Volčiči. Tudi izvidniki (skavti) imajo svoj nara^ ščaj. To so »volčiči«, za katere je najpriklad* nejša doba od osem do enajst let. Deolki v tej dobi večinoma prekipevajo razigranosti, polni so hrepensnja po udejstvovanju, zele dela, romantike, gredo se rad.i »vojsike«, igrajo se inad vse radi, a njihovo počenjanje je večinoma brez sistema in trajne vrednosti. Brez navajanja k dobremu in brez nadzor^ stva že tedaj lahko utrpe vsestrarvsko škodo. Toda budi silo n.aših malih se da voditi tako, da ima 5'oveštvo od nje korist, miladina pa dobro podlago za bodočnost. Ker po svojem telesnem ustroju dečki do enajstega leta n« morcjo delati s skavti, so Angleži ustamovili naraščaj, ki ga pri nas nazivamo Ikakor sem že gori omenil, »volčiči«. Tudi volčiči so tam silno razširjeni, imestoma tako, da so nroral'? šo'le ustanoviti svojc posebne čete, Iki jih. vo« dijo uoitelji. Sevcda so ti učitelji skavti v pravem pomenu in svojim malim bratom vah čičem v rcsnici vzorni'ki. Učitelji so sploh v prvi vrsti poklicanii, da vcdijo izvenšolske mladinske organizacije, kjer najdejo posebno v skavtizmu širno in vscstransko možnost najkoristnejšega udejstvovanja. Pombno le= po.in važno pa jc delo med volčiči. Mlada dešik.a duša je polna romantike, je pa tudd šc povsem mehka in tedaj je čas, da jo oblilku^ jemo, previdno in pazljivo, da ostane lepa. Kazati ji moramo plemenite cilje, da začne že v srcčnih mladih letih hreperreti in stre^ miti k njim. Dečke pa tako lahko osrečimo z zaposlitvij'0 in udejstvovanjem pri dobrih delih iin življenjem v prirodi, z deli, ki mo« rejo popolnoma zadovoljiti dečka samega in njegovo 'okolico. Da je mogoče doseči res lepe uspefe na tem polju, nam ddkazuje zo* pet Amglija. Volčiči, skavtski naraščaj, šteje med svojimi vr.stami že rešitelje, male do» bTotndke in viteze. Vsa ta vrla mladin'a želi delati dobro, iko.ristiti državi in vsem iju> dem sploh. Poglejte Anglijo in videili boste, da toi delo ni izaman. O nekem volčiču jle znano. ker ni mogel stoniti drugega dobrega dela, je sta.nujoč v hišici po-d klancem, vedno priteikel na cesto, kadar j.e privozil kolesar in prosil, da mu je smel potiskati kolo po str» mini. Kdor se zamisli v svojo davno miniulo otroško dobo, ve, kako globoko so se vtis= nila v injegovo dušo dela, (ki jih }e gnan od plemenitih n.agibov storil nesebično za svojo mlade tovariše in kakšne poisl&ddce so imeli ti doživljaji za poznejše živiljenje. Gojiti ple« menita čustva v dečkih in jih navajati k trap nemu dobremu udejstvovanju, je odločilnega pomen.ai z-a človeštvo. Vzgoja 'V'ol6i6ev temelji na sledeči ob= ljubi: 1. Oblj>U'bljam, da bom zvest Bogu, dr* žavnsmu pogilavarju in zakonom volčičev; 2. da bom storil vsaik dan vsaj eno dobro delo. Zakona volčičev pa sta: 1. Volčič uboga Stairega volka (vodnflka); 2. violčič ne stori ni* česar prcden ne vpraša. >(Ta zakon se bo najs brže izpremenil teko, da se bo glasil: Volčič jc nepopustljiiv napram samemu sebi). V bi* stvu obsega ta enostavna lobljuba z navede« nima zakonoma seveda vse skavtske zakone in je vzgoja tudi temu primern>a usmerjena. Volčiči so niavezani na duhovno viodstvo sta< rcjših šo mnogo bolj kakor srednješolski di« ja'k. Zato so vodniki volčičev po možnosti starejši skavti, najboljšo učitelji. Preko <zelo enostavnega izpita »inežne šapice« pride vol* čič do izpita prve zvczde. Tedaj mora po=> znati volčič državnio zastavo, vezati mora ambulantni, tkalski, skrajševadni lin ribiški vozel, znabi mora raznožko oez volčiča. nekas terei drugo vaje z žogo in dvc gimnastični vaji, prinesti moTa potrdilo od staršev, da st vsak dan šnaži zobe in nohte, da diha skoizi nos in irazložiti mora, zakaj vse to dela. Izpit druge zvezde zahteva že nekolifco več: volčič morai znati Morsejevo abeoedo in znati z njo signalizirati, poznati mora osem strarvi neba; narediti mora upioraben predmet in ga darovati krdelu, predložiti mora potr* dilo staršev, da zna očistiti obleiko in čevljie, očistiti sobo (pomesti, pobrisati prah, pospra* viti itd.); nesti mora ustno sporočilo, obsto* ječe iz 15 besedi, najmanj pol ure daleč; znati rraora pet gimnastičnih vaj; vedeti rnora, kako je ravnati z irano in opeklino na roiki; v hranilnici mora imeti najmanj 15 Din. Ti izpdti imajo namen upeljati mladega človeka v delo in početike samiostojnosti, u9e ga pa tudi spoštovati tuje delo. V kolikor le dopuščajo doilžnosti hite vodniki s svojimi vollčioi v prosto prirodo: na ipolje fin gozd. Posebno zadnji nudi vol* čiou največje užifke s sviojimi čudeži in skriiv« nostmi. V gozdnem mraku ga obdaja pre" mnogo slkrivnostnih bitij, od raznovrstnih, tajnih mooi polrah gob do stoletnih drevies* nih velikanov, ki vsi vzbujajo sveti strah in spoštovanje. Tam v prirodi v pričo lepe.ga ibožjiega stvarstva se dečku čisti duša in dvii* ga srce. Kje mu moreš bolje predooiti in do» kiazati božansiki izvor stvarstva kakor ravno sredi prostranih ^gozdov iin vrhu razglednih ¦vrho'v? Mladina pa je dovzetna iza vso Iepoto pnirodie in čudovitost njenih bitij. Pni tem, da pridobiva duša trajnih zakladov in stikov <z maijlepšim kar more nuditi zemHja, pnidobiva tudi telo, 'kajti kaj mu m^ore bolj Ikcristitd ka= kor sveži zrak, voda in so'lnce? Danes imamo v Sloveniji le prav malo volčičev. Edini mariborski steg (izvidnikov ¦ima malo bcljše ikrdelo teh malih na.raščajni* Jkov. Tem'U je krivo pomanjkanje odrastllih vodnikov, ki bi, po'lni ljubezriii do mladine, thoteli pridobiti slkavtskih znan.osti in žrtvos vati inekoliko svojega prostega časa dečkom. iKakor sem že preje omenil, hi bili učitelji v to najboljia poklicani. Z ustanovitvijo voiči« cev pa >bi izredno mnogo ikoristili narodu, ker bi njegov naraščaj vzgajali k dobremu, pred= vsem k ljubezni do vseh, kar je našemu od rpolitičnih in drugih strasti razdvojenemu na= rodu tako zdo potrebno.