrbeh za ohranitev miru in redu vselej, ko se bliža prvi majnik, zlasti v velikih mestih, v rudokopih in drugih krajih, kjer so tovarne, ker tam je mnogo delavcev, včasih na tisoče in stotisoče. Ta dan so pripravljeni vsak hip vsi vojaki, redarji in orožniki, da bi tudi z orožjem naredili mir in red, ako hi se pokazala potreba. — Letos ni bilo velikih izgredov. Omenimo naj le naslednje podrobnosti. V Genovi in Florenci je redarstvo zaprlo vsa navadna shajališča anarhistov. V Milanu je redarstvo zaprlo vodjo tamošnjih anarhistov odvetnika Goria in devet privržencev, ko so pričakovali voz, na katerem je bilo 25.000 iztisov posebnega revolucijskega oklica. V Rimu so socijalisti izdali list „Prvi majnik", ki se je strašuo hitro razprodajal. Vojaki so bili nastanjeni poleg vseh uradov in drugih poslopij. V A n k o n i so zaprli 42 anarhistov. V Š v i c i so na raznih krajih pokale bombe. V Parizu ni bilo dosti vojakov, da hi mogli varovati posamične liiše, katerim so anarhisti pretili. V Trstu je počila bomba pri Sv. Andreju; škode ni nzročila nikake. Na Dunaju je bilo 34 delavskih shodov, katerih se je udeležilo 25.000 delavcev; vse mirno. V Londonu se je udeležilo velike delavske demonstracije okoli 300.000 delavcev. VLiittichu je bilo več eksplozij (rastrelb); v cerkvi sv. Martina so uničene steklene slikarije v vrednosti 100.000 gld.; več hiš poškodovanih.
Spomenik maršalu Radeckemu odkril se je 24. aprila na Dunaju na trgu „Am Hof“ z veliko slovesnostjo in veličastnostjo. Grof Radecky se je rodil v Tfehnicih na Češkem 1. 1766; v letih 1688. in 1788. udeležil se je turske vojske; pozneje se je udeležil vseh francoskih vojsk. Od 1 1831, je bil najvišji poveljnik avstrijskih vojsk v Italiji, a njegovi junaški čini 1. 1848. in 1849. proslavili so ga v vrsto naj večjih avstrijskih vojskovodij. Umrl je 1. 1868 v villi Nolli pri Milanu. — Nadvojvoda Albreht, ki je služil po boku Radeckega v Italiji, nazval je Radeckega v slavnostnem nagovoru pri razkritju spomenika „zvestega služabnika petih avstrijskih vladarjev, juuaka in domoljuba, očeta svojim vojakom in starim zmagovalcem v odločilnih bitkah.u Cesar je odgovoril v daljšem govoru, poudarjajoč svojo zadovoljnost s prekrasnim spomenikom, kateri se je postavil po zaslužnem delovanju nadvojvode Albrehta, slavnega naslednika staVemu vojskovodji. — Maršal Radeeky se po svojih pismih kaže kot nezavisen mož s samostaluim prepričanjem in delovanjem tudi nasproti visokim glavam. Če tudi potomec češkega rodu, bil je po vzgoji in duhu Nemec, kakor je sam priznal s svojim dopisom v Frankob rod 1. 1848.
Tiskovni odnoiaji na Hrvatskem so še ža-lostnejši od naših. Časopisi se redno plenijo, uredniki pa kaznujejo in tudi zapirajo.
Zadnje dni je najhujša usoda doletela časopis ^Prijatelj Naroda", ki je glasilo župana dr. Am-ruša. List je bil zaplenjen radi petih člankov; ob enem se je vršila preiskava v hiši urednika Rancin-gerja, da bi se našel rokopis. Urednika so odvedli v zapor. Med tem časom je bila prirejena druga izdaja, na kateri je bil, seveda, kot odgovorni urednik naznanjen g. Rancinger, ki je bil med tem časom det pod ključ in kot tak nesposoben za odgovorno uredništvo. Zaradi tega je državno pravdništ-vo tožilo voditelja tiskarne, ki je bil obsojen na 200 gld. globe in 8 dnij zapora. Nič ni pomagal zagovor, da on ni vedel o zaporu odgovornega urednika, ko je tiskal drugo izdajo. — Naslednjega due je bila zaplenjena tudi druga izdaja.
Ministri časnikarji. — V francoska mini-sterstva so že večkrat prišli možjč, ki so se bavili s časnikarstvom; bili so uredniki raznih časopisov. Ko je dotično ministerstvo padlo, vrnili so se mini-stri-časnikarji zopet na svoja prejšnja mesta. Ministri Ferry, Goblet, Spuller so iz uredništev sedli na nunisterske sedeže, zdaj pa so zopet uredniki parižkih časopisov. Zdaj, ko poznajo razne skrivno-Bti izza kulis, s toliko večjo spretnostjo vršč svoj časnikarski poklic; njih beseda imš veliko veljavo navzgor in navzdol. Tudi stavbinski minister Guvot iz Frejcinetovega miuisterstva, ki je nedavno padlo, posvetil se je zopet časnikarstvu kot glavni urednik časopisa „Sičcle.“
Proti polžem slinarjem po zelenjadnih in cvetličnih gredah priporočajo zakopati v gredo do roba plitve posode, kakoršne rabijo za podstavo cvetličnim loncem. V te posode nalije se po 1 centimeter visoko piva. Slinarji ljubijo pivo čez vse, lezejo v posode in potonejo. Vrtnar, ki je to poskusil, poroča, da-je ujel v eni noči v dve posodi več nego sto polžev, in sicer brez truda in z neznatnimi stroški. ,, Vrtnar"
Zalivanje z zgreto vodo pospešuje rast vseh vrtnarskih rastlin, bodisi cvetlic ali zelenjadi. Gorka voda zlasti pospešuje zorenje in popolnjuje rasvitek zelenjadi in plodov. Melone in kumare, ki nočejo zarediti plodov, prisilijo se z gorko vodo hitro k temu. -Vrtnar"
Braut-Seidenetoffe schaarz, weias,
far bi g etc. —■ v. 45 kr. bis fl. 15.65 — glatte uud Dumaste etc. (ca. 300 verscb. Qual. u. Dispos.) versendet roben- n. stUekweise porto- u. zollfrei | die Seiden Fabrik B. Henneberg (K. u. K.
| Hcflief.), Ziirich. Muster umgehend, Doppeltes | Briefporto uach der Schweiz.	(9)
UČENCA
Čvrstega, poštenega, veščega slov. in italj. oziroma nemile, jezika sprejmem v svojo prodajalnico s papirjem in šolskimi knjigami. Ant. Jeretič v Govici.
Franc Bensa,
v Ozki ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČEVLJARJE.
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško.
Izdal E. Klavžar,
deželni uradnik
prodaja se po znižani ceni
1	gld. 20 kr. mehko, 1 gld. 60 kr. pa lično vezana pri izdajatelju in tiskarju.
Založnica
PIVA IX L EPU
V	KANALU.
Podpisanec priporočam izvrstno ustano in ohlajeno
goriško in štajersko
IZVOZNO PIVO
v sodčkih po V2, V*> Vs hekta, kakor tudi pivo v steklenicah po zmerni ceni in dobri postrežbi.
S spoštovanjem
Leopold Miklavčič, zastopnik Lariševega pivovarja na par v Gorici*
Bromer Elmerhausen & Reich
Dunaj (Wien), Wallfischgasse 3.
Podružnica: Palazzo Modello — Trst
Svoja
kolesarska
šola.
* Svoja £ N kolesarska šola
Ceniki brezplačno
Vse poprave biciklov po jako nizki ceni.
Nunska ulica st. 14 v Gorici
priporočata vsake Vj vrste dvokoles (velo-4ii cipedov) za odrasle ia otroke, kakor tudi šivalnih strojev novega sistema. Popravljajo se pohabljeni velocipedi in šivalni stroji po najnižjih cenah.
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepeevalni likčr	>2
izdeluje	^
letam Cristofoletti t Geriči,	ij
Pomaga v vseli boleznih, v katerih se ^ nahaja železo in kina.
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, 4 uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, L množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez- 3 krvnost.	{
Ker je prijetnega okusa, more se uži- L vati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po ko-	*
zarčku dvakrat na dau, otroci pa po	-š
kozarčka.	’	L
Cena izvirni steklenici 60 kr. “•o	£
inktiira za želodec,
katero prireja GARRI.TEL PIOCOLT, lekarna „pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želod j ter pospešuje telesno s odprtje- Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12
in več steklenic.Zabojček z 12
steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gl. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleuičico razprodajajo lekarne.
xzxzzxxzx
:
3«
M
N
N
H
N
H
m
H
N
K
H
N
H
N
u
3*
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za obleke
Preruvicn in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov. tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje. sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sitkno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj sb do
JoL Marnski v Brnu (BiM
Stalna zalo (ja suJcna vez '/*> oni. f/lrf.
Naj večja razpošiljalnica v teh krajih.
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3'10v m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od z a s t a r e 1 i h in pokvarjenih kosov-
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld.
—	franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripo/.nnno specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razim teli specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvorniea esenčnih speeijalH v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja
novoustanovljena lekarna TUJ
Branita i Ealališči št. 16,
v najemu
Alojzija Gliubicb-a
sv. Antona Fadovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dr se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo iii preženejo prav kmalu najtrdovratuišs želodčne bolesti. Prav Izvrstno vst.rezajn zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofolettl v Gorici, v Trstu
V	lekarni C. Zanetti in G. D- Ho\is, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczij G. Piecoli, m Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; » Postojni v lekarni Baccarcieh, s Ajdovščini v lekarni Sapi«, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Leljaku dr. Kumpf.
4MT I steklenica velja 30 kr. "Hi NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku te zdravje, ker dražijo želodec in žirce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladilo kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kneippa edino le tovarna
bratov OIz v Ilregencii
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v pro da-jalnicab kupujemo in n-živamo. Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuba, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov 5lz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo.
V	Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Gutt-tnann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun
Bratje Ols,
tovarna /-a Kiicippovo slatino kavo v Bregcncu.
11111II11111II11111IIIIIIII11II11111111111111 111111IIIIIMIIIIU
—	-p
1801	1801
= Zagreb	Temešvar	f
i	ČASTNI	Zliti svetinja
|	.	IWI1B0Y
korneuburški redilni prašek
•9
|	za	konje, povedo in ovce
Že blizu 40 let potrebuje se z z uspehom v mnogih hlevih, ko živina
l	ne more jesti, ko slabo prebavlja, za 5 kboljšanje in pomnožitev mleka pri
= zravah; podpira naravno silo živali 5 proti kužnim uplivom.
i	Cena celi škatlji 70 kr., J/a škat, 35 kr-
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kwizdov kor-neuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah
Glavna zaloga
| Fram Jah. Kwis4a I
ž 2 k. t. k. Ostorr. u. kun. mali. Hoflieferaut. § = Kreisapotbeker, Korneiiburg C. Wien. $
Vi ihi*ii i m ki 111 m 11 m m i m i m m m lin i ki i n n u iiiiki iii l n 111
Barnm reklame
1111111111111111111111111111 n i m 11 m i m n i D m
ki je pred kratkim, kakor znano, umrl kot milijonar, rekel je pogosto, on se ima zahvaliti za vse svoje bogastvo le izvirnemu priporočevanjn v časnikih; njegovo geslo
Jot k tioiastfii pelje skozi tiskarsko črnilo''
morala hi si človeška družba vzeti k
srcu in posebno mi v Avstriji morali bi s pridnim priporočevanjem po časnikih skrbeti za razprodajo naših obrt-
nih izdelkov in drugega blaga
Oznananila za „Novo Sočo" in za
vse druge časnike ter koledarje na
svetu oskrbuje v tu- in inozemstvu
vrlo znana posredovalnica
J.BaiMkern,Wien,lKnpfi[ass87
Glavni zastopnik najznamenitnej-ših krmnih knjig po Evropi, kakor
C o n d n eteur-ja, IIengchel’8 Telegraf,
Livret Chaix. Čekov in klearingov račun št. 807.074 c. kr. poštne hranilnice.
SARGOV
imenuje se po
slovenski
lepota
Zob
SARGOV
je ze pripoznan kot neizogibno
zobno
čistilo
SARGOV
je kot neškodljiv od
zdrav-
niške
oblasti
preiskan
SARGOV
je jako praktičen za
potova-
nje
iROMATIČNO
okrepčaj oč
SARGOV
je ze v domačih in tujih krajih z naj večini uspehom v rabi
SARGOV
je pri
dvoru in
ter v navadnih hišah v rabi
SARGOV
izrecno zahtevati zaradi mnogih ponaredbe brez vrednosti.
SARGOV
se dobi
po 35.
kos v vseh
lekarnah. Drogerijah ia dišarnitilt
Pri/nam'a iz nnjviHjik krogov pridejmta ho vsakemu kosu.
Izdajatelj ia odgovorili urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.