novic Studijska knji :mc>-iiilrana Jarca Novo mesto azglednica dl LETO V.-št. 35 V KOČEVJU, DNE 27. AVGUSTA 1960 Cena 15 din Mladina mora sodelovati Mladi ljudje dremalo sodelujejo v delavskih svetih in upravnih od-"°rih, Dremalo pa tudi sodelujejo obravnavanju gospodarske pro-“knatike podjetij, tarifnih in prebliskih pravilnikov, polletnih bi-lane itd., da bi mogli delavskim fVetom poročati o stališčih in pred-togih mladine... Z uveljavljanjem šolske reforme dobiva tudi naša organizacija nove haloge. Usposobiti mora predstavnike v šolskih odborih, razlagati Pomen šolske reforme In aktivno sodelovati pri razrednih in šolskih skupnostih. Na ta "način bomo posredno pomagali tudi pionirskim organizacijam. Poudarek pri notranjem delu organizacije naj bo na vzgoji kadrov ‘n ideološko-političnem delu. Posluževati se moramo različnih seminarjev ter študijskih krožkov, ■/)er bi obravnavali obvezno gra-v7°JProRram VII. kongresa ZKJ. <5Zrn?n?resa LMJ. V. kongresa nai k- in lnteresnih krožkov, kjer 86 teme prilagodile željam bata* Pr>reiati moramo tudi deni« S ve^ere. obiskovati predavanj? Z®Mvske univerze itd. Z vsem snr • DniPravljali mladino za v ZK in SZDL ter druge Ml ,1. e in družbene organizacije. aumske organizacije morajo sa-čLan Dredlagati sprejem sposobnih v Zvezo komunistov, zaa nnzviianjem aktivov mladih Va-fenkov, klubov mladih proiz-vki' Cev- se bo mladina usbešno D 11 umevala v delo zadrug, aktivno r . °o lahko sodelovala tudi pri Seygpjy pestre problematike v "Odietjih ... — Posebna oblika dela, na katero moralo misliti aktivi Pri sestavljanju programa, so delovne akcije. V prvi vrsti je sodelovanje pri gradnji avtoceste, pozabiti pa ne smemo, da mora imeti vsaka vas. šola ali tovarna svoje ^bortno igrišče. V programu dela naj določijo tudi število prostovolj- Opažamo, da delo mladinskih aktivov v zadnjih letih ni sistematično; love aktualne akcije in se opirajo na navodila višjih vodstev, nimajo pa lastnega programa. Če hočemo, da bo delo aktivov vse leto dobro in organizirano, da bo vsestransko razvito, vzgoji in življenju mladine koristno, je nujno, da si vsak aktiv pripravi program za kontinuirano delo. Predsedniki aktivov naj bi na letnih sestankih v svojih referatih prikazali poleg dejavnosti v preteklem letu tudi naloge mladine v prihodnosti. Pri notranjem delu v organizaciji, pri njenem razvijanju in rasti se LMS kot politično-vzgojna organizacija ne sme zapirati v svoje notranje probleme in naloge, ampak se mora z vsemi silami vključiti v vse družbeno in politično življenje na terenu. Mladina mora sodelovati povsod, pri vseh važnejših akcijah! športno dejavnost pa bi lahko razvijali celo leto. — V zimskih mesecih bomo posvečali večjo pozornost delu s kmečko mladino, ko nima dela na polju, jeseni bomo bolj sodelovali s šolskimi skupnostmi, pionirsko organizacijo ter delavsko ter vajensko mladino itd... To nai bi bil le skromen napotek mladinskim aktivom pri sestavljanju delovnih programov za prihodnje leto. V te programe pa morajo tudi vnesti vse naloge, ki jih narekujejo posebni pogoji njihovih krajev. Slavko Pavlič PANORAMA RAKITNICE PRI DOLENJI VASI (Foto ing. Čampa) nih ur. ki nai jih vsak mladinec prispeva pri prostovoljnih akcijah. Mladino bomo najlaže pritegnili k sodelovanju s tem. da ji bomo omogočili kulturno-prosvetno in športno udejstvovanje. Razen že v tradicionalne oblike kulturnega dela (folklorne skupine, družabne prireditve, pevski zbori, ekskurzije, različne oddaje) je treba mladino usmerjati v prvi vrsti v Svobode in kulturno-umetniška društva. Mladina oa se mora vključiti tudi v telesno vzgojna društva. Počitniško zvezo, taborniško organizacijo itd. Poseben poudarek pa moramo dati organizaciji proslav državnih in mladinskih praznikov. Sprejem v LMS naj bo čim bolj svečan, da ga bodo mladinci še dolgo pomnili. Mladina marsikje tudi nima primernih prostorov, kjer bi se shajala. Včasih ie treba kak primeren prostor le urediti, kar naj bi mladina napravila sama. Organizirali nai M. študijske knjižnice, ki nai bi razpolagale z najnujnejšim gradivom za predavanja. Občinski komiteji LMS in aktivi po vaseh in codietiih naj pripravijo točne načrte dela. Za ideološko delo so najbolj primerni zimski meseci, kulturno - prosvetno in Najvažnejše je človekovo zdravje iMilijoni za J j 1 i: 1 j 1 r, II 1 I Nesreče pri delu so stalen gost v gospodarskih orga-Nizacijah. Kljub raznim preventivnim ukrepom se nesrečam ne moremo odtegniti. Nimamo namena pojasnjevati, kje leži krivda, vsekakor pa lahko rečemo, da botruje številnim nesrečam neprevidnost in neupoštevanje varnostnih predpisov pri delu. Na zadnjem zasedanju skupščine podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Ribnici smo slišali v poročilu, da je bilo v prvem polletju I960 registriranih 90 nesreč pri delu, v istem obdobju lanskega leta pa je bila 101 nesreča. Največ nesreč pri delu so imeli na LIP Ribnica, in sicer 30, ali za 11 več kot lani, sledi Gozdna uprava Grčarice (17), Gradbenik Ribnica (12) itd. Težjih nezgod je bilo 12, lažjih pa 78. Podružnica Zavoda in gospodarske organizacije so izplačale kot nadomestilo za plače zaradi nesreč pri delu 918.500 din, vseh izgubljenih dni pa je bilo nad 1800. Če bi prišteli še gospodarsko škodo, ki jo imajo podjetja in s tem vsa naša skupnost, bi znašala skupna izguba zaradi besreč pri delu v letošnjem prvem polletju nad 6 milijo-hov dinarjev! V ribniški občini so zabeležili letos za 10,10 % manj Nesreč pri delu, vendar se to pri izdatkih v te namene Nialo pozna. Poostriti bo treba ukrepe za varnost pri delu in ljudi vzgajati. Nujno pa bi bilo, kakor je bilo Predlagano tudi na skupščini, da bi zaposlili v Ribnici varnostnega tehnika, ki bi se bavil izključno s HTZ službo v podjetjih. Prepričani smo, da bi bilo njegovo delo uspešno in bi marsikomu obvarovalo zdravje. Nemara ne bo odveč, če povemo, da je treba posvetiti posebno skrb novo zaposlenim delavcem in jih opozoriti na vsa nevarna mesta. Naloga sindikalnih podruž-Nic je, da uresničujejo sklepe HTZ komisij. HTZ komisije Po podjetjih naj redno ob vsaki nesreči obvestijo delavski svet in upravni odbor podjetja. Organi samoupravljanja pa naj analizirajo in podvzamejo ukrepe za zaščito delovnih mest. neprevidnost NK »Kočevje« se zahvaljuje Uspešno zaključena bilanca proslave. ki ie bila 31. julija 1960 v Slovenski vasi. bo omogočila NK »Kočevje«, da bo lahko uspešno nadaljeval delo. Le zaradi tesnega sodelovanja, nesebične pomoči in popolnega razumevanja vseh političnih in družbenih činiteljev je za nami Pomembna zmaga. Naj se to veliko navdušenje izkaže pri vseh članih NK »Kočevje« v prihodnjih dneh, ko bo potrebno dokončati prostovoljno začeto delo na pomožnem igrišču, ko bo potrebno vztrajno in neumorno na treningih in tekmovanjih plemenito meriti svoje moči, sposobnosti, poglabljati tovarištvo in vključevati v svoje vrste delavsko in šolsko mladino. Vsem političnim, družbenim in gospodarskim organizacijam, delavskim svetom, vodstvom podjetij, neumornim sodelavcem, organizatorjem in posameznikom za požrtvovalno pomoč iskrena hvala. Hudo neurje v Vojvodini Pred kratkim je bilo v Vojvodini neurje s točo, ki je povzročilo ogromno škodo, ki jo cenijo na več sto milijonov dinarjev. Uničilo je številne sadovnjake in vinograde, potolklo posevke in porušilo nekaj zgradb. Bili so tudi trije smrtni primeri. Neurje je posebno opusto-šilo področje Srema, južne Bačke in Banata. Najhujše je bilo v tru-škogorskih vaseh. S hitrostjo 100 kilometrov na uro je neurje pustošilo vinograde, ki so v teh krajih osnovna panoga gospodarjenja. Toča je bila ponekod debela kot kokošja jajca in jo je v nekaterih krajih padlo do 20 in celo do 30 cm na debelo. Takega neurja ne pomnijo ljudje prizadetih krajev v zadnjih 50 letih. Ns območju občine Ribnica, ki Predstavila sedaj tudi celoten teritorij podružnice Zavoda, je od 10 tisoč prebivalcev zdravstveno zavarovanih 9.100 ali 91 % vsega prebivalstva. Od tega ie 5.436 ali 60 % aktivnih zavarovancev (iz delovnega razmerja, pokojnin, invalidnin in oskrbnin in 3.664 ali 40 % zdravstveno zavarovanih kmetijskih proizvajalcev). Na VI. zasedanju skupščine Zavoda so sprejeli sklepe in priporočila v zvezi z zdravljenjem oziroma okrevanjem zavarovancev v naravnih zdraviliščih. Ugotovili so, da -odstva gospodarskih organizacij in sindikalne podružnice sploh niso dale predlogov za zdravljenje ali okrevanje za svoje člane. Taka brezbrižnost vsekakor ne zasluži pohvale. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je dodelil iz preventivnega sklada Obč. sindikalnemu svetu Ribnica denarno pomoč (100.000 din), ki naj bi jih razdelili kot denarno pomoč članom sindikata, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, za koriščenje rednega letnega dopusta itd. Kljub mu. da ie Obč. SS o tem obvestil dal navodila vsem sindikalnim podružnicam že aprila, pa Zdravstveni dom Ribnica in Zdravstvena postala Sodražica nista prejeli niti enega predloga. ObLO Ribnica ie v proračunu zagotovil 250.000 din za zdravljenje oz. okrevanje članov Zveze borcev. Tudi ta sredstva so do danes le deloma izkoriščena. Na skupščini so govorili tudi o delu komisije za ocenjevanje delovnih mest za zaposlitev invalidov. Čeprav trenutno nimajo posebnih problemov pri zaposlitvi invalidov, ie prav. da se taka mesta predvidijo v primeru potrebe zaposlitve invalidov. Pomembno nalogo ie opravila komisija za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov, ki deluje pri Zavodu. Med drugim je ugotovile in naredila seznam invalidov, koliko ie zaposlenih in na kakšnih delavnih mestih, ter o tem. kolikšni so njihovi osebni prejemki. Člani komisije imajo stalen kontakt z invalidi. V Sodražici nameravajo zgraditi zdravstveni dom. V ta namen ima- 20. avgusta je bilo v Ribnici VI. redno zasedanje skupščine podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Ribnica. Skupščine so se udeležili tudi nekateri predstavniki podjetij in političnih organizacij. Iz obširnih poročil o delu Zavoda in njegovih organov, problematiki zdravstvene službe, zaposlevanju invalidov, o nesrečah pri delu in drugih vprašanjih s katerimi se dnevno srečuje podružnica Zavoda za socialno zavarovanje, smo lahko ugotovili živo prizadetost Zavoda in njegovih organov za reševanje številnih problemov, v katerih je vedno v ospredju človek in njegovo zdravje. jo že zbrano v lesu, vožnjah, pro-j stovoljnem delu precejšnjo vrednost (okrog 10 milijonov din). Skupščina ribniške podružnice Zavoda je dala priporočilo Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani za finančno podporo graditeljem zdravstvenega doma v Sodražici. O tem oa zaenkrat še ni iz Ljubljane nobenega glasu. Ribniškemu zdravstvenemu domu so za dograditev dozidave odobrili milijon dinarjev in 160.000 din zobni ambulanti v Ribnici za nabavo inštrumentov. Zanimivo je bilo poročilo o zdravstvenem stanju prebivalstva v rib- Izlet upokojencev * v niški občini za leto 1959. ki ga je podal dr. Franc Andoljšek. Tako so imeli na 1000 prebivalcev 20,65 novorojenčkov. umrljivost pa Je znašala na 1000 prebivalcev 10,17. Največ primerov smrti je bilo zaradi srčnih bolezni in rakastih obolenj. Zanimiva ie ugotovitev, da ie sko-ro polovico ljudi, ki so umrli lani, umrlo v visoki starosti. Dr. Andoljšek ie podal tudi zanimivo sliko o vzrokih bolezni v podjetjih, nesrečah pri delu. Dal ie tudi več koristnih predlogov, ki bi bili v korist zdravstvene službe v občini. -r- m JC ru 5% Podružnica Društva upokojencev v Ribnici je v nedeljo, 21. avgusta, organizirala za svoje člane daljši izlet z avtobusom. Izleta se je udeležilo 35 upokojencev iz Ribnice, Gorenje vasi. Nemške vasi, Dolenje vasi, Grčaric in drugih vasi. Z avtobusom so se odpeljali v nedeljo zjutraj preko Kočevja in Delnic na Reko, kjer so se zadržali približno dve uri. Ogledali so si veliko obmorsko mesto in njegove glavne znamenitosti, nato pa so se odpeljali v Opatijo. Domov grede so se ustavili še v Postojni in si ogledali znamenito Postojnsko jamo. nato pa nadaljevali vožnjo preko Blok in Boncarja v Ribnico. Vsi, ki so bili na izletu, so bili zelo zadovoljni, saj so nekateri tedaj prvič videli morje in Postojnsko jamo. Izlet bo ostal vsem udeležencem še dolgo v spominu. Upokojenci se tudi najtopleje zahvaljujejo organizatorjem izleta, prav tako pa tudi šoferju avtobusa za varno in skrbno vožnjo. VREME Vremenoslovci pravijo, da bodo med 27. in 30. avgustom včasih krajevne nevihte, predvsem okrog 30. avgusta, sicer pa bo prevladovalo lepo vreme. BEJRUT. — V tem mestu se je pričela pred dnevi konferenca zunanjih ministrov držav, ki so članice Arabske lige. Najprej bodo razpravljali o alžirskem vprašanju. Alžirsko osvobodilno gibanje želi, da udeleženci konference sprejmejo resolucijo, s katero bi podprli predlog začasne alžirske vlade, naj bi v Alžiru razpisali referendum pod nadzorstvom OZN. Opozarjajo tudi na možnost, da bi arabske države aktivno pomagale alžirskim borcem. — Na tej konferenci bodo razpravljali tudi o sodelovanju arabskih držav, o palestinskem vprašanju, o sporu glede izkoriščanja voda Jordana, o položaju arabskega prebivalstva v Izraelu itd. NEW YORK. — V Organizaciji združenih narodov bo že pred koncem leta včlanjenih skoraj sto neodvisnih držav, kar je jasen odraz procesa osamosvajanja nekaterih odvisnih področij in kolonij. 23. avgusta je Varnostni svet pričel obravnavati prošnje sedmih afriških držav za sprejem v OZN — Slonokoščene obale. Nigra, Zgornje Volte. Čada. Gabona. Dahomeja in Republike Konga. VIENTIAN. — Politična kriza v Laosu vlada že skoraj tri tedne. Položaj se je zaostril ob sporu med predsednikom vlade Suvano Fumo in bivšim ministrom za vojsko generalom Nosavanom zaradi bodoče politične organizacije Laosa. Predsednik želi ob podpori revolucionarnega odbora uveljaviti politiko nevtralnosti do obeh blokov, general Fumi pa želi. da se Laos še naprej opira na ZDA. BUKAREŠTA. — V Romuniji so 23. avgusta svečano proslavili narodni praznik — 16. letnico osvoboditve. V glavnem mestu je bila ob navzočnosti najvišjih partijskih in državnih voditeljev svečana parada. v kateri je razen romunske voj- ske sodelovalo nad pol milijona članov delovnih kolektivov, kmetov, prebivalcev mesta in mladine. NEW YORK. — Kubanska delegacija v OZN je predlagala, naj bi na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine razpravljali o agrarni reformi na svetu. MOSKVA. — Pred dnevi so sovjetski znanstveniki uspešno izstrelili veliko raketo, v kabini sta bila tudi dva psa in več rastlin. Raketa je po poletu uspešno pristala na zemlji. Znanstveniki vsega sveta sklepajo po tem uspehu, da ni več daleč čas. ko bo človek lahko poletel v vesolje. Istega mnenia je tudi ameriški strokovnjak za rakete von Braun, ki je dejal, da se bo ameriška vesoljska ladja, ki jo bodo izstrelili z raketo »Saturn«, spustila na Luno in se nato vrnila na Zemljo. DAKAR. — Senegalski premier Mamadu Diia ie v soboto zvečer objavil odcepitev svoje dežele od federacije Mali. Takoj zatem je odpotoval v Pariz, kjer se bo raz-govarjal z De Gaullom. ki bo posredoval v sporu med Senegalom in Sudanom. MOSKVA. — Vojaški senat Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze je po večdnevni obravnavi obsodil ameriškega letalca Powersa. ki je bil obdolžen vohunskega delovanja, na deset let zapora. KARAČI. — Uradno so sporočili, da bo Indijski premier Nehru prispel v Pakistan, kjer bo s predsednikom Ajubo Klanom podpisal sporazum o razdelitvi voda reke Inda med obe državi. KUDIAK. — Na Aljaski ie pričel močno bruhati vulkan Mount Martini. Lava je prekrila nad 80 kvadratnih kilometrov zemlje, obleki nad vulkanom pa se dvigajo skoraj 10.000 metrov visoko. Tretjega maja sta minili dve leti, kar sem se vrnil v domovino, toda čas tako hitro teče, da človek sploh ne opazi. Letošnje poletje je bolj deževno, pa tudi spomladi je bila slana, ki je naredila precej škode. Vendar se to na letini ne bo preveč poznalo... ________ ie odšel v partizane. Tedai je bil star komaj 17 let. Za svojo hrabrost je bil tudi petkrat odlikovan. Ko sem tako romai po Dobrepoljski dolini, sem se ustavil tudi v obratu »Tela«, ki je za Dobrepolje ze.o pomemben. Poslovodja Rošelj mi ie med drugim tudi povedal, da prave koristi. Gradnja novega vodovoda pa ie povezana z velikimi stroški. Med drugim sem tudi zvedel, da bo v obratu, ko bodo pričeli delati s polno paro, zaposlenih okrog 120 ljudi, predvsem žensk. Tudi plače imajo dobre, če pa naredijo več, Nekoč sem obljubil, da bom opisal dobrepoljsko Stolarno na Rati-kah. Kolikor se še spominjam, je stal na tem mestu v stari Jugoslaviji mlin z žago. Sedaj sta tu žaga in stolarna, vse pod eno streho. Ko sem prišel tja, sem se najprej napotil v pisarno, kjer me je direktor Marjan Miklič lepo sprejel. »Veseli me, da ste nas prišli obiskat, da boste sami videli, kako v našem podjetju napredujemo!« Direktor Miklič je mož srednje postave, vljuden in z vsakim človekom se rad pogovori. Ko sva se nekaj časa raztovarjala, sva zapustila pisarno in si ogledala delavnice. V prvi izdelujejo televizijske stolčke, v drugi izdelke čistijo, v tretji pa jih lakirajo. Spremljevalec mi je povedal, da svoje izdelke pošiljajo v Ameriko in Anglijo. Otroške stolčke izvažajo v New York, Portland, Boston itd. Tudi dela imajo vedno dovolj, saj imajo naročil vedno za eno leto naprej. Strojev imajo šestnajst, in sicer, brusne, vrtalne, reskarje, krožne žage, kompresor itd. Pozanimal sem se tudi o zaslužku. »Naši delavci,« je dejal tov. Miklič, »zaslužijo na mesec od 12 do 23 tisoč dinarjev. Vsak je namreč plačan po svojem delu in kvalifikaciji. Lansko leto smo imeli štiri milijone in pol čistega dobička. Na današnjem sestanku smo odločili, da dobi vsak delavec nad tarifno postavko v višini dveh plač! Osta- nek bo šel v sklad za razširitev in j so pričeli delati s šestimi delav-izboljšanje podjetja ...« ikami in dvema maistroma. V ljub- »Koliko delavcev dela sedaj v I l janski »Teli« ima jo tudi na praksi vašem podjetju?« j šest delavcev. Da bi delo steklo res »Sedaj jih dela 45. do leta 1961 is polno paro, jim manjka predvsem jih bo verjetno že sto.« V nadalj-i.še nekaj strojev in opreme. Potre-njem razgovoru sem zvedel, da j bovali bi še kakšnih trideset mi-imaio lesa za predelavo dovolj. Ilijonov dinarjev... Tov. Rošelj mi »Apnenica« v Dobrepolju Vrnila sva se v pisarno in se pričela pogovarjati o zadnji vojni. Tov. Miklič mi je pripovedoval, da se je pred vojno učil za mizarja pri Grandovcu v Cesti. 1942. leta je tudi povedal, da bi sedaj zelo prav prišel vodovod Ponikve-Pred-struge. ki ga ie pred leti zgradila železnica, vendar so kasneje cevi izkopali, češ da vodovod ni dajal Kombajn na riSnišhih njivah »Povprečni uspeh letošnje kooperacije,« je pripovedoval upravnik ribniške zadruge, »je manjši kot lansko leto (povprečni pridelek je okrog 2.509kg na hektar). Glavni vzrok je predvsem v tem, da so ljudje pšenico sejali ročno in preredko, v suhi jeseni pa tudi ni vsa pšenica vzkalila...« Sedela sva v mali upravnikovi sobi v zadružnem domu. Večkrat sva morala razgovor prekiniti, zvonil je telefon ali pa je kdo prišel po kakšno pojasnilo. Pod oknom je hrumela cesta... Kjer so kmetje njive poškropili proti plevelu, je bil pridelek boljši. Na zadnjem zasedanju zadružnega sveta so tudi sprejeli sklep, da bodo odslej sedali pšenico helkom, obvezna pa bo tudi strojna obdelava njiv. Ker ima zadruga sedaj že precej strojev, bo nudila kmetovalcem lahko tudi več strojnih uslug. Da bodo umetna gnojila res pravilno raztrošena, bo poskrbela zadruga. Sedaj imajo že vprežni trosilec, v kratkem pa bodo dobili še traktorskega. Na podlagi lanskih izkušenj se bodo na jesensko setev temeljito pripravili. Do takrat bo zadruga imela pripravljeni že dve vprežni sejalnici... »Kakšen pa ie bil uspeh pri ostalih kulturah v kooperaciji?« »Pridelek ječmena !e bil za naše razmere nadpovprečen (okrog 3.400 kg na hektar), čeprav mu je nekoliko škodila spomladanska pozeba. Kdor je pravilno in dobro dogno-jeval, je tudi imel vidno boljši pridelek ... Poudariti moram tudi to, da je na ribniških njivah letos prvič zapel tudi kombajn. Kmetje so ga večinoma sprejeli z zadovoljstvom. vendar imajo nekateri še pomisleke, ker morajo omlačeno žito še sušiti, primernih sušilnic pa ni. Za žetev s kombajnom pa mora biti žito dobro zrelo! Ljudi bo treba strokovno poučiti, vendar sem prepričan, da bo pri prihodnji žetvi vsa pšenica nožeta s kombajnom?« »Ali je plan kooperacije za prihodnje leto že gotov?« »Da. Po letošnjem planu moramo vključiti v pogodbeno obdelovanje 260 hektarov zemlje. Plan je od lanske realizacije večji za 50 ha ...« Ker ie zadruga na živinorejskem področju, bo pri kooperaciji glavni poudarek na krmnih rastlinah. Tako naj bi vključili v kooperacijo predvidoma 190 ha travnikov, 25 ha žit in 35 ha krompirja in drugih krmnih rastlin... Zadruga bo nudila vsem, ki bodo vključili v ko- operacijo do 50 % za intenzivno obdelovanje sposobne zemlje usluge po znatno nižji ceni, pridelke pa bo plačevala po višjih odkupnih cenah kot ostalim ... »Kakšna bo letošnja akumulacija?« »Za vsa žita je predvidena akumulacija 2.000 dinarjev od ha, za okopa vine 3.000 din, za detelje in travnike pa 1.000 din od ha. Ta akumulacija je za več kot polovico manjša od akumulacije v preteklem letu. Akumulacijo bodo znižali še za 50 % tistim kooperantom, ki bodo organizirali vaški kolobar, prav tako pa tudi tistim, ki bodo vključili v kooperacijo nad 50 % svoje zemlje ... Zadružni svet je tudi sklenil, da se vse enoletne pogodbe za kooperacijo, ki potečejo konec septembra, podali šalo še za eno leto, če bo pogodbenik za to. KZ bo vse pogodbenike o tem sklepu še obvestila ...« Zadruga pričakuje, da bodo imeli pri sklepanju pogodb manjše težave kot preteklo leto. Kmetje so lahko spoznali pravi pomen sodelovanja z zadrugo, katerega glavni namen je, povečati kmetijsko proizvodnjo in izboljšanje življenjskih pogojev kmetovalcev... (vec) tudi več zaslužijo... Nazadnje sem obiskal tudi »Apnenico« blizu želežniške postaje. Razgovarial sem se z direktorjem Ponikvar jem, ki mi je povedal, da so v preteklem letu napravili okrog 6 ton apna. Tolikšna je tudi njihova proizvodnja. Podjetje je imelo lansko leto sedem milijonov dohodkov. sedaj pa so dobili 20 milijonov dinarjev kredita. Tako bodo lahko že prihodnje leto podvojili proizvodnjo. V »Apnenici« je zaposlenih 28 ljudi, zaslužijo pa od 14 do 22 tisoč dinarjev mesečno. Apno odkupujejo razna domača gradbena podjetja, precej pa ga prodajo tudi privatnikom. Kamna jim še ne bo zmanjkalo, premog pa dobijo iz Kočevja in Zagorja. Apno jemljejo iz peči vsake štiri ure (pred vojno vsakih šest ur!). Predno zaključim, bi povedal še to, da se naši rojaki/ v tujini vesele lenega napredka, ki ga Jugoslavija doživlja iz leta v leto; vsako leto imamo več belega kruha, za kar se moramo predvsem zahvaliti naši socialistični skupnosti in uvajanju novih oblik proizvodnje in razdeljevanja osebnih prejemkov. Franc Zajc VESTI iz ribniške zadruge — Kmetijska zadruga v Ribnici je v zadnjem času močno izpopolnila strojni park. Tako lahko sedaj že nudi kmetovalcem pri obdelovanju polj traktor z najrazličnejšimi priključki, dve sejalnici, dva trosiloa umetnih gnojil, tri motorne kosilnice in kombajn. — Ribniška zadruga je v prvem polletju dosegla 59 % letnega plana. Vsi odseki zadruge so zelo dobro poslovali, zato upajo, da bodo letošnii plan do konca leta lahko presegli. * * * — KZ Ribnica ima v njemu od privatnikov 5 hektarov travnikov, na katerih so nakosili precej sena. Sklenili so. da bodo v bodoče jemali še več zemlje v najem, ker nameravajo že drugo leto organizirati poseben živinorejski obrat. * * * — Lansko leto so člani ribniške zadruge, ki so polja obdelovali v pogodbenem sodelovanju, porabili 120 ton umetnih gnojil. Na ta način se je proizvodnja močno izboljšala. Letos bo zadruga nabavila še več umetnih gnojil, ker bodo porabo gnojil na hektar povečali od 600 na 800 do 1.000 kilogramov. Izboljšanje zemlje - dvig proizvodnje Upravnika Kmetijske zadruge Dolenja vas Lojzeta Zbašni-ka sem proti večeru, ko se je ravno vlila močna ploha, dobil doma pri sekanju drv. »Ravno pravi čas je pričelo deževati, mi vsaj ne moreš reči, da sem te odtrgal od dela,« sem mu dejal. »Da, ampak prav nič ni bil potreben, ta dež!« Stopila sva v hišo in se kmalu zapletla v »zadružniški« razgovor. »Naša zadruga,« je dejal, »ima več odsekov: lesnega, strojnega, odkup, trgovino z reprodukcijskim materialom in hranilno - kreditni odsek. Vsi odseki so bili v prvem polletju rentabilni, razen strojno-trektorskega, ki ie imel nekaj izgube. V primerjavi z lanskim letom so se spremenile cene traktorskih prevozov, traktor pa je bil tudi večkrat v popravilu. Upamo, da bo do konca !*>+•> izgubo lahko pokril ...« Tudi lesni odsek je imel lep uspeh. Zadruga ie od kmetov odkupljeni les prodajala preko Poslovne zveze. V prvem polletju so imeli preko dva milijona dinarjev prometa! Zadruga je v prvem polletju tudi odkupila precej plemenske In klavne živine, zdravilnih zelišč in poljskih pridelkov ... boru v Ribnici so razdelili občinski plan kooperacije na posamezne zadruge. »Naša zadruga nai bi v letu 1960-61 vključila v pogodbeno sodelovanje 180 ha obdelovalnih površin. Doslej smo ta plan v glavnem že razdelili na posamezne kmetovalce. Največ je prišlo na Dolenjo vas in Prigorico, ker so V Blatah in delno tudi v Rakitnici večkrat poplave, v Lipovcu pa je zemlja zelo plitva ... »Res je, kooperacije se ljudje več ne bojijo tako kot v začetku, vendar se nekateri še vedno drže ob strani. Poudariti pa moram, da naj se pogodbenega sodelovanja nihče ne boji, ker se vsi borimo samo za io> da bi dosegli večji in bogatejši pridelek na vseh površinah, da bi izboljšali zemljo in dvignili celotno kmetijsko proizvodnjo!« Pogled z dolenjevaškega hriba na most med Prigorico in Dolenjo vasjo (Foto ing. Čampa) Precej časa sva se Razgovarjala in ugotovila, da je njihova zadruga v zadnjem letu dosegla zelo lepe uspehe. Spravila sva se tudi na pogodbeno sodelovanje. Dognala sva, da se je v teh krajih kooperacija že močno uveljavila. Na posvetovanju upravnikov Kmetijskih zadrug na Občinskem ljudskem od- Had 2 milijona za ambulantne preglede V prvi polovici tega leta je bilo v ribniški občini (v Ribnici in Sodražici) 9.309 zdravstvenih pregledov ati za 612 več kot v istem obdobju v lanskem letu. Stroški ambulantnih pregledov in storitev pa so znašati 2 milijona 400 tisoč dinarjev. Specialističnih zdravniških pregledov je bilo v letošnjem prvem polletju 233 ali za 1.072 manj kot v istem obdobju lani. Za specialistične preglede in storitve je bilo izdano 220.000 din. Uspeh lanske kooperacije ni bil najboljši. Vsi kooperanti, ki so sejali pšenico salto, so nekoliko razočarani. ker uspeh m bil tak. kakršnega so pričakovali. Vzrok slabega uspeha pa ni seme, ampak predvsem sneg lini slana lani v aprilu, zaradi česar ie pšenica po- »Kolikšen je bil najboljši hektarski donos?« »Stane Oberstar iz Rakitnice je imel najboljši uspeh, saj je pridelal preko 3000 kilogramov pšenice na hektar. Seveda se je držal vseh predpisanih agrotehničnih mer. po predpisih ie gnojil in obdeloval njive. Tudi nekateri drugi so delali po predpisih, vendar so pšenici škodile poplave. Sai sam veš, da 'e dolenjevaško in rakitniško polje večkrat podi vodo!...« Zelo dobro kažeta tudi krompir in koruza. Kmetje so zadnje čase pričeli tudi uvajati vaški kolobar, vendar hi bilo dobro, če bi ga Se poostrili. Vaški kolobar ie vsekakor zelo koristna stvar, ker je zemlja boli racionalno izkoriščena, pridelek ie večji, omogočena pa je tudi mnogo lažja strojna obdelava njiv... (vec) Križam po Evropi Kočevju imamo filatelistično društvo. To je mala skupina zbiralcev in ljubiteljev znamk, Tiho in skromno deluje to društvo. V društvu je nekaj članov z močnejšimi zbirkami, ostali so povprečni zbiralci in tudi začetniki. Vedno je bila moja želja videti večjo filatelistično razstavo v svetovnem merilu. Bil sem na vseh naših domačih razstavah tudi mednarodnega značaja, kar mi je dalo misel, kako neki izgleda svetovna razstava. Ta moja davna želja se mi je sedaj v kratkem času izpolnila že dvakrat. Obisk na svetovnih razstavah, lansko leto v Palermu na Siciliji in letos v Londonu, mi je nudil priliko opazovati svet in življenje za mejo, kar je bilo res svojevrstno doživetje. Vnema pri zbiranju znamk me je privedla obenem tudi do večjih turističnih potovanj. Uredništvo »Novic« me je zaprosilo za kratek popis oziroma prikaz mojih vtisov s teh potovanj in razstav. Ko sem pregledoval plan potovanja in zemljevid, se mi je zdelo to le preveč daleč, jrosebno še, ko sem pomislil na potne užitke z vlakom iz Kočevja v Ljubljano. Sicer sem pa kasneje ugotovil, da je to potovanje s »Kočevarjem« kar dober kondicijski trening za daljša potovanja. Ko je nat hišnem posvetu »padel« sklep »pa pojdiva«, so sc priprave za potovanje pričele. Ogled razstave je organizirala za svoje člane Filatelistična zveza Jugoslavije, organizacija potovanja pa je bila pover- jena »Putniku« za Vojvodino iz Novega Sada, ki nam je tudi oskrbel vse dokumente za potovanje. Naša skupina je šla na pot začetkom meseca oktobra lanskega leta. V tej skupini sva bila z ženo edina Slovenca, ostali so pa bili iz Banata in Vojvodine pa tudi iz Makedonije. Skupno nas je bilo okoli 40, kar je bilo ravno pravo število za udoben razpored v vagonih, katere smo imeli rezervirane za vso pot. Ker moje potovanje ni imelo kotner-cijalnih pobud in namenov, sem v Sežani hitro opravil z obmejnimi organi; isto tako tudi na vhodni postaji v Italijo. Tu je bilo sicer povpraševanje, toda samo po cigaretah in slivovki. Imel je vsak samo 200 cigaret in en liter »domače«, za vsak slučaj. Ker so naši sosedje verjeli poštenim obrazom, ki se običajno na mejah posebno milo držijo, ni prtljage nihče pregledoval. Ko smo se bližali Trstu, se je zgodil v nekaterih kovčkih čudež dvajsetega stoletja. Iz enega litra je nastalo več steklenic te žlahtne kapljice in tudi cigarete so imele mlade. V Trstu je daljši postanek in tako so dane možnosti znebiti se teh viškov sodobnih valut. Na peronu je čakalo naš vlak krdelo kolporterjev, ki so v vseh mogočih jezikih ponujali reklamne letake za razne trgovske magacine ter blagovnice. Ktf smo krenili iz tržaškega kolodvora, ki ga še vedno popravljajo in dozidavajo, smo imeli v kupejih že nove pridobitve. Bilo je, kot bi potovali z otroškim vrtcem v kolonijo. Po policah je bilo polno »punčk« in drugih igrač. Nekateri so pa mislili že na zimo in dež, kar je bilo sklepati po dežnikih in bundah. Cim bolj se je oddaljeval Trst, jasneje smo videli našo lepo obalo in posebno Piran. Vodič nas je opozoril na slikovit gradič Miramar, ki stoji tik ob obali in je obdan z lepimi parki in starimi bujnimi drevesi vseh mogočih vrst. To je bil letni dvorec nekdanje avstrijske vladarske hiše, sedaj pa je v njem muzej. Vožnja preko Nabrežine, Devina, Tržiča in preko Soče je bila zelo prijetna. Na eni strani morje z mnogimi pristaniškimi napravami in ladjedelnicami, na drugi strani pa bogato polje. Zanimivi so nešteti namakalni kanali, obdani s topoli, ki dajejo s svojo geometrično razporeditvijo okoli prostranih njiv in pašnikov, pokrajini posebno in nenavadno sliko. Hitrost vlaka je bila taka, da so se nekateri od začetka počutili neugodno. Močni električni stroji vlečejo velike kompozicije vlakov lahkotno brez Slika prikazuje znameniti Markov trg v Benetkah s katedralo Sv. Marka in številnimi golobi sopihanja. To daje potovanju še posebno vrednost. Opazil sem, da v ostalih vagonih ni bilo mnogo potnikov, verjetno zaradi tega, ker vabijo izredno lepe ceste potnike, da izkoristijo vožnjo z avtomobili. Da je temu tako, smo videli kasneje. Vse avtoceste in stranska pota so natrpana z osebnimi avtomobili vseh znamk, avtobusi in tovornjaki. V splošnem tudi na kolodvoru ni opaziti takega vrveža kot pri nas. Tako smo v vedrem razpoloženju in medsebojnem spoznavanju nadaljevali prve ure našega potovanja. Od prijaznega mesteca Mestre, ki je nekako celinsko predmestje Benetk in je obdano * neštetimi industrijskimi objekti, vzdolž cele proge, po večini rafinerij, kemičnimi in strojnimi tovarnami, med katerimi je najmogočnejša in obsežna tovarna »Breda«, zavije vlak proti Lagun-skemu zalivu. Vse prehitro brzi vlak, da bi si mogel dobro ogledati te velike površine razno oblikovanih tovarn in veličastnih dimnikov teh značilnih znamenj moderne dobe tehnike. , Vse hitreje brzimo po znanem, skoro 5 km dolgem Langusovem mostu ali nasipu, ki veže Benetke s celino in čigar širina zadostuje komaj za želežniško progo in moderno cesto. Nenavaden je pogled na daljnovode visoke napetosti, ki štrlijo >* morja kakor pri nas preko polja. To je znak, da je morje zelo plitvo. Bolj in bolj se bližamo staremu mestu, sedežu nekdanje aristokratske republike, ki je do leta 1797, do konca svojega obstoja, pohlepno posegala in izmozgavala naše kraje, posebno Dalmacijo in njene otoke. Koliko gorja, P°^ in solz naših prednikov je zvezanih s tem mestom in ni se čuditi, da je nastopila zgodovinska nujnost, da je vrgel »Veli Jože« benečanskega leva v morje. Ko med potjo tako premišljuješ o minulih časih, te že objame kamenje in marmor veličastnih pala® nekdaj bogatega in gospodovalnega mesta, katerem , je ostal danes turizem skoraj kot edini vir dohodkov. (Se nadaljuje) ir »VISOKOSOLEC« leto I. REDNA PRILOGA »NOVIC« Št. I 06 pm številki Tu smo! Prav gotovo se boste nekoliko začudili, dragi bralci, ko boste zagledali v »NOVICAH« prilogo »VISOKOSOLEC«. »VISOKOSOLEC« bo postal redna priloga našega lista, pisali pa jo bomo študentje. Priloga bo izhajala po potrebi, seznanjala pa Vas bo z našimi prizadevanji in delom Kluba študentov Kočevske. Študentje bomo s tem pokazali naše živo zanimanje za problematiko domačih krajev, prav tako pa Vam bomo tudi poročali o problemih in reformi visokošolskega študija, kar bo prav gotovo koristilo srednješolcem in vsem tistim, ki nimajo popolne srednje šole, a se nameravajo vpisati na univerzo. Že pred vojno so študentje na ljubljanski univerzi izdajali tri časopise: »RDEČI PRAPOR«, »1551« in »AKADEMSKI GLAS«. 7 i časopisi so tudi prvi širili med študenti napredne revolucionarne ideje... Danes je srce študentovskega tiska ljubljanske univerze štirinajstdnevnik »TRIBUNA«, Študentovski klub okraja Novo mesto izdaja kot prilogo Dolenjskega lista »ŠTUDENTA«, pa tudi ostali pokrajinski klubi izdajajo priložnostna glasila in almanahe. Študentje kočevske in ribniške občine upamo, da boste »VlSOKOSOLCA« toplo sprejeli. Obljubljamo Vam, da bomo o naših prizadevanjih in o delu našega kluba čim več Pisali in Vam nudili kur največ prijetnega branja... 5?dS!o študentov Kadar razpravljamo o perspektivah našega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja, se srečujemo tudi s številnimi vprašanji, ki se tičejo naše mlade inteligence — študentov. Ta vprašanja imajo globlji pomen, kot se nam zdi. Tikajo se razvoja naše družbe, nadaljnjega razvijanja in | utrjevanja gospodarskega sistema, S delavskega samoupravljanja itd. O S teh problemih danes mnogo raz- ■ pravljamo. Z najrazličnejšimi me-9 todami seznanjamo javnost z vsem, ■ kar se dogaja med študenti, storiti skušamo vse, da bi dali mladi inteligenci strokovno in družbeno razgledanost, ki je pri današnjem hitrem tempu razvoja nujno potrebna. Pri tem pa večkrat grešimo! Ne mislim tu le na napake v štipendijski politiki, temveč na zanemarjanje družbene vzgoje, ki j jo mora imeti vsak inteligent! Za-! vedati se moramo, da je strokovno usposabljanje ljudi zelo draga investicija, saj stane vsak, ki dokonča to ali ono visoko šolo, tri do 5 pet milijonov dinarjev! Če prcra-m čunamo, koliko daje naša družba lože Petrič: I SOSEDJE Omeniš povprečnemu nekmečke-V?u državljanu kmečke zakone, pa .i, boreča: »Manjka jim izobrazbe! parijo se za prazen nič. Ničevost! To ie sicer kar lep iz-,az ali bolje rečeno, naslov za to Ierno .. . Predstavljajte si hrib in vrhu hriba med drevjem skriti hiši. Ljudje imenujejo hiši D0 svoje, čeprav nosita ime vasi, ki leži streljaj pod njima. Ni važno, kako se ta vas Imenuje, kajti to je kakor katerakoli vas. ki jo poznaš ali je ne poznaš. Lastnika sta trdna kmeta žuljavih rok in zagorelih obratov. Ženeta se za vsakdanji kruh kakor tisoči njima enakih. Nič bojnega ni na njima, razen morda zategle govorice, ki spominja na mobino gozdov okrog njunih doma-i': Nihče se zanju ni zanimal. In ko u 0 'e kilo njuno življenje? Taci.,: kakor vsako življenje, slabo in bro. Družina, živina, zemlja... n vse to je med seboj prepleteno, no brez drugega neobstojno, povedno v neločljiv pojem — domačija. Nenadoma pa med njima nekaj nastane. Kakor da bi megla, ki se lesen; plazi po grapah na južni strani zaselka, s svojo zvijajočo se, a razpadajočih tal nasesano strupenostjo ovila obe hiši v mrzel blašč sovraštva. Morda je bila kriva neumna malenkost, klasična Finžgarjeva veriga, steza preko sosedove njive, plot ki ga je sosed sosedu podrl, nepremišljena beseda... Karkoli, možnosti je mnogo! Važno je le to, da se je rodilo zlo Tovariš in gospod Kdor je gospod, mislim, je vse oasti vredna oseba, z debelo denar-n>co in uglajenimi manirami. Zelo *ad slišim, da me kličejo za gospo-Čeprav nimam ne debele denar-"'°e, ne uglajenih manir. Ker sem rad gospod in ne samo tovariš, rad ^ha.iam v trgovine in gostilne, kaj-^ doslej sem bil le tam gospod, jtovsod drugod sem še tovariš. Mi-).?%, me olajša za stotak, me u 'to za tovariša, profesor tudi. Na s že kolebajo, včasih sem go-Vhv ’ včasih tovariš. Samo v trgo-sem prepričan, da sem gospod. adar kaj kupujem, hodim od tr-* o Vine do trgovine... Vendar me „ nekoč mlada prodajalka razočara: »Imate paradižnikovo mezgo?« »Ne, gospod.« »Ra sladko papriko?« »Nne go- sPod.« »Pomaranče pa gotovo imate?« »Tudi ne. gospod.« "Ra mi dajte dve limoni.« »Jih nimamo, gospod.« ’»Za hudiča, kaj pa sploh imate!« .»Govorite spodobno, tovariš, saj iste v hlevu!« »Kaj vas briga, kje sem!« »Zelo nesramni ste, tovariš, brez ‘hanire!« vin>°Mr'en sem i° Popihal iz trgo-K„ ne da bi si bil na jasnem, ali to gospod ali tovariš ... in pričeli muliti sočno travo medsebojnega razumevanja in popustljivosti. Med hišama je pot. Navadna, trdo zvožena pot. Doslej je bila vsakemu dovolj široka, prava cesta. Nenadoma pa ie postala preozka. Kadar vozi po njej prvi sosed, zapelje k hiši drugega in kruši njen vogal. In drugi počenja isto.. . Kdo je tu česa kriv? Predniki, ki so postavili hiši preveč skupaj? Naj bo kakorkoli, pot ima za seboj že dolgo pravno zgodovino, naloženo in založeno nekje med prašnimi sodnimi akti. Mejni spori, motenja posesti, spori v služnostnih pravicah, razžalje-njske tožbe, tožbe zaradi obrekovanja, telesnih poškodb ... Kdo ve, kaj še! Zlo rodi zlo... Skratka — ničevost! Pri tem pa ne gre le za ta dva soseda. Ti dve domačiji lahko posplošimo. Mislimo si, da sta to dva bližnja soseda sredi velike, srednjevelike ali majhne vasi. Lahko so tudi sosedje iz več takih vasi!... Tedaj spoznamo, da je to družbeno zlo. Odvisno pa je od vsakega posameznika, če bo samo zamahnil z roko in rekel: »Bedarija!« ali pa bo z globoko zainteresiranostjo segel v pajčevine gnitja in jih skušal vsaj razvozlati... Vasica je sicer majhna, vendar je sestavni del družbene skupnosti. Mladi ljudje, ki rastejo v takem okolju, sprejemajo nazore svojih staršev in se v takšnem sovražnem vzdušju razvijajo v asocialno osebnost... za kadre, lahko ugotovimo, da tem ljudem lahko posvetimo vso pozornost. Vsi mladi ljudje pa bi morali uvideti, da so za vse to dolžniki socialistične družbe!... Inteligenca in študentovska mladina je dolžna, da pomaga odstranjevati zastarele odnose med ljudmi, vsak dan se mora tudi boriti za uveljavljanje Človekove osebnosti in prikazovati na naši vasi še neizkoriščene možnosti za dvig življenjskega standarda. Vsi se zavedamo, da je od standarda odvisno razpoloženje delovnega človeka, od razpoloženja pa je odvisna produktivnost, od te pa zopet napredovanje našega gospodarstva. Ljudem, ki nekatere stvari gledajo preozko, je treba stalno pojasnjevati, da s svojim ozkim, konzervativnim gledanjem zavirajo družbeni razvoj in preprečujejo hitrejši dvig življenjske ravni. To so področja dela naše inteligence. Večkrat se tudi zgodi, da delavci v delavskem svetu glasujejo proti nabavi novega stroja, s katerim bi se proizvodnja modernizirala. Delavcu je treba najprej pojasniti, da se bo z modernizacijo Proizvodnje dvignil njegov osebni dohodek, ve ne v prvem, pa v naslednjih letih. Delavci se morda tudi boje, da ne bi izgubili zaposlitve, toda ta strah je odveč! Ponovno poudarjam, da je to področje dela tisto, za katerega se mora v prvi vrsti zanimati naša študentovska mladina. Od tega morda trenutno res ne bo imela koristi, zato pa jo bo imela v bližnji prihodnosti, takrat, ko bo zrela, da se bo lahko v celoti vključila v naš razvoj... Utrinek iz otroštva '»Zopet nimaš domače naloge, Miklavc! Kaj vendar misliš, lenuh?« se razburja učiteljica in krili z rokami. »Vstani! Zakaj je nisi napisal?« »Nisem imel časa. listje smo grabili.« -»Ha, lepo! Listje ste grabili! Kadar boš nagrabil kup nezadostnih, se bo pa spet prišla mama jokat zate. Le povej ji, da je ne maram več videti. Vsake reči je enkrat konec, pa tudi moledovanja za tisto zadostno sedaj ne bo več. Ji boš povedal? Kaj se trmiš in zijaš v klop?« »Ne bo je več,« Joško plaho odvrne. V očeh se mu zalesketajo solze. »Zopet lažeš! Vedno lažeš! Lani mi je dvakrat zatrjevala, da je ne bo več in vendar je stala vsakih štirinajst dni pred vrati!« »Ne, ne bo več prišla.« Joško sede in stisne glavo med dlani. Učiteljico strese. »Trma!...« '»Res je ne bo. Umrla je,« zašepeta deklica v prvi klopi. Učiteljica se zdrzne, pograbi dnevnik in brez besed odide iz razreda. Joško pritajeno zaihti. Sele tedaj spozna, kako rad je imel svojo ma-mamo... I. 2. Še precej je problemov na terenu, mimo katerih študentje ne bi smeli iti, vendar je bil moj namen, osvetliti delo pokrajinskih študentovskih klubov in konkretno Kluba študentov Kočevske ... Klub študentov Kočevske je nastal stihijsko, brez posebnih navodil Univerzitetnega odbora Zveze študentov ali drugih političnih in družbenih forumov. Nastal je kot naravna potreba določenega števila študentov, ki izhajajo s področja zapadne Dolenjske. Ustvarilo ga je življenje samo. Podobni organizmi so obstojali že prej, vendar so, po mojem mnenju, propadli zato, ker programi njihovega dela niso bili dovolj široki. Ti klubi niso našli stika z matičnim področjem, zato tudi ne svojega življenjskega smotra, kajti družabno življenje v okviru kluba je le ena oblika dela, ne pa namen in smisel njegovega obstoja. Klubi odigravajo določeno vlogo v družbenem življenju le, če jim uspe povezati svoje člane — mlade intelektualce — z rojstnim krajem, z matično občino... V koliko je KŠK v tem uspel, ne bom ugotavljal, rad bi pokazal le nekatere stvari, ki niso najugodneje vplivale na njegovo delovanje. Prva stvar je ignoriranje kluba s strani nekaterih starejših študentov. Mislim, da med njimi ni nobenega, ki bi si upal trditi, da je ravno njemu družba dolžna nuditi take in take ugodnosti, on sam pa do nje nima nobenih obveznosti! Zanimivo je tudi, da ljudje s podobnimi pogledi na našo družbeno stvarnost, na naš družbeni razvoj, največ kritizirajo in najmanj naredijo, da bi se napake, ki jih opažajo, odpravile. Taki ljudje podcenjujejo delo na terenu in izkoristijo vsako priložnost, da se zaposlijo v mestu. Navadno so to ljudje brez koncepta, brez določenega prepričanja, z nezdravimi pogledi na življenje, ki pa večkrat povzročijo med študenti zmedo. Na delo kluba je neugodno vplival tudi mlačen odziv nekaterih organizacij in forumov na terenu. Dogaja se, da študentovsko mladino na terenu obravnavamo drugače kot delavsko in kmečko. Krivdo za to nosijo deloma študentje, nekaj pa tudi drugi... Vsi pa si moramo prizadevati, da čim bolj zbližamo študentovsko, delavsko in kmečko mladino, potrebno pa je tudi tesnejše sodelovanje med odborom kluba in odbori SZDL, Obč. komiteji ZK in Delavsko univerzo. Rad bi opozoril še na neko napako, ki jo zelo pogosto delajo naši lokalni forumi. Stvar je v tem, da navadno ocenjujejo mlade ljudi po kvalitetah njihovih staršev, ne vprašajo pa se, če niso ti mladi ljudje morda drugačni. Lahko bi navedel več konkretnih primerov, ko študentje, otroci uglednih staršev, »jezdijo« na njihovih zaslugah! Toda človeka moramo ocenjevati tako, kakršen je, ne pa, kakršen bi lahko bil z ozirom na svoje starše! Ne samo na družbenem in gospodarskem, tudi na kulturnem področju bi študentje morali v matičnih občinah sodelovati. Ne mislim, da bi morali dati letno toliko in toliko dramskih prireditev. Veliko je še oblik, ki bi zaradi sedanjega študijskega režima bile primernejše. To so književni in likovni festivali, študentovski tedni, poletne igre itd., ki so že tradicija nekaterih pokrajinskih študentovskih klubov. Za take prireditve pa je seveda potrebna pomoč in razumevanje lokalnih faktorjev. K temu bi lahko prišteli tudi sodelovanje s strokovnimi združenji (pravnikov, me-dicincev, tehnikov), razna srečanja, razstave in druge prireditve. Klub bo moral sodelovati tudi z delovnimi kolektivi, s srednješolsko mladino itd. Obiski podjetij, sodelovanje na sejah DS, razgovori s proizvajalci, prisostvovanje sejam ObLO so zelo dober način za preverjanje in izpopolnjevanje znanja, pridobljenega v predavalnicah in študijskih čitalnicah. V razpravah o letnih planih in perspektivnih načrtih podjetij in občin lahko najdejo študentje gradivo za razne študije, seminarska in diplomska dela. Osnovna ideja, ki vodi klub pri njegovem delu, je zelo preprosta: aktivizirati mlado inteligenco, združiti pobude mladih ljudi in jih usmerjati v reševanje življenjskih vprašanj, lastnih in drugih. Klub se bori za to, da ne bi živelo neorganizirano in nevključeno v družbeno življenje okrog 200 bodočih inženirjev, zdravnikov, profesorjev in drugih mladih intelektualcev iz naših krajev. Realizacija tega plana ne bo najlažja stvar, potruditi se bomo morali vsi, da bomo dosegli vsaj toliko, kolikor so dosegli drugi pokrajinski klubi. Želel bi, da bi bil naš klub čim boljša rešitev življenjske potrebe — zveze Univerze s prakso. Prav zato menim, da je vsak dolžan vsestransko podpreti klub In njegovo delo!... Alojz Petek Vloga mladine oioioioioioioioioioioioioioioi 0 \QfLala aa& V NASI DRUŽBI Ena od značilnih potez v duhovnem profilu naše mladine, posebno še mlade inteligence, je širina in demokratizem pri opazovanju vrenja v sodobnem svetu in pri reagiranju na vse velike probleme današnjega sveta. Tudi za velik del predvojne mladine bi lahko trdili isto, vendar je povojni čas postavil pred človeštvo in njegovo organizacijo tako nedvoumna, preprosta in strašna vprašanja, od katerih rešitve ie odvisen obstoj človeške družbe, ki so razburkala miselni svet mladih ljudi v tolikšni meri in takšnem obsegu, da se ne more primerjati z relativno ozkim krogom medvojne mladine, živo zainteresirane in prizadete ob velikih vprašanjih tistih dni. Lahko rečemo, da ie postala živa prizadetost do današnjega sveta in njegovih problemov sestavni del miselnosti naših mladih ljudi. In kakor skuša po eni strani reševati velika vprašanja naših dni — na primer razlike med bogatimi in revnimi deželami, enakopravnost med narodi s prenašanjem podobnih rešitev v naši državi na ves svet, gleda na drugi strani na razvoj družbe tudi skozi prizmo svetovnega razvoja. Ta dvojnost naše mladine, posebno do-raščajoče inteligence v odnosu do sveta, je dragocena predvsem iz dveh razlogov: Zaradi socialistične- ga demokratizma, ki je pri nas že globoko pognal korenine, je reševanje svetovnih problemov z našimi izkušnjami poroštvo, da bo naša mladina in vsa naša družbena skupnost v odnosu do sveta mogla najti pot in rešitev, ki bo gotovo napredna in bo utrjevala mir. 'Gledanje na naš razvoj, tudi skozi prizmo svetovnega razvoja, vnaša brez dvoma v naše gibanje širino, ga oplaja z vrednotami drugačnih družbenih sistemov, ga varuje pred preveliko izoliranostjo, v katero ie bilo pahnjeno po letu 1948. Druga značilnost v življenju naše mladine je njeno vključevanje v mehanizem socialistične družbe, v družbeno politične organizacije, samoupravne organizme itd., in s tem njeno neposredno, aktivno, ustvarjalno prispevanje k razširitvi in poglobitvi socialistične demokracije. Mladina je v preteklosti zmeraj iskala vrednote, za katere bi bilo vredno živeti, iskala je poti iz kriz in propadanj preživelih družbenih sistemov, zmeraj je prva začutila velik problem svojega časa, se borila in iskala. Mladina današnjega časa še nestrpneje išče vrednote. Včerajšnje so zmendrali tanki oznanjevalcev »novega reda«, gorele so v krematorijih, današnje, z muko pridobljene, znova mendrajo tanki, krize, vsak dan se spreminjajo spfičo vizije uničenega sveta. In zato ni čudno, da mladina ne more najti rešitve in si je zlasti na Zapadu ustvarila »vrednote«, ki vzbujajo zaskrbljenost v obrazu jutrišnjega človeka in družbe. Tudi k nam pljuskajo valovi te revolte mladih, čeprav so ji tu korenine spodrezane. V vsakem svetu, v vsakem odboru je, oziroma bi morala biti mladina nosilec takšnih teženj naše družbe, ki jim pravimo boj proti birokratizmu. Birokratizmu kot določenemu družbenemu sistemu so pri nas korenine izpodrezane. Vendar še zmeraj marsikje najde razpoko, skozi katero se skuša prebiti in razrasti, pojavlja se v novih oblikah, pod različnimi krinkami, izkoriščajoč objektivne in subjektivne pomanjkljivosti samoupravnega sistema. Ne bi mogel naštevati vseh njegovih pojavnih oblik. Lestvica bi bila zelo dolga: od ignoriranja samoupravnih organov s strani direktorjev do šablonskega obravnavanja problemov. Zato je mladina, posebno še mlada inteligenca, dolžna, da s svojo mladostno zavzetostjo, privrženostjo idealom socializma in humanizma, hitreje odstranjuje nepravilnosti, ki jih nosi s seboj reka našega razvoja. Janez Gruden 0 ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o aša vas pravzaprav ni vas, ampak vasica, zaselek. Hiše so prislonjene na pobočje, med njive in njivice in samo ozka pot vodi iz vasi v svet, vendar dovolj široka, da smo počasi odšli v mesta skoraj vsi mladi. Ljudje, ki so ostali na pobočju, se vsako pomlad bolj trmasto zagrizejo v zemljo in ji s kletvijo in smehom prisegajo zvestobo. Zato, ker je zmeraj enaka! Ker ne spreminja svojega obraza, kot vse ostalo na svetu! Zmeraj se veselim srečanja z njimi in našo vasjo. Med ljudmi iz naše vasi se oddahnem in za nekaj časa ubežim mestnemu življenju, ki je včasih čudno zapleteno in prazno. Toda zadnjič so me ljudje iz naše vasi razočarali. Pripetilo se je nekaj čudnega, nekaj, česar nisem mogel razumeti. Naša vas se je čez noč spremenila, tako spremenila, da jd nisem mogel več prepoznati. Spremenila se je zaradi nekaj koruznih betev, ki jih je sosedov konj polomil, ko je ponoči ušel iz hleva. Izgovorjenih je bilo nekaj preostrih besed, sosed je bil užaljen, lastniku polomljenih betev je očital svoje usluge, oni pa mu ni hotel ostati dolžan. Vaščani so podpirali enega ali drugega. Pozabljeni grehi, pokopani spori, odpuščene žalitve, vse je privrelo na dan, povečano in strupeno. Sodišče je s sodbami strasti še bolj razvnelo in naša vas, naša idilična vas, je razdeljena na dva tabora. Vaščani mi ne odzdravljajo, naše dvorišče je ograjeno, da bi sosedove kokoši ne brskale po našem pesku, da bi sosed ne obračal voza po našem travniku, otroci se ne igrajo več skupaj in oče mi je zadovoljen pripovedoval, da je sosedu poginila krava. Le zakaj, ljudje iz moje vasi, se grizete med seboj? Ali ni življenje na pobočju že brez prepirov, sodišč in advokatov dovolj trdo? Razmislite o tem, LJUDJE IZ MOJE VASI! Kov. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOICOIOIO I 1 »NOVICE« 27. avgusta 1960 1 »PRIBLIŽUJE SE URA ČLOVEKOVEGA POLETA V VESOLJE,« PISE V »PRAVDI« SOVJETSKI AKADEMIK FEDOROV. »MORDA ŽE JUTRI,« JE ODGOVORIL NA VPRAŠANJE NOVINARJEV SO- VJETSKI ZNANSTVENIK, PROFESOR SEDOV, »OZIROMA VSE- KAKOR PRED KONCEM LETOŠNJEGA LETA.« TEGA MNENJA JE TUDI AMERIŠKI ZNANSTVENIK VON BRAUN... litev umetnega telesa v takšen tir je izredno težavna, zato pa je tak tir »ugoden za varno spuščanje vesoljske ladje na Zemljo,« pravi nek teoretik. Rešitev problema vračanja vesoljske ladje bo omogočila ne samo polet v vesolje, ampak tudi izstreljevanje (posameznih delov v tir, da bodo v vesolju nastale prave raketne postaje, v katerih bodo labo- Že letos človek v vesolje? ai je to? Prazno besediče-nje, pobožne želje člove-štva, hrepenenje po nedo-■i*i segljivem vsemirju, po njegovi prostranosti in tajin-stvenostii? Ne. to niso več samo besede. ne želje, ne hrepenenje, ampak realne ugotovitve znanstvenikov. ki temelje na večletnih prizadevanjih in poskusih, ki so jih v zadnjem času napravili s številnimi sateliti in kozmičnimi raketami. Dolga je pot od bajeslovnega Ika-rusa, ki je hotel poleteti v nebo, do modemih Sputnikov in vesoljskih ladij. Se pred nekaj leti so bili skrivnostni leteči krožniki strah človeštva, bujna fantazija ljudi... In danes? Zemljo spremljajo številni ruski in ameriški umetni sateliti, ruska raketa je že pristala na Luni, novega spremljevalca je dobilo Sonce... Največje presenečenje za ves svet pa je vsekakor najnovejši dosežek sovjetskih astronavtikov-izstrelitev in uspešen pristanek velike rakete, v kateri so bila tudi živa bitja!... Skoraj 600 udeležencev mednarodnega astronavtskega kongresa, ki je bil ves prejšnji teden v Stockholmu. se je razšlo v prepričanju, da si je človeštvo že zagotovilo povratno vozovnico s poti v vesolje in da bo to potovanje mogoče prav kmalu. Ameriški znanstveniki pravijo, da bodo v kratkem s svojega oporišča v Cap Canaveralu izstre- lili raketo s človekom 200 km visoko. Prvi človek se bo kmalu vrnil na zemljo. Pred tem poskusom bodo izvedli še poskus z živo opico ... Sovjetski znanstveniki na tem kongresu niso veliko govorili o svojih načrtih, vendar je ves svet prepričan, da bodo kmalu objavili ka-j ko novo presenečenje. Znanstveniki imajo 4. oktober, triletnico prvega sovjetskega umetnega satelita, za datum, ki bi lahko označil polet prvega človeka v vesolje ... Menijo tudi, da bo že čez nekaj let mogoče poslati prve ljudi na Mesec, Venero, Mars in druge planete v vesolju. Vsekakor bo /prva postaja Mesec. Doslej neznana temna stran Lune ni več tajnost. Zelo natančen atlas Lune bo ljudem pri osvajanju vesolja dober kažipot. Rakete, ki bodo ponesle ljudi na Luno in druga nebesna telesa, bodo pripravljene do leta 1964. Posebne rakete bodo ponesle na planete tudi človeška naselja. ki bodo sestavljena iz vrste aluminijastih montažnih hišic, v katerih bodo stanovanjski, znan-stveno-raziskovalni in drugi prostori. Zelo zanimivo je tudi vprašanje, kako se je sovjetskim znanstvenikom posrečilo spraviti vesoljsko ladjo in kabino z živalmi zopet na zemljo. Verjetno je pri pristanku igral pomembno vlogo krožni tir. po katerem se 1e ladja gibala. Izstre- ANEKDOTE »Ideal« zlobne zakonske žene je bila Sokratova Ksantipa. Nekoč se je ujezila in je moža pošteno ozmerjala, nazadnje pa je pljusnila vanj še golido umazane vode. Sokrat, slavni filozof, je čisto mirno dejal: »Sem si kar mislil, da bo za grmenjem še deževalo!« V razburljivem razgovoru z angleškim poslanikom je Napoleon srdito vzkliknil: »Ali veste, da bom napadel Anglijo?« »To je vaša stvar,« je odvrnil poslanik. »Toda vedeti morate, da bom Anglijo tudi uničil!« »To je pa naša stvar,« je mimo odvrnil Anglež. Slavni zgodovinar Renan se je včasih rad pošalil, vendar jo je ndkoč pošteno skupil. Ko je potoval v Nemčijo, je na meji pokazal uradniku namesto potnega lista jedilni list, ki ga je vzel v jedilnem vozu. Hotel se je z uradnikom malce pošaliti. Uradnik pa pogleda papir in nato Renana in reče: »Vaš potni list je, povsem v redu: telečja glava, kurje prsi, svinjski parklji; vse je v redu!« ratoriji in skladišča goriva za rakete. Nainovejša sovjetska ladja je po poletu v vesolje pristala na Zemlji samo deset kilometrov od predvidenega kraja, kar dokazuje izredno natančno delovanje njenih instrumentov. Takoj po pristanku so s posebnim letalom prepeljali v Moskvo oba psa. Belko in Strelko, ter rastline, ki so bile v kabini. Posebno psa sta dobro prenesla ves polet in nekaj ur zatem sta s tekom použila ponujeno hrano! Obe živali in rastline so bile v ladji v podobnih pogojih, kot so na Zemlji. ■Sovjetski znanstveniki trdijo, da bo človek poslan v vesolje šele takrat, ko mu bo življenje popolnoma zajamčeno in ko mu bodo v celoti omogočili vrnitev na Zemljo — in to bo prav kmalu... O najnovejšem uspehu sovjetske znanosti obširno poročajo vsi svetovni časopisi. Tako piše nek britanski časopis, da so z uspešnim pristankom druge sovjetske vesoljske ladje, v kabini katere je bil cel »živalski vrt«, naposled odprta vrata za človekov polet v vesolje. In Rusi bodo lahko napravili to, kadar se iim bo zljubilo, mogoče res že oktobra!? ... -vec ELEKTRIKA po dejanski ceni Na letnih konferencah političnih organizacij v podjetju »Elektro« Kočevje je bilo načeto več vprašanj, katera presegajo obseg problemov tega podjetja in zato terjajo širšo razpravo. »Elektro« Kočevje je distribucijsko podjetje elektrogospodarstva s komunalnim značajem, zato je prav, da se seznanijo z njegovim delom odjemalci električne energije. Podjetje »Elekt.ro« je relativno mlado podjetje, ki s svojo osnovno in postransko dejavnostjo za- trogospodanstvu, je socialistični razvoj podjetja precej okrnjen, posebno v odnosu na delavsko samoupravljanje in delitve dohodka. To ima tudi za posledico, da lokalni faktorji kažejo premajhen interes za osnovno dejavnost tega podjetja oziroma za obnovo in ekonomičnost distribucijskega omrežja. Dosedaj je podjetje vsa sredstva za prodano električno energijo odvajalo Elektrogospodarski skupnosti Slovenije (ELES), dočim so stroški vzdrževanja distribucije in in-kase določeni s pogodbo med pod- Delavski svet kolektiva »Elektro« jema celotno področje kočevske in ribniške komune in nekatere dele v osmih sosednjih komunah, od teh nekatere v LR Hrvaitski. V njihovo dejavnost sodi razdeljevanje in distribucija električne energije ter vzdrževanje elektroenergetskih naprav,, ki predstavljajo vrednost okoli ene milijarde din. Podjetje projektira in gradi visoko in nizkonapetostno omrežje trafopostaje, opravlja razna elek-troiništalacijska dela, popravilo strojev in podobno. Zaradi zastarelih administrativnih ekonomskih odnosov v elek- jetjem in ELES šli v breme Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Ker centralistična investicijska in druga dejavnost onemogoča lastno iniciativo podjetij, je bil na pobudo Republiškega odbora sindikata kovinarjev storjen korak za uvajanje takih ekonomskih odnosov in organizacije poslovanja, da bo zajamčen skladen razvoj elek- trogospodarskih pod jeti1 in v skladu s celotnim gospodarstvom. Eden izmed ukrepov bi bil ta, da bi distribucijska podjetja kupovala električno energijo od ELES po določeni ceni za KW uro in jo prodajali po ceni, ki bi jo formiralo podjetje v sporazumu z organi oblasti. Cena naj bi krila vse stroške distribucije in vzdrževanja. Povedati je treba, da so stroški vzdrževanja, obračuna in inkase na precejšnjem delu omrežja večji od dohodkov, kar gre na breme kolektiva »Elektro«. Toga odjemalci električne energije ne vedo. Na zborih volivcev in na drugih sestankih govore ljudje samo o potrebi po elektriki, nihče pa se ni še vprašal, ali ho električno omrežje rentabilno! Podjetje »Elektro« Kočevje se trudi, da bi bili stroški distribucije čim nižji. Vendar pa bi se lahko zgodilo, da bi moralo podjetje zvišati ceno električne energije za kritje stroškov distribucije. Povedati pa je treba še naslednje: Podjetje je pomagalo invalidom, borcem NOV, socialno ogroženim ljudem in drugim s tem, da so jim uredili električne priključke, dali so jim in montirali električne števce, nudili pomoč pri inštalacijah itd. Podjetje je elektrificiralo tudi nekaj vasi iz svojih sredstev. Nagel razvoj gospodarstva na Kočevskem narekuje vedno več električne energije. Prav zato pa bo treba posvečati vso skrb pravočasnemu obnavljanju distribucijskih objektov. T. K. Motoristova izpawd Plin, plin, prijatelji! Jaz sem otrok stoletja asfalta in dirigiranih izstrelkov. Čutim, da so moja pljuča čistilec zraka in moje srce krožni bat. Po mojih žilah se pretaka bencin, super plavi, prijatelji in moji možgani so električna napeljava, akumulator, žice, žarnice. Moj ideal je BMW — 750 c cm in moje hrepenenje je neizmerno dolga in široka betonska ploščad. Čutim — že drvim po njej, sto, stopetdeseti dvesto, še, še, še ... Motor je moje življenje, mol svet. Umaknite se s poti, umaknite! Drvim in požiram kilometre, obcestni kamni so bela črta. Čelada se mi je prirasla k lobanji in skupai z očali in gumijasto obleko postala sestavni del mojega telesa, mene samega. Vem, da se bodo rodili moji otroci z lobanjo trdo kot želvin oklep, z očmi na pecljih in zavitimi v tanko polivinilasto vrečko. To morajo imeti. sicer bodo spački! Narava ne sme zaostajati za razvojem tehnike! Noge bodo imeli čisto kratke, stopala pa polmeterska. Pomislite, prva, druga, tretja...! Z lahkoto bodo vrgli v prazno, ne da bi polomili zobčenike pri prestavah. Pravijo. da me nekje na ostrem ovinku čaka smrt? Rad umrem, prijatelji, na prašni cesti, v vonju bencina, ves raztrgan ... Pritisnimo na vplinjač. prijatelji in zdrvimo po prašnih in asfaltnih cestah, preglušimo čričanje murnov, cvrkutanje lastovic, smeh poletnega; popoldneva; ne ozirajmo se v bleščeča jutra, ne v sončne zahode; drvimo, prijatelji, hitro, hi- treje, mimo rosnih rož. mimo -ljudi! Kam? ... V propad? ... 2. I. KMETIJSKI OBRAT V GRČARICAH Dolenjevaška Kmetijska zadruga žel' ustanoviti živinorejski obrat. V tem okolišu, predvsem pa v Grčaricah, je veliko zemlje splošnega ljudskega premoženja. Za ustanovitev takega obrata pa ima zadruga še premalo zemlje SLP v svojih.rokah. Če bi dobili zemljo v Grčaricah ali Grčarskih Ravnah, bi lahko ustanovili živinorejski obrat. V teh dveh vaseh so zelo lepi pogoji za živinorejo, predvsem dovolil pašnikov. V Ravnah ali v Grčaricah bi zgradili hlev in nakupili nekaj živine ... NEPRIJETNI GOSTJE NA SMUKI V neposredni bližini lovske hiše na Smuki, kjer stanuje lovski čuvaj, so bile v panojih čebele. Zavohal jih je medved in postal obiskovalec čebel. Po nekajkratnih obiskih je ostalo za njim žalostno razdejanje. Enkrat ga je med »delom« prepodil lovski čuvaj, vendar to kožuharja ni odvrnilo od tega, da drugič ne hi .spet prišel. Skoda je precejšnja. Na polju v okolici Smuke so divji prašiči in jeleni naredili že precej škode. Škodo delajo koruzi, krompirju in drugim poljskim kulturam. Lovcem torej ne bo še zmanjkalo dela... Za SMEH in DOBRO VOLJO - p wrmv% rnmmr.ibO nikdar videli pomivača oken? »NA CESTI NISI SAM!« Previdnost je mati modrosti! BIROKRAT <£00 — V svoji prošnji za pokojnino — »ŠOFER DOMA!« V SOLI »Janezek, povej mi, če ima človek svobodno voljo.« »Nima.« »Kdo ti je to dejal?« »Očka.« VZROK »Tovariš advokat, ločil bi se od svoje žene.« »Prav. Povejte vzrok.« »Poročena sva.« »KARAMBOL« »Danes sem pa izgubil oblast nad svojim moi>edom!« »Ali se ti je pripetila nesreča?« »Pa še kakšna! Zadnjih obrokov nisem mogel plačati, pa mi ga je tovarna vzela!« VRSTNI RED »Za 18. rojstni dan moje hčerke sem organiziral imenitno večerjo!« »To je moralo biti lepo! Kaj ste pa Imeli?« »Bilo je imenitno! Imeli smo: piške, race, torte, divjačino, pršut, ste na tem-le mestu pozabili po- bivšega razrednika in enega umet-staviti vejico. nika.« eki moj znanec mlad člo-f /J/ vek, ki je poleg druge- l/ - ga tudi pesnik, je bil lansko leto v inozemstvu. Prepotoval je Italijo in Nemčijo, da preštudira buržoazno kulturo. Videl je zelo mnogo zanimivih reči. »Prevladuje kajpada,« je rekel, »splošna kriza, brezposelnost, neuravnovešenost na vsakem koraku. Produktov in industrijskih proizvodov je zelo mnogo, ampak denarja ni, da bi jih kupovali.« Poleg drugega je tudi večerjal z neko vojvodinjo. Bil je s svojim znancem v restavraciji. Znanec mu pravi: »Bi se hotel, tako, zaradi zabave, seznaniti z vojvodinjo? Z resnično vojvodinjo, ki ima pet hiš, nebotičnike. vinograde in tako dalje.« Stopil je k telefonu. In kmalu je prišla neka lepotica, tako pri kakšnih dvajsetih letih. Lepo oblečena. Vzgojen a*. Malomarno ee je izražala. Imela je tri robce, čeveljčke ... Naročila je dunajski zrezek in rekla: (»Veste, že teden dni nisem jedla mesa.« Pesnik ji je odgovarjat tako nekako po francosko in rusko: »Prosim, toliko hiš imate. Kaj govorite? Morda je v tem kakšna vaša trdovratnost?« »2e pol leta,« pravi lepotica, »najemniki v teh hišah ne plačujejo stanarine. Denarja namreč nimajo.« Ta neznatni dogodek sem povedal kar tako, zaradi razmaha. To je tako rekoč uvod. Zgodba sama se pa prične šele sedaj. Moj znanec pesnik je strašno hvalil poleg drugega namreč tudi evropsko snago in kulturo. »Posebno,« pravi. i»v Nemčiji se kljub veliki splošni krizi vidi snaga, ki preseneča. Ulice umivajo ti hudiči z milnico. Stopnišča ribajo vsako jutro. Mačkam ne dovolijo, da bi se valjale po stopnicah in pragih, kakor je to pri nas. Gospe vodijo svoje mačke na vrvicah na sprehod. Vse se sveti odi snage. Pa tudi taki postranski kraji, kakor na primer stranišča, tudi ti se blešče v nebeški snažnosti. Ustaviti se v njih je zelo prijetno in ne žali človeškega dostojanstva.« Zašel je poleg drugega tudi v tak postranski kraj. Samo tako, za šalo. Zgodilo se je tako: »Tukaj,« pravi, »vas naravnost navdahne navdušenost in občudovanje. Čarobna snaga, stene iz blan- Hihail Zoščenko: Pasi kita, na policah so vijolice. Enostavno kar oditi ne morete.« (»Kakšna hudičarija,« si mislim, ja to. Naša država je napredna, glede snage smo pa še zelo zaostali. Ali. »mislim sam pri sebi,« ako se vrnem v Moskvo, bom pisal ter oznanjal in stavil Nemčijo za vzgled. Razumljivo, pri nas se mnogi hinavsko obnašajo glede teh vprašanj. TL ljudje, veste, nočejo pisati in čitati o takšnih nizkih rečeh. Ali jaz, »si mislim,« bom premagal to vzdržnost. Ko se vrnem, bom napisal pesem »Nesnaga in nered«. Ih to tembolj, ker je pri nas prav sedaj velikopotezna akcija za snago.« In tako je naš pesnik sedel za zaprtimi vrati, mislil, užival v vonju vijolic ter sanjal, kakšno pesem bo spesnil. Na misel so mu prihajali verzi in slike. Tako približno: »Tudi tu vijolice cveto, po nesnagi ni nikjer sledu! Kaj je mar pri nas razsajal Atila, da je vsepovsod tako grdo?« In nato je tiho zapel zadnji nemški foxtrot »Auf Wiedersehen, Madame!« Prijel je za vrata, da bi stopil na ulico. Hoče jih odpreti, toda vrata se ne odpro. Udaril je nekolikokrat po ključavnici. Ne odpro se. Pritisne z rameni — ne gre. Vrata se ne odpro. V prvem trenutku je kajpak nalahko vztrepetal. »Glej,« je pomislil, »ujel sem se v past.« Naenkrat se je udaril po čelu. »Jaz, bedak,« je pomislil sam pri sebi, »sem pozabil, kje sem. V kapitalistični državi! Tu je treba za vsak korak plačati pfenige. Morda, »>je pomislil,« bo treba spustiti pfenig in vrata se bodo odprla. To je mehanika! Hudiči! Vampirji! Kožo vam slečemo. Hvala bogu, »si mi- sli.« da imam v žepu nekaj drobiža. Hudirja bi doživei, če bi ne imel tega drobiža!« Vzel ie denar iz žepa. »Odkupim se,« si misli, »od teh kapitalističnih ščuk. Vtaknem jim v goltanec en pfenig ali dva. Ali, »gleda, kam naj vtakne denar. Nikjer ni nobene odprtine ali številke. Nekaj je sicer tam napisano, ali kako naj čita. Kam naj vrže, ni napisano. Sedaj se je naš pesnik v resnici ustrašil. Začel je rahlo trkati. Ni-kdo se ni oglasil. Začel je z nogo udarjati ob vrata. Sliši: Ljudje se zbirajo, Nemci prihajajo. Brbrajo v svojem jeziku. Pesnik iim zakliče: »Izpustite me! Bodite tako dobri!« Nemci tam zunaj nekaj šušljajo, a kakor je videti, ne razumejo situacije. Pesnik jim kliče: »Genosse! Genosse! Der Tur! Nočejo se odpreti. Izpustite me. prosim vas, na svobodo. Dve url sedim tu.« Nemci sprašujejo: »Sprechen sie deutsch?« Nato je začel pesnik prositi kar pretresljivo: »Der Tiir,« pravi, »Der Tur odprite!« Naenkrat zasliši pri vratih ruski glas: »Vi,« pravi glas, »kaj delate tam? Vrat ne morete odpreti, kaj?« »Da,« je odgovoril pesnik. »Dve uri že razbijam. V past sem padel.« Ruski glas mu odgovarja: (»Stranišča imajo tukaj mehanična vrata. Vi ste gotovo,« pravi, »pozabili potegniti za vrvico pri aparatu za vodo, da izplaknete. Spustite vodo, pa se bodo vrata sama odprla. Vrata so tukaj zato tako narejena, da opomnijo pozabljivce, kai imajo storiti.« Pesnik je torej napravil, kakor mu je bilo rečeno in glej, naenkrat, kakor v pravljici, so se vrata odprla. In pesnik je, opotekajoč se, stopil na ulico. Spremljal ga ie tih smeh in nemško šepetanje. Sele na ulici se je moj znanec oddahnil. »Aha,« je mislil sam nri sebi. »tako si tedaj Nemci izmišljujejo razne zvijače, da pomagajo kultur*-Ce bi se pri nas uvedlo kaj takega?« S to mislijo se ie moj znanec zadovoljil in prepevajoč »Auf Wied ' sehen. Madam« odšel v goste, k kor da se ni nič zgodilo. Številka 35 ] »NOVICE« 27. avgusta 1960 | Stran 5 Nogomet pionirjev V torek, 16. avgusta, so v Osilnici priredili turnir pionirjev v malem nogometu. Sodelovale so ekipe >z Pleše, Zamosta in Osilnice. Igrali so dvakrat po 20 minut. OSILNICA : ZAMOST 5:0 (4:0) Kljub temu, da je Osilnica igrala ^oslabljeno, je bila v veliki premoči in je že v drugi minuti vodila z 2:0. Gole sta dosegla Kovač in Malnar. Kmalu zatem sta padla še dva gola; s tem rezultatom se je prvi polčas tudi zaključil. V drugem polčasu so Zamoščani zamenjali vratarja, kateremu Osilničani niso mogli priti do živega. Nekaj minut pred koncem je Kovač dosegel s prostega strela zadnji gol. PLEŠCE : ZAMOST 4:0 (2:0) Plešce, ki so veljale za glavnega favorita, so zaigrale res lepo, vendar so se jim Zamoščani upirali bolje kot Osilničanom. Gole sta dosegla Matjažič in Pibernik. Po tej tekmi še vedno ni bilo jasno, kdo bo prvi... OSILNICA : PLEŠCE 2:1 (1:1) V tej tekmi so se Osilničani re-vanžirali Pleščanom za poraz, ki so ga pred kratkim doživeli. Tekma je bila zelo zanimiva. Že v četrti minuti je Osilnica prešla v vodstvo, vendar Pleščani niso klonili. Zaigrali so še ostreje in v enajsti mi- nuti izenačili. V drugem polčasu so se vsi borili za zmago, vendar skoraj do konca tekme ni bilo znano, kdo bo zmagal! Osem minut pred koncem je dal Malnar četrti gol na tem turnirju in povedel Osilnico v vodstvo. Vsi napori, da bi Pleščani izenačili rezultat, so bili zaman. Tako je Osilnica osvojila prvenstvo in prvo mesto pri strelcih. / O. J. 6 milijonov za ureditev »Zvezde« in »Pri kmetu« Prvega avgusta so pričeli renovi-rati kavarno Zvezda v Kočevju. Napravili bodo novo garderobo, uredili ventilacijo in nabavili mešalce pijač. Nakupili bodo tudi nekaj nove opreme. Za ta dela bodo porabili okrog tri milijone dinarjev, ki jih je gostinsko podjetje Pugled dobilo iz občinskega investicijskega sklada. Renoviranje kavarne bo končano predvidoma do 20. septembra, ko 'bo tudi otvoritev. Letos obnavljajo tudi gostilno »Pri kmetu«. Tudi tu bodo porabili okrog tri milijone dinarjev, prihodnje leto pa bodo popolnoma preuredili gostilno »Rog«. Hotel Pugled v Kočevju je bil zgrajen pred proslavo desetletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, leta 1953. Potrebo po gradnji hotela sta narekovala vedno hitrejši razvoj industrije in vedno večje število gostov in turistov. Do tedaj so bila maloštevilna prenočišča raztresena po vseh gostilnah, s hotelom pa je Kočevje pridobilo 21 sob s 35 posteljami. Leto po dograditvi se je kočevski hotel uvrstil v C kategorijo! nad 4.200 gostov, domačih in tujih. Z' Ker so v kočevskih gozdovih zelo -lepi pogoji za lov. gre vsako leto skozi mesto tudi precej lovcev. Neokrnjene naravne lepote naših krajev. predvsem čudovita Kolpska dolina, privabljajo iz leta v leto več turistov... Tudi letos je v prvem polletju prespalo v hotelu preko 2.500 gostov. RAZGOVOR 0 u n I IPD i ILE1 V prvih letih je imel hotel malo prometa in je posloval s pasivo, to pa predvsem zaradi tega, ker ga ljudje še niso bili navajeni, tujci pa niso vedeli za novo pridobitev našega mesta. Od leta 1956 pa se promet vedno veča. Leta 1955 se je priključila k Pugledu gostilna Ka.jfež, dve leti kasneje kavama Zvezda, letos pa so se pridružili še ostali štirje obrati — gostilne Rog. Kmet in Lovec ter Kolodvorska restavracija ... V razgovoru z direktorjem hotela Pugled Tonetom Štimcem sem izvedel precej zanimivih reči o poslovanju in razvoju gostinstva v Kočevju. Povedal mi je, da so imeli hotel, Kaj tež in kavarna Zvezda v preteklem letu 43 m pol milijona dinarjev prometa, po letošnjem planu pa bodo imeli zdmženi gostinski obrati skupno 105 milijonov dinarjev prometa. »Predlagali bomo tu- di,« je dejal tov. Stimec, »naj se z novim letom posamezni obrati specializirajo na določene vrste hrane in pijače. Tako naj hi se v nekem lokalu dobilo ob vsakem času poleg običajne hrane in pijače tudi čevapčiče, v drugem piščance, v tretjem cviček in tako dalje. To bi »Hotel vsako leto izboljšujemo,« je pripovedoval direktor. »Lani smo uredili kopalnice, za kar smo porabili štiri milijone dvesto tisoč dinarjev, letos pa smo naročili točilno mizo s hladilnikom, ki bo stala dva in pol milijona dinarjev. To bo druga tovrstna točilna miza v Slo- Ojbonje prebivalstva DOLENJA VAS Poročila sta se: Ivetič Čedo. podoficir JLA iz Ljubljane, star 23 'et in Dejak Danijela, gos. pomoč-®lca iz Dolenje vasi 96. stara 17 let. VELIKE LAŠČE Umrli so: Krašovec Janez, pre-bžitkar iz Sela 1. star 84 let, Jakič Frančiška, preužitkarica iz Malega Usolnika, stara 88 let in Virant Jože, preužitkar iz Velikega Lečnika I, star 78 let. KOČEVJE Poročili so se: Zorko Franc, delavec iz Stare cerkve 40, star 26 let in Somrak Ana, delavka iz Stare cerkve 30. stara 27 let; Mijat Marjan, železostrugar iz Reke. star 25 let in Krajšek Jožica, uslužbenka iz Kočevia, Trg svobode 26, stara 30 let; Dragičevič Nikola, šofer iz Kočevja, Reška cesta 2. star 31 let in Rus Marija, krojaška pomočnica iz Kočevja, Reška cesta 2, stara 23 let. , bodila je Stimec Jožefa, delavka z Pajndola 6 — deklico Nado. V ovomeški porodnišnici pa so ro-. te: Osmak Frančiška, gospodinja lz Mestnega loga 16 — deklico Mino; Jordan Ivana iz Sajke vasi 91 dečka Petra: Zalar Ivanka, gospodinja iz Klinje vasi 11 — deklico Marino in Horvat Angela, gospodinja z Mlake 16 — deklico Marijo. Umrli so: Rupnik Franc, traktorist iz Cvišlarjev, star 41 let; Rus Marija, preužitkarica iz Podtabora 38, stara 75 let in Hegler Janez, osebni upokojenec iz Kočevia. Rudarsko naselje 3. štor 76 let. KINO JADRAN. Kočevje: od 26. do 28. avgusta ameriški barvni cinema-scopski film »Caj in simpatija«, 08. in 29. avgusta ameriški film »Beg iz Gvajane«, od 2. do 4. septembra ameriški barvni cinema-scopski film »Obračun na Atlantiku«. UVOBODA, Rudnik: 27. in 28. avgusta ameriški barvni film »Povabilo na ples«, 3. in 4. septembra jugoslovanski film »Tri če- trtine sonca«. Finnic A: 27. in 28. avgusta jugoslovanski film »Pot prijateljstva«, 3. in 4. septembra ame-fiški barvni film »Povabilo na Ples«. Sodražica: 27. in 28. avgusta ^aliianski film »Ulica«. UO&KI POTOK: 28. avgusta italijanski film »Bele noči«, 4. septembra ameriški barvni' film »Vzhodno od raja«. OOBREipoLJE’ 27. in 28. avgusta fiancosko italijanski cinemascop-ski barvni film »Notredamski zvonar«, 31. avgusta italijanski tilm »Škoda, da si taka«, 3. in 4. septembra ameriški barvni film »Divja leta«, 7. septembra ameriški barvni film »Čarovnik iz Oza«. PONIKVE:. 1. septembra italijanski ti m »Škoda, da si taka«. VELIKE LAŠČE: 27. in 28. avgusta jugoslovanski film »Kota 905«, 3. in 4. septembra danski film »Igra mladosti«. KOČEVSKA REKA: 27. in 28. avgusta ameriški barvni film »Trobente opoldne«, 31. avgusta norveški film »Devet življenj«,' 3. in 4. septembra ameriški film »Mata Hari«. PREDGRAD: 27. in 28. avgusta ameriški barvni film »Ponos in strast«, 3. in 4. septembra mehiški film »Minu«. BROD NA KOLPI: 27. in 28. avgusta francoski film »To je čas morilcev«, 3. in 4. septembra ameriški barvni film »Ples na vodi«. OSILNICA: 4. septembra poljski film »Pokolenje«. PRODAM Ugodno prodam motorno kolo Horex-Regina 350 ccm, model 53. Ogled vsak dan v dopoldanskem času v Kemični tovarni v Kočevju. Prezelj. __ * __ Ugodno prodam skoraj nov Tomosov moped na zaganjač. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure, v ponedeljek in torek od 14. do 18. ure v Kočevju, Ljubljanska cesta 6/III-desno. __*__ Motorno kolo »JAWA« 150 ccm prodam. Ogled ob nedeljah. Kočevje, Trg svobode 10. __*__ Prodamo ročni voziček (cizo) v dobrem stanju. čZP Kočevski tisk, Kočevje SLUŽBA ČZP KOČEVSKI TISK, KOČEVJE sprejme v službo POMOŽNEGA DELAVCA Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja. IZGUBLJENO 16. avgusta sem od železniške čuvajnice Kočevje do Mlake izgubila svetloriavo žensko jopico. Najditelj naj jo vrne proti nagradi Vlašič Mariji, Mlaka 14. IŠČEM SOBO Skromno dekle nujno potrebuje sobo v Kočevju. V prostem času bi tudi napravila kakšno uslugo. Naslov na upravi »Novic«. »KADICE« KLIČEJO! POD Sodražica bo v nedeljo, 28. avgusta 1969. priredilo ogled »Ka-dic«. Ob tej priliki bo tudi velika vrtna veselica v gostilni »Pri Matetih« v Podklancu. S čistim dobičkom veselice bo društvo uredilo »Kadice«. Pridite, ne bo vam žal! z»i in 11 m lir 11 TUDI ZDRAVNIKI SE ZMOTIJO Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju. Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000' din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 nalni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje ZAHVALA Lepo se zahvaljujem vsem tistim, ki so se udeležili iskanja mojega pogrešanega moža, čeprav je bilo iskanje brez uspeha. Zahvaljujem se tudi tis tim, ki so se iskanja 21, 8. ponovno udeležili. Oražem Pavla iz Stare cerkve z otroci. ZAHVALE Ob težki izgubi našega očeta JANEZA HEGLERJA iz Rudnika se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osnovni organizaciji ZK Kočevje, ZB. Socialistični zveza, rudniški godbi Lovskima družinama Mala gora in Struge, sosedom Dušanu Tršiču, Jožetu in Katarini Leskovšek, Francu Ahacu, Marjanu Levsteku in Ignacu Vidrihu ter vsem ostalim za vso pomoč, ki so jo nam nudili v teh težkih urah. Žalujoči: sinovi Ivan, Edi, Boris, Franc z družinami, hčere Lojzka, Iva in Marija z družinami ter vnukinja Majda Grilanc. Ob težki izgubi ljubljenega sina in brata JOŽETA ŽAGARJA iz1 Koč se najlepše zahvaljujemo govornikom Francetu Gabriču in Lojzetu Kovačiču-Sinetu za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja, posestvu »Snežnik«, organizacijam iz Kočevske Reke, gasilcem iz Primožev in Kočevja, godbi iz Kočevja in vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: mama, bratje Tone z družino, Ivan, Franci, sestra Geni-: ca z družino, družina Lipovec ter ostalo sorodstvo. X ___«___ Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, skrbnega očeta, brata in strica FRANCETA RUPNIKA iz Cvišlarjev se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in tovarišem govornikom, posebno tovarišu Ivanu Zgoncu za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem. ki so nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezka, otroci Eni-ca, Franci in Bojan ček, brat Jernej in sestra Tončka. Cvišlarji. avgusta 1960. PREKLICA Preklicujem besede, ki sem jih izrekel p Ivanu Tratniku in Ivanu Oštirju kot neresnične ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Marin Ignac, Šalka vas 91 ________ *’__ Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel o Sega Francetu iz Grčaric ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jože Koren, Grčarice 2 bilo za nas nekaj novega in nad vse koristnega ...« Da se gostinstvo v Kočevju razvija v pravi smeri in kako lep ugled si je pridobil že hotel Pugled dokazuje tudi to, da je v pre-tek.em letu prenočevalo v njem veni ji (prvo ima Figovec), izdelali pa jo bodo v Škofji Loki in bo tudi razstavljena na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani...« In ko sva se o vsem tem pogovorila. mi je tovariš Stimec tudi dovolil kratek N Pogled v hotelsko knjigo V lepo okrašeno, v usnje vezano I knjigo obiskovalcev že od 4. januarja 1957. leta vpisujejo vsi pomembnejši gostje svoje vtise in opažanja o razvoju naših krajev. Stran za stranjo se vrsti, imena naših najrazličnejših vodilnih funkcionarjev, šaltistov, športnikov, domačih in tujih delegacij... Knjiga — zakladnica laskavih pripomb o našem velikem povojnem napredku na gospodarskem in kulturnem polju, zakladnica spominov na težke dni narodnoosvobodilne vojne in predvojnega boja naprednih delovnih množic. Pri svojem bežnem pregledu sem si iz knjige zapisal samo nekaj najznačilnejših imen ... Na prvi strani so se kot prvi vpisali 4. januarja 1957. leta maršal Tito. Jovanka Broz, Miha Marinko, dr. Marjan Brecelj, Ivan Maček-Matija in generalpodpolkovnik Zeželj... »I wish all my friends in Kočevje greetings from Canada...« Besede v angleščini, ki jih je zapisal med svo j im ponovnim obiskom v Kočevju major Will Jones-John, šef angleške vojne misije pri Glavnem štabu NOV in POS v letih 1943—1944 ... »Vsem prijateljem in znancem iz Kočevja pošiljam iz Kanade prisrčne pozdrave in jim želim pri njihovem nadaljnjem delu še mnogo uspehov ... Srčno rad se spominjam dni. ki sem jih v letih 1943—1044 preživel v teh krajih med vami, in ob spoznanju, kako velike uspehe ste dosegli v povojnih letih ...« In naprej vrsta slovenskih šahi-stov, ki jih je vodil Vasja Pirc, kmetijska delegacija Izvršnega sveta LRS pod vodstvom Jožeta Ingoliča, jugoslovanska šahovska reprezentanca pred odhodom na mednarodni šahovski turnir v Avstrijo avgusta 1957. leta. (Konec na 6. strani) Košarkarsko tekma v Ribnici Zadnjo nedeljo je hita v Ribnici prijateljska košarkarska tekma med Partizanom iz Velikih Lašč in Ribnice. Favorit je bila brez dvoma ribniška ekipa, V začetku so Ribničani zaigrali odlično in vodili z desetimi točkami razlike, toda vedno bolj se je kazala njhova utrujenost. Pobudo so prevzeli gostje. Minuto pred koncem igre so gostje še vodili z eno točko razlike, zadnjem trenutku pa so domačini uspeli dati še dva koša. Tako je bil končni rezultat 55 : 52 (28 : 27) v korist Ribnice. Rezultat pa je kljub temu neuspeh za ribniške košarkarje! Od Laščanov sta bila najboljša Andoljšek (22 košev) in Sra.jer, od Ribničanov pa Bavaek (8). Mlakar (14) in Kmet (22 košev). Razburljivo tekmo si je ogledalo precej ljudi, kajti zanimanje za košarko je v Ribnici že precej veliko. V nedel jo se bo zopet pričelo tekmovanje v ligi. Tekma bo za Domom Partizana v Ribnici. Bilo je v začetku leta 1914 — pred I. svetovno vojno — ko so de-» jali zdravniki 29-letnemu fantu Bardgeju, da bo živel samo še 6 mesecev. Fant je takoj zapustil službo in dvignil iz banke vse svoje prihranke, trdno odločen, da preostalih šest mesecev svojega življenja čim prijetneje preživi. Toda rok, ki so ga postavili zdravniki, je minil, fant pa je še vedno živel. Čeprav je porabil ves svoj denar, se ni vrnil na delo; še dalje je dan za dnem pričakoval smrt in živel od socialne podpore, ki mu jo je redno dajala občina. Tako je živel še 46 let. Verjetno pa bi še živel, če si na cesti ne bi zlomil noge. Ko je ležal v bolnišnici z mavcem na nogi, je dobil pljučnico in podlegel. Zdravniki so ugotovili, da je srce, zaradi katerega bi moral že v mladosti umreti, bilo še v 74 letu idravo in krepko. • ŠE ENA O NEZMOTLJIVOSTI »Ta deklica ne bo dosegla svojega dvanajstega leta. Pravi čudež je, da spričo slabosti svojega organizma sploh še živi.« Tako se je glasila diagnoza občinskega zdravnika v nekem kraju v Italiji pred sto leti. Ta »deklica« je pred kratkim telesno in duševno čila in zdrava praznovala svoj 102. rojstni din. • POSTAJAMO VEDNO VIŠJI Jugoslovani postajamo vedno višji, so ugotovili sodelavci Srbske akademije znanosti. Na starem slovanskem pokopališču v bližini Smedereva so srbski znanstveniki izračunali telesno višino okostij po posebnem znanstvenem obrazcu s pomočjo merjenja kosti stegnice in nadlahtnice. Ugotovili so, da je povprečna višina moških, pokopanih na tem pokopališču, znašala 162,89 cm, višina žensk pa 155,94 cm. Povprečna višina današnjega Jugoslovana je 169 centimetrov, Jugoslovanke pa 159 cm. Zanimivo je, da so tudi pri današnji generaciji prebivalcev Jugoslavije občutne razlike v telesni višini. Mlajša genearcija je povprečno znatno višja od starejše. • BODO ZGRADILI MOST ČEZ ROKAVSKI PRELIV? Britanski tehniki so predložili načrt za gradnjo mostu čez Rokav-ski preliv. Po mnenju enega največjih britanskih graditeljev mostov bi bila gradnja mostu mnogo lažja kot gradnja predora. Razen tega bi bil most tudi precej cenejši. Za njegovo gradnjo bi potrebovali 6 let. Most bi veljal največ 7,2 milijarde. 0 V SAHARI JE ŽELEZNA RUDA V puščavskem predelu Sahare, v bližini groba prastarih kopačev in domačih poglavarjev, izkoriščajo francoske in britanske firme eno največjih ležišč železne rude na svetu. »Vrh mrtvih duš« v Črnih bregovih Sahare vsebuje najmanj 200 milijonov ton najboljšega železa. V naslednjih treh letih bodo vložile firme 1.050 milijard v razvoj teh železnih ležišč. Po tem času naj bi dajal rudnik letno 6 milijonov ton železa. Življenje v tem oddaljenem koncu Afrike je težko. Možje se tu ne borijo samo proti uporni gori, temveč predvsem proti pomanjkanju vode, proti kobilicam, kačam, strupenim žuželkam, šakalom in vročini. V Tli III Tlfilfl FRANCE TRAMPUŠ »Saj sem vas takoj spoznala,« je rekla veselo. »Veseli me, da ste nas počastili z obiskom. Ravnokar sem se vrnila iz cerkve.« »Ireno bi rad videl...« »No, tudi njo boste videli, samo ne takoj. Ali vam je dala babica naš naslov?« Prikimal sem. Povabila me je v sobo. Sedla sva. Spraševala je po znankah in novicah z doma. Kratko in hladno sem odgovarjal. Njeno vedenje je bilo narejeno. Zatem je nastopil trenutek mučnega molka. »Malo bi vas rada postregla. Počakajte, prosim, nekaj minut sami.« Hotel sem se braniti, a je hitro zapustila sobo. da nisem utegnil. Ostal sem sam in se razgledoval po sobi. Ogledal sem si že vse slike, ko se ie vrnila z narezkom in potem odšla še po čaj. Roke so se ji tresle, ko ga ie postavljala predme; Jedel sem, a teknilo mi ni. »Kaj je z Ireno?«, sem vprašal naravnost. mrnn ihliih v— »Oh, gospod ...« Bruhnila je v jok. Ni bila; več tista zadržana gospa. ki me ie pred nekaj minutami hladno sprejela. Zavedla se ie in si obrisala solze. »Vse vam bom povedala. — Ko sva prišli z Ireno sem, moj mož ni bil zadovoljen. Mejo sva prekoračili sami, ni nama pomagal. Meni je bilo življenja tam doli dovoli. Hotela sem družino. Nisem mogla več zdržati med tistimi politikanti. Kamor sem prišla, povsod so mi oponašali moža Bala sem se za Ireno. Tu si je Irenin oče lepo uredil živlienie. postal je visoka glava in ... in dobil si ie žensko. Zato ni maral, da bi prišli. Stanovali smo ločeno in nekega dne je hotela Irena govoriti z očetom ... Njega ni bilo doma. Naletela je na tisto njegovo žensko, menda sta se kaj spričkali in potem se je vse zgodilo.« Za nekaj časa ji je spet vzel besedo jok. »Irena ie padla po stopnicah in se vsa potolkla. Štirinajst dni je ležala v nezavesti. Od takrat ne govori več, ne more pisati, ničesar ne razume. Samo še na klavir igra čudne melodije, sprehaja se po vrtu...« Spet bi bila bruhnila v jok, da se niso odprla vrata in vstopila je Irena. Bila je bolj bleda in stasi-tejša od tiste, ki živi v mojem spominu. Sla je do okna in me gledala. Ni me spoznala. Z okna je vzela cekar in dolgo strmela vame. Vzela ie košček kruha in ga nesla v usta. Nato je odšla in pustila za seboj odprta vrata. Mati je zahlipala v obupen, pridušen jok. Ostal sem brez besed. Stiskalo me je v grlu in me dušilo, noge so me komaj držale. Materi, ki se ie sklanjala nad mizo, sem stisnil od solz omočeno roko in molče odšel. Na vrtu sem ugledal Ireno, kako nekaj pobira s tal in devlje v cekar. Videl sem jo zadnjikrat. To je bilo le njeno telo in ne več Irena moje mladosti. (Konec) M IZNA5IH*Um r %> h krajev' '~E-uiLg.eM in aostinstoo Pogled v hotelsko knjigo Turizem in gostinstvo sta za naše gospodarstvo zelo važni panogi, sai omogočata velik dotok deviznih sredstev, s svojimi turistično-gostinskimi storitvami na tudi veliko prispevata k izboljšanju naše življenjske ravni. Vendar pa gostinstvo, kljub prizadevanju in precej lepim uspehom, še vedno zaostaja za potrebami našega družbenega razvoja. Se vse premalo smo storili za izboljšanje materialne osnove gostinstva! V gostinstvu moramo doseči tako raven, ki bo zagotavljala zboljšanje pogojev za prehrano prebivalstva, poskrbeti pa je treba tudi za gradnjo novih, sodobnejših gostinskih lokalov. Ko gradimo nove in moderniziramo stare ceste, odpiramo turistom vrata v najbolj odročne, v turističnem pogledu pa zelo privlačne kraje naše domovine. 2al pa se naše gostinstvo ne razvija tako hitro kot turizem. Število nočitev je zadnje čase naraslo za 72 %, gostinski promet za 43 %. število turistov je naraslo celo za 123 %, število ležišč pa se je povečalo samo za 18%!! Te številke dokazujejo, da so v gostinstvu in turizmu potrebne Varnostni teden V času od 16. do 23. oktobra bo v ribniški občini »Varnostni teden«. Vsekakor bo to imelo pozitivne posledice pri vzgoji ljudi, da se bodo znali bolje varovati pred nesrečami pri delu. NESREČE PRI DELU V prvem polletju 1960 so bile najbolj pogoste nesreče pri delu v starosti od 21 do 30 let. Bilo jih je 43, za njimi se uvrščajo ljudje v starosti od 31 do 40 let. Najpogostejše poškodbe v ribniških podjetjih so bile raztrganine in druge rane (79 primerov). Največ nesreč pri delu pa je bilo med kvalificiranimi delavci! Smrt kleparja v torek dopoldne, okrog devete ere, se je v Dolenji vasi pri pleskanju cerkvenega zvonika smrtno ponesrečil kleparski pomočnik, zaposlen pri Splošnem kleparstvu iz Kočevja. Enaintridesetletni STANE GORNIK, oče dveh otrok, je bil doma iz Kočevja. V podjetju ga poznajo kot dobrega delavca in tovariša. Vzrok nesreče je še neznan. Vajenec, ki je bil z njim na zvoniku, je povedal, da je Stane pritrdil na strehi zvonika lestev in mu skozi lino dejal, naj mu da barvo. Ko mu jo je pomolil ven, ga že ni bilo več. Iznenada je z lestvijo padel na cerkveno streho, od tam pa na tla. Bil je na mestu mrtev... izdatne investicije, pa tudi gostinstvo se mora prilagoditi zahtevam tolikšnega števila gostov. Predvsem bo treba izboljšati kvaliteto hrane in postrežbe. Običajni gostje, še bolj pa turisti, si žele gostišče z lepo urejeno okolico in udobno ureditvijo gostinskih prostorov, žele si okusno hrano, dobro pijačo, hitro in kulturno postrežbo ter — solidne cene! Na vse te zahteve moramo paziti. Ce bo gost našel v lokalu vse, kar pričakuje, se bo rad vračal v tak lokal in ga bo priporočal tudi svojim znancem. Seveda ima tudi gostinstvo precejšnje težave; poseben problem so investicije, drugi, še večji problem, pa je pomanjkanje strokovnega kadra. Mlade ljudi, ki bi se sicer od- Perjad, predvsem poljska, v naših lovskih loviščih ni avtohtna. Dobro pa so uspeli poskusi z jerebicami in delno tudi s fazani v Ribniški in Dobrepoljski dolini. V naših gozdovih tiomuje veliki divji 'petelin. Le-ta že vsa povoma leta stagnira, število petelinov pa je precej nižje kot pred vojno. ___ * __ Na področju Lovske zveze Kočevje je evidentiranih 193 čistokrvnih lovskih psov naslednjih pasem: 2 ptičarja, en jazbečar, trije španjelk 115 kratkodlakih istrija-nov, Sest resastih istrijanov, en posavski gonič, osem balkanskih goničev, 34 brakov jazbečarjev in 23 lovskih terierjev. Naj še doda- ločili za gostinski poklic, odbija predvsem delovni čas. ki ga ni mogoče točno določiti. Gostinski delavec mora biti vedno dobre volje, ne sme biti utrujen, znati pa mora tudi odpuščati. Dostojnim in treznim gostom je prijetno streči, težave pa so z vinjenimi. Predvsem pa je boleče spoznanje, da imajo nekateri ljudje še vedno gostinski poklic za manjvreden ... Pri preskrbi in postrežbi domačih in tujih gostov bi morali biti temeljitejši, poglobiti pa bi morali tudi strokovno znanje gostinskega osebja. Zadnji čas je, da pričnemo o tem razmišljati tudi pri nas, ker se bo turizem tudi v naših krajih kmalu močno razmahnil in zaživel. Na to pa moramo biti pripravljeni! A. S. mo. da ie pri Lovski zvezi tudi 3-članski kinološki odsek. __*____ Jelenjad se je v naših loviščih, kjer je njen življenjski prostor, zelo razširila, vendar na naši lovci (velja za večino) še vedno premalo poznajo »življenje«, navade in lov na jelenjad. Tu bo še potrebna vzgoja. LJUBEZENSKA Vojak stoji v pisarni. »Ste poročeni?« »Ne.« — »Zakaj ne?« — »Doma imam dve sestri.« — »Dve sestri vam menda ne nadomeščata žene?« — »Zakaj ne, saj nista moji sestri!« Kočevska Avto-šola je najboljša Jože Gosar, doma iz Šentvida — Ljubljana, nam je poslal pismo, v katerem pravi sledeče: 3. avgusta sem prišel v Kočevje v tečaj v Avto-šolo, kjer se vzgajajo mladinci za bodoče šoferje v JLA. Tečajniki smo večinoma iz mestnih ljubljanskih občin. V petek bomo delali izpit in dobili pravico. da bomo služili vojaški rok v avtoedinicah JLA. Upam, da bomo tudi sedanji tečajniki dokazali, da je kočevska Avto-šola najboljša. Večina izmed nas tečajnikov smo sedaj prvič v Kočevju in se zelo dobro, počutimo. Z našimi inštruktorji smo obiskali Kočevski Rog. Ogledali so si Bazo 20. bivše partizanske bolnišnice Je-lendol. videli smo spomenik Tomšičeve brigade v Starem logu ter partizansko pokopališče in spomenik v tem kraju, spomenik Cankarjevi brigadi ter vrsto drugih spomenikov v spomin slavnih dogodkov iz NOB. Ob -tej priložnosti se lepo zahvaljujemo našim inšpektorjem in predavateljem ter Avto-moto društvu Kočevje. Zahvala naj velja tudi podjetju »Avto« Kočevje in osebju Kolodvorske restavracije za vso skrb, ki so nam jo posvečali v času tečaja. Posebno se zahvaljujemo Občinskemu komiteju ZK, Občinskemu ljudskemu odboru Kočevje in vsem prebivalcem, ki so nas obiskali. Uspehi pri gradnji AVTOCESTE Od 1. marca do 1. avgusta je na trasi avtomobilske ceste v Srbiji in Makedoniji delalo 297 brigad z 32 tisoč 837 mladinci in mladinkami. V teh mesecih je mladina opravila že preko šest milijonov norma ur. — Trenutno dela na trasi 98 mladinskih brigad z 10.000 brigadirji; brigade pa so presegli normo povprečno za 37 %. Doslej je mladina opravila že nad polovico letošnjega plana. V tem letu bo dokončano betonsko cestiščen od Malošišta do Grdelice (53 kilometrov) v Srbiji in od Udo-va do Gevgelije (30 kilometrov) v Makedoniji. Vsi ti uspehi kažejo, da dela mladina na avtocesti z veliko navdušenostjo. Delovni uspeh brigad in gradbenih podjetij bi bil lahko še veliko večji, če bi jih ne oviralo pogosto deževje. — Doslej je tudi okrog 32.000 mladink in mladincev zaključilo katerikoli strokovni ali amaterski tečaj... Vojaki pozdravljajo Fantje, ki služimo vojaški rok v Rajlovcu. V. p. 3395-4 ■— Alojz Kos. Ivan Košir, Ludvik Mrhar in Janez Arko ter Tone Arko iz Koprivnice, V. p. 3790-2. Marjan Levstek iz Pule, V. p. 6577-42 in Franc Tesar iz Višegrada, V. p. 3355. pošiljamo lepe pozdrave staršem, sorodnikom ter fantom in dekletom iz Gorenje vasi, Kota, Jurjeviče, Nemške vasi. Brega in Dan. Drage rakete Vsak start ameriškega satelita stane državo od šest do osem milijard dinarjev. Kar precejšnja vsotica. Namestnik direktorja ameriškega urada za polete v vsemirje je pristavil, da bodo ZDA verjetno leta 1968 poslale človeka na pot okoli Meseca. Morebitna smrt prvega letalca v vsemirje ne bi za-I ustavila poskusov. (Nadaljevanje s 5. strani) Zasledil sem imena šaltistov: Ka-raklajiča, Trifunoviča, Ivkova, Fu-dererja, Bertoka, Ignacy j a Branic-kega iz Varšave in drugih ... Ob 15. letnici Zbora slovenskih odposlancev v Kočevju je zapisal nekaj besed tudi udeleženec zbora in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. »Zelo prijetno smo iznenadeni, ko smo dobili v Kočevju tako prijazen hotel, a še boli smo iznenadeni nad uslugami ljudi, katerim je poverjen ta objekt v upravljanje. Generalpolkovniki Rade Hamovič, Djo-ko Jovanovič, Božo Djuričkovič«. Ob 24. letnici stavke kočevskih tekstilcev sta Franc Leskošek-Luka in Dušan Bravničar zapisala, da se prijetno počutita ob tem prijateljskem srečanju in se zelo rada spominjata na velike dni slavne borbe kočevskega proletariata za boljše življenje. Organizator in komandant IX. brigade, ki je bila ustanovljena v Kočevju, Mile Cubrič je zapisal, da se zelo rad spominja dni, ko je bila brigada ustanovljena, prav tako pa Dolenja vas, 25. avgusta. — Danes je zaključila z delom pri izkopu vodovodnega kanala mladinska delovna brigada. Brigadirji so dopoldne še delali, pod večer pa so priredili zaključno proslavo. Mladinska delovna brigada, ki je delala v avgustu, je dosegla zelo lepe uspehe, saj so v zadnji dekadi močno prekoračili normo. Na današnji slovesnosti so brigadirji nastopili z nekaterimi zabavnimi točkami in recitacijami, govoril pa je tudi sekretar Obč. komiteja IMS Slavko Pavlič. Na proslavi v Slovenski vasi, ki je bila 31. julija, so podelili bri- Zdravstvena služba Zdravstvena služba v ribniški občini še ni zadostno razvita, saj odpade na enega zdravnika 3.500, na enega zobozdravnika pa 10.000 prebivalcev, kolikor jih pač šteje občina. se tudi z veseljem spominja tistih časov, ko je partizanoval v teh krajih... 22. avgusta 1959. leta so obiskali Kočevje člani Prosvetnega društva iz Koroške. Njihov vodja Janko Ogris je med drugim tudi zapisal v spominsko knjigo: »Naj živi slovenski narod, ki druži vse sinove in hčere tudi preko sedanjih državnih meja!« Se in še! Mnogo je še imen, mnogo prijetnih vtisov in laskavih mnenj. Član gospodarske delegaci-ie iz daljnjega Ceylona je pohvalil kraje in postrežbo v hotelu... Za konec bi navedel še besede Poljaka Borisa Goščinskega. ki je bil ob 1943—1945 leta v jurišnem bataljonu osemnajste divizije: Serdecz-ne podzienkowanie skladam bra-terskiemu Narodowi Jugoslavije.* »Bratskemu narodu Jugoslavije pošiljam srčne pozdrave poljskega naroda in vam želim pri vašem nadaljnjem delu še mnogo uspehov. Z veseljem se spominjam tudi vaše osvobodilne borbe, v kateri sem tudi sam sodeloval v jurišnem bataljonu 18. divizije ...« France Grivec gadirjem 12 udarniških značk. Tudi ta brigada ie dvakrat udarna in enkrat specialno pohvaljena. Preko 15 brigadirk in brigadirjev je prejelo udarniške značke. (Več bomo poročali prihodnjič) DESET GOLOV V Trbovljah Prejšnjo nedeljo je gostoval NK »Kočevje«' v Trbovljah in izgubil, tekmo s tamkajšnjim NK »Trbovlje« 6 :4. Gostje so z borbeno igro hoteli biti enakovreden nasprotnik, kar jim pa ni povsem uspelo. Toda že po rezultatih se vidi. da so se iim gostie postavili dokaj uspešno po robu. »Rudar« iz Trbovelj ie eden izmed najboljših slovenskih nogometnih klubov. Kočevarji so bili zelo lepo sprejeti, pa tudi tekma je potekala v prijateljskem vzdušju. Dvorska vas pri Velikih Laščah (Foto ing. Čampa) V povojnih letih je bilo pri nas zgrajenih že veliko novih šol. Tudi stavba, ki jo vidite na sliki, ni stara, prikazuje pa šolsko poslopje v Karlovici pri Laščah LGvSni utrinki Mala fe končala £ delom l0ec)eoeogcDeoec3ioec3eoecDBC3eoioeoeoioec3ec3CDioeoeoeOBC3ioeoEC)oeoeoioeoioioioec3ioec3BoecD*oioeoEC3ioio ZLOČINCI 12 posebne vrste Poskusi z mišicami so vsebovali vrsto operacij na istem mestu, na stegnu ali na goleni. Pri vsaki nadaljnji operaciji je bil izrezan nov del mišice. V enem primeru je bil vsajen kos kosti v mišico. Pri operaciji živcev so bili izrezani deli živcev.« Obtožena Herta Oberheuser je po zaprisegi izjavila, da so »uporabljali za poskuse samo zdrave Poljakinje.« Obtoženi Fritz Fischer, ta je bil eden Gebhardtovih asistentov, ki je skupaj z dr. Oberheuserjevo operiral, je izjavil: »Ne morem se spomniti točno, koliko oseb je bilo podvrženih poskusom s sulfonamidom. Kolikor se morem spomniti je bilo šest serij poskusov, vsaka serija je štela 10 oseb. Točno pa se spomnim, da so ee dogodili smrtni primeri le v zadnjih dveh serijah. Eden bolnikov jc umrl med poskusom, trije pa so umrli zaradi akutne okužbe s Clostridium perfringens.« Po izjavah dr. Fischerja so pri prvih treh poskusnih serijah dajali v rane bakterije, potem bakterije in drobne koščke lesa in nazadnje bakterije, les in steklo. V tem stadiu poskusov je obiskal taborišče zdravnik SS dr. Grawitz. O tem obisku je potem Fischer dejal: »... dr. Grawitzu sem pojasnil potankosti operacij in rezultate. Preden sem lahko končal svoje poročilo o načinih, ki sem jih uporab- ljal in dobljenih rezultatih, me je dr. Grawitz grobo prekinil in pripomnil, da pogoji, v katerih opravljamo poskuse, ne ustrezajo v za-t dostni meri pogojem na fronti. Dobesedno me je vprašal: »Koliko ljudi vam tukaj umre?« Ko sem mu odgovoril, da ni nobenega smrtnega primera, je izjavil, da to potrjuje njegovo mnenje, da se poskusi ne opravljajo skladno z njegovimi navodili. Dejal je, da so operacije kot ugrizi bolhe, ker pa je namen poskusov proučiti delovanje sulfanamida na rane, povzročene s streli, bo potrebno uporabljati rane, napravljene s puškinim nabojem. Naročil je še, da je treba nadaljnje serije poskusov opraviti skladno z njegovimi navodili.« V vseh serijah so bile napravljene okužbe le na goleni, da bi bilo nato moč še operirati. Medtem pa je dr. Fischer izjavil, da se je v primerih okužbe s Clostridium perfringens širilo vnetje tako hitro, da niso bile opravljene operacije. Dr. Maczkova, priča petih smrtnih primerov v tej seriji poskusov, je izjavila: »Po mojem mnenju in po kliničnih zapažanjih je bila Kunowska okužena s Clostridium perfringens. To je bila zdrava, mlada deklica, dvajsetih let. Okužba je lahno napredovala. Začenši pri stopalu, je prešla na golen, ki je postajala iz dneva v dan bolj črna. Nanjo so pazili le prvih nekaj dni. Nato je bila premeščena v sobo 4, kjer je umirala več dni v najbolj strašni agoniji in stokanju. Alfreda Prus je bila prav tako okužena s Clostridium oedematis maligni. Toda bila je odpornejša od nekaterih drugih in je zato živela nekaj dni več. To je bilo lepo dekle enaindvajsetih let, študentka. Umrla je v strašni agoniji zaradi krvavitev.« Ko je opisovala prilike, v katerih je živela, je ta zdravnica — Poljakinja, živa priča vsega, razložila tudi bolniške njetode, ki so bile v taborišču: »Ce so dekleta preživela, so trpela od velikih bolečin in so se jim povsod po nogah pojavili čiri, ki so jih le redko previli. Včasih s« morale čakati na to tri ali štiri dni. V sobi je neverjetno smrdelo po gnoju. Dekleta so čakale in čakale na pomoč. Ponoči ni bilo bolničark. Pomagale so si same, druga drugi.« Takšna »skrb« zdravnika do bolnika ali »poskusne osebe« je bil* običajna praksa v taborišču, štiri žene-priče, ki so pokazale brazgotine, nastale zaradi okužb, prebolelih v Ravensbrucku, so se pojavile v sodni dvorani. Ena teh, Jadwiga Dzido, je še enkrat potrdila strašen kontrast med silo in nemočjo, zaradi katerega je bilo moč opravljat? poskuse na človeških bitjih. »Leta 1942 sta vladala v taborišču nasilje in lakota. Nemci so bili na višku svoje moči. Iz obraza sleherne žene SS-ovke ste lahkot razbrali ponos in srečo. Vsak dan so nam govorili, da smo le številke, da moramo pozabiti, da smo človeška bitja, toda, da je še vedno-nekdo, ki misli na nas, da ne bomo nikdar več videle svoje domovine, da smo sužnje in da nam preostaja le še delo. Niso nam dovolili smejati se in ne jokati, pa tudi ne moliti. Ni nam bilo dovoljeno-braniti se, kadar so nas pretepali. Takrat sem izgubila vsako upanje,, da bom še kdaj videla našo hišo.« Priča Wladislava KaroleWska je takole opisala operacijo, ki jo je preživela: »Julija 1942 so 75 zapornic iz našega transporta — transport je prišel iz Lubina — poklicali h komandantu taborišča. Pozneje so nas poslali nazaj v blok, kjer smo čakale nadaljnjih. navodil. 25. julija Pa so poklicali vse žene, ki so prišle s transportom iz Lublina k Mandlu-Ta nam je dejal, da ne gremo delati iz taborišča. Naslednji dan so spet poklicali 75 žena in stale smo pred taboriščno bolnišnico. Poleg so bili Schiedlansky, Oberheuser, Rosenthal, Koegel in človek, za katerega sem pozneje slišala, da mu je ime Fischer. Tega dne nismo zvedele, zakaj so nas poklicali p#ed zdravnike taborišča. Vseeno so prav ta dan poslali 10 deklet v bolnišnico, čeprav nismo vedele zakaj. štiri so se takoj vrnile, šest pa jih je ostalo v bolnišnici, še isti dan pa se je tudi tistih šest deklet vrnilo v blok potem, ko so prejele injekcijo; kakšne vrste, nismo vedele. Prvega avgusta so vseh šest deklet, ki so dobile injekcijo, Pon°yn® poklicali v bolnišnico. Pridržali so jih tam. Me nismo mogle priti * njimi v stik, da bi zvedele, zakaj so jih zadržal. *