415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Termin Ko~evska v knjigi uporabljam za tisto obmo~je, na katerem so – bolj ali manj strnjeno kot narodno
me{an otok sredi Slovencev – {est stoletij, do leta 1941, prebivali nem{ki prebivalci – ko~evski Nemci (Ko~evarji).
Poleg dela okraja Ko~evje je sodilo ozemlje {e v okraja Novo mesto in ^rnomelj. Ve~ glej v: Mitja Ferenc: Ko~evska
– pusta in prazna. Nem{ko jezikovno obmo~je na Ko~evskem po odselitvi Nemcev, Ljubljana 2005 (v nadaljevanju
Ferenc, Ko~evska – pusta in prazna), str. 20–28.
Mitja Ferenc
Gospodarstvo Ko~evske v prvem desetletju po 2. svetovni
vojni
UDK 940.531.44:33(497.4 Ko~evsko)
FERENC, Mitja, dr. docent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
ferenc.mitja@guest.arnes.si
Gospodarstvo Ko~evske v prvem desetletju po 2. svetovni vojni
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 415–435, 95 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
V razpravi avtor obravnava gospodarstvo na Ko~evskem v prvem desetletju po koncu 2. svetovne vojne. Nekdanje nem{ko jezikovno
obmo~je je po odselitvi ve~inskega nem{kega prebivalstva, zaplembi njihove lastnine in zaradi vojnega pusto{enja do‘ivelo ve~jo
{kodo kot druga obmo~ja na Slovenskem. Vasi po vojni niso obnovili, kolonizacijo pa so dopustili le v okviru zaposlovanja v
dr‘avnem kmetijskem posestvu in kme~ko-delavskih zadrugah, obse‘na zemlji{~a pa namenili ‘ivinoreji.
Avtorski izvle~ek
UDC 940.531.44:33(497.4 Ko~evsko)
FERENC, Mitja, PhD, Assistant Professor, Department of History, Faculty of Arts, University in Ljubljana, SI-1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2, ferenc.mitja@guest.arnes.si
Economy of Ko~evsko in the First Decade after the Second World War
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 415–435, 95 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Examined is the economy of the region of Ko~evsko in the first decade after the Second World War. Once a German linguistic area, this
region suffered greater damage than any other part of Slovenia because of the departure of its German majority population, confiscation
of their property, and war devastation. Villages have never been rebuilt and colonization was allowed only if colonists took employment
in the state-owned farming complex or in farming cooperatives. Extensive land areas were reassigned for cattle breeding.
Author’s Abstract
Ko~evsko1 je njeno ve~insko prebivalstvo leta 1941 nenadoma in skoraj v celoti zapusti-
lo. Izselitev ko~evskih Nemcev, vojno opusto{enje in povojno propadanje ter na~rtno ru{enje
so imeli za neko~ razvito kulturno krajino usodne posledice. Danes so obse‘ni deli nekdanjega
kultiviranega ozemlja prera{~eni z gozdom, naselja poru{ena in odstranjena. Nekdanja nasel-
binska kultura je skoraj v celoti izbrisana. Velika sprememba celotne krajine na Ko~evskem
je primer, ki bi mu po obsegu dale~ naokoli te‘ko na{li enakega. @ivljenje na Ko~evskem se
danes dogaja samo na nekaterih obmo~jih, pa {e tam ne upo{teva nekdanjih posebnosti in
zna~ilnosti te pokrajine.
Usoda naselbin in hi{
Polovica vasi na Ko~evskem je konec vojne pri~akala opu{~ena in je po koncu vojne
ve~inoma niso naselili. Zadnji uradni popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji l. 1931 je na
nekdanjem nem{kem jezikovnem obmo~ju na{tel 3779 stanovanjskih poslopij, narodnostni
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 4 5–435
416
2 Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Ministrstvo za finance (v nadaljevanju MF), f. 122 (Cankarjeva); Ve~
o tem glej Mitja Ferenc: [tetje prebivalstva in hi{ 15. julija 1945 na obmo~ju okrajnega izvr{nega ljudskega odbora
v Ko~evju. Kronika, 43/1995, {t. 3, str. 69–76.
3 Ferenc, Ko~evska – pusta in prazna, str. 575–586.
4 ARS-II, Predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (v nadaljevanju PSNOS) – Odsek za gospodar-
stvo, oddelek za gozdarstvo, f. 473/I, Osnutek gospodarstva na Ko~evskem takoj po osvoboditvi, 25. 1. 1945, 6 strani.
Po predvidevanjih bi na 32.800 hektarjev pa{nikov lahko sprejeli najmanj 10.000 glav ‘ivine. Obmo~je bi go-
spodarsko razdelili na {est odsekov (ko~evsko-mozeljski, goteni{ko-ko~evsko-re{ki, ~rmo{nji{ko-poljanski, starolo{ki,
koprivni{ki in podpre{ki), ki bi bili povezani z mestom Ko~evje kot sredi{~em pokrajine. Vsakemu obmo~ju so v
osnutku predvideli najbolj primerno kmetijsko dejavnost ter ocenili, katere vasi so primerne za obnovo in naselitev.
V vsakem odseku bi uredili plan{arije (skupno osemnajst), ki bi jim dodelili poljedelsko in pa{ni{ko zemljo povsem
uni~enih vasi. Teh namre~ ne bi obnavljali. Za ureditev, obnovo in izgradnjo so na~rtovalci predvideli {tiri leta.
5 Marko [u{tar, Predlog za ustanovitev gospodarske ekonomije na podro}ju po‘ganih vasi Pogorelec, Podsteni-
ce, [tale, Ribnik, Travnik, Resa, Topli vrh in Komarna vas, 24. 2. 1945, elaborat, ARS-II, PSNOS – Odsek za
kmetijstvo, f. 474/II, 4.
kataster ko~evskih vasi l. 1936/37 pa 4391, od katerih je bilo ‘e 1262 opustelih ali v ru{evinah,
torej vsaka tretja do ~etrta hi{a. Rezultati za~asnega popisa julija 1945 so prikazali, da je bila
nenaseljena kar polovica (89) od 176 naselij.2 Podobno je bilo ob popisih l. 1948 in 1953, ko
je bilo nenaseljenih 91 oziroma 99 naselij.
Ob koncu vojne je od 3945 stanovanjskih hi{ bilo po{kodovanih ali uni~enih skoraj dve
tretjini (65% oz. 2548), kar je skoraj enkrat ve~ od slovenskega povpre~ja. Tak{nega velikega
uni~enja na nekem strnjenem obmo~ju ni do‘ivela nobena slovenska pokrajina in tudi ne
noben okraj v Sloveniji. Kljub temu da je Ko~evska imela le 1,9 % stanovanjskih hi{ na
Slovenskem, je {tevilo uni~enih in po{kodovanih hi{ leta 1945 pomenilo 14,4 % vseh v Slo-
veniji. Nekatera obmo~ja na Ko~evskem so ostala tako reko~ brez uporabne hi{e ali pa le z
redkimi hi{ami. Najve~je uni~enje in razselitev so do‘ivela naselja predvojnih ob~in ^rmo{-
njice, Stari Log in Koprivnik, kjer redko katera vas ni bila uni~ena.3 Uni~eni ali mo~no
po{kodovani so bili tudi malo{tevilni industrijski obrati v Ko~evju in na pode‘elju. Zato je
bila obnova pode‘elja in mesta Ko~evje za oblast v Ko~evju najbolj pere~e vpra{anje. Izseli-
tev ko~evskih Nemcev in po‘ig njihovih vasi, pa tudi ‘rtve med slovenskim doma~ini med
drugo svetovno vojno, so povzro~ili, da je po osvoboditvi na Ko~evskem prebivalo le nekaj
ve~ kot tretjina – okoli 6500 prebivalcev – kot ob popisu prebivalstva l. 1931. Tudi ob popisu
l. 1991 njegovo {tevilo ni doseglo {tevila iz l. 1931.
Razmi{ljanja o obnovi gospodarstva med vojno
Razprave o povojni gospodarski obnovi na Ko~evskem so se za~ele {e pred koncem vojne
in so potekale predvsem v gospodarskih odsekih predsedstva SNOS, Znanstvenem in{titutu
in [tudijski komisiji. Znane so tri {tudije ureditve gospodarstva na Ko~evskem po vojni, od
katerih je le ena zajemala celotno obravnavano obmo~je, drugi dve pa tisti del, ki je bil pod
nadzorom NOG. Osnutek gospodarstva na Ko~evskem takoj po osvoboditvi, ki ga je v za~etku
leta 1945 izdelal gozdar Jo‘e @agar, je predvideval, da bodo zemljo ko~evskih Nemcev upo-
rabili predvsem za »vzorno ‘ivinorejo in pa{ni{tvo«. Na gospodarskih osnovah naj bi nastal
»vzoren veleobrat«, vzgled drugim pri ‘ivinorejskem in pa{ni{kem gospodarjenju. Ko~evska
naj bi postala samostojna gospodarska enota z dvema glavnima gospodarskima panogama:
‘ivinorejo in gozdarstvom.4
Tudi po drugih dveh na~rtih bi Ko~evsko namenili ‘ivinoreji in gozdarstvu ter kolektivni
obdelavi.5 Dosledno nobenega izmed na~rtov po vojni niso uporabili. So pa ko~evska zemlji{~a
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Na~rt za kolektivno izkori{~anje ozemlja biv{e ob~ine ^rmo{njice je predvidel, da bi na tedaj nenaseljenem
obmo~ju, na podlagi kolektivizma vpeljali gospodarstvo, ki bi bilo urejeno po sistemu sovjetskih kolhozov – kombi-
natov. Avtor Stevo Klavs je menil, da bi bila Ko~evska najbolj idealna pokrajina za vpeljavo kolhozov (okrog Roga
jih je predvidel 5–7), ker je bila nenaseljena in ni imela konservativnih elementov, ki bi ovirali skupno izkori{~anje.
Na drugih obmo~jih Slovenije bi kolhoze ustanovili {ele na podlagi uspehov na Ko~evskem. ARS-II, PSNOS –
Odsek za kmetijstvo, f. 474/IV, Na~rt za kolektivno izkori{~anje ozemlja biv{e ob~ine ^rmo{njice, 17. 3. 1944, 18
strani.
6 V obnovitvene zadruge so se zbrali vsi prizadeti prebivalci iz poru{enega kraja. Izvolili so odbor, ki je zastopal
zadrugo, pregledal in ocenil {kodo ter dolo~il prednost pri dodeljevanju pomo~i. Postale naj bi najvi{ja stopnja
zadru‘ne oblike z organiziranjem ve~ine o{kodovancev v urejene skupnosti. Prek obnovitvenih zadrug je dr‘ava
dodeljevala posojila in podpore. Leta 1945 jih je v Sloveniji delovalo 120.
7 ARS, Ministrstvo za gradnje (v nadaljevanju MG), f. 403, Oddelek za kmetijske gradnje, na~rt obnove za leto
1946, 12. 1. 1946; ARS, fond Planska komisija LRS, (v nadaljevanju PK), f. 1, m. 1, Vpra{anja gradenj in obnove v
federalni Sloveniji. Poro~ilo o uspehih in organizaciji dela, statisti~ni podatki, november 1945.
8 Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), Okrajni ljudski odbor (v nadaljevanju OLO) Ko~evje, o.
548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za komunalne zadeve OLO Ko~evje, 27. 12. 1949.
9 ZAL, NM, Okro‘ni LO NM, f. Tajni{tvo 1946, Zapisnik sestanka okro‘ne na~rtne komisije, 3. 6. 1946.
10 ARS, MG, f. 387, Statistika planskega oddelka ministrstva za gradnje, Obnova pode‘elja LRS (poru{enost,
dosedanja obnova, program za leto 1947), 21. 2. 1947.
11 ZAL, NM, Okro‘ni ILO NM, f. Oddelek za gradnje, Zapisnik sestanka obnovitvene komisije okraja Ko~evje,
10. 4. 1946.
– tako kot so predvideli ‘e v osnutkih – namenili predvsem ‘ivinoreji in gozdarstvu ter kolek-
tivni obdelavi. [e najbolj je povojna zasnova gospodarstva na Ko~evskem primerljiva z osnut-
kom Jo‘eta @agarja.
Obnova pode‘elja
V Sloveniji so obnovo pode‘elja vodile tehni~ne baze in obnovitvene zadruge.6 Najprej
so te baze opravljale tehni~na upravna dela pri obnovitvenih zadrugah, ko pa se je to delo leta
1946 preneslo na obnovitvene zadruge, so jih preuredili oziroma ukinili.7 Na Ko~evskem
njihova vloga zaradi razseljenosti ni bila tako pomembna kot drugje. Tehni~no bazo Ko~evje
so ustanovili {ele v za~etku leta 1946. Ve~ino obnovitvenih zadrug so na Ko~evskem ustano-
vili jeseni 1945 (v Dragi, Ko~evju, Ko~evski Reki in Koprivniku, obmo~je pa so krile {e
obnovitvene zadruge Toplice, @u‘emberk, Dolenja vas, ^rnomelj, Petrova vas, Stari trg ob
Kolpi in Semi~). Zadruge so obnavljale le zgradbe v vaseh, ki so {e ostale naseljene. V nasled-
njih letih so jih ukinjali in oktobra 1949 sta na Ko~evskem delovali le {e dve.8 Obnovo so
nato izvajala krajevna in okrajna gradbena podjetja ter delavnice.
Obnova na Ko~evskem ni potekala po na~rtih. Ovirala jo je zlasti nedokon~ana koloniza-
cija. Do srede leta 1946 so v okraju Ko~evje obnovili le devet odstotkov uni~enih poslopij.9
Natan~nih podatkov o uspehu obnove za obravnavano obmo~je v prvih povojnih letih ni
mogo~e navesti, saj so podatki le na ravni okrajev, pa {e ti se med seboj zelo razlikujejo.
Odstotek obnovljenih poslopij v prvih dveh letih po osvoboditvi ka‘e, da so v okrajih, kjer je
bila poru{enost najve~ja, obnovili najmanj{i dele‘ hi{. Tako so v okraju Ko~evje obnovili le
24 % poslopij, v ^rnomlju 27 % in v okraju Novo mesto 40 % poslopij.10 Tudi v letih 1948 in
1949, ko naj bi se obnova pode‘elja bli‘ala koncu, je bilo stanje podobno. Oblasti so za to
krivile zlasti obnovitvene zadruge.
Pregled nad obnovo v okraju Ko~evje je v l. 1946 vodila obnovitvena komisija, ki jo je
vodil in‘enir Vladimir Sorokin.11 Maja 1946 je izdelala in predlo‘ila na~rt, ki je predvideval,
da je mo‘na obnova lesne industrije, ‘ivinoreje in sadjarstva. Skupnega gospodarskega na~rta
418
12 ZAL, NM, Okro‘ni ILO NM, f. Oddelek za gradnje, Zapisnik sestanka obnovitvene komisije okraja Ko~evje,
6. 5. 1946.
13 To so l. 1946 sestavljali predsednik Rudolf Podlogar in 6 ~lanov (Franc Gor{e, Oskar Kopitar, Jo‘e Zalar,
Mirko Vri~ko, Alojzij [ega, Janez Pahulje). V l. 1947 je bil njen predsednik Jo‘e Ko{ir, ki je v okrajnem komiteju
KPS Ko~evje bil referent za gospodarska vpra{anja.
14 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 14, o. 305, Zapisnik 1. in 2. redne seje okrajne na~rtne komisije v Ko~evju, 6. in
17. 8. 1946.
15 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 14, o. 305, Poro~ilo okrajne na~rtne komisije Ko~evje, 3. 12. 1946.
16 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Poro~ilo o delu IO OLO Ko~evje za skup{~ino OLO Ko~evje, 28. 8. 1951.
17 ARS, MG, f. 6., Uprava za izgradnjo vasi. Plan obnove za leto 1949, 14. 2. 1949.
18 ARS, Vlada Republike Slovenije (dalje VRS), {k. 11, Odlo~ba {t. 90, 2. 2. 1949.
19 ARS, VRS, {k. 1546, o. 303, Odlo~ba vlade LRS {t. 1796/2–50, z dne 6. 1. 1951.
20 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Poro~ilo za l. 1948 poverjeni{tva za lokalno gospodarstvo OLO Ko~evje, 17. 2.
1949.
za obnovo na sestanku niso mogli sestaviti, zato so sklenili, da obnovitveni na~rt izdelajo po
odsekih (Ko~evje, Ribnica, Sodra‘ica) in ga nato po{ljejo v odobritev gospodarskemu svetu
v Ljubljano. So pa menili, da bo obnova ko~evskega odseka zaradi razseljenosti te‘ka. Za
kolonizacijo so predvideli naselja blizu prometnih povezav, bolj oddaljena pa za dr‘avna
posestva in zadruge.12
Od poletja ali jeseni 1946 in v l. 1947 je predloge za obnovitvena dela v okraju Ko~evje
dolo~ala okrajna na~rtna komisija Ko~evje.13 Najve~ja zneska v letu 1946 sta bila predvide-
na za graditev dr‘avne ‘age v Ko~evju in obnovo stanovanjskih zgradb v Ko~evju,14 za l.
1947 za obnovo pode‘elja, v naslednjih letih pa za elektrifikacijo, izgradnjo in popravilo
vodovodov in cest.15 Vendar zaradi pomanjkanja delovne sile niso mogli koristiti v celoti
vseh kreditov.16
Obnovo pode‘elja je v okraju vodila Uprava za izgradnjo vasi.17 Februarja 1949 je za
gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij in izvajanje stavbnih obrti na kmetijskem
sektorju vlada LRS ustanovila Splo{no gradbeno podjetje Rog, Ko~evje.18 Ukinili so ga 31.
12. 1950.19 Do konca leta 1948 so v okraju na pode‘elju zgradili 344 stanovanjskih in 340
gospodarskih poslopij, v l. 1949, ko naj bi se obnova pode‘elja kon~ala, pa naj bi dogradili
oz. obnovili 117 stanovanjskih in 66 gospodarskih poslopij. Okrajna uprava za komunalne
zadeve je skrbela za ureditev videza naselij, odstranjevanje {e obstoje~ih ru{evin, nepotreb-
nih starih napisov, ureditev gnojni~nih jam, vodnjakov, vodovodov, kanalizacije ipd.20
Po mnenju pristojnih v okraju obnova pode‘elja ni potekala po predvidenem na~rtu, saj
so ga dosegli le 38 %, ob 96 % porabi posojila. Za tak{no razliko so bile krive obnovitvene
zadruge, ki bi morale obnoviti 181 stanovanjskih in 23 gospodarskih poslopij, a so skupno
obnovile le 78 poslopij.
Vpra{anje obnove opu{~enih naselij
V povojni obnovi ni nih~e razmi{ljal o obnovi popolnoma uni~enih ko~evskih vasi na
odro~nej{ih obmo~jih (Ko~evski Rog), saj so imeli dovolj dela pri obnovi vasi po dolinah in
odpravi v vojni povzro~ene gmotne {kode. V na~rtih za obnovo v l. 1945 in 1946 so predvi-
deli za obnovo le vasi, ki so bile le delno poru{ene in ki so bile {e naseljene ter po mo‘nosti
blizu prometnih zvez. Tudi v naslednjem obdobju, ko so zaradi industrializacije pritegovali
ljudi s pode‘elja v mesta za industrijsko delovno silo, ni nih~e pomi{ljal na obnovo popolno-
ma uni~enih krajev. Tiso~e po‘ganih poslopij je zato kmalu docela propadlo in se spremenilo
v kupe kamenja. Obnova na stotine uni~enih zgradb v opu{~enih vaseh ni bila niti mo‘na, saj
ni bilo ne delovne sile in ne gradbenega materiala. Vpra{anje pa je tudi, ali bi obnova opu{~enih
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
21 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO Ko~evje, 11. 7. 1945.
22 Odlo~ba o ustanovitvi industrijskih rudarskih {ol v Zagorju, Velenju in Ko~evju, Ur. l. LRS, {t. 18–90, z dne
6. 6. 1950; Odlo~ba o ukinitvi industrijsko rudarske {ole v Ko~evju, Ur. l. LRS, {t. 18–82, z dne 24. 6. 1952.
23 Nande @u‘ek: Povojni utrip Ko~evja in Ko~evske. 500 let mesta Ko~evje, Ko~evje 1971, (dalje @u‘ek, Povoj-
ni utrip), str. 141–196.
24 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO Ko~evje, 25. 9. in 23. 11. 1945.
vasi sploh bila smotrna. Nenaseljena obmo~ja so izkori{~ali le za ko{njo, deloma pa{o in
sadjarstvo. Obnova je bila odvisna od materialnih in denarnih sredstev, delovne sile, koloni-
zacije. Vsega tega na Ko~evskem ni bilo mo~ urediti. Zemlji{~a so dajali v za~asen zakup
zasebnikom in sosednjim okrajnim in krajevnim ljudskim odborom ter organizacijam.
Obnova rudarstva in industrije
Kot v vseh dejavnostih je bilo tudi na podro~ju industrije, gradenj in komunale ob koncu
vojne veliko opusto{enje. Obnovitvena dela so na Ko~evskem potekala le v rudarski, tekstil-
ni in lesni industriji. Malo{tevilno industrijo na Ko~evskem, osredoto~eno v Ko~evju, sta
predstavljali obe tekstilni tovarni, v rudarstvu premogovnik, v lesni industriji pa nekaj ‘ag. V
drugih panogah podjetij ni bilo. V prvem petletnem planu je bil glavni cilj v okraju Ko~evje
industrializacija in elektrifikacija.
@e kmalu po osvoboditvi so usposobili premogovnik. Decembra 1943 so partizanske eno-
te ob napadu na Ko~evje uni~ile rudni{ko elektrarno in druge rudni{ke naprave. Rudnik je
zalila voda, tako, da ga okupator ni mogel ve~ uporabljati. Obnovitvenih del so se po vojni
lotili skoraj v vseh slovenskih rudnikih in tudi v rudniku Ko~evje. Kljub {tevilnim oviram je
bil za izkori{~anje usposobljen dnevni kop. Do prve polovice julija so na rudniku popravili
bager in druge naprave. Postavili so transformatorsko hi{ico ob Rin‘i in namestili transfor-
mator, napeljali manjkajo~e elektri~no omre‘je in dobavljali premogovniku zadostno koli~ino
elektri~ne energije.21 Konec septembra je ta dosegel le 35 % predvojnega izkopa. Rudarstvo
je bilo v povojnih letih na Ko~evskem ena glavnih gospodarskih panog, saj je bil premogov-
nik do l. 1965 najmo~nej{e industrijsko podjetje na Ko~evskem. @e leta 1946 so v rudniku
nakopali 58.000 t premoga, naslednje leto pa ‘e skoraj 100.000 t. V 50. letih so nakopali po
50 vagonov lignita na dan, skoraj vsak sedmi zaposlen (aktivni) prebivalec je delal v rudniku.
Sredi leta 1950 so v Ko~evju celo ustanovili triletno industrijsko rudarsko {olo, ki pa so jo ‘e
~ez dve leti ukinili.22 Enega od vi{kov izkopa je rudnik dosegel l. 1960 s skoraj 200.000 t.
Takrat so zaradi te‘av in nejasnih perspektiv ukinili izkop na dnevnem kopu in pre{li le na
jamsko odkopavanje. Izkop je po modernizaciji rudnika (nova separacija 1960) {e nara{~al
(1970. leta 214.000 t). Zaradi premajhnih zalog so rudnik v za~etku 70. let za~eli opu{~ati,
zaprli so ga februarja 1978, rudarje pa so nameravali prekvalificirati v kovinsko stroko (ITAS).
Maja 1971 sta se v ta namen zdru‘ili podjetji ITAS in Rudnik Ko~evje.23
Med 12 podjetji v tekstilni industriji, v katerih so potekala l. 1945 v Sloveniji obnovitve-
na dela, je bila tudi Tekstilana Ko~evje, ki je bila med vojno zelo po{kodovana. Delno je bila
poru{ena zgradba predilnice, zelo pa so bili po{kodovani tudi stroji. Kotlovnica je bila skoraj
uni~ena. Vse stene na ju‘ni strani tovarne so bile po{kodovane ali uni~ene, uni~ena je bila
tudi streha in okna na tovarni. Jeseni 1945 je z nekaj stroji ‘e obratovala, do konca novembra
so njene stroje obnovili do 75 %, zaradi preslabega elektri~nega toka pa je bilo polno obrato-
vanje onemogo~eno.24 Podjetje je bilo registrirano za izdelovanje mikane volnene preje, tka-
nin iz mikane volnene preje na industrijski na~in. V letu 1955 je 237 zaposlenih izdelalo
420
25 Vinko Rakovi~: Tekstilana, Povojno obdobje 1945. do 1971. leta. Tekstilana Ko~evje. 50 let, Ko~evje 1971,
str. 85–111.
26 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO Ko~evje, 11. 7. 1945, 25. 9. in 23. 11. 1945.
27 ARS, VRS, {k. 14, Odlo~ba vlade LRS {t. 523 o ustanovitvi LIP Ko~evje, 30. 7. 1949.
28 ZAL, OLO Ko~evje, o. 130, Dopis javnega to‘ilca za MLO Ko~evje okro‘nemu javnemu to‘ilcu v Novem
mestu, 5. 3. 1946.
29 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik 5. redne seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 21. 5. 1953.
30 ZAL, OLO Ko~evje, o. 205, Dr‘avna trgovinska in gostinska podjetja okraja Ko~evje, 12. 12. 1946.
31 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 436, Seznam vseh gostinskih obratov kateri delujejo. Zakon o ljudskih odborih
je omogo~al KLO ustanavljanje in vodenje ter nadzorovanje krajevnih ustanov za {iroke ljudske sloje kot so: obrtne
delavnice, brivnice, pekarne, gostilne, hotele, menze itd.
138,7 t preje, l. 1960 pa s 287 delavci ‘e 286 t.25 Bila je po mo~i drugo industrijsko podjetje
na Ko~evskem (za premogovnikom). Tekstilne tovarne platna in nogavic Horak (prej Triglav,
oz. Slavoteks) niso obnavljali, ker je bila preve~ po{kodovana, uporabljali so le njeno elek-
trarno. Poslopje so namenili drugim dejavnostim. V 50. letih so na njenem mestu zgradili
kemi~no tovarno Melamin. Za proizvodnjo niso usposobili tudi tekstilne tovarne Alojza Kre-
sseta. V njej je za~asno delovala gimnazija.
V lesni industriji so v l. 1945 usposobili ‘age v Ko~evju (Jakomini, Ba{tar & Arko),
Gr~aricah (^inkel) in Podpreski (Mikli~). Ve~ina ‘ag na pode‘elju je bila povsem uni~ena
med vojnimi operacijami (Podstenice, Gla‘uta, Ribnik, Ponikve, Novi Tabor, Ravne, Mrzli
Studenec, Ple{ itd.), za nekatere, ki so bile manj po{kodovane (npr. Ko~evska Reka – Meditz),
pa so sklenili, da jih ne bodo obnovili, ker ne bi bile rentabilne. Za racionalno delo oz. obno-
vo ‘ag bi morali stare parne stroje zamenjati z novimi oz. z elektri~nimi. Kmalu po osvobo-
ditvi so usposobili tudi mlin v Ko~evju (Perz) in obnavljali po{kodovano elektri~no napelja-
vo vasi v okolici Ko~evja.26 Kljub temu, da se je {tevilo ‘ag v primerjavi z obdobjem med
obema vojnama zmanj{alo, so v Ko~evju nameravali zgraditi novo lesno industrijo, kjer naj
bi se zbral ves strokovni kader. Namesto manj{ih lesnoindustrijskih obratov so ustanovili
ve~je Lesnoindustrijsko podjetje Ko~evje. LIP Ko~evje je prevzelo od LIP Ribnica, ki je bilo
ustanovljeno maja 1948, lesnoindustrijska obrata Ko~evje – Tom{i~ (prej Forembaher oz.
Ba{tar & Arko) in Ko~evje – Bra~i~ (prej Zurl & Comp.), imenovana po narodnih herojih.27
Tretjo zaplenjeno oz. nacionalizirano ‘ago Jakomini so preimenovali v [e{kovo ‘ago, prav
tako po narodnem heroju Jo‘etu [e{ku.28 @age so sodile pod upravo gozdnega gospodarstva
razen ‘age v Gr~aricah, ki jo je jeseni 1947 prevzelo dr‘avno kmetijsko posestvo. V okviru
krajevnih ljudskih odborov so bile ustanovljene tudi mizarske delavnice krajevnega pomena
(Ko~evje, Stara Cerkev). Da bi v Ko~evju ~imprej razvili lesno-predelovalno industrijo, je
mestna ob~ina odobrila priklju~itev gospodarskega podjetja Mizarstvo – Ko~evje, ki je bilo
pod upravo mestne ob~ine, k LIP Ko~evje, s ~imer naj bi se proizvodnja pohi{tva pocenila.29
V obdobju med obema vojnama je bila okoli petina trgovine Ko~evske v mestu Ko~evje.
Po 2. svetovni vojni so se razmere spremenile tako, da je bila ve~ina trgovine v Ko~evju, na
pode‘elju pa je bila preskrba {ibka. Po vojni je bilo treba strogo nadzirati razdelitev blaga, ki
je bilo na voljo prebivalcem, potrebno je bilo za silo obnoviti trgovske lokale, ki so bili skoraj
vsi po{kodovani. To so opravljali prek kmetijskih zadrug, imenovanih NAPROZE. Trgovske-
mu osebju so pomagali pri razdeljevanju zlasti va{ki odbori. V okraju Ko~evje je bilo ustanov-
ljeno dr‘avno trgovsko podjetje NAVOD s sede‘em v Ribnici. Konec leta 1946 so bila na
ko~evskem delu obravnavanega obmo~ja slede~a dr‘avna trgovinska in gostinska podjetja:
»Mlekopromet« Ko~evje, »Bata« Ko~evje, »Vino« podru‘nica Ko~evje, gostilna ^inkel
Ko~evje, restavracija Kolodvor Ko~evje, kavarna Ko~evje, gostilna @eljne, gostilna »Pri lipi«
v Stari Cerkvi, gostilna »Pri kolodvoru« Stara Cerkev, Dr‘avna lekarna Ko~evje.30 Gostilne
so delovale {e v Livoldu, Moravi, [talcerjih, Travi in [alki vasi.31
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
32 ZAL, OLO Ko~evje, o. 548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za turizem in gostinstvo, 26. 12. 1949.
33 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik 16. seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 9. 6. 1954.
34 ZAL, OLO Ko~evje, o. 504, Poro~ilo za leto 1947 odseka za delo OLO Ko~evje.
35 ZAL, OLO Ko~evje, o. 548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za industrijo in obrt OLO Ko~evje, 27. 12. 1949.
36 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik 14. redne seje OILO Ko~evje, 18. 11. 1950.
37 ARS, fond Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS (dalje MTP), f. 37, Okro‘nica ministrstva za trgovino in
pre-skrbo LRS {t. 126/1, 6. 4. 1946.
38 ARS-I, CK KPS, f. 25, Zapisnik 18. seje ekonomske komisije, 10. 7. 1946.
Leta 1948 so z zakonom o nacionalizaciji onemogo~ili nadaljnje opravljanje {e tistim
zasebnim trgovcem, ki so se do takrat obdr‘ali. Organizacijo trgovske mre‘e so raz{irili, tako
da so preuredili 7 NAPROZ v 22 kmetijskih zadrug, iz podjetja NAVOD pa ustanovili Okraj-
ni magazin, ki je imel v okraju 34 poslovalnic. V l. 1951 so trgovsko mre‘o preuredili. Vsak
gostinski obrat v zadru‘nem in dr‘avnem sektorju je deloval samostojno. Na obravnavanem
obmo~ju okraja Ko~evje je bilo l. 1949 10 gostiln in gosti{~ z 18 poslovalnicami (Ko~evje 7,
Morava 3, Podpreska 2, Ko~evska Reka, Trava, Stara Cerkev, @eljne in Livold po 1).32 Junija
1954 so sklenili preurediti trgovinsko mre‘o v okraju, saj sta trgovski podjetji Trgpromet in
Mestni magazin imeli na obmo~ju mestne ob~ine vsaka po 14 poslovalnic, zaradi ~esar ni
bilo prave konkurence. Sklenili so, da se vsaka poslovalnica osamosvoji kot samostojno trgov-
sko podjetje. Glede gostinskih podjetij pa so sklenili, da na obmo~ju mestne ob~ine ne bi bilo
nobene zasebne trgovine.33 Konec 50. let so bila v Ko~evju {tiri grosisti~na podjetja: Trgo-
promet, Klas, Promet in Tobak. Poleg teh pa sta bili v Ko~evju {e veliki poslovalnici Petrola
in Koteksa. Iz Ko~evske so izva‘ali predvsem les, tekstil, premog in plemensko ‘ivino, uva‘ali
pa predvsem surovine za tekstilno industrijo in gradbeni material ter blago za preskrbo prebi-
valstva, predvsem sadje in zelenjavo. Trgovina je bila konec 50. let predvsem v rokah kmetij-
skih zadrug, ki so imele svoje sede‘e v vseh ve~jih krajih.
[tevilo obrtnikov in obrti na Ko~evskem je po vojni nazadovalo. Leta 1948 jih je v okraju
Ko~evje bilo 297,34 naslednje leto pa le 227.35 Obrt na Ko~evskem ni bila enakomerna razvi-
ta, nekaterih obrtnikov je primanjkovalo, posebno zunaj mesta. Po vojni se je razvijalo le
obrtni{tvo v socialisti~nem sektorju.36 Slaba stran socialisti~nih obrtnih delavnic je bila, da
so bile nerentabilne in niso imele dohodkov. V drugi polovici 50. let se je zasebna obrtna
dejavnost, predvsem kovinska, nekoliko bolj razmahnila.
Pomemben del zaslu‘ka je prebivalcem Ko~evske pred 2. svetovno vojno nudilo
kro{njarjenje. V prvih dveh letih po vojni vpra{anje kro{njarstva {e niso dokon~no re{ili,
vendar pa so oblasti imele namen, da ga odpravijo. V Sloveniji so vpra{anje kro{njarjenja
uredili z okro‘nico 6. 4. 1946, s katero so dovolili kro{njarjenje v smislu veljavnih obrtnoprav-
nih dolo~il. Dovoljenje za kro{njarjenje se je smelo izdajati izklju~no le za predmete doma~e
hi{ne izdelave, npr. suho robo. Najva‘nej{i pogoj za izdajo dovoljenja je bila politi~na pri-
mernost. Ni se gledalo na interes prosilca, ampak predvsem na to, ali je bilo opravljanje tega
obrtnega poslovanja v javnem interesu. Kro{njarjenje se je lahko opravljalo le na podlagi
izrecnega pismenega dovoljenja okrajnega ljudskega odbora za dobo enega leta, ki ga je po
preteku lahko podalj{alo. Vsa stara kro{njarska dovoljenja so bila neveljavna.37 O kro{njarjenju
je razpravljala julija 1946 tudi ekonomska komisija pri CK KPS in menila, da je predlog za
prepoved kro{njarjenja na~elno pravilen, vendar pa upo{tevajo~ socialno stanje in tradicijo,
zaenkrat ne bo mogo~e prepovedati prodaje doma~ih proizvodov. Menili pa so, da je potreb-
no usposobiti zadruge za nakup in prodajo doma~e robe.38 Gospodarski odsek OLO Ko~evje
je konec l. 1946 obvestil krajevne ljudske odbore, da naj se »kro{njarjenje ~im bolj omeji in
da se dragocena delovna sila obdr‘i, bodisi na zemlji, ki mora biti obdelana, bodisi vklju~i v
422
39 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 387, Seznam {t. 756/3, 16. 6. 1947.
40 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik 5. rednega zasedanja OLO Ko~evje, 11. 5. 1947.
41 ZAL, OLO Ko~evje, o. 548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za lokalno industrijo in obrt OLO Ko~evje, 27. 12.
1949.
42 ARS, VRS, {k. 1, m. 2, Pregled pomanjkanja stanovanj v najva‘nej{ih mestih Slovenije, 31. 8. 1945.
43 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje sveta za gradbene in komunalne zadeve OLO Ko~evje, 6. 6. 1952.
drugo produktivno delo.« Oblast je z birokratskimi ovirami ote‘evala pridobivanje dovoljenj.
Pro{nje za podalj{anje kro{njarskega dovoljenja za l. 1947 so prosilci morali vlo‘iti pri pri-
stojnem krajevnem ljudskem odboru in prilo‘iti 6 listin, med katerimi tudi potrdilo zadruge
v Sodra‘ici, da ne nasprotuje kro{njarjenju. Krajevni ljudski odbor je moral ob pro{nji odgo-
voriti na vrsto vpra{anj o prosil~evem socialnem, politi~nem, gospodarskem itd. polo‘aju ter
o dotedanjem ukvarjanju s kro{njarjenjem. Celoten spis so nato poslali okrajnemu obrtno
pravnemu referentu v Ko~evju, ki je izdajal prosilcem dovoljenja. Dovoljenje so dobile le
osebe, ki so se ‘e od nekdaj ukvarjale s tem poslom, in ki se niso ukvarjale le s prodajo,
temve~ tudi s popravljanjem izdelkov na domovih kmetovalcev in jim je bilo kro{njarjenje
edino mo‘en na~in pre‘ivljanja, poleg tega so morali biti prosilci politi~no zanesljivi. Sez-
nam oseb, ki so poleti 1947 pla~ale takso, ka‘e, da kro{njarjenja na nekdanjem jezikovnem
obmo~ju skoraj ni bilo ve~, saj so bile med 141 osebami le {tiri iz Ko~evja, iz okoli{kih vasi
pa noben.39 Na skup{~ini OLO Ko~evje, 11. 5. 1947, so pooblastili OLO Ko~evje, da ukine
vsa kro{njarska dovoljenja za kro{njarjenje ljudem pod 45 leti, pusti pa ta dovoljenja starej{im
kro{njarjem, ~e so izpolnili 45 let, ~e so sami izdelovali suho robo, ~e so bili nezmo‘ni
drugega dela, ~e ne bodo kro{njarili s prevoznim sredstvom (vozmi in vpre‘no ‘ivino npr.).40
S temi ukrepi je oblast v bistvu zatrla kro{njarjenje, zna~ilno za Ko~evsko pred 2. svetovno
vojno. Vpra{anja doma~e obrti niso zadovoljivo re{ili niti v naslednjih letih, ~esar so se v
okraju tudi zavedali. Izdelovanje suhe robe se je l. 1949 izvajalo prek podjetja DOM, kar pa
je bilo v veliki meri nezadovoljivo.41
Prometno Ko~evska ni bila odprta in razvita. Glavna prometna ‘ila skozi Ko~evsko je
bila cesta Ljubljana – Ko~evje – Reka. Pre~nih zvez med dolinami je bilo malo. Posebno
odmaknjena je bila Dragarska dolina, ki je gospodarsko te‘ila k ^abru. Pomembno povezavo
je imela ‘eleznica Ko~evje – Ljubljana, ki pa se od 1967. leta dalje uporablja le za tovorni
promet. Zaradi omejenih mo‘nosti ‘elezni{kega prometa, je konec 50. let prevozni{ke storitve
prevzemalo hitro razvijajo~e se podjetje »Avto« Ko~evje, ki se je razvilo iz poslovalnice
DAPS v Ko~evju. Leta 1947 je imela poslovalnica DAPS v Ko~evju le 3 avtobuse, ki so
vozili v Novo mesto, Osilnico in Travo. Za uspe{no gospodarstvo pa je bilo pomembno, da
ob izbolj{anju in modernizaciji krajevnih cest modernizirajo predvsem cesto Ljubljana –
Delnice, zgraditi pa bi morali ceste ob Kolpi (Fara – Dol), Struge – Polom.
Mesto Ko~evje
Neurejeno mesto in ru{evine so bili {e nekaj let po osvoboditvi pri~a opusto{enja, ki ga je
Ko~evje do‘ivelo v vojnem ~asu. Zlasti njegov osrednji del, ki je bil ve~inoma poru{en zaradi
bombardiranj in bojev. Konec avgusta 1945 je bilo v Ko~evju poru{enih 53 in po{kodovanih
264 stanovanjskih zgradb, okrog 220 dru‘in pa je bilo brez stanovanja.42 ^eprav so velik del
investicij v okraju porabili za obnovo samega mesta, so v za~etku petdesetih let okrajne
oblasti ugotavljale, da se povojne obnove niso lotili dovolj organizirano, kar so morali nado-
knaditi v poznej{ih letih. Zaradi tega je bila raven dru‘benega standarda nizka.43
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
44 ZAL, NM, Okro‘ni ILO NM, f. Oddelek za gradnje, Dopis okrajnega obnovitvenega podjetje Ko~evje PNVS,
28. 5. 1946.
45 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik druge redne seje OILO Ko~evje, 11. 2. 1948.
46 ARS-I, CK ZKS, f. 25, Poro~ilo z okro‘ja Novo mesto, dne 2. 5. 1946.
47 ZAL, OLO Ko~evje, o. 569, Konferenca sveta planske komisije OLO Ko~evje, 11. 10. 1949.
48 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje sveta za gradbene in komunalne zadeve OLO Ko~evje, 6. 6. 1952.
49 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik devete seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 19. 11. 1953.
Ker je bil zaradi ru{evin ogro‘en cestni promet in bi morali celo zapreti glavno ulico v
Ko~evju, so januarja 1946 ustanovili Okrajno obnovitveno podjetje, da z delavci Zavoda za
prisilno delo Ko~evje in vojnimi ujetniki opravi najnujnej{a dela pri ~i{~enju mesta ter manj{ih
popravilih na raznih stavbah. Od za~etka februarja do srede maja 1946 so odstranili vse
najnevarnej{e ru{evine po prometnih ulicah in prehodih, usposobili so glavno ulico za pro-
met, izdelovali stre{no opeko, popravljali stara okna in vrata. Iz mestnih ru{evin so pridobili
400.000 ope~nih zidakov, 400 kubi~nih metrov peska, 1400 kubi~nih metrov kamna in lom-
ljenca ter okoli 10.000 traverz in starega ‘eleza. Pri tem so opravili 10.482 ur udarni{kega
dela.44 Februarja 1948 so okrajne oblasti sklenile ~imprej odstraniti ru{evine gradu.45 V na-
slednjih letih so ru{evine odstranjevali in jih uporabljali kot gradivo pri obnovi. Do leta 1953
so na kraju, kjer je stal grad, uredili park s spomenikom.
Ko~evje si je vse od konca vojne prizadevalo za izdelavo urbanisti~nega na~rta mesta.
Naro~ili so ga lahko {ele leta 1949 pri Projektivnem zavodu v Ljubljani. Pred tem je obnova
potekala le po smernicah.46 Najpomembnej{a dela so bila predvsem ureditev mesta, napelja-
va vodovoda, tlakovanje ceste skozi mesto in gradnja stanovanj.47 Zlasti pomanjkanje sled-
njih je bilo najbolj pere~e.
Porabo ve~ine obnovitvenih sredstev okraja za obnovo mesta so utemeljevali s tem, da je
bilo Ko~evje med tistimi predeli Slovenije, kjer posledic vojne {e niso odpravili, da so bile
komunalne naprave v mestu po osvoboditvi zelo slabe; predvsem je to veljalo za kanalizacijo
in vodovod. Slednji je bil med vojno po{kodovan in ni ustrezal zdravstveno-higienskim zahte-
vam, zaradi ~esar so se pojavljale razne bolezni in epidemije, leta 1951 celo tifus.48 Leta
1952 so za izbolj{anje komunalne dejavnosti preuredili komunalno podjetje in ustanovili tri
gospodarske ustanove: Upravo dr‘avnih zgradb, Upravo mestnega vodovoda in Snago. Isto
leto so v Ko~evju popravili ve~ dr‘avnih zgradb, izbolj{ali komunalne naprave, predvsem pa
opravili obse‘na obnovitvena dela na mestnem vodovodu. Za~eli so graditi hotel, trgovsko
stanovanjsko zgradbo, obnavljati upravno poslopje mestne ob~ine, zgradili so kovinsko delav-
nico in uredili ve~ gostinskih obratov. Leta 1956 je bila cesta skozi Ko~evje v glavnem tlako-
vana, asfaltirali so ceste v sosednjih vaseh. Delno so v mestu uredili kanalizacijo, vodovodno
omre‘je, elektri~no omre‘je in parke. Za leto 1954 so na~rtovali izgradnjo jezu na Rin‘i,
pokopali{~e na Trati, vodovod proti rudniku, kanalizacijo na Trgu svobode, cesto Ko~evje –
rudnik, kopali{~e in tr‘nico.49
[e bolj kot pred 2. svetovno vojno se je industrija na Ko~evskem osredoto~ila na samo
Ko~evje. Mesto, v katerem je bila ve~ kot tretjina (leta 1945 23 %, leta 1953 30 %, leta 1961
40 %) vsega prebivalstva Ko~evske, je bilo zelo mo~no gospodarsko sredi{~e, v katerem je
{tevilo prebivalstva nenehno nara{~alo. S svojo industrijo je omogo~alo tudi rast naseljem v
okolici. Po vojni se je Ko~evje razvijalo v izrazito industrijsko, delavsko, name{~ensko in
{olsko mesto. Ker so se razvijajo~a industrija, uprava in {ole osredoto~ile v Ko~evju, je po-
stalo najbolj pere~e stanovanjsko vpra{anje, saj so se novi naseljenci Ko~evske naseljevali
ve~inoma v mesto in sosednje vasi. Povpre~na stanovanjska povr{ina je v Ko~evju zna{ala
celo manj kot v Ljubljani, kjer je bil stanovanjski problem {e zlasti pere~. Tudi v krajih blizu
Ko~evja so bile razmere podobne. V primerjavi z drugimi slovenskimi mesti je bila v Ko~evju
424
50 Ko~evje je imelo 448 zgradb, od teh 328 dr‘avnih, ter 742 stanovanj, od teh 592 dr‘avnih; 236 poslovnih
prostorov, od teh 205 dr‘avnih, 81.308 m2 zazidane povr{ine – 68.079 m2 dr‘avne, od 43.307 m2 stanovanjskih
povr{in je bilo 33.749 m2 dr‘avnih, od 28.533 m2 sobnih povr{in je bilo 22.078 m2 dr‘avnih.
51 ZAL, OLO Ko~evje, Zapisnik enajste seje OILO Ko~evje, 21. 6. 1951.
52 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik {este redne seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 3. 7. 1953.
velika ve~ina hi{ v dr‘avni oziroma dru‘beni lasti. Leta 1950 je bilo dr‘avnih 73 % zgradb (v
Ribnici npr. le 12 %), 80 % stanovanj, 87 % poslovnih prostorov, 84 % vseh zazidanih povr{in,
78 % stanovanjskih povr{in, 77 % sobnih povr{in.50 Stanje zgradb je bilo iz leta v leto slab{e.51
Sredi petdesetih let so eno- in dvodru‘inske hi{e v dru‘beni lasti prodali, vendar predvsem
tam, kjer jih je upravljalo mesto oziroma ob~ina.52 Na pode‘elju, kjer so stanovanjska po-
slopja upravljala dr‘avna kmetijska posestva in gozdne uprave, pa stanovanjskih zgradb niso
prodajali.
Gospodarski problemi
Razvojna preusmeritev gospodarstva
Izselitev ko~evskih Nemcev in vojno pusto{enje sta mo~no spremenila tamkaj{nje politi~ne
in gospodarske razmere. Ko~evska je bila obmo~je, ki je do‘ivelo najve~je spremembe v
dru‘beni sestavi zemlji{~ na Slovenskem. Na podlagi odloka Predsedstva AVNOJ so
nepremi~nine leta 1941 izseljenih ko~evskih Nemcev t.i. emonskih posesti podr‘avili. Na
ozemlju z izrazito zasebno obdelovalno sestavo zemlji{~ so uvedli velikopotezno socialisti~no
gospodarstvo z druga~nim obdelovalnim na~inom, ki je spremenil obliko, velikost in upora-
bo ter lastni{tvo zemlji{~. Izpraznjeno obmo~je je torej omogo~alo popolno gospodarsko
preusmeritev.
Prva leta po vojni je bil ko~evski okraj gospodarsko razdeljen v dve obmo~ji: ko~evsko in
ribni{ko, od katerih je bilo slednje gospodarsko mnogo mo~nej{e, predvsem zaradi zasebne-
ga sektorja, ki med vojno ni utrpel toliko {kode. Ko~evsko obmo~je pa je bilo razseljeno in je
po mnenju oblasti imelo mo‘nosti za razne gospodarske preusmeritve, saj so bila zemlji{~a v
dr‘avnem sektorju.
Gospodarstvo na Ko~evskem se je po osvoboditvi razvijalo predvsem v dr‘avno in za-
dru‘no obliko, v kateri je bila zaposlena velika ve~ina prebivalstva. Obravnavano obmo~je se
je od drugih razlikovalo, ker je bilo redko naseljeno in je bila lastnina »v glavnem socia-
listi~nega zna~aja«. Gospodarski na~rt so zato morali sestaviti po druga~nih merilih. Za glav-
ne gospodarske panoge so dolo~ili rudarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in lesno industrijo. V
kmetijstvu je bila v ospredju ‘ivinoreja, nato sadjarstvo, poljedelstvo pa le za zagotavljanje
krmske baze. Druge gospodarske dejavnosti so bile {e tekstilna in gradbena industrija (opekar-
ska in kerami~na), medtem ko je bil dele‘ turizma, obrtni{tva in trgovine ter drugih dejavno-
sti manj{i. Po vojni je bilo treba na Ko~evskem poleg izgradnje industrije in ureditve gospo-
darjenja z obse‘nimi kmetijskimi in gozdnimi povr{inami re{evati {e mnoge druge proble-
me: vodno preskrbo, elektrifikacijo in promet, pa tudi {olstvo in zdravstvene razmere, pred-
vsem pa nenehno pomanjkanje delovne sile.
Vpra{anje ponovne poselitve (kolonizacija)
Pomemben del gospodarske obnove Ko~evske naj bi predstavljala ponovna naselitev
obmo~ja. Vendar izpraznjene Ko~evske, ki je bila v Sloveniji najobse‘nej{e obmo~je, predvi-
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
53 ARS, MKG, Na~rt kolonizacije okraja Ko~evje, {tev. 127/2, 20. 7. 1946; ZAL, OLO Ko~evje, {k. 14, o. 313,
Dopis na~rtne komisije OLO Ko~evje ministrstvu za kmetijstvo VLRS 8. 10. 1946; ARS, MF, f. 49 (Cankarjeva),
Kratko poro~ilo o delu agrarne reforme in njenem nadaljnjem delu, 10. 4. 1947.
54 Zdenko ^epi~, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945–1948), Maribor 1955, str. 401.
deno za notranjo kolonizacijo, pri izvajanju agrarne reforme niso naselili. Za naselitev je bila
predvidena predvsem nekdanja posest ko~evskih Nemcev – emonska zemlja. Ministrstvo za
kmetijstvo je konec l. 1946 ugotovilo, da individualna naselitev ni primerna za Ko~evsko.
Kolonistom zemlje zato niso dodeljevali v last, kot drugod na Slovenskem, temve~ le v u‘itek.
Individualna kolonizacija, kolikor jo je bilo, je bila ustavljena, naseljevanje je bilo mogo~e le
v okviru ustanavljanja kmetijsko obdelovalnih zadrug in zaposlitve na dr‘avnem kmetijskem
posestvu in v gozdnem gospodarstvu.53 Ko~evski so namenili posebno vlogo, kjer naj bi
zgradili veliko-potezni in idealni vzorec socialisti~nega kmetijskega gospodarstva. Zato po-
novna, individualna naselitev na nekdanjih posestvih ni bila dovoljena. Pri izvedbi koloniza-
cije pa so se pokazale vse povojne zna~ilnosti, ki so Ko~evsko spremljale neposredno po
vojni na vseh podro~jih: poru{ena in izpraznjena naselja, tako, da ni bilo stanovanjskih in
drugih mo‘nosti za naselitev tak{nega {tevila kolonistov, da bi vasi ponovno o‘ivele, dalje
veliko pomanjkanje delovne sile, gradbenega materiala in denarnih sredstev, neurejeni oz.
pomanjkljivi katastri.54 Da Ko~evske niso naselili v predvidenem ~asu in obsegu, so bili tudi
subjektivni in tudi politi~ni razlogi. Glede na popolno opusto{enje in uni~enje polovice
ko~evskih vasi, poslopij, deloma pa tudi ‘e kmetijskih zemlji{~ mno‘i~nej{a individualna
naselitev niti ne bi bila mogo~a brez izdatne pomo~i dr‘ave.
Tudi v 50. letih so v gospodarskih na~rtih Ko~evske najva‘nej{i pomen pripisovali nase-
litvi, predvsem o‘je Ko~evske. Za naselitev so tedaj predvideli predvsem ljudi iz prena-
seljenih in poljedelsko revnej{ih obrobnih krajev, t. j. Kostelske doline, Osilni{ke kotline,
Lo{kega Potoka in Suhe krajine. [e zmeraj so nameravali naseljevati le v tiste vasi, ki so
imele mo‘nosti za razvoj, t. j. vasi ob cestah in v dolinah ter vasi zunaj glavnih pota in
komunikacij.
Pomanjkanje delovne sile
Zaradi neuresni~ene kolonizacije je bilo med najve~jimi te‘avami pri obnovi Ko~evske in
v urejanju socialisti~nega gospodarstva na Ko~evskem pomanjkanje delovne sile. Odlaganje
kolonizacije in nato njena dokon~na opustitev v obliki in na~inu, kot so si jo v za~etku zamis-
lili, sta imeli za posledico, da so na Ko~evskem {e naprej ostala obse‘na nenaseljena obmo~ja.
Zaradi neustreznih delovnih in ‘ivljenjskih pogojev so se najve~je te‘ave s pomanjkanjem
delavcev pojavljale pri dr‘avnem kmetijskem posestvu in tudi v dr‘avni gozdni upravi. Po-
gosto se je zgodilo, da so se delavci, ki so se odlo~ili za delo na Ko~evskem, zaradi neustrez-
nih bivalnih in ‘ivljenjskih razmer kmalu odlo~ili za odhod na delo drugam. Oblast je zato
posku{ala pomanjkanje delovne sile na Ko~evskem re{evati na razli~ne na~ine: z vojnimi
ujetniki, tako imenovanimi povratniki, sezonskimi delavci, pritegovanjem delovne sile iz
drugih okrajev, delavci iz drugih republik FLRJ, mladinskimi delovnimi akcijami, tujimi
delavci, osvobojenimi vojnimi ujetniki, prisilno kolonizacijo, zaposlitvijo obsojencev v ka-
zenskih tabori{~ih, sezonsko zamenjavo delavcev gozdarskega in kmetijskega podro~ja ter {e
druga~e.
Nasploh je bilo v prvih povojnih letih v kmetijstvu te‘ko dobiti civilne delavce, saj so ti
odhajali na delo v industrijo in gradbeni{tvo, kjer so bile bolj{e razmere pri kraj{em delov-
nem ~asu. Pomanjkanje delovne sile je bilo tako pere~e, da so podjetja v Ko~evju prevzemala
426
55 ZAL, OLO Ko~evje, o. 434, Mese~na poro~ila odseka za delo.
56 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik trinajste seje OILO Ko~evje, 3. 12. 1948.
57 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik ~etrte redne seje OILO Ko~evje, 26. 3. 1948.
58 ARS, Ministrstvo za kmetijstvo (v nadaljevanju MK), f. 62, Zapisnik sestanka upravnikov in sezonskih briga-
dirjev, 31. 10. 1949.
59 ARS-I, CK KPS, f. 26, Zapisnik OK KPS Ko~evje, 12. 5. 1947.
60 Mitja Ferenc: Nem{ki vojni ujetniki v Sloveniji, tipkopis.
61 ZAL, OLO Ko~evje, o. 434, Mese~no poro~ilo odseka za delo za junij 1947.
delavce drugim podjetjem, in to z bolj{imi delovnimi razmerami, kar je seveda povzro~alo
negodovanja. Prito‘be, da delavcem ponujajo bolj{e pogoje, so bile usmerjene predvsem na
Gozdno gospodarstvo Ko~evje, ki naj bi odvzemalo delavce okrajnemu gradbenemu podjetju.
Delavce so predstavniki podjetij prestrezali kar na ‘elezni{ki postaji in jih zaposlili mimo
posredovalnice za delo, ki tako ni mogla imeti pregleda nad dogajanjem.55
Konec leta 1948 so v okraju potrebovali 4000 delavcev. Na~rtovali so po ve~ deset ali ve~
sto delavcev iz posameznih okrajev, vendar do uresni~itve ni pri{lo.56 Pri ob~asnih, sezon-
skih prihodih delavcev na Ko~evsko (tudi po ve~ sto delavcev hkrati) je ostajal odprt problem
njihove nastanitve.57 Ko je leta 1949 Uprava dr‘avnega posestva Ko~evje sku{ala primerno
nastaniti sezonske delavce, ki jih je direkcija RKGS (Republi{ka kmetijska gospodarstva
Slovenije) s te‘avo dobila ve~inoma iz Prekmurja, se ti po izteku pogodbe, zaradi slabih
okoli{~in (stanovanje, obutev, obleka) ve~inoma niso odlo~ili ostati na Ko~evskem.58 Kljub
temu so se z leti nekateri sezonski delavci odlo~ili ostati na Ko~evskem; naselili so se in
ustvarili dru‘ine.
Maja 1947 je Ko~evsko zapustilo tudi ve~ delavcev iz Hrva{ke, predvsem so bili to gozd-
ni delavci na Rogu. Od{li so domov, ker je hrva{ka oblast, ki ni dovoljevala odhodov delav-
cev v Slovenijo, njihovim dru‘inam odvzela ‘ivilske nakaznice.59
Prvi dve leti po vojni so na Ko~evskem za delo uporabili veliko vojnih ujetnikov, ki pa so
jih leta 1948 izpustili in tudi prej niso pomenili stalne in zanesljive delovne sile. Notranje
ministrstvo je namre~ vojne ujetnike nenapovedano in tudi sredi delovne sezone preme{~alo
drugam. Najve~je {tevilo vojnih ujetnikov sta zaposlovali dr‘avni gozdni upravi Ko~evje
(marca 1946 celo 470) in Ribnica (septembra 1946 okoli 150) ter dr‘avno posestvo Ko~evje
(septembra 1946 okoli 110). Zaposleni so bili tudi v rudniku Ko~evje in po raznih podjetjih,
najve~ pa v okrajnem gradbenem podjetju, junija 1947 jih je bilo celo 280. V ve~jem {tevilu
so delali {e v izpostavi Dr‘avnega trgovskega podjetja @ivinopromet, kjer jih je ve~ kot 200
poleti 1946 kosilo travo.60
Leta 1947 in 1948 so oblasti iz obmejnega pasu Gorenjske in [tajerske izselile do zdaj
neznano {tevilo oseb in jih v tako imenovani prisilni kolonizaciji nastanile na Ko~evskem, v
vaseh pod upravo dr‘avnega kmetijskega posestva. Tako je bilo ‘e julija 1947 naseljenih
okoli 200 izseljencev iz obmejnega pasu [tajerske. Njihove razmere so bile zelo slabe. @iveli
so v po‘ganih vaseh in so si morali najprej urediti primerna stanovanja, barake. Pri tem so se
sre~evali s te‘avami oskrbe z vodo, s pomanjkanjem obutve, perila in oblek ter {e drugimi
zagatami.61 Za dr‘avno kmetijsko posestvo so bili pomemben vir delovne sile.
V Ko~evju je bilo zaradi pomanjkanja delovne sile zaposlenih tudi ve~ tujih dr‘avljanov,
med katerimi so prevladovali italijanski dr‘avljani, ki jih je bilo poleti 1948 okoli tiso~.
Decembra 1949 je bilo v okraju Ko~evje okoli 550 tujih dr‘avljanov, od tega kar 466 italijan-
skih delavcev. Ve~ina Italijanov je delala v rudniku Ko~evje, gradbenem podjetju Rog (okoli
230), GAP – Ko~evje, tabori{~u v Mlaki, gradbi{~u Silos in na ekonomiji ministrstva za
notranje zadeve (MINOT) v Kne‘ji Lipi. Odnos do njih je bil v vseh podjetjih slab (tako s
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
62 ARS, VRS, {k. 31, o. 12/49, Poro~ilo podkomisije za inozemske delavce pri IOOF Slovenije, 10. 12. 1949;
ARS-I, CK ZKS, f. 22, m., Poro~ila ekip OKKPS, Poro~ilo komisije po vpra{anju Italijanov, 8. 8. 1949.
63 ZAL, OLO Ko~evje, o. 614, Seznami tujih delavcev po podjetjih.
64 ZAL, OLO Ko~evje, o. 504, Seznam delavcev in name{~encev pri gozdni upravi Koprivnik s stanjem 31. 5.
1948.
65 ARS, MKG – gozdarstvo, f. 24, Dopisi DGU Stra‘a, Ribnica, Ko~evje, 23., 27. in 30. 12. 1946.
66 ZAL, OLO Ko~evje, o. 434, Mese~no poro~ilo odseka za delo OLO Ko~evje ministrstvu za delo, 6. 6. 1947.
67 ZAL, OLO Ko~evje, o. 504, Mese~no poro~ilo za september 1948 odseka za delo OLO Ko~evje.
68 ZAL, OLO Ko~evje, o. 702, Osnovne smernice za sestavo perspektivnega gospodarskega na~rta okraja Ko~evje
(v nadaljevanju Osnovne smernice).
69 V prvi skupini so bile Dobrepolje, Velike La{~e, Sodra‘ica, Ribnica in Dolenja vas, ki so bile po svoji naselje-
nosti, gospodarski razvitosti na vi{ji stopnji od drugih v okraju. V drugo skupino so spadale ob~ine Lo{ki Potok,
Kostel in Osilnica, ki so bile gosto naseljene, gospodarsko manj razvite in zaradi hribovitosti poljedelsko manj
sposobne. Tu ni bilo ekonomske perspektive, razdrobljeno kmetijstvo namre~ ni moglo pre‘ivljati prebivalstva.
70 Osnovne smernice.
strani slovenskih delavcev kot s strani drugih tujih dr‘avljanov).62 [ovinizem do Italijanov se
je nekajkrat sprevrgel tudi v fizi~ni obra~un. [e sredi leta 1950 je bilo v splo{nem gradbenem
podjetju Rog zaposlenih {tirinajst tujih dr‘avljanov, v gozdarskem podjetju Ko~evje trinajst,
v rudniku Ko~evje 61, na poverjeni{tvu za industrijo in obrt KLO Ko~evje pa so imeli na
seznamu trinajst tujih delavcev.63 Tudi dele‘ delavcev iz drugih jugoslovanskih republik je
bil precej{en. V nekaterih podjetjih {tevilo delavcev, rojenih na Slovenskem, ni dosegalo niti
polovice, na primer v Gozdni upravi Koprivnik.64
Za novo oblast so pomenili pomemben vir delovne sile tudi povratniki (izseljenci, ki so
‘iveli in delali v tujini {e pred vojno, po koncu vojne pa so se vrnili v domovino), saj je bilo
po osvoboditvi v Sloveniji na tem podro~ju veliko povpra{evanje. Vrnitev izseljencev je ime-
la poleg gospodarskega tudi politi~ni pomen. Na~rti o njihovi naselitvi v po‘ganih ko~evskih
vaseh se niso uresni~ili.65 Prvi povratniki z dru‘inami so pri{li v Ko~evje iz Francije. Junija
1947 je bilo v okraju Ko~evje enaindvajset izseljeni{kih dru‘in s 133 ~lani.66 Pri zaposlitvi
povratnikov ni bilo ve~jih te‘av, saj so bili ve~inoma kvalificirani delavci. Prete‘no so jih
zaposlili v premogovniku. Izseljenci so pogosto naleteli na slab odnos doma~inov, zaradi
neustreznih ‘ivljenjskih in delovnih razmer se je septembra 1948 precej povratnikov, pred-
vsem tistih, ki so delali v premogovniku, odlo~ilo za odhod na delo v premogovnik Ra{a.67
Gospodarski na~rt okraja Ko~evje l. 1952
Leta 1952 je gospodarski svet OLO Ko~evje sestavil Osnovne smernice za sestavo perspek-
tivnega gospodarskega na~rta okraja Ko~evje,68 po katerih se je gospodarstvo okraja bolj ali
manj uspe{no razvijalo. V teh smernicah sta pomemben del zavzemala obnova in naselitev
okraja, predvsem o‘je Ko~evske. Za naselitev so sedaj predvideli predvsem ljudi iz obrobnih
krajev, iz kostelske in osilni{ke doline, Lo{kega Potoka in Suhe krajine. Zavedali so se, da je
potrebno dose~i, da bi bila naselitev na Ko~evsko zanje zanimiva. Za obnovo so predvideli
predvsem tiste vasi, ki so imele mo‘nosti za razvoj, to pa so bile vasi ob cestah in v dolinah.
Menili so, da je nujno re{iti stanovanjsko krizo, predvsem v Ko~evju.
Okraj, ki je bil po gospodarski sestavi in v politi~nem pogledu zelo raznolik, je imel po
preureditvi leta 1952 dvanajst ob~in, ki so bile po svoji gospodarski sliki razli~ne in so jih
glede na kakovost njihovega gospodarskega na~rta razdelili v tri skupine. Ob~ine z obravna-
vanega obmo~ja so spadale v tretjo skupino (Ko~evje, Mozelj, Ko~evska Reka in Draga).69
Od drugih so se razlikovale, ker so bile redko naseljene in je bila lastnina »v glavnem
socialisti~nega zna~aja.«70 Za to skupino ob~in, ki so bile med vojno najbolj prizadete, je bilo
428
71 Osnovne smernice.
72 Predvsem je bilo premalo vodovodnih in{talaterjev (le eden za 22.062 prebivalcev okraja), pe~arjev in zi-
darjev (dva za celotni okraj), elektroin{talaterjev in dimnikarjev (le trije), urarjev ({tirje), avtomehanikov (samo
{est). Od brivcev je bil po eden na 1409 prebivalcev, pekov in soboslikarjev je bilo po eden na 2206 prebivalcev.
treba sestaviti gospodarski na~rt po druga~nih merilih. Ker so bila ta obmo~ja z izselitvijo
ko~evskih Nemcev prazna, so se tja naselili iz vseh krajev, »v glavnem primitivni ljudje,
nestalni delavci, kajti ‘ivljenjski pogoji so tu zelo te‘ki«.71 Poleg kmetijstva in gozdarstva je
bilo tudi drugo gospodarstvo v socialisti~nem sektorju, zasebnih obrtnikov pa je bilo tod zelo
malo. Glavne gospodarske panoge so bile kmetijstvo in ‘ivinoreja, pa tudi sadjarstvo.
Najpomembnej{a v kmetijstvu je bila ‘ivinoreja, v glavnem govedoreja, v manj{i meri
ov~arstvo in svinjereja. Tretja skupina, o‘ja Ko~evska, pa tudi prva skupina ob~in, naj bi
imeli v ‘ivinorejski industriji najpomembnej{o vlogo. Vendar bi bilo potrebno tako v
socialisti~nem kot v zasebnem sektorju zgraditi moderna krmi{~a oziroma hleve. Svinjerejo
in perutninarstvo naj bi razvijali le v bli‘ini prometnih povezav, govedorejo in ov~arstvo tudi
v odro~nej{ih legah. Predelava mleka in mesa naj bi bila glavni cilj v ‘ivinoreji, s ~imer bi
pove~ali mo‘nosti za stalno zaposlitev in naselitev ljudi. Za vzpostavitev in razmah pa{ni{tva
pa bi morali razmejiti poljedelske in gozdne povr{ine ter izbolj{ati zara{~ene ko{enice in
pa{nike. Za uspe{no ‘ivinorejo bi bila potrebna izgradnja hlevov tako v socialisti~nem kot v
zasebnem sektorju in ureditev vodne preskrbe ter pove~anje in izbolj{anje pa{ni{tva oziroma
krmske baze. Najpomembnej{o vlogo v ‘ivinoreji so predvideli za tretjo skupino ob~in, za
o‘jo Ko~evsko in Kmetijsko-gozdarsko dr‘avno posestvo Ko~evje.
Za gozdarstvo so menili, da je v prvih povojnih letih izkori{~anje gozdov presegalo prira-
stek, zato je bila predvsem pomembna izdelava na~rta za gospodarsko izkori{~anje ko~evskih
gozdov. Predvsem za o‘jo Ko~evsko sta bili nujni arondacija med zasebnim in dr‘avnim
sektorjem in razmejitev glede lastni{tva.
Nelo~ljivo povezana z razvojem in organizacijo gozdarstva je bila lesna industrija, pri
kateri zaradi zmanj{anja zalog lesa v gozdu razvoja lesne predelave ni bilo mogo~e predvide-
ti. Predvsem naj bi lesno maso predelali v kon~ne izdelke in ne ve~ v polizdelke. Za drobno
lesno obrt so predvideli, da se osredoto~i v sodobno opremljenih delavnicah na zadru‘ni
osnovi. Mo‘nosti za razvoj industrije za predelavo lesa so videli predvsem v Lo{kem Potoku
in Sodra‘ici. Na~rtovali so vzpostavitev kovinske industrije v Ko~evju, in to iz dotedanje
klju~avni~arske ter kleparske delavnice.
^eprav rudarstvo ni imelo dolgoro~nih mo‘nosti, naj bi predvidenih dvajset let delovanja
pomenilo osnovo za gospodarski razvoj okraja.
V obrtni{tvu so bile razmere za razvoj predvsem za suhorobarstvo, urarstvo, lon~arstvo,
sodarstvo, kolarstvo, kleparstvo. Premalo pozornosti so posve~ali skrbi za razvoj krajevnih
podjetij (delavnic), obrtni{tva in doma~ih obrti. Po mnenju vodstva so bile sicer razmere v
obrtni{tvu v dr‘avnem in zasebnem sektorju zadovoljive, razen v prvih letih po vojni na
ko~evskem obmo~ju, kjer je obrtnikov zaradi posledic vojne in odselitve ob~utno primanjko-
valo. Kljub temu je bilo leta 1951 nekaterih obrtnikov premalo.72 Analiza obrtne dejavnosti
zasebnega in dr‘avnega sektorja je pokazala, da je imel zasebni sektor 230 obratov z 272
zaposlenimi, dr‘avni sektor pa 47 obratov z 214 zaposlenimi (4,5 zaposlenega na obrat).
Obrtniki torej v svojih delavnicah skoraj niso zaposlovali ljudi (1,18 zaposlenega na obrat).
Komunalna dejavnost se ni razvila v tak{ni meri, kot bi bilo potrebno, zaradi poru{enosti
naselij med vojno in po{kodovane komunalne oskrbe. Vzroki so bili predvsem v preveliki
pozornosti, posve~eni proizvodnji, v ovirah pri dobavljanju potrebnega materiala in v po-
manjkanju delovne sile. Komunalna dejavnost se je omejevala le na razdeljevanje stanovanj,
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
73 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 451, Predlogi za ureditev kmetijskega gospodarstva na ko~evskem ozemlju in
sklepi k na~rtu za ureditev kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem, 25. strani.
74 ARS, MKG – gozdarstvo, f. 23, Zapisnik o izlo~itvi zemlji{~ za Dr‘avno posestvo Mahovnik, 12. 8. 1946.
75 Upravnik Ivan Oblak je v poro~ilu ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo zapisal: »Na posestvu ni bilo ni~
razen zapu{~enih in deloma razru{enih stavb in zapu{~ena Ko~evska zemlja.« V l. 1946 so uredili v Mahovniku in
Gotenici zasilne svinjake, medtem, ko so v Borovcu, kjer so bile vse hi{e poru{ene, le kosili; ARS, MK, f. 40, m.
Uprava dr‘avnega posestva Mahovnik, poro~ilo, 7. 10. 1946; .
ne pa tudi na njihovo vzdr‘evanje in obnovo, predvsem v dr‘avnem sektorju. Mnogokrat je
dopu{~anje majhnih pomanjkljivosti na primer delno prekritje strehe, popravilo ‘lebov, po-
pravilo odvodnih cevi in podobno, ki bi sicer pomenili le majhne izdatke, ~ez nekaj let
povzro~ilo veliko {kode.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Kmetijstvo
Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mo~ ponovno poseliti Ko~evske, pred-
vsem njenih odro~nej{ih obmo~ij. Na zaplenjenih zemlji{~ih s poru{enimi in po‘ganimi na-
selji je bilo treba organizirati kmetijsko proizvodnjo. Ponovna vklju~itev v poljedelsko izra-
bo celotne pokrajine ni bila ve~ mogo~a. Glede na obseg zaplenjenih zemlji{~ je nenaseljena
Ko~evska postala najidealnej{a za organiziranje socialisti~nega dr‘avnega kmetijskega pose-
stva, na katerem so sestava kmetijskih povr{in, geografski polo‘aj, raz~lenjenost tal, pedolo{ka
sestava zemlji{~, pomanjkanje delovne sile itd. zahtevali usmeritev v ‘ivinorejo.
Naselitev in gospodarska ureditev Ko~evske je potekala po na~rtu, ki ga je pripravilo
ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v za~etku l. 1947.73 Ta je izhajal iz ugotovitve, da
metode in oblike gospodarjenja nekdanjih lastnikov niso ustrezne in ne morejo biti primer za
na~rtni razvoj in ureditev novega kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem. Ugotovili so, da
ima okoli 78.000 ha veliko izrazite naravne pogoje za ‘ivinorejo, in to predvsem govedorejo
in ov~erejo. Menili so, da je ve~ina povr{ine ozemlja z razru{enimi in po‘ganimi vasmi edino
ustrezna za vklju~itev v dr‘avni sektor, ker ji za kolonizacijo manjkajo osnovne mo‘nosti
(stanovanjska in gospodarska poslopja, inventar itd.). V dr‘avni sektor so imeli namen vklju~iti
okoli 18.000 ha kmetijskih povr{in (njiv, travnikov, pa{nikov), zemlji{~a pa upravno razdeliti
na osrednjo upravo dr‘avnih kmetijskih posestev na Ko~evskem s sede‘em v Ko~evju in
sedem oskrbni{tev (Mahovnik, Rajndol, Onek, ^rmo{njice, Gotenica, Nem{ka Loka, Stari
Log) s pristavami, v katere bi bila vklju~ena okoli polovica (87) naselij z obravnavanega
obmo~ja. Nekatera od njih so bila v celoti po‘gana, ve~ina pa nenaseljena. Glavna naloga
oskrbni{tev bi bila skrb za uvedbo poljedelstva, sadjarstva in ~ebelarstva, a v prvi vrsti pa{ni-
{tva. Tako naj bi za pa{o povrnili polovico t. i. pa{ni{kih gozdov. Dokler oskrbni{tev niso
ustanovili, so zemlji{~a dajali v letno izkori{~anje raznim zadru‘nim in va{kim skupnostim.
Na~rtovalci so posebno pozornost namenili razvoju ‘ivinoreje. Zaradi ugodnih naravnih da-
nosti (predvsem primerna vi{ina, podnebne razmere, zadostne povr{ine zemlje), so namera-
vali urediti tak{ne objekte, ki bi pomenili dvig celotne slovenske ‘ivinoreje. Za kolonizacijo
je na~rt predvidel 6 obmo~ij.
Dr‘avno kmetijsko posestvo v Ko~evju se je razvilo iz dr‘avnega posestva Mahovnik, ki
je od 15. 10. 1945 s skupno povr{ino 890 ha obstajalo iz uprave in posestva v Mahovniku in
iz pristav v Gotenici in Borovcu.74 Uprava je za~ela poslovati spomladi 1946.75 Ko so kon~ali
priprave za organizacijo dr‘avnega posestva na Ko~evskem, je posestvo v Mahovniku pre-
430
76 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 440, Ekspoze uprave dr‘avnega posestva Ko~evje za skup{~ino OLO Ko~evje,
na dan 11. 5. 1947.
77 ARS-I, CK ZKS, f. 140, Poro~ilo OK KPS Ko~evje, 28. 9. 1952.
78 ARS, VRS, {k. 954, o. 274, Odlo~ba vlade LRS {t. II 274/1–52 o ustanovitvi dr‘avnega gospodarskega
podjetja v republi{ki gospodarski upravi »Kmetijsko – gozdarsko posestvo Ko~evje«, 14. 3. 1952.
79 ARS-I, CK ZKS, f. 200, Poro~ilo konference OK KPS Ko~evje, l. 1956; f. 116, Poro~ilo sekretarja OK KPS
Ko~evje Rudolfa Klari~a za konferenco OK KPS Ko~evje, 5. 8. 1951., f. 178, Zapisnik okrajne konference ZK
Ko~evje, 12. 3. 1954.
vzelo nase naloge za~etne baze, iz katere so organizirali in o‘ivljali predvidena oskrbni{tva
in pristave, kot je to predvidel na~rt za ureditev kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem.
Maja 1947 so ‘e delovala 4 oskrbni{tva (Onek, Stari Log, ^rmo{njice, Koprivnik) in 2 prista-
vi (Ferdreng in [talcerji).76 Posestvo, ki v za~etku skoraj ni imelo zaposlenih (delovno silo so
do l. 1948 tvorili predvsem vojni ujetniki), je bilo sredi l. 1949 po {tevilu delavcev in name-
{~encev najve~je med 8 dr‘avnimi posestvi v Sloveniji. Zemlji{~a so skoraj v celoti sestavlja-
la posestva ko~evskih Nemcev. Zaposlovalo je okoli 1300 delavcev in name{~encev – skoraj
~etrtino vseh na dr‘avnih posestvih v Sloveniji in je bilo najmo~nej{e gospodarsko podjetje
na Ko~evskem. Na posestvu so bila prva leta obstoja zelo te‘ke ‘ivljenjske razmere za zapo-
slene, saj je primanjkovalo marsi~esa in so ga omenjali kot eno slab{ih dr‘avnih kmetijskih
posestev v Sloveniji. Polo‘aj pa se je v 50. letih izbolj{eval.77 Ker so struktura gospodarstva
in naravni pogoji zahtevali ve~jo povezavo kmetijstva z gozdarstvom, so marca 1952 ustano-
vili eno dr‘avno gospodarsko podjetje v republi{ki gospodarski upravi »Kmetijsko – gozdno
posestvo Ko~evje« (KGP Ko~evje).78 Celotno posestvo je konec 50. let merilo 45.343 ha, od
tega le 8,3 % obdelovalnih povr{in. Kot druga podjetja na Ko~evskem, je tudi ono pre{lo ve~
stopenj razvoja in preureditev ter dosegalo ve~ ali manj pomembne proizvodne uspehe. Ko je
v za~etku l. 1953 vlada LRS ustanovila Dr‘avno posestvo Sne‘nik Ko~evska Reka, sta z
ve~ino kmetijskih in gozdnih zemlji{~ v dru‘beni lasti gospodarili KGP Ko~evje in Dr‘avno
posestvo Sne‘nik, v manj{em obsegu pa na novome{kem in ~rnomaljskem delu obmo~ja {e
KGP Novo mesto in kmetijska zadruga ^rnomelj.
Zasebni kmetijski sektor
Zasebni kmetijski sektor na Ko~evskem je bil malo{tevilen. Ozna~evala sta ga razkosa-
nost in lastninska razdrobljenost zemlji{~. Svoje je pripomogla tudi starostna sestava kme~kega
prebivalstva, saj je dele‘ ljudi, starej{ih od 60 let, ‘e presegal petino. K slabemu polo‘aju
zasebnega kmetijstva so pripomogli tudi drugi vzroki: neugodne naravne razmere, oddaljenost
od industrijskih sredi{~, nejasna agrarna politika, razslojevanje kme~kega prebivalstva in
izpraznitev kme~kega obmo~ja z odselitvijo ve~inskega prebivalstva ter nadaljnje praznjenje
kmetijskih obmo~ij. V kmetijski pridelavi je zato glavno vlogo imelo dr‘avno kmetijsko
posestvo. Oblast je s pozitivnimi podatki o gospodarjenju KGP Ko~evje in posestva Sne‘nik,
dokazovala velike prednosti velikih socialisti~nih posestev nad malimi individualnimi. To je
utemeljevala s tem, da dr‘avni sektor z manj{im {tevilom zaposlenih obdeluje ve~je povr{ine.
Pri tem pa so zanemarili podatke o neobdelanosti, slabi organizaciji, nezadovoljstvu, privile-
giranosti dr‘avnega sektorja. Tako so zaradi pomanjkanja delovne sile raje pustili, da so
ostale povr{ine nepoko{ene, kot pa da bi oddali ko{njo v polovi~no izkori{~anje zasebnikom,
kar so predlagali pristojni v okraju.79 Zaradi spremenjene lastninske sestave po 2. svetovni
vojni je v okraju Ko~evje izrazito prevladoval tako imenovani socialisti~ni sektor lastni{tva.
Razmerje med zasebnim in dr‘avnim lastni{tvom je bilo na obravnavanem obmo~ju kar 1 : 10.
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
80 Popis stanovni{tva 1961, Knjiga XV, Poljoprivredno stanovni{tvo. Rezultati za naselja, Beograd 1966.
81Popis poljoprivrede 1960. Knjiga I. Osnovni podaci individualnih gazdinstva po naseljima, Beograd 1964.
82 Kmetijsko obdelovalne zadruge z predvidenim {tevilom dru‘in: Ko~evska Reka 15, Novi Lazi 15, Slovenska
vas 8, Stara Cerkev in Konca vas 15, Gorenje 10, Breg in Mlaka 10, @eljne in Klinja vas 15, [alka vas 10, Dolga vas
10, Livold 20, ^rni Potok in Zaj~je Polje 15, Mozelj 10, Koprivnik 15.
83 ZAL, OLO Ko~evje, Na~rt dela pri kolonizaciji, {tev. 178/1, 14. 3. 1947, glej tudi Zdenko ^epi~: Agrarna
reforma v Sloveniji, Ljubljana 1992, str. 402.
84 ARS-I, CK ZKS, f. 69, m. OK KPS Ko~evje, Analiza okraja Ko~evje, 30. 6. 1949.
85 ARS-I, CK KPS, {k. 28, 1. Zbor zadru‘nikov Slovenije, 7. 1. 1950.
86 Le pol odstotka zemlji{~ so v zadrugo vlo‘ili kmetje, 1,5 % pa je bilo va{ke zemlje ali pa je bila zemlja v
najemu. Zadrugi v Livoldu in Nem{ki Loki sta prejeli zemljo samo iz zemlji{kega sklada, le v Ko~evski Reki so bili
manj{i deli zemlji{~ v lasti kmetov, v najemu ali pa od va{ke skupnosti. Vse tri zadruge so z izjemo nekaj po{kodovanih
hi{ bile brez vsakr{ne opreme, zaradi ~esar so bile potrebne velike nalo‘be in je bila ‘ivljenjska raven zadru‘nikov
razmeroma nizka.
87 ARS-I, CK ZKS, f. 95, Analiza zbora KDZ Poljane, 7. 3. 1950; ARS, MPo, f. 1, vpis kmetijske zadruge v
Poljanah v zadru‘ni register, 25. 2. 1949.
Leta 1960 je bilo na Ko~evskem 1142 kmetijskih gospodarstev, ki so imela skupaj le
3959 hektarjev povr{in, medtem ko so imeli ko~evski Nemci pred izselitvijo 3007 kme~kih
gospodarstev v skupni izmeri 47.529 hektarjev, kar 60 % vseh gospodarstev pa je bilo ve~jih
od deset hektarjev. Uvajanje socialisti~nega gospodarstva je privedlo do tega, da je bilo kar
71 % kmetov brez posestva (v Sloveniji 10 %).80 Opremljenost kmetij je bila slaba. Plug je
imelo komaj vsako peto gospodarstvo, elektri~na lu~ je svetila na 976 kmetijah. Od sedem-
najstih naselij, ki takrat niso imela elektrike, je tretjina v naslednjih letih opustela. Le vsaka
~etrta kmetija je imela delovno ‘ivino.81
Kme~ke obdelovalne zadruge
V za~etku zami{ljene mno‘i~ne individualne kolonizacije na Ko~evskem niso uresni~ili.
Od jeseni 1946, predvsem pa od pomladi 1947, ko so sprejeli na~rt za ureditev kmetijskega
gospodarstva na Ko~evskem, so oblasti pogojevale kolonizacijo z ustanavljanjem kme~kih
delovnih zadrug. Predvideli so ustanovitev trinajstih kmetijskih obdelovalnih zadrug s 165
dru‘inami, predvsem v okolici Ko~evja.82 V vaseh, kjer zadrug niso na~rtovali, pa koloniza-
cije sploh ne bi izvajali.83 ^lanstvo oziroma vstop v zadrugo je bil za koloniste pogoj za
naselitev. Prvotne koloniste (predvsem v ^rmo{njicah, Gotenici, Polomu in Nem{ki Loki),
ki so se naselili v letih 1945 in 1946, so ‘eleli v~laniti v kme~ke obdelovalne zadruge oziro-
ma v dr‘avna posestva, kar jim je ve~inoma tudi uspelo. Od predvidenih zadrug so ustanovili
le ~etrtino. Konec leta 1948 so imele vse tri kme~ke obdelovalne zadruge na nekdanjem
jezikovnem obmo~ju (Livold, Ko~evska Reka, Nem{ka Loka) 2283 hektarjev zemlje (2,9 %
obravnavanega obmo~ja) in so {tele 72 dru‘in.84 V primerjavi s slovenskim povpre~jem so
bile zadruge na Ko~evskem ve~je.85 Vse tri v letih 1946 in 1947 ustanovljene zadruge na
obravnavanem obmo~ju so nastale iz dr‘avne zemlje, ki je bila prej last ko~evskih Nemcev
ter so naseljenci avtomati~no pre{li v »socialisti~ni sektor«.86 Na obravnavanem obmo~ju
okraja ^rnomelj in Novo mesto so marca in aprila 1949 ustanovili {e kme~ko obdelovalno
zadrugo v Poljanah87 in kmetijsko delavsko zadrugo Stra‘nji Vrh. ^lanstvo oz. vstop v za-
drugo pa je bil za koloniste pogoj za naselitev. Vendar kolonisti, naseljeni v okviru ustanav-
ljanja kme~ko-obdelovalnih zadrug na Ko~evskem, zemlje niso dobili v last. Tudi ohi{nice
so obdelovali na podlagi najemne pogodbe. Tak{ni pogoji so odvra~ali ljudi za naselitev in
vklju~evanje v zadrugo. Gospodarjenje v KDZ je temeljilo na skupnem delu po brigadnem
432
88 ARS-I, CK ZKS, f. 21, Poro~ilo komisije o stanju v kmetijsko obdelovalnih zadrugah okrajev Ko~evje in
^rnomelj, 5. 8. 1949.
89 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO, 22. 10. 1951.
90 ARS-I, CK KPS, f. 28, Poro~ila s terena, 3. 1. 1950.
91 ARS-I, CK ZKS, f. 143.
92 ARS-I, CK ZKS, f. 140, Poro~ilo OK KPS Ko~evje, 28. 9. 1952.
93 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15. o. 451, Na~rt za ureditev kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem.
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
(skupinskem) sistemu in normah ter na skupnih proizvajalnih sredstvih. Skupaj je na Ko~ev-
skem bilo 5 kme~ko-obdelovalnih zadrug s 393 zadru‘niki.88
Te‘ave pri skupni obdelavi zemlje, preskrbi, predvsem z obutvijo in tekstilom, te‘ave z
nastanitvijo, nesoglasja med zadru‘niki glede velikosti ohi{nic, pomanjkanje ‘ivega in mrtvega
inventarja, odvzem gozdnih povr{in zadrugam l. 1951, so imele za posledico, da so delovne
zadruge na Ko~evskem v razvoju zelo zaostajale kar je vodilo v njihovo ukinitev. Okrajne
izvr{ene oblasti so du{ile pobudo in moralo zadrug, predvsem v primerih ob dodelitvah
pa{nikov, podelitvah invalidnin, {olnin, re{evanju stanovanjskih problemov, elektrifikaciji,
zdravljenju, nepravilnem kaznovanju itd. Vse pogostej{i so bili izstopi iz zadrug. Oblasti so
narekovale odpu{~anje ~lanov zadrug, ki so se zaposlili v drugih podjetjih in naro~ale pod-
jetjem, da naj ne zaposlujejo ljudi, ki so nepravilno izstopili iz zadrug.89 V za~etku 50. let je
bil polo‘aj v teh zadrugah v primerjavi z zasebnim sektorjem veliko te‘ji, dohodki zadru‘nikov
so bili nekajkrat manj{i od obrtnikov. Zato so iskali delo drugod in niso nasprotovali vklju~itvi
v dr‘avno posestvo, kjer so bili zagotovljeni mese~ni prejemki. Zadruga v Ko~evskih Polja-
nah je bila v za~etku l. 1950 »tik pred razsulom«, saj ni imela jasne prihodnosti.90 Ukinili so
jo 1952. leta.91 Poleti 1952 so kmetijskemu dr‘avnemu posestvu priklju~ili zadrugo v Livol-
du, zadrugo v Ko~evski Reki pa so priklju~ili ekonomiji Borovec.92 Zadruga v Nem{ki Loki
je nekaj ~asa {e obstajala, zadruga na Stra‘njem Vrhu pa je obstajala do ukinitve l. 1955.
Gozdarstvo
Razla{~ene in zaplenjene gozdne povr{ine so bile po vojni nacionalizirane, izlo~ene so
bile iz zemlji{kega sklada in niso bile namenjene razdeljevanju. Postale je dr‘avna last, s
katerimi so upravljale dr‘avne gozdne uprave (in njim podrejena oskrbni{tva) v Stra‘i, Rib-
nici, Ko~evju in ^rnomlju. Ko~evske gozdove so delili v tri vrste: urejeni gozdovi, ki so se
izkori{~ali na podlagi gozdnogospodarskih na~rtov (gozdovi kneza Auersperga); zasebni
gozdovi posestnikov, ko~evskih Nemcev, t. i. pa{ni{ki gozdovi, ki so zrasli na povr{inah, ki so
bile v katastru najprej vpisane kot pa{niki in so se v ta namen tudi uporabljali. Velik del pa se
jih je zaradi zanemarjenega gospodarjenja za~el spreminjati v gozd. Urejeni gozdovi so osta-
li pod dr‘avno upravo. Priklju~ili so jim biv{e zasebne gozdove ko~evskih Nemcev, ki so
mejili na nekdanje veleposestni{ke gozdove in tiste, ki z njimi niso bili povezani, a so v vi{jih
legah predstavljali ve~je komplekse. Vse druge gozdne povr{ine zaplenjenih in razla{~enih
zasebnih gozdov so dali v upravo okrajnim in krajevnim ljudskim odborom. T. i. pa{ni{ke
gozdove so nameravali vrniti prvotnemu namenu, razen tam, kjer so se ti ‘e spremenili v
prave gozdove. Zaradi zelo slabe donosnosti poljedelskih povr{in ter nezmo‘nosti ‘ivinoreje
zaradi visoke lege so kmetijska zemlji{~a okrog nekaterih vasi v celoti prepustili zara{~anju.93
Prostrani ko~evski gozdovi so Ko~evski pomenili mo~no gospodarsko podlago ter omogo~ali
zaposlitev v gozdarstvu, in to mnogo bolj od slovenskega povpre~ja. Od 5405 zaposlenih oz.
433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
94 Popis stanovni{tva 1953, Knjiga XIV, Osnovni podaci o stanovni{tvi. Podaci za naselja prema upravnoj
podeli u 1953 godini, Beograd 1960.
95 Milan Ciglar: Raziskave o posledicah izpraznitve gozdnate kulturne krajine, prikazane na primeru Ko~evske.
Doktorska naloga na gozdarski fakulteti Albert-Ludwigove univerze v Freiburgu, Breisgau, ZRN, In{titut za gozdno
in lesno gospodarstvo pri Biotehni{ki fakulteti v Ljubljani, Strokovna in znanstvena dela, 64, Ljubljana 1978; isti:
Propad in ponovno porajanje kulturne krajine na Ko~evskem. Varstvo narave, 7/1973, str. 5–24.
aktivnih prebivalcev nekdanjega jezikovnega obmo~ja na Ko~evskem leta 1953, jih je bilo v
gozdarstvu zaposlenih 458 oz. 8,5 %, v Sloveniji pa le 1,4 %.94
Spremembe, ki jih je Ko~evska do‘ivela, so povzro~ile proces ponovne prevlade gozda,
ki je de‘elo hitro spremenila v bistveno druga~no krajino. Zara{~anje gozda je bilo povezano
najprej z izselitvijo prebivalstva in z odlo~itvijo v prvih povojnih letih, da obse‘na nenase-
ljena obmo~ja nimajo mo‘nosti obnove in zato niso primerna za ponovno naselitev. Po
natan~nih raziskavah so ugotovili, da je gozd od konca prej{njega stoletja do za~etka 70. let
20. stoletja pridobil nazaj ve~ kot 300 kvadratnih kilometrov, kar je ve~ kot tretjina celotne
povr{ine obravnavanega obmo~ja. Ob tak{ni spremembi je Ko~evska dosegla najvi{ji dele‘
gozdnatosti na Slovenskem.95
S u m m a r y
Economy of Ko~evsko in the First Decade after the Second World War
Mitja Ferenc
In 1941, the majority of the population living in the region of Ko~evsko suddenly departed. The
departure of the Germans, who represented the majority in this area, the ravages of war, and the post-
war decline and systematic destruction, had dire impact upon the once well-developed region. By the
end of the war, one half of 176 settlements in the area had been abandoned, and most were not settled
again. Almost two thirds of the houses had been damaged or fully destroyed, which is almost once more
than the Slovene average. After the war, only a third – roughly 6500 - of the residents remained. The
few industrial plants in Ko~evsko had been destroyed or badly damaged.
During the period of reconstruction not much thought had been given to the possible repair of the
almost totally destroyed villages situated in remote spots such as Ko~evski Rog; there had been more
than enough work in the damaged villages in the valleys. 1945 and 1946 restoration plans envisaged
solely the renovation of the villages that had been only partly damaged, still inhabited, and as close to
traffic routes if possible. During the following years, when industrialization lured the rural population
to the cities that needed industry workers, nobody thought about the totally destroyed villages of Ko~ev-
sko. Thousands and thousands of burned-down buildings disintegrated into piles of stones. During this
period, the vast abandoned fields had been used only for haymaking. Tracts of land were temporarily
leased to individual farmers and neighboring district or local people’s committees. Everybody was
waiting for the colonization plan to be put into effect. With the exception of fruit picking in the abando-
ned villages of Ko~evsko there was no economic activity there, and during the initial years after the war
the expansive stretches of land remained uncultivated.
Although initially planned for inner colonization the abandoned parts of Ko~evsko remained unset-
tled when the land reform was put into practice. The Ministry of Agriculture established that the area
was not suitable for individual settlement. The plans to colonize the land formerly owned by the Ger-
mans, however, were realized, but instead of starting with individual colonization the authorities proce-
eded to set up state-owned agricultural cooperatives and a large state-owned farming complex. The
only available jobs were either on the farming complex or in forestry. Unlike in other parts of Slovenia,
colonizers had only been able to receive usufruct land. This was because Ko~evsko had been intended
for the construction of extensive socialist agricultural farms. Moreover, individual colonization of the
434 M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
totally ruined villages and already partly damaged farming land would not have been possible without
substantial pecuniary aid from the state.
Constant shortage of workers was one of the major concerns in the renovation of Ko~evsko and in
setting up socialist economy in the region. Since the initial plan of colonization was first postponed and
later finally abandoned, expansive areas remained unsettled. Unsuitable work and life conditions cau-
sed a shortage of workers on the state-owned farming complex as well as in the state forestry admini-
stration. The authorities tried to solve this problem in a number of ways: by bringing in the prisoners of
war, the so-called returnees, seasonal workers, released prisoners of war, convicts from penal camps,
and youth work brigades members, by enlisting work force from other regions of Slovenia, other Yugo-
slav republics, or abroad, by forced colonization, by seasonal exchange of forest and agricultural areas
workers, etc.
The departure of the German population from Ko~evsko and the ravages of war strongly altered
political and economic circumstances in that area. The vacated areas offered the possibility of a total
economic restructure. Aside from a mine and several textile factories Ko~evsko had had very little
industrial tradition, all of it concentrated in the town of Ko~evje. During the first Five-Year Plan the
principal objectives in the district of Ko~evje were industrialization and electrification.
After the Second War, the principal economic activity in Ko~evsko was the development of state
and cooperative economy. The area differed from others mainly in that it was very sparsely settled, with
the property that was “mainly of socialistic character.” Economic plans thus had to be tailored to diffe-
rent standards. Since until 1965 the local coalmine was the strongest industrial enterprise in the area the
principal economic sector was the mining industry, followed by agriculture, forestry, and timber indu-
stry. The leading agricultural activity was cattle breeding, followed by fruit growing; if cultivated at all,
the land served only to acquire fodder for the cattle. Of relative importance were textile and building
industries; tourism, trade, and commerce were of lesser importance.
Even more than before the Second World War, the industry concentrated in Ko~evje whose popula-
tion was more than one third of the total population of the Ko~evsko region. The town’s need for
industrial workers spurred the growth of other places in its vicinity. Ko~evje grew into a distinctly
industrial, working-class town with schools and work opportunities. For several years after the war, its
untidy streets and ruins, and especially the town center that had been mostly destroyed by bombs and
fierce fighting, still bore witness to the devastation during the war. Even though a large part of post-war
investments had been allotted for its repair these had not been well-planned and carried out, which
explains why the standard of living was so low in Ko~evsko. These mistakes had to be corrected in later
years.
The confiscated land with its destroyed and burnt-down villages had to be prepared for cultivation.
According to the 1947 plan by the Ministry of Agriculture and Forestry extensive confiscated areas
were destined for cattle breeding and for the purposes of the state farming complex in Ko~evje, which
was the strongest economic establishment in the region. During its initial years, the living conditions of
its employees were extremely harsh. Since the beginning of 1953, when the government of the People’s
Republic of Slovenia founded the Sne`nik Ko~evska Reka State Farm, most of the agricultural land and
forests had been managed by KGP Ko~evje and the Sne`nik State Farm, and, to a lesser degree, by KGP
Novo mesto and the ~rnomelj Agricultural Cooperative.
The private sector of Ko~evsko was scarce, with fragmented plots of land. The life of farmers who
owned their land was far from easy. Mostly elderly, they lived in harsh living conditions far from
industrial centers, in areas that were almost deserted and from which even the remaining few inhabitan-
ts were leaving for towns. They were further handicapped by the vague agricultural policy of the state
and could hardly compete with the state farming complex. In 1960, Ko~evsko had 1142 private farms
with a total of mere 3959 hectares of land. By presenting the positive results of agricultural operation on
state farms the state wished to demonstrate their profitability over with small, privately-owned farms.
Instead of the thirteen originally planned agricultural cooperatives the state set up only five, with a
total of 393 members. The settlers who had been brought to the area during the period of establishing
these cooperatives were not given the land in permanent possession but were only tenant farmers. At the
beginning of the 1950’s the situation of the members of the cooperatives was far less advantageous
when compared to the private sector. Their income was several times smaller than the income of trades-
435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
men. Because of this, members of the cooperatives did not object if their land was annexed to the state
farming complex where steady monthly wages ensured a better livelihood.
On the other hand, the vast forests of Ko~evsko represented a strong economic basis and ensured
employment in forestry more than in other areas of Slovenia. This was the area that in Slovenia expe-
rienced the greatest changes in the structure of land ownership. With the introduction of socialist eco-
nomy privately-owned land was greatly reduced. Land confiscation, replacement, annexation of adja-
cent lands, colonization, overgrowing of pastures and grassland, and in some places even fields, all of
these greatly changed the outlook of the area. In the course of the 20th century, forests reclaimed over
300 square kilometers of arable land, which is more than one third of the entire area of Ko~evsko.