PROMOCIJSKI KONCERT OKTETA VALVASOR 24.12.1941 MAJ 1992, ST. 5 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA I ZAVOD ZA I ZOB. 1 MATIČNA KNJIZ = Parmova 9 1 61270 LITIJA LJUDSKI DAN V SOB RACAH Pod tem geslom je potekala celodnevna prireditev v So-bračah, ki jo je v nedeljo, 10.5. 1992 organizirala podružnica Slovenske ljudske stranke Litija ter krajani KS Primskovo -Sobrače. Prireditev seje pričela z javnim pogovorom "O ZADRUŽNIŠTVU" v gostilni Špančck. Gost pogovora je bil g. Franci AVSEC, pravnik iz Zadružne zveze Slovenije. Sicer pa so se dobro obiskane okrogle mize udeležili kmetje iz občine Litija in Grosupljega. Pogovor je tekel v medsebojni izmenjavi mnenj, ter preverjanju bodočega organiziranja pri nas ali pri sosedih, do poglo- bljenega informiranja in oblikovanja stališč pri reorganizaciji zadrug. Skupna misel je bila ta, da je le klasična oblika zadružništva prava oblika organiziranja, sicer pa ima Slovenija v svoji zgodovini velikega tvorca zadružništva na Slovenskem, dr. Janeza Evangelista Kreka. V okviru ljudskega dne je bila tudi "maša za domovino" kot priprošnja krajanov in vseh prisotnih za našo lepo domovino Slovenijo. V popoldanskih urah pa seje odvijala kulturna prireditev "VRNIMO ŽIVLJENJE V SLOVENSKE VASI", ki je z množico nastopajoče osnov- nošolske mladine iz Temenice in Primskovcga, folklorne skupine iz Javorja, mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Šentvida pri Stični, orisa zgodovinske kronike, Vinskega rodovnika bil lep kulturni dogodek. Ljudskega dne v Sobračah so se udeležili visoki gostje iz vodstva Slovenske ljudske stranke, g. Marj;in Podobnik z družino, g. Jože Jeraj, minister za trgovino in g. Ludvik Toplak, predsednik DPZ v Slovenskem parlamentu. Obrnili so se k zbrani množici z besedami zahvale za ta lep dogodek, orisali sedanji politični položaj v Sloveniji, ter javno povedali, da Slovenska ljudska stranka skupaj s stranko Slovenske kmečke zveze in vsemi ostalimi ustanovljenimi zvezami hoče ohranili samostojnost, ostati pri koreninah Slovenskega naroda. Po končani prireditvi pa smo si ogledali pestro razstavo Aktiva žena Sobrače - Primskovo, domačih jedil in obrti v gasilskem domu v Sobračah in zaključili prireditev v družabnem srečanju. Še enkrat seje izkazalo, daje v slogi moč. Krajanom Sobrač - Primskovcga velja vsa zahvala, za pripravljenost in pomoč pri organizaciji prireditve. Franci Rokavec Aktiv kmečkih žena Sobrače - Primskovo, kije bil ustanovljen v začetku letošnjega maja, je ob ljudskem dnevu v Sobračah pripravil bogato razstavo dobrot in izdelkov domače obrti UBRANO PETJE JE ŠE DOLGO POZVANJALO V SRCIH Pravijo, da ni lepšega instrumenta na svetu, kot je človeški glas. Še zlasti, če pride iz srca, iz globine duše. Kako čudovita je že materina uspavanka. Kako mehka, božajoča. Zaziblje te v mehke sanje, z ramen ti sname skrbi, ti zaceli rane, te pomiri, da se ti na veke obesi okrepčujoč spanec. Ta čudoviti materin glas! Pa potem večeri na vasi. Ko zrak omamno drhti od pelja murnov in se hrepeneče oglasi fantovska pesem. Pesem, ki vabi, da se odpirajo dekliška okna, da zakoprni prenckatero srce... Pesem veselja, pesem pozabe, pesem slovesa. Pesem, ko se rodimo, pesem ko se poslavljamo... Zmerom pesem. Pesem je človeku popotnica za romanje skozi življenje. Je iskalka novih poti, skrivnostna piščal, ki privablja spomine, čudodelka, ki drami srce in dušo. Je pelin roža in roža mo-gola hkrati. Nič dingače ni bilo tudi tistega petka v šmarski dvorani, ko se je zbralo toliko ljubiteljev petja, kot že dolgo ne. Okrog kulturnega doma so bili posejani številni jekleni konjički, v dvorani pa so - na belem odrskem ozadju, ki gaje domiselno oblikovala Suzana Bri-celj - oživljali prelepe melodije člani okteta Valvasor. Marko, Janez, Anton, Jože, Adi, Andrej, Aco in Franci so ta večer razdajali svoje duše, pa najsi je šlo za lepo slovensko narodno, kier ie zraven za-"vriskala še Markova harmonika, dalmatinsko, umetno ali črnsko duhovno pesem. Kako ubrano so zveneli glasovi, se zlivali in stapljali, prekipevali v navdušenju, ali pa se mehko izgubljali vse tja do popolne tišine. Potem seje v dvorani dvignil vihar navdušenja, zagrele so se dlani, srce, napolnjeno do roba z lepoto in neko čudno mehkobo, pa je hotelo sprejemati še kar naprej. In priklicalo jih je na oder, te naše trubadurje, da so nam poklonili še nekaj lepih novih trenutkov. Dogajanje na odru pa je teklo dalje. Simpatični povczovalki Metka in Anuška sta priklicali na oder tudi goste. Prišel je tenorist De Gcnoria s pianistom Engclmanom in s svojim lepim glasom navdušil, prišel je domačin, igralec Nace Simončič s svojim Tačkom in dvorana se je tresla od smeha. Kako prisrčen in sproščen je bil ta večer. Napolnjen z glasbo in dobro voljo. Ves stkan iz dobrih želja in prisrčnih voščil! In kako simbolično je izzvenela pesem skladatelja in umetniškega vodje prof. Janka Slimška Makov cvet. Mar ni bila prav ta pesem prispodoba nečesa lepega, daljnega, nedo-■ sežnega? Nekaj, kar se te dotakne in odhiti dalje. Da obstajaš in strmiš. Ves očaran in mehak. Kakor fant sredi polj. Čudoviti večer se je iztekel. Ubrano petje pa je še dolgo, dolgo pozvanjalo v srcih. Kako lahek je bil poslej korak! J.S. OBVESTILO Naslednja številka GO bo izšla 22. 6. 1992, gradivo za objavo pa sprejemamo do 10. 6. 1992 v v USPOSABLJANJE PRIPADNIKOV CIVILNE 2ASCITE Upravni organ za obrambne zadevo naše občine ludi lelos i/.vaja usposabljanje za vse pripadnike civilne zaščite v krajevni skupnostih. Usposabljanje se izvaja po načrtu občinskega štaba za civilno zaščito, ki je v skladu z Zakonom o obrambi in zaščiti in usmeritvami Republiškega štaba za civilno zaščito. Letos smo usposabljanje pričeli v mesecu marcu in prvi del zaljučili v začetku maja v Krajevni skupnosti Gabrovka. Z usposabljanjem bomo nadaljevali v jesenskem delu leta. V spomladanskem delu smo usposabljanje izvedli s Slabi CZ v krajevnih skupnostih: Ribic, Ko-strevnica, Jablanica, Velika šlan- ga. Dole, Šmartno, Štangarske poljane, Polšnik in Gabrovka. Izvajali smo dopolnilno usposabljanje, pri katerem je splošni del pouka zasnovan tako, da udeleženci spoznajo vsa področja civilne zaščite, pri paktičnem delu pa razvijajo spretnosti in se urijo za izvajanje praktičnih nalog. Tako so pripadniki enot prve medicinske pomoči sodelovali pri teoretičnem in praktičnem delu nuđenja prve medicinske pomoči s poudarkom na poškodbah in triaži. Pripadniki gasilskih enot so se udeležili predavanja o požarnovarnostnih ukrepih v stanovanjskih objektih in o gozdnih požarih. V praktičnem delu so izvedli prikaz gašenja začet- nih požarov z uporabo ročnih gasilskih aparatov ter gašenje z motorno brizgalno na stanovanjskem objektu. Osnovni smoter teh usposabljanj je čimboljša pripravljenost pripadnikov CZ za izvajanje ukrepov pri zaščiti ljudi in materialnih dobrin ter za odstanjevanje posledic naravnih in drugih nesreč, k;ikor tudi posledic morebitne vojne. Pri tem pa je pomembno tudi pravilno vrednotenje obranil« in zaščite, k;ikor tudi čut osebne odgovornosti pripadnikov do izvajanja posameznih nalog. Smotrnost tovrstnih usposabljanj so pripadniki civilne zaščite potrdili s svojo udeležbo, prizadevnostjo in aktivnim vključevan- jem v izvajanje vadbenih nalog. Spomladanskega usposabljanja se je udeležilo 500 pripadnikov CZ i/, omenjenih krajevnih skupnosti. Končali so ga, bogatejši za nekaj izkušenj. Izvajanje praktičnih nalog (reševanje, gašenje požarov itd.) pa je pritegnilo ludi nekaj gledalcev, ki so z odobravanjem spremljali spretnost in iznajdljivost svojih sokrajanov. Številne nesreče (poplave, potresi, požari, ekološke katastrofe) in bližina vojne vihro v južnem delu bivše Jugoslavije, ki nam prinaša številne begunce, pa nam vso bolj povečujejo interes za obrambo in zaščito sebe in svojega okolja. ODDELEK ZA OBRAMBNI; ZADIiVU Spomladanski del usposabljanja pripadnikov CZ je potekal v devetih krajevnih skupnostih naše občine, končal pa se je v Gahrovki, od koder je tudi naš posnetek. SKUPŠČINSKA KRONIKA ODLOK KONČNO SPREJET 18. skupno zasedaje vseh treh zborov občinske skupščine, kije bilo 23. aprila, seje začelo s precejšnjimi težavami in zamudo, saj tako Zbor krajevnih skupnosti, kot Zbor združenega dela nista bila sklepčna, vendar se je nazadnje le zbralo dovolj poslancev. Vsi trije zbori občinske skupščine so nato med drugim končno sprejeli spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija. Spremenjen odlok predpisuje plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na celotnem območju občine Litija, kjer so stavbna zemljišča opremljena z električnim in vodovodnim omrežjem. Kot zanimivost velja omeniti postopek sprejemanja tega odloka. Občinska skupščina je osnutek odloka prvič obravnavala v aprilu 1991 in ga zavrnila. Na predlog Izvršnega sveta so zbori osnutek ponovno obravnavali maja 1991, in ga z nekaterimi pripombami sprejeli, ter posredovali v javno razpravo. Na zasedanju lanskega septembra predlog odloka po burni razpravi ni bil sprejet, z novembrskega zasedanja pa je bil umaknjen že pri glasovanju o dnevnem redu. Brez zapletov tudi tokrat ni šlo, vendar je bil odlok po vsklajcvalnem postopku med zbori le sprejet. Odlok določa tudi, da se bo evidenca vplačil nadomestila vodila po krajevni skupnosti. Polovica tako zbranih sredstev bo ostala krajevnim skupnostim, druga polovica pa bo namenjena Skladu stavbnih zemljišč. Tako bo tudi krajevnim skupnostim ostalo nekaj sredstev za vzdrževanje njihove infrastrukture. Odlok se bo začel uporabljali v letu 1993. SPREJET ODLOK 0 POKOPALIŠKEM REDU Brez posebnih pripomb so poslanci vseh treh zborov sprejeli Odlok o pokopališkem redu in javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Litija. Na odlok je bilo v času razprave precej pripomb s strani Slovenske Ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov, pre-dlagatcj odloka je njihove pripombe delno upošteval. Do priprave odloka pa je prišlo na pobudo predsednika Zbora krajevnih skupnosti in poslanca Slovenskih krščanskih demokratov Martina Fcleta. STATUT IN POSLOVNIK V RAZPRAVI Soglasno v vseh treh zborih sta bila sprejeta osnutka Statuta občine Lilija in Poslovnika Skupščine občine Litija. Predvideno je, da bo občinska skupščina po končani enomesečni javni razpravi že na naslednjem zasedanju obravnavala predlog obeh aktov. Prizadevanja, da bi prišli do novega staluta in poslovnika, trajajo že dalj časa, saj sedanja akta ne ustrezata več spremenjenim razmeram. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE Anton Tori - poslanec SKD v Družbenem političnem zboru - je predlagal, da bi se pripravilo poročilo o porabi najemnin za grobove za obdobje zadnjega leta in podal pobudo za lokacijo novega pokopališča v Litiji. Rudi Brcgar - poslanec LDS v Družbenopolitičnem zboru - je predlagal da bi se pri mostu v Liliji postavile dodatne prometne označbe, saj je bilo na tem mestu že več hujših prometnih nesreč. Vprašal je še, ali je Ministrstvo za promet in zveze dalo soglasje za delovanje TV Litija. Jože Hostnik - poslanec Zelenih v Družbenopolitičnem zboru - je v imenu stranke vprašal, ali so utemeljene govorice, da bo prišlo do odvzema peska s sipina-stih olokov na reki Savi pri Bregu. Opozoril je, da bi bil to grob poseg v naravno okolje in da zeleni temu odločno nasprotujejo. Jože Ccleslina - poslanec SKD v Zboru združenega dela - je predlagal, da bi se pri zdravstvenem domu v Liliji robnik pločnika znižal, tako da bi do zgradbe lahko prišli ludi invalidi z invalidskim vozičkom. Marko Godec. STRANKE SPOROČAJO APRILSKO MIKLAVZEVANJE "BIVŠIH" KOMUNISTOV Nekako tako bi lahko označili pisanje SDP-ja v Glasilu občanov oz. pisma, ki so ga imeli nekateri "čast prejeti. V zadnjih treh številkah Glasila občanov smo lahko spremljali poročila SDP-ja, ki so za vse hudo na tem ljubem koščku sveta, dolžila g. Peterleta oz. vlado, ki jo je vodil. Kaj je bilo prav in kaj ne, bomo pokazali volilci na volitvah za katere upamo, da bodo čimprej. Pika na "i" pa je gotovo zadnje pisanje SDP-ja (zadnja štev. G.O.) o davčni zakonodaji. Kljub obveljavitvi enotnega mnenja, da gre za moderen, evropski ravni prikrojen zakon, ki so ga stranke sporazumno sprejele (kar se v našem paila-menru redko zgodi) in katerega (zakona) črnilo se še ni utegnilo posušiti, je že nekdo hitel pisati pismo, in kaj piše? Pravi, "da se je vsak od nas v zadnjih dneh soočil z novo davčno ureditvijo,... ki jo je potrebno bistveno izboljšati... za kar doslej vladajoča večina v skupščini ni imela posluha..." Nato sledi vrsta vpašanj, ki jih sočutno in iz strahu do bližnjega postavlja SDP. Na te naj bi pre- jemniki odgovorili, da bo SDP lahko pravočasno izoblikovala "pravično in razumno davčno ureditev". Ste prebrali? Veste kam pes taco moli? Vemo, da so davki neprijetna stvar, da so za marsikoga boleča in da re še ni rečena zadnja beseda. Toda, da nekdo skuša iz teh težav kovati svoj jutrišnji politični denar in se vnaprej razglašati za vodnika iz davčne strmine, pa vendarle ni pošteno. Dajati lačnemu obljube, in ne kruha, žejnemu kisa, in ne vode, je načrtno sprenevedanje ali kot radi reko politiki, demagogije. Na koncu pa dogodek iz otroštva: V predmiklavževanju sem verjel v Miklavža in hudiča. Mati mi je rekia, naj napišem listek želja, naj ga pustim na okencu in an-gclci z Miklavžem bodo izpolnili vse moje želje. Naslednja jutra so me kljub rožičem in figam mnogokrat razočarala." (S.S.) MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI občinski odbor Litija DRUGI KONGRES SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Ko to berete, je drugi kongres Slovenskih krščanskih demokratov že mimo. Pomembnejše aktivnosti kongresa so: - volitve novega vodstva Slovenskih krščanskih demokratov - spremljajoči kulturni program, ki poteka pred Prešernovim spomenikom tri dni pred kongresom (Nastopa tudi Kvaitet Šmarlin iz Šmartna pri Litiji) - srečanje voditeljev krščanskih demokracij Kvrope - udeležba večjega števila visokih gostov iz tujine - sprejem programa slovenskih krščanskih demokratov S tem hočemo pokazati, da smo Slovenski krščanski demokrati - stranka, ki gradi strokovno na zaupanju, kulturi in iz. korenin zgodovine za prihodnost vseh z vsemi. To kaže tudi visoko zaupanje tujine naši stranki. Martin 1 lostnik OČISTIMO OKOLJE - DA, TODA KAM Z ODPADKI? Z "velikimi " sporočili in obvestili je bila pospremljena akcija OČISTIMO OKOLJE, katere vodja je g. Martin Brilej. V aprilski številki Glasila občanov in tudi z letaki nam je delil napolkc, kako kaj in kje naj čistimo, kako naj odpadke sortirtamo in kdaj bodo le-te odpeljali. Do tu je vse lepo in prav. Naprej pa gre vse narobe, ker v občini nimamo niti enega legalnega odlagališča odpadkov. Zato sprašujem g. Brileja: "Kaj boste storili z vsemi odpadki, ker v občini ne obstaja legalno odlagališče, ki bi ustrezalo predpisom? Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujemo. Mladi krščanski dcmokrali-občinski odbor Lilija SPREJET OBČINSKI ODLOK 0 NADOMESTILU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA, KI VELJA ZA CELO OBČINO. Občinska skupščina je sprejela zgoraj omenjeni odlok z minimalno večino, saj ji je po vsklajevanju komaj uspelo pridobiti še en do tedaj zdržani glas. Razumljivo je, da poslanci podeželskih krajevnih skupnosti nimajo zaupanja, da bodo lahko z zbranimi sredstvi bistveno pripomogli k razvoju krajev. Ta odlok bo začel veljati šele 1. 1993, tako naj bi prejeli prve akontacije šele marca 93. Višina teh davkov je odvisna od vrednosti točke, ki jo bo do takrat odobrila občinska skupščina. Martin Hostnik 5DP VABILO Občinska organizacija SDP Litija vabi vse občane, zlasti pa člane borčevske organizacije na POGOVOR Z ANKO OSTERMAN ministrica za borce in invalide. Pogovor bo v petek, 29. maja 1992, ob 10. uri v sejni sobi Doma borcev in mladine v Litiji, Ponoviška c. št.6. Anka Ostcrman je poslanka SDP v zboru združenega dela, sicer pa je bila direktorica Centra za socialno delo na Ptuju. Že na zaslišanju na matičnem odboru je naredila zelo dober vtis, saj se je pokazalo, da problematiko dobro pozna in ima jasno predstavo o tem, kaj kaže v prihodnje storiti. POMOČ BEGUNCEM IZ BiH Tudi podružnica SLS Litija seje odzvala pobudi o zbiranju pomoči beguncem iz BiH. ZAHVALA Mladi krščanski demokrati se zahvaljujemo Osnovni šoli Gabrovka oziroma g. ravnatelju, ki nam je dal velikodušno na razpolago dvorano, ter Slovenskim krščanskim demokratom, ki so krili del stroškov organizacije, čeprav razpolagajo z minimalnimi sredstvi. Obenem pa se sprašujemo, če se resnično ne da preskrbeti minimalnih sredstev za organizacijo kulturne prireditve v kraju, za katerega se na občinskem nivoju najmanj naredi, njegovi krajani pa so ravno tako davkoplačevalci. Ali pa je napaka zgolj v tem, da se mladi, ki hočemo nekaj več in smo organizirali to prireditev, združujemo pod imenom "krščanski'? Mladi krščanski demokrati-občinski odbor Litija Lahko prispevate pomoč v hrani, obleki, denarju i.p.d. Zbirno mesto je v trgovini Agromarke-ta za hrano in obleko. Denarna sredstva lahko nakažete na št. ŽR:50150-678-95479 s pripisom "za pomoč BiH." Vse podrobnejše informacije pa lahko dobite na sedežu podružnice SLS Litija, Valvazor-jev trg 3, vsako sredo od 8.00 -10.00 ure ter od 14.00 - 16.00 ure oziroma po telefonu 881-322 int. SLS ali pa na tel: 881-411, g. Stane Černe, vsak delavnik dopoldan. Sekcija za socialo pri SLS Litij? STRANKE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN ZAVODIH SO PREPOVEDANE V prejšnji številki Glasila občanov sem prebral, da se v stranko za družino in otroka lahko včlanimo v vrtcih. Odločno nasprotujem, da se otroški vrtec izkorišča v politične namene, še posebno neokusno je, če to počne stranka za otroka, mlade in družino. V službi dobrih odnosov je, da se ta stranka opredeli do lega problema in svoje člane išče med občani na legalen način kot ostale stranke. Martin Hostnik DELAVSKA ZVEZA TUDI V LITIJI Tudi v Liliji smo za prvomajske dni ustanovili odbor DELAVSKE ZVEZE pri podružnici SLS Litija. Namen jc v povezovanju delavstva na litijskem področju, kjerje vse bolj jasno, da jc možno stanovsko sindikalne pravice uspešno uresničevati preko močnega vpliva v parlamentu. Pojavljajo se razne mahinacijc z delavci, divja privatizacija, problematika delavskega soodločanja i. t. d. In kot ljudska stranka jc našinteres jasen, zastopati in povezovati interese vseh stanov. Odbor Delavske zveze vodi Franci Kokalj iz Zagorice. In kako se vključiti v delavsko zvezo. Lahko postanete člans SLS oziroma postanete simpatizer DELAVSKE ZVEZE. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu naše stranke. Podružnica SLS Litija Čeprav je na predvečer 1. maja prevladovalo hladno vreme, to ni motilo prazničnega razpoloženja ljudi. V mnogih krajih so zagoreli kresovi in veselje je trajalo pozno v noč. Tudi na sam praznik so oživela tradicionalna zbirališča izletnikov; na Sitarjevcu seje zbralo veliko Litijanov in Šmurčanov. Po pozdravu župana Mirka Kaplje se je začelo družabno srečanje. Za hrano, pijačo in prijetno razpoloženje ob glasbi so tokrat poskrbeli litijski košarkaši. (Foto: K. Šušteršič) NAJ ZAGORIJO KRESOVI Slovenska ljudska stranka bo tudi letos organizirala kresovanje ob 23. juniju, godu sv. Janeza Krstnikater ob 1. obletnici državnosti naše mlade Slovenske države. Vabimo vse, da se pridružijo našemu prazniku. SLS Podružnica Litija OKROGLA MIZA CESTNE PROBLEMATIKE Dne 24. 4. 1992 je SOCAILDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, OBČINSKI ODBOR LITIJA organiziral OKROGLO MIZO za vse svoje člane in vse, kijih zanima problematika cest na širšem območju občine Litija. Tema okrogle mize je bila CESTNA PROBLEMATIKA. Okroglo mizo je vodil g. Andrej Lcvičnik, član predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije in direktor Republiške uprave za ceste države Slovenije. Prisotni pa so bili tudi predsednik Izvršnega sveta SO Litija, g. Rokavec Slavko, podpredsednik SO Litija, g. Štc-fcrcl Nace in odgovorni resorni ministri občine Litija. Udeležba je bila zadovoljiva, čeravno je bila pričakovana večja glede na temo, ki je bila obravnavana. G. Levičnik jc podal celostno problematiko glede izgradnje, financiranja in prednosti pri gradnji cestnega om- režja države Slovenije. Poudaril je, da mora država Slovenija sprejeti prednostni odnosno nacionalni program izgradnje infrastrukture do leta 2000. Sredstva za ceste bi bilo potrebno izdvojili iz integralnega proračuna in v ta namen nameniti več sredstev. Brez modernih telekomunikacij ni možen hiter gospodarski razvoj. Zadeve se rešujejo preveč birokratsko in administrativno. Za občino Litija jc predvidena obvoznica preko Konja. V tekočem letu bodo izdelali projekte, izgradnja pa bo trajala od dveh do treh let. Cesta Ribče - Sp Hotič je predvide- KRESOVANJE V VELIKEM VRHU Le kje na predprvomajsko noč ni zagorel kres? Prav nič manj zabavno in pestro ni bilo na Velikem Vrhu. Resda nam je nekoliko zagodlo vreme, a noč ima svojo moč in prav ta je privabila številne obiskovalce. Verjemite, kljub vsemu je bilo kaj videti in poizkusiti. S tremi točkami se nam jc predstavila plesna skupina "F", ki že peto leto deluje pod vodstvom mentorice, ga. Mojce In-tihar, mladi z Velikega Vrha pa smo pripravili tudi kulturni program. Domače gospodinje so napekle obilo peciva in skrbele za pijačo in strežbo. Do zgodnjih jutranjih ur smo se predajali glasbi in zaplesali ob zvokih harmonike izpod prstov našega gosta Ada Bole. Bilo jc res zabavno, najbolj pa takrat, koje gorel kres, ki so ga pripravili sovaščani. Vsega tega pa seveda nebi bilo, če nam nebi vseskozi tudi stali ob strani litijski gasilci; njim gre posebna zahvala za organizacijo, prav tako pa tudi vsem ostalim, ki so se trudili, da bi kresovanje kar najbolj uspelo. Naj še omenim, da bomo ves iskupiček od kresovan-ja namenili v sklad za gradnjo gasilskega doma v našem kraju. Upamo, da bo letošnje kresovanje prešlo v tradicijo, trdno pa smo prepričani, da bodo tisti, ki so se nam letos pridružili in z nami uživali ter se zabavali, drugo leto spet z veseljem prišli. Vesna Radovanovič na za rekonstrukcijo, tako da bo možen promet z vsemi vozili. Sistem za financiranje lokalnih cest ni urejen in si moramo prizadevati, da se tudi za to kategorijo cest zagotovijo stalni viri sredstev. Gospod Rokavec, predsednik Izvršnega sveta občine Litija jc obrazložil stališča in prizadevanja glede izgradnje in ureditve cestnega omrežja v občini Litija. Terminski plani so izdelani, realizacija pa jc odvisna od sredstev. Gospod Mali Marjan, odgovorni minister v vladi občine Litija, je prisotne seznanil, koliko in kakšne ceste imamo ter koliko sredstev smo dobili za izgradnjo in vzdrževanje lokalnih cest. Sredstev je malo in je bojazen, da bodo že asfaltirane ceste propadle. Razprava jc bila zelo živahna. Podanih je bilo več predlogov za rešitev lokalnega cestnega omrežja v naši občini. Izražena jc bila kritika glede neaktivnosti poslancev, ki zastopajo občino Litija v republiškem parlamentu. Premalo se zavzemajo za razvoj infrastrukture v naši občini. Občinski odbor SDSS Litija ZA DAN ZEMLJE -POLEPŠANA LITIJA Prejšnji mesec - točneje 22. aprila - je ves sveti obeležil dan Zemlje. To jc bil dan, ko naj bi se človeštvo še posebno zavedalo, da je del narave in da nima prihodnosti, če ne bo ohranjena narava in naravni viri. Skrb za Zemljo jc najelementarnejša skrb za prihodnost človeštva. Brez ohranjanja naravnih sistemov je človeštvo obsojeno na hiter propad. Zato se v vseh ekološko ozaveščenih državah in drugih manjših skupnostih vse do družine, ob tej priliki sprejeli nove in nove obveze in ukrepe za ohranjanje naravnih procesov in ravnotežij ter za zmanjševanje onesnaževanja Zemlje v vseh oblikah, ki jih izvaja človeštvo. V Litijski občini je ob tem tekla velika spomladanska očiščevalna akcija, ki je nekje bolj, drugje pa slabše uspela, kljub temu pa - gledano v celoti - uspela aktivirati ogromno ljudi, da so nekaj storili za naravno okolje. Mesto Litija je ob tej priložnosti dobilo na novo urejeno Jerebovo ulico, kjer so zasadili 15 dreves, nove grmovnice in uredili cvetlično gredo. Pogled na ta del mesta jc sedaj prijetnejši; ko bo urejen še park ob Koblarjcvi hiši pa bo izgled še lepši. Seveda se bo raven estetske zavesti Litijanov pokazala tudi v odnosu do teh zelenih in cvetličnih površin, ki naj bodo vsem meščanom v veselje in ponos, da živijo v lepo urejenem mestu. M. B. Za prvomajsko praznovanje je značilno poleg kresovanja in izletov v naravo tudi postavljanje mlajev. Letos jih morda res ni bilo toliko kot prejšna leta, vendarse v mnogih krajih niso izneverili tradiciji. Na sliki je postavljanje mlaja na Bregu. (Foto: K. Šušteršič) PISMA BRALCEV EKOLOŠKI PROBLEM V KRESNICAH V mesecu marcu je g. Martin Brilej v ekološkem kotičku na 'TV Lilija nakazal problematiko (del) ekologije v Kresnicah. Kot varstvenika narave ga spoštujem, všeč mi je njegovo osveščanje ljudi preko medijev. Toda z izjavo, da se Kresničani ne zanimamo za ekologijo, se ne morem strinjati. Čudi me, da g. Brilej ne pozna ekološke ocene Kresnic, ki je bila izdelana v oktobru l. 1986, ena prvih v Litijski občini. Na njen račun je bilo mnogo vročih razprav. Prav apnenica je bila kamen spotike, kajti k razvoju kraja je veliko doprinesla. S tem, da to "dobrolnišvo" odtehta rano, ki jo apnenica in kamnolom z zastarelo tehnologijo povzročata okolju, se takratna ZSMS ni strinjala. Tudi KS je bila prepričana, da je SCT boljši partner kot pa mladi "ektremisli" s strokovno pomočjo g. Pavleta Smoleja. Skratka, mnenja so se delila in ocenjujem, da je krajevna skupnost s svojimi nev-mesnimi pripombami takratno mladinsko organizacijo krivično ocenila. 'To je dokazala tudi ocena zavoda za varstvo okolja Slovenije, kjer piše, da je to strokovno izdelana študija in da je tudi v republiškem merilu med prvimi mladinskimi ekološkimi ocenami,kar je bilo tudi v skladu s smernicami krškega kongresa slovenske mladine. Preseneča me, da v Kresnicah ni nikogar, ki bi izjavil, da mu apnenica moti življenje ali vsaj uničuje okolje. Apnenica je res "idealen" primer ekološkega problema. Povzroča hrup, onesnažuje zrak, uničuje določene rastlinske vrste (češnje), delno onesnažuje tudi Savo in ne nazadnje ogroža tudi občutek varnosti. Zadnje argumentiram s tem, da vas povabim na sprehod po kre-sniškem mostu, zaključke pa boste zlahka razbrali brez moje pomoči. Kresnice imajo še druge ekološke probleme, kar je navedeno v že zgoraj omenjeni oceni. Skoda, da 7 V Litija ni anketirala naključnih Kresničanov, kajti radoveden sem, koliko še Kresničane zanima, v kakšnem okolju živijo. Če ima g. Brilej prav, Potem me je strah prihodnosti, kajti prepričan sem, da se bo moral ne samo vsak Kresničan, marveč vsak Zemljan, začeti zavedali nevarnosti, ki nam preti (krivci smo sami). 'To bo prvi korak, zavest, zavesti pa bodo sledila dejanju- Dodajam Ekološko oceno Kresnic, mnenje o izdelavi ocene kraja Kresnic in članek oziroma odziv g. Smoleja na odmeve (KS), ki niso bili takšni kot je bil namen obravnave, saj s strani vodstva KS ni bilo interesa; pojavil seje šele, ko smo v poročilo napisali, da ni odziva s strani KS. 'Tako se je začelo. Njim je šlo za čast in načela (bolj za prvo kot drugo), nam pa za ekologijo. Roman Ponebšek pa vendar tako drago plačujemo RTV naročnino. Imajo profesionalno opremo in plačane novinarje pa še financirajo se iz naše naročnine. To pa za našo lokalno televizijo ne velja. Kar so si kupili, so si kupili z denarjem, ki so ga dobili s pobiranjem prostovoljnih prispevkov (za kar so vsem darovalcem zelo hvaležni), da ne omenjam denarja iz njihovega lastnega družinskega proračuna, saj ostale finančne podpore v Litiji, žal, nimajo, ker očitno za takšno vrsto medija denarja vedno zmanjka. Novinarja in vsi ostali člani pa delajo prostovoljno in se trudijo, da bi lokalna televizija zaživela tudi v Litiji. Glede obveščanja, da A'1V Signal vabi k sodelovanju vse "AMATERSTVO JE OPRAVIČILO ZA NEKAKOVOST" Oglašam se na članka "Amulet sto ni opravičilo za nekako-vost". Naj kar v začetku povem, da pišem v svojem imenu in ne v imenu A'TVSIGNAL, kar bo gotovo mislila gospodična Dunja, saj v svojem pismu, ki pa ga zaradi neznanih razlogov ni naslovila na Glasilo občanov, ampak osebno na A'TV Signal Litija, jasno piše, da "nekaj ni v redu", če kdo od gledalcev litijsko televizijo tudi pohvali ali vsaj podpira. 'Torej rada bi vsem Dunja m in Ksenijam, skratka vsem, ki mislijo enako kol one, povedala, da v R'TV naročnino, ki jo vsak mesec plačujemo RTV Ljubljana, ni vračunana naročnina za gledanje programa A'TV Signal Lilija, niti za gledanaje kanala "A", za katerega pa vem, da ga zainteresirane pa mislim, da je bilo storjenega dovolj (za gospodično Ksenijo pa očitno še premalo), in res ne vidim razloga, da bi morali na začetek mostu izobešati panoje kot za kakšno prireditev. Torej gospodični Dunja in Ksenija in vsi ostali, ki mislite enako kot oni, krog sodelujočih pri programu A'TV gotovo še ni zaključen, zato pot pod noge in oglasite se v studiu na Kidričevi I. S svojim znanjem, iskušnjami in sposobnostmi na tem področju, ki jih imate zagotovo dovolj, boste pripomogli k izboljšanju programa lokalne televizije. Tako boste tudi svojo prenapetost sprostili in preveč energije porabili na koristen način. Joži Babnik KJE SI, PREDILNIŠKA ULICA? Vprašanje ni postavljeno tako, da bi nanj geografsko odgovorili, saj vsakdo, ki živi v Litiji ve za Predilnico in bi tako po vsej logiki hitro našel tudi Predi 1 ni ško ulico. Vprašanje je zastavljeno tako, da bi dobilo odgovor, kje in v katerih načrtih leži tista obljuba izpred 25 let, ko se nas je večina tu naselila, da bo ulica komunalno v kratkem urejena in sem spada seveda tudi asfalt. Od leta 1962 vsi prebivalci naše in Topilniške ulice redno plačujemo vse komunalne obveznosti, zato se sprašujemo, po katerem ključu vedno izpademo takrat, ko je treba dvigniti roke in dati denar tudi za posodobitev naših dveh ulic? Že kot mlado dekle se spominjam geometrov, ki so v mojem 30-letnem bivanju na tej ulici vsaj desetkrat merili, zapisovali, risali načrte, zadnjič resneje I. 1985, ko je Predilnica sofinancirala cesto ob to- varni, rni pa smo njen direktni priključek. Zataknilo seje v tedanji stanovanjski skupnosti, da pač ni denarja. V zadnjih dveh letih pa ugotavljam, da je dobilo asfaltno prevleko zelo veliko naših vaških in gozdnih cest, kar seveda ni narobe, da se prav razumemo. Hudo narobe pa se zdi nam, prebivalcem, da sta naši ulici, takorekoč sredi Litije, še vedno luknjasti, zaprašeni in dirkališče za številne prehodne voznike. Čutimo se odpisane, neinformirane, morda bo kdo celo rekel nezainteresirane, kar pa ni res, bolje bi bilo reči zapostavljene. Vendar se ne damo, zato hočemo čirnprejšno obrazložitev in pozitiven odgovor, kajti obljubam ne verjamemo več. V imenu soseske: Iva Slabe gleda veliko gledalcev v Liliji, Smarinern in okolici. Torej vse te programe, vključno s programom TV Zagreb, gledamo zastonj. Pa seveda nismo zadovoljni. Naj povem še to, da so nam gledanje "A" kanala omogočili "nesposobni" organizatorji lokalne televizije. Sicer pa pregovor "ponudim prst, zgrabiš roko", drži, mar ne? Prepričana pa sem, da smo vsi sposobni pritisniti gumb na televiziji, če nam litijski program ni všeč in si poiskati kaj po naši želji. Gotovo nam bo uspelo najti kaj primernega, če le nismo prezahtevni. Ali nam je program 'TV Ljubljana vedno všeč? Ne? Zakaj torej s kritikami ne zasujemo njih? Saj vendar imamo vso pravico, da jih skriliziramo, ko ODMEV NA (NE)PRAZNIČNO RAZMIŠLJANJE V zadnjih nekaj letih smo doživeli izredno veliko globokih družbenih sprememb. Dogodki si sledijo s tako naglico, da jih v naši zavesti niti v celoti ne registriramo, ko se že vrstijo novi. Zaradi tega marsikaj hitro potone v pozabo. Vseeno pa se bo večina bralcev laliko spomnila, da smo v Glasilu občanov še pred nekaj leti, posebno pred prazniki, brali vznesene uredniške uvodnike, ki so poveličevali dosežke in nove delovne zmage, obljubljali še boljšo prihodnost in se zaklinjali, da bomo vslrajali na edino pravilno začrtani poli, itd. Kar naenkrat so se stvari postavile na glavo. Letos, ob 8. marcu in 1. maju, na prvi strani s poudarjenim tiskom Glasilo občanov prinaša prispevke polne razočaranja in zagrenje-nosti.ki se je jo malodušje in po-bitost. Vendar zakaj? Ali ni dnevu dovolj njegova lastna teža? Res je, da težav ne manjka, mnoge družine in posamezniki težko shajajo, o tem in o dese- tinah drugih problemov nas zasipi je jo mediji iz dneva v dan, od jutra v noč. Vendar ali je upravičeno govoriti kar o "bednem" življenju? V Šmartnem so v teh praznikih zbirali pomoč za begunce iz BiH za zbirne centre v Črnomlju in Zagorju. Ljudje so se lepo odzivali in prispevali hrano, denar in oblačila. Zal morajo mnogi, ki so, še bolj kot mi, verjeli v svetlo prihodnost, danes živeti od drobtinic iz mize našega "bednega" življenja. Pred slabim poldrugim letom smo 90% glasovali za samostojno in suvereno Slovenijo. Marsikdo takrat ni mislil, da se bodo razmere tako zaostrile, da bo to imelo za posledico popolno izločitev Slovenije iz bivše skupne države. Bi bilo naše življenje manj bedno, če bi ostali v balkanskem kotlu in vozili Slovenske vojake v krstali iz balkanskih bojišč? Pol stoletja srno živeli v mnogoterih iluzijah. Davek zalo je visok, krut in krvav. Ko bi že vsaj bila plačana zadnja "akontacija"! Strinjam se z gospo Kraljevo, da delavci pravno praktično niso zaščiteni. Moramo pa bili toliko pošteni in povedati, da so delavci izgubili svoje pravi- ce z ukinitvijo tozdov in prenosom pooblastil na direktorje podjetij na podlagi Marko-vičevega zakona o podjetjih. Ne spominjam se, da bi ga. Kraljeva - dobitnica zlatega znaka ZSS pred petimi leti - ob sprejemanju te zakonodaje zastavila svoj glas v korist delavcev, čeprav je takrat kot monopolna sindikalna organizacija imela znatno boljše možnosti za uspešno posredovanje kot sedaj, ko toži o "preveliki razdrobljenosti slovenskih sindikatov' . Sicer pa bi bilo pošteno, da bi se sindikati in še posebno SSS, katerega predhodnik je delavcem desetletja brez njihovega soglasja odtegoval članarino, namesto medsebojnih trenj, obtoževanj in politizacije zavzeli za resnično delavčeve koristi. Opredelitve sindikatov pri sprejemanju lastninske zakonodaje so dober indikator njihovih usmeritev. Če bi kmet ne sejalplodovitih kultur in venomer ne odstranjeval plevela, bi ne imeli česa jesti. Ker se torej kaj slabega rado zgodi brez naše volje, vsaj poskusimo storiti kaj v korist boljšega življenja in boljšega razumevanja med ljudmi. R. Vidic KJE SO SOBRACE? Čeprav sam nisem "avtohtoni" občan Litije ampak "prilia-jač", vem za Sobrače že dolgo od pred 10 in več let, ko smo pričeli hoditi na pevski tabor v Šentvid. Ko sem se zadnjič vključil v pripravo prireditve "ljudski dan", sem ugotovil, da prenekaleri "avtohtoni" občan Litije, ne ve, kje so Sobrače. Kako naj potem ve npr, kje je Kamni Vrh, Višji Grm, Spodnji Vrh, Sevno, Gradišče, Mišji Dol, Ješče. Sama lepa imena. Nekoliko bolje je, če se ve, da so Sobrače v krajevni skupnop-sti Primskovo. Poleg sodelovanja pri oblikovanju celotne prireditve, sem bil bolj konkretno zadolžen za pripravo in postavitev razstave. 'Teden dni pred prireditvijo smo imeli izredno zanimiv sestanek. Prišlo je preko 20 žensk, pripravljenih se organizirali v Aktiv kmečkih žena. Se predno je Liljana pričela s svojo animacijo za razstavni del dobrot, smo skupaj prebirali seznam naravne in kulturne dediščine naštetih krajev. Kraji imajo dediščino, ki je slovenskega pomena, kot so npr. cerkvene orgle v Mišjem Dolu, lipa na Primskovem in vrsto arheološkem najdb, podzemnih jam, itd. Po temeljitih pogovorih o razstavi smo se odločili, da naj bo taka, da vsak posameznik pokaže listo, kar najbolje zna, oziroma misli, da je zanimivo. Razstava ni bila tako ne le moška ali ženska in ne mladih ali starih, ampak vseh. Sam sem predlagal naziv razstave "Pozimi, če je čas...", pa ni bil najboljši odraz dejanske sestave. Razstavljeno je bilo delo teh ljudi, ki je odražalo gospodarsko sestavo območja, njihove domove, praznike, itd. Vsak izdelek je bil opremljen z imenom, priimkom in krajem. Pomembno je namreč, da ljudje, ki delajo, stopijo iz anonimnosti. Ker imam s takim delom kar nekaj izkušenj, sem pri delu vendar doživel nekaj stvari, ki jih ne povsod. Problem je bil, ker je bilo razstavnih predmetov neverjetno veliko. Bolj kot drugje, so se tu držali dogovorjenih časov. Sam nikoli ne zamujam, vendar so bili tu pri delu pred menoj. Ko je bilo treba pomesti, pomiti, pospraviti, je bilo to takoj. Ker je bi prostor pust brez rož, so bile v nekaj minutah na mestu. Ker ni bilo transparenta, je bila v pol ure pripravljena 3 m dolga zo-blana deska za napis. Ko ni bilo beke (vez za trto) je bila bularica v nekaj minutah. Bil je mlaj, ne ekstremno velik, ampak ekstremno lep. Ko pa je bilo vse narejeno, so šli možakarji v "pod štenge" po gajbo. Vsi, ki so kakorkoli sodelovali, imajo na kaj biti ponosni. Drugo leto se dobimo na Primskovem. Pavel Smolej PROZNI PRVENEC JOŽETA SEVLJAKA Ob letošnjem 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, je bila na gradu Bogcnšpcrk svečanost, kjer so mnogoštevilni obiskovalci pri-sostovali pomembnemu kulturnemu dogodku - predstavitvi romana Zeleni kres domačina Jožeta Se-vljaka. Prisotne je najprej pozdravil župan Mirko Kaplja, kije poudaril, daje po dobrih 300 letih, ko je tu ustvarjal Valvasor, to prvi natis knjige v Litiji. Delo je predstavil pisatelj Andrej Blatnik, urednik knjižne zbirke pri Kmečkem glasu, kjer so knjigo tudi izdali in dejal, da je Sevljakovo delo, čeprav njegov prozni prvenec, pisano zelo zgoščeno in ekonomično in da tako bralno literaturo, ki jo obravnava Zeleni kres, pogrešamo. Prireditev so popestrile s petjem pevke ženskega zbora iz Gabrov-ke, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega Majda Grbac pa je predstavila iz romana tri odlomke. Jože Sevljak je v razgovoru s povezovalcem programa Goraz-dom Mavretičem dejal, daje svojega prvega proznega dela vesel in daje na ta dogodek čakal kar dve leti. Roman prikazuje kmečko življenje na vasi, kamor pride mlad učitelj in se vključi v gledališko skupino. Njegov glavni junak doživi marsikaj, tudi brez ljubezni ne gre. Avtor pravi, da je delo obračun s preteklostjo, kije ni več; to je spomin na leta, koje tudi sam sodeloval pri Odru mladih. Naslov dela je simboličen; nekatere stvari so se zgodile prezgodaj ali prepozno in tako niso dale zaželjenega učinka. Doslej je pisal le pesmi, največ izpovedne, vendar v tej obliki ni mogel izpovedati daljšega epskega obdobja, zato je poskusil s prozo. Če je bil uspešen, bodo presodili bralci. In še načrti? Jože Sevljak piše že novo prozno delo, ki bo tudi roman, vendar podrobnosti ni hotel izdati. Povedal je le, da bo prikazoval ljudi, ki živijo v njegovem rojstnem kraju, bli-zu geometričnega središča Slovenije; na te ljudi je zelo navezan, prav tako na kraj, kamor se vedno rad vrača. Ko mu ob izzidu prvega romana iskreno čestitamo, mu obenem želimo, da bi tudi njegovo drugo prozno delo kmalu zagledalo luč svela Knjigo Zeleni kres lahko kupite v vseh knjigarnah širom Slovenije, v Litiji pa je poleg knjigarne na voljo tudi v matični knjižnici. Boris Žužek Pogled na polno Valvasorjevo knjižnico na gradu Bogenšperk, kjer urednik knjižne zbirke Kmečkega glasa Andrej Blatnik predstavlja roman Jožeta Sevljaka "Zeleni kres" (Koto: Zofka) USPEŠNO IZPELJANO XII. SREČANJE SLOVENSKIH TAMBURAŠ EV 25. 4. 1992 je bilo v Šmar-tnem pri Litiji XII. srečanje tamburaških skupin Slovenije ob 100-lelnici ustanovitve ene prvih tamburaških skupin v Sloveniji. Od 65 skupin, ki so včlanjene v združenje, jih je nastopilo 12. Tri skupine so nastopile prvič, pogrešali pa smo nekaj kvali-telnih skupin (Emona, Koleda, Piran, Rožanc), ki so se redno udeleževale srečanj. Prvi del prireditve je bil posvečen narodni pesmi, drugi pa koncertnim skladbam naših skladateljev. Tokrat so nekate- re skupine obogatile program s skladbami tujih avtorjev (Rc-teče, Mandolina). Najševilčnejši tamburaški orkester, ki ga vodi poklicni glasbenik, imajo v Artičah. Iz Celja pa vsako leto prihaja Revijski tambura5ki orkester Akord, ki pa je sicer simfonični orkester, obogaten s tamburami (brez bisernic) in s pravim tamburaškim orkestrom nima nič skupnega, toda polno šmarsko dvorano je za zaključek prireditve s svojim nastopom navdušil. Vsakoletni seminarji, ki jih organizira Združenje tambu- raških skupin pri ZKOS, so že obrodili sadove. Programska politika, uglasitev inštrumentov, tehnika ubiranja in trzanja, dinamika in umetniški vtis so se izboljšali, posebno pri skupinah, ki vedno skrbijo za izobraževanje vodij in svojih članov. Malo je skupin, ki se lahko pohvalijo z vodji, ki jim je glasba poklic. Ljubiteljske skupine težko dobijo res dobre instrumente, ker vedno manjka denarja in tudi kvalitetnih tujih mojstrov ter kvalitetnih skladb domačih in tujih avtorjev. Združenja letno izdaja revijo Tamburaš z notno prilogo, sku- Dvunajsto srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije so začeli domačini pod vodstvom Urške Meglic. (Foto: K. Šuštcršič) pine pa si želijo več številk z novimi skladbami, posebej napisanih za tamburaške orkestre, kakor ludi kvalitetne priredbe domačih in tujih uspešnic. Naši skladatelji ne kažejo prevelikega navdušenja za tamburaško glasbo. Kljub temu pa smo lahko lelos slišali dve na novo napisani skladbi (R. Gobec, S. Rib;unvić), k;ikor tudi uspešno napisano priredbo (M. Hude). Vse skupine je ocenjevala tri članska strokovna komisija, ki je vse nastopajoče skupine takoj po nastopu seznanila s svojimi opažanji in nasveti za še boljšo kvaliteto. Celotno prireditev je posnela RTV SLovcni-ja v redakciji Jasne Vidakovič. Tudi tamburaši potrebujejo vzornika: sosednja Hrvaška ima profesionalni radijski tamburaški orkester in vrsto odličnih orkestrov s profesionalnimi dirigenti. Opazili smo, da so najaktivnejše tamburaške skupine pri nas tiste, ki delujejo pri folklornih skupinah. Ne nazadnje pa posebna zahvala velja prirediteljem srečanja v Smartnem.ZKO Lilija, domačemu kulturnemu društvu in ZKOS, ki so organizacijsko speljali la projekt brezhibno. Prav tako pa se v imenu vseh zahvalim še pokroviteljem, Kmetijski zadrugi Litija, Občini Lilija, Litijski mesariji in Presadtt iz Gabrovke ler vsem ostalim, ki so pripomogli k uspelemu srečanju. Janez Kermelj USPEŠNI NASTOPI UČENCEV GLASBENE ŠOLE KLAVIRSKI ODDELEK V začetku marca so bile vse obiskovalke nastopa klavirskega oddelka iz razreda g. Selmc Gradišck prijetno presenečene. Pri vstopu v kulturni dom v Smartnem so jih pričakale učenke Glasbene šole s šopki zvončkov. Darilo za 8. marec, brez velikih besed. Skromen šopek in lepi zvoki klavirja, ki so ga dopolnili še zvoki blokflavte, klarineta, ples baletne skupine in lirični vezni tekst Magde Omalien, so vsem obiskovalkam, pa tudi obiskovalcem polepšale že tako lepo sončno popoldne. TV NASTOP Pred približno dvema mesecema so bile plesalke skupine Žu-Žu povabljene k sodelovanju na RTV SLovenija, v oddajo TV Variete. Za dekleta je bil to posebni izziv, zato so ves mesec pridno vadile in 2. aprila zvečer smo jih videli na malih ekranih. Predstavile so se s točko "Ples v dežju". Sredi aprila so sodelovale tudi na plesni reviji zasavskih glasbenih šol v Hrastniku, kjer so jih prav tako zelo lepo sprejeli in jih ponovno povabili v mesecu maju. KLAVIRSKI KONCERT V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. Tako je zapisal Marij KOGOJ, naš znani glasbenik. Globoko v sebi pa je to občutil sleherni obiskovalec klavirskega koncerta Maruše Komotar in Andreje Palatinus iz razreda g. Selmc Gradišck v štnarskem kulturnem domu, 3. aprila zvečer. Izbrane skladbe, od resnih in zadržanih, preko igrivih in radoživih, do nežnih kod dih pomladnega vetra in spretni prsti Maruše in Andreje, so pričarali nepozaben večer. Številni poslušalci so nastop obeh mladih in nadarjenih pianistk sprejeli z bučnim aplavzom inju tako nagradil za vse ure, ki sta jih presedeli za klavirjem, da so se lahko njuni prsti sproščeno sprehajali po klaviaturi, melodije pa tako zlahka prikradle v naša srca. Svoj koncertni program sta Maruša in Andreja predstavili tudi svojim sošolcem in sovrstnikom na vseh osnovnih šolali naše občine, razen v Gabrovki. Povsod sta bili toplo sprejeti. Program je na vseh njunih nastopih povezoval Gorazd Mavre-tič. V petek, 10. aprila, sta obe mladi pianistki z izbranima skladbama sodelovali tudi na Reviji zasavskih glasbenih šol v Zagorju. , Obema v svojem imenu in v imenu vseh poslušalcev ISKRENO ČESr 1TTAM in želim še veliko lepih trenutkov za klavirjem, prav tako tudi njuni tovarišici g. Sclmi Gradišck z željo, da se na podobni prireditvi ob letu osorej zopet srečamo. I. S. Na uspelem koncertu v šmarski dvorani sta Maruša in Andreja zaigrali tudi štiriročno. NOVICE IZ KNJIŽNICE IZPOSOJA VES ČAS V NARAŠČANJU Več kot 33.000 izposojenih enot knjižničnega gradiva smo v Litiji, Smartnem in enotah potujoče knjižnice zabeležili v letošnjem letu. 26.489 enot knjižnega gradiva je bilo izposojenih v lilijski knjižnici; to je 20 % več kot v enakem obdobju lani. Med izposojenim gradivom je seveda največ knjig in revij (20,785), sledijo video kasete (4.746), CD (549) in kasete (391). V Smartnem in potujoči knjižnici izposaja ni v porastu. Če bo trend naraščanja izposojanj v letošnjem letu stalen, bomo v občini Lilija prvič do sedaj izposodili 100.000 enot knjižničnega gradiva. Še pred desetimi leli je bila izposoja polovica manjša. KNJIŽNIH NOVOSTI JE MANJ KOT LANI Zaradi že znanih vzrokov (premalo sredslev za nakup, visoke cene) se je nakup knjig v štirih mesecih znižal in dosegel le polovico normativa. Knjižnih novosti je 626 (282 je poučnih knjig, 344 pa leposlovnih). Video kaset je novih 85, CD plošč 34, kaset pa 15. KONČNO TUDI NEKAJ ZA MLADE Na aprilskem zasedanju skupščine so Litijski poslanci sprejemali proračun in med drugim načeli tudi problem mladinskega financiranja in dela za mladino. Izvršni svet je obljubil, kar piše tudi v zapisniku, da bo organiziral sestanek vseh dejavnikov v občini, ki delajo z mladimi. Mladi krščanski demokrati, ki smo poslali pobudo o tem problemu, se zahvaljujemo vsem poslancem, ki se zavedajo mladinske problematike in so pobudo ustrezno predstavili na seji ter vsem, ki sojo podprli, v upanju, da se bo končno premaknilo tudi na tem področju. Rajko Mcscrko, predsednik 00 MKD Litija SLIKE Z RAZSTAVE PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE V SMARTNEM Ob materinskem dnevu je bila v kulturnem domu lepa svečanost.saj polna dvorana in zadovoljstvo obiskovalcev to tudi potrjujeta. Mladi smo se predstavili z igro v petih slikah :Starši z mladostniki". Le-ta je vzgojnega značaja, zato je marsikomu "potrkalo " na srce, bodisi v sočutju, v opomin ali v spodbudo k dobremu. In kdo pouka na srčna vrata staršev bolj toplo kol njihovi otroci s prisrčno zapeto pesmico. Tudi tokrat je to uspelo otroškemu zboru šmarske župnije pod vodstvom Marjance Vidic. Prijeten večer sta popestrili s svojim pevskim nastopom še družini Vidic in Hostnik. Za režijo prireditve je poskrbel Martin Fele, ki se mu še posebej zahvaljujem za njegovo vztrajnost, scena pa je delo Mileta G rožnika. Ob koncu razmišljam: Da, lepo je imeti skrbne matere, ki jim za njihov dan poklinimo cvetje in pesem. Lepo je imeli tudi skrbne očete; kaj lahko prinese otrokom nerazumevanje v družbi, nam je povedala igra. Kaj pa, če bi čez leto dni praznovali dan staršev - dan mater in očetov? Barbara Lavrih ...IN VGABROVKI V Gabrovški osnovni šoli je bila ob materinskem dnevu prireditev z naslovom VEČER PESMI, ki sojo pripravili mladi v organizaciji Mladih krščanskih demokratov. Nastopajoči so se občinstvu predstavili z besedo in petjem, kar so ustvarili sami, tematika pa je bila raznovrstna: bivanjska, religiozna, ljubezenska... Poslušalce je program navdušil, kar so potrdili s ploskanjem in željami, da si takih prireditev v kraju še želijo. Rajko Meserko PLESNA SKUPINA RONDO KUD JEVNICA V MUNCHNU Plesna skupina Rondo Kultumo-umelniškega druživa Jevnica se je 25. in 26. aprila 1902 udeležila evropskega plesnega prvenstva v Munchnu, kjer se je s svojo točko Dance academv - Li-ghting v kategoriji mladinci od 12 do 14 let (skupine do 12 članov z dvigo-valnimi figurami) uvrstila na četrto mesto. Konkurenca je bila seveda huda, saj so se tekmovanja udeležili tudi plesalci drugih evropskih držav in zato lahkoto mesto štejemo med njihove najboljše uvrstitve. Vendar je potrebno omeniti, da to ni bil edini njihov nastop oziroma tekmovanje v tujini. Lani so dekleta tekmovala na odprtem prvenstvu Evrope v Celovcu, nato pa so se kot zmagovalke udeležile še evropskega prvenstva v show dancu v llasselu v Belgiji. Koreografima vseh njihovih plesnih točk je Nataša Lovše, kot v druge plese pa je bilo tudi v to plesno točko vloženih veliko ur treningov in vaj vseh plesalk, ki so nastopile v Munchnu. Glavni organizacijski vodja potovanja v Munchen je bila VVilma Čeme, kot predstavnica staršev se ga je udeležila ludi Rozi Jerebic, zbiranje finančnih sredstev pa je bilo skupno delo članov izvršnega odbora KUD Jevnica, staršev plesalk in ZKO Litija. PRI BORISU Potovanje se je začelo že v petek ponoči s Kongresnega trga, na katerem se je zbralo veliko plesalcev s starši in mentorji drugih plesnih skupin oziroma plesnih šol: Plesna šola Urška, plesna skupina Mojce Horvat... Prihod v Munchen je bil v soboto dopoldne: po dopoldanskih nakupih v centru mesta pa je bila nastanitev v Hotelu Prasident. Tekmovanje plesnih skupin, parov in posameznikov je bilo v nedeljo v Rudi Scdlmaver Malte; ker pa je bilo nastopajočih zelo veliko, so se plesalci zaradi dolge poti vrnili domov šele v ponedeljek zjutraj, utrujeni, a kljub temu z lepimi spomini na nastop na evropskem prvenstvu. Gospod Jože Gorene, predsednik KUD Jevnica, se v imenu vseh, ki so kakorkoli prispevali k organizaciji potovanja in ki so finančno, materialno ali v kakršnikoli drugi obliki pripomogli k izvedbi lega nastopa na evropskem prvenstvu, lepo zali valj uje. Vsi pa upamo,da se bodo takšnih tekmovanj plesalke še velikokrat udeležile, saj se lako seznanijo z novimi plesi in kombinacijami, vzporedno s tem pa spoznavajo tudi plesno kulluro drugih evropskih dežel in narodov. Karmen BENČIČ 2. maja seje na gradu Bogcnšpcrk prvič predstavila javnosti slikarka Zora Mrežar iz Poljčan, ki pa je dolgo živela v Zasavju in je z njim šc vedno intimno povezana. Njena slikarska pot je nastajala v povezavi s takšnim pojmovanjem realnosti, kot ga ponazarja antropozofska misel. Tako njene slike predstavljajo prepletanje duhovne in materialne plati življenja, ki je velikokrat razburljivo, intenzivno in tudi nevarno. Čutni, včasih tudi krvavi svet zemlje je potreben za duhovno rast, ne samo v smislu duševne svobode, kot jo pojmuje liberalistična tradicija moderne dobe, ampak v smislu odkrivanja duše kot ene izmed temeljnih sestavin življenja. Zato je njeno slikarstvo del postmodernega pogleda na svet. Zavedanje duhovnosti je podobno kot rojstvo, velikokrat boleče in grobo dejanje, ki se na usoden način dogaja na naših tleh. Zato ni čudno, da je del ciklusa njenih slik nastal v času agresije na Slovenijo. Tudi druge, ki so nastale ob drugih priložnostih, vsaka na svoj način, kažejo njeno temeljno vizijo - kozmos in zemljo in njuno prepletanje, ki je potrebno za razvoj iz nižjih v višje sfere življenja - duhovnosti. Vida Klcmcnčič - Kramžar ENKRATNA POMOČ V HRANI IN OBLAČILIH Občinska organizacija Rdečega križa Litija je v aprilu delila enkratno pomoč v hrani in obleki, ki jo je namenila najbolj socialno ogroženim družinam v naši občini. Na predlog krajevnih organizacij Rdečega križa Breg, Dole, Gradišče, Gabrovka, Hotič, Javorje, Jevnica, Kresnice, Litija, Polšnik, Ribčc, Sava, Šmartno in Štangarske Poljane so razdelili 75 paketov živil, ki jih je prejelo 47 družin oziroma posameznikov, nekateri med njimi pa tudi še obleko in posteljnino. B.Ž. NOVICE IZ ZAVRSTNIKA Srce Jezusovo, v obnovljeni kapelici sredi vasi Zavrstnik, je na veliko soboti ponovno zbralo ob sebi vaščmie. Prinesli so k blagoslovu (žegnu) velikonočne jedi, ki gaje opravil naš gospod župnik Franci Kadunc. Dober teden kasneje so ti moji sovaščani ponovno prinašali hrano. Le nekaj korakov od kapelice (v naši hiši) smo zbirali hrano za begunce iz Bosne in Hercegovine. Zbralo seje nakajkrat več, kot se je neslo k žegnju. Dajali so od svoje revščine ali od svojega bogastva. Iz domačih zalog, ali so jo s tem namenom kupili. - Naj ne vc levica, kaj daje desnica. - Pa vendar! Skoraj tu bilo hiše, da ne bi kdo prinesel iz nje svoj dar - za lačne begunce. Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da. Zapisal in prvi dogodek slikal: Tone Planinšek V četrtek, 16. aprila, smo imeli čudovit izlet.Odpeljali smo sena Dolgo Brdo blizu Mamolja, na kmetijo. Tja nas je povabila Borisova mama. Pot nam je kazal Miha, saj nas jc Boris počakal kar doma. Boris je stal na pragu. Razkazal nam je lepo urejeno domačijo. Videli smo veliko domačih živali. Najlxj|j nam je bil všeč konj Ridžan. Borisova mama nas je povabila v kuhinjo. Pripravila nam je malico in sok. Na mizo je prinesla tople in dišeče buhteljne. Joj, kako so bili dobri. Zunaj smo se še malo lovili. To je bil super dan! Učenke in učenci 2. in 4. razreda, EPP OŠ Litija BEGUNCI IZ BIH TUDI PRI NAS V Slovenijo je do srede maja pribc/.alo iz Bosne in Hercegovine nad 35.000 beguncev; veliko jih je ostalo pri sorodnikih, oslale pa so namestili v zbirne centre. V litijsko občino je prišlo do 8. aprila do 11. maja 83 beguncev, ki so se tudi prijavili; doma so v Bosanskem Brodu, Bugojnu, Sarajevu, Bosanskem Samcu, Prijedoru, Brčkem, Tesliču, Travniku, Doboju in drugih meslih BIH. Vsi bivajo pri svojcih. Ob prihodu so vsi prejeli na sedežu Občinske organizacije Rdečega križa Lilija po 1 paket živil, oblačila pa po potrebi, deležni pa bodo tudi nadaljnje pomoči, predvsem v hrani. V istem času je bilo pri nas tudi še 14 beguncev iz Hrvaške, ostali pa so se vrnili domov. B.Ž. MARIJA PRIHAJA! Zjulraj, zvečer, doma, na ulici, vedno bodimo zazrli v njeno podobo. Morda jo imamo na svoji mizici, če je pa tam ni, pa na ono, ki jo nosimo v svojem srcu. Eno najlepših Marijinih podob imamo Slovenci na Brezjah, tam pod sivim Triglavom. K tej Marijini podobi romajo naši ljudje in ji pripovedujejo o svojih dušnih in telesnih ranah, upajoč, da tam dobe uteho in tolažbo. Brezje - slovensko Medju-gorje! Še danes živi v mojem srcu spomin, ko sem prvikrat pri desetih letih romal 14 ur peš na Brezje. Še do danes se Marija ni nič spremenila. Spreminjamo se le mi. Ona jc še vedno vsa v luči, je kakor zarja vzhajajočega sonca. Njen obraz je navdahnjen z večnostjo, njen pogled nas spremlja, kamorkoli gremo. Njene oči so zazrtc v nas, v usodo našega življenja, čeprav neprestano gledajo tudi v čudežno skrivnost njenega Sina. Na njenih rokah je Dete odrešenja, naše upanje in naša ljubezen. Marijina sinja obleka se kakor morje razliva po vsem njenem telesu. Letos ne bomo romali po svetu, ker so kraji in časi preveč nevarni. Priporočamo obisk k Mariji na Brezje, zlasti v skupinah. Pevci, prvoobhajanci, bolniki! Ljubezen do Jezusove in naše matere naj raste vse dotlej, dokler ne pride do nas in nas sprejme tja, kjer je ona sama pri Bogu doma. Zlasti v hudih in zmedenih časih, kakor jih doživljamo mi, ne storimo ničesar, dokler se ne posvetujemo z Marijo in jo prosimo za pomoč in nasvet. Naj se zopet in zopet vnema ob Marijinem češčenju nova podoba slovenskega naroda, naj ob Marijinih pesmih, molitvah in oltarjih zaživi nepokvarjeni duh mladega naroda, da bo mogel kaj dobrega storiti za svojo svetlejšo prihodnost. Anton Masnik Žegen pri obnovljeni kapelici v Zavrstniku (Foto: T. Planinšek) V Sloveniji je veliko cerkva, ki so posvečene Mariji, nekatere med njimi so znane božje poti. Tudi v naši okolici jih je nekaj, ki so poleg romarskih poti lepe izletniške točke: Zaplaz, Javorje, Primskovo (na sliki)... (Foto: K. Šušteršič) ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA ENOTA GLASBENA ŠOLA LITIJA OBJAVLJA VPIS UČENCEV V GLASBENO ŠOLO V ŠOLSKEM LETU 1992/93 v naslednje oddelke: - mala glasbena šola I. starost II. - pripravnica I. -1. letnik glasbenešole blok flavta flavta klarinet " saksofon trobenta " rog pozavna " tenor " bariton harmonika " klavir balet plesna skupina ŽU-ŽU starejši od 5 - 6 let 6 - 7 let 7 -8 let 6 - 8 let 11 let 1 let 1 let 1 let 1 let 1 let 1 let 1 let Olet Olet Olet 1 let 8-8-8-8-8- Vpis bo v prostorih Glasbene šole Litija od 1. do 5. junija 1992 od 15. do 17. ure. Vpis bo omejen. Glasbena šola Litija v v NEMŠČINA ZA MLADINO Mladi krščanski demokrati vas vabimo, da v družbi mladih iz različnih evropskih dežel preživite prijeme počitnice v Avstriji in hkrati izpopolnite svoje znanje nemškega jezika. Razvrstitev po terminih in starostnih skupinah: 1. 12. 7. - 31. 7. (za mlade od 14 do 18 let) 2. 2. 8. - 21. 8. (za mlade od 12 do 16 let) 3. 23. 8. - 4. 9. (za mlade od 14 do 18 let) Prijave in informacije (pisno) na naslov: MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI občinski odbor Litija Valvazorjev trg 1 61270 LITIJA REŠITEV NAGRADNEGA VPRAŠANJA ZA BRALCE V prejšnji številki Glasila občanov smo vam zastavili vprašanje, kako se imenuje posoda oziroma pripomoček, v katerem barman pripravlja pijačo. V uredništvo je prispelo več dopisnic s pravilnimi odgovori /SI IA-KER/, izmed katerih smo izžrebali tri srečneže. Tako videokaseto Kok-tajli in mešanje pijač ter brošuro z recepti prejmejo: Silvo Muzga, Zavrstnik 57, 61275 Šmartno pri Litiji Alma Rahne, Trg Pohorskega bataljona 17, 61412 Kisovec Marija Verbajs, Moravče 106, 61274 Gabrovka Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! TURISICNA AGENCIJA LIST Ponoviška 12, Litija, tel. 881 - 269 Po zelo ugodni ceni 6. junija v BENETKE. Organiziramo tudi počitnice, dopuste, letovanja, zdravljenja v domovini tujini. Pokličite; (061) 881-269. in A Telefon: 061-881-046 Telefax: Žiro račun št.: 50150-601 §f ijp d.o.o.. Jerebova la. 61270 Litija = rojektiranje, sodne cenitve Inženiring v gradbeništvu adzor, strokovno vodenje pri graditvi Objektov Jože Poglajen, ing.gradb. -90137 pri SDK Utija Trgovina KIMY Ponoviška c. 12 61270 Litija KIMYd.o.o. Trgovsko in posredniško podjetje Tel.: (061)88-11-25 Fax: (061) 88-11-25 SPOŠTOVANI KUPCI! Trgovina KIMY zopet preseneča v mesecu maju in juniju z 10% popustom z gotovinskim plačilom v vrednosti nad 3.000,00 SLT. Omenjeni popust velja za naslednje vrste blaga: - vodovodno instalacijski material - elektro instalacijski materila - ogrevanje - okovje in vijaki - posoda. Pohitite in ne zamudite ugodne priložnosti. Delovni čas: PON - PETEK 8-12, 14-18 SOBOTA 8-12 OBRTNA ZBORNICA LITIJA razpisuje prosto delovno mesto SEKRETARJA pogoji: - višja ali srednja šolska izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih, na katerih je bila potrebna osebna kreativnost, delo s strankami, poznavanje in tolmačenje zakonov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poseben pogoj jc trimesečno poskusno delo. Prijave z opisom dosedanjega dela, s katerim je kandidat dokazal organizacijske sposobnosti in poznavanje zakonodaje, naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od datuma objave v časopisu na naslov: OBRTNA ZBORNICA LITIJA, Jerebova 12, 61270 LITIJA. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po končanem zbiranju prijav. mali OGLASI Poeeni prodani žensko kolo Maraton z 10 prestavami in žensko kolo s 5 prestavami. Telefon: (061)881-843 Kupim starejšo vseljivo hišo z možnostjo adaptacije za poslovni prostdr (cca 90-100 m2) ali poslovni prostor enake velikosti. Ponudbe na tel.: 881-843 ZRAK V LITIJI Meritve v februarju 1992: SO2 v mg/m3: srednja vrednost: 0,03 maksimalna koncentracija: 0,06 (2.2., 7.2.) dim v mg/ m3: srednja vrednost 0,03 maksimalna vrednost: 0,04 (1.2., 6. 2., 7. 2., 26.2., 27. 2.) kvocient koncentracij dima in SO2: povprečje 0,77 Meritve v marcu 1992: SO2 v mg/m : srednja vrednost: 0,03 maksimalna vrednost: 0,06 (18. 3.) dim v mg/ m : srednja vrednost 0,02 maksimalna vrednost: 0,03 (3. 3., 4. 3., 5. 3., 19. 3., 27. 2.) kvocient koncentracij dima in SO2: povprečje 0,64 M.B. Že leto je okrog in češnje spet zorijo, naša srca - drage mama-k tebi spel hitijo. 20. junija 1992 mineva leto dni, odkar je od nas odšla naša mama PEPCA LINDIC iz Pustovega mlina Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu in seje spominjate. Vsi njeni Iz nagcljna slovenskega mi šopek naredile, in vsako lelo na la dan na grob ga prinesite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka VALENTINA GREGORINA iz Šmartna pri Litij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem ter prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti/ Posebej se zahvaljujemo sosedom za neizmerno pomoč, zdravstvenem osebju ZD Lilija za lajšanje bolečin in zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma Tišje za vso nego in skrb. Hvala ludi g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem za zapete Žalost inke in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaielile. ZAHVALA Ob siniti našega dragega moža, sina, očeta in starega očeta FRANCIJA ČEPONA iz Litije se iskreno zahvaljujemo zdravnikom ZD Litija, g. Masniku za opravljen pogreb, pevcem za žalost inke, vaščanoni Praprožč za denamo pomoč ter vsem, ki ste mu darovali cvelje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kaj oložnosl srce mi pokriva, zajsolza oko mi zaliva. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija, sina, deda, tasta, brata in strica JOŽETA PROPSA iz Sitarjevca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, in prijateljem, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Posebna zahvala pevcem, trobentaču, in g. patru za opravljen obred. Vsi njegovi ŠPORT IN REKREACIJA^ PLANINSKI KOTIČEK PLANINSKI TABOR BO LETOS NA JEZERSKEM! Planisko društvo Litija bo letos žc dvanajstič organiziralo mladinski planinski tabor. Šotore bomo tokrat postavili na Jezerskem, in sicer: od 26. julija 1992 do 2. avgusta 1992 učence od 4. do 6. razreda osnovne šole ter od 2. avgusta do 9. avgusta za učence 7. in 8. razreda osnovne šole ter srednješolce. V primeru, da prijav ne bo za dve izmeni, bo tabor potekal v prvem temi inu. Okolica Jezerskega nudi možnosti za zelo lepe planinske izlete, kraj pa jc znan tudi po svoji zelo zdravi klimi. Za varnost otrok in njihovo vzgojo bodo skrbeli mentorji, mladinski in planinski vodniki, ki bodo z udeleženci ves čas taborjenja. Okvirna cena za tedensko bivanje v taboru jc tolarska protivrednosti 80 DEM za prvo skupino in 100 DEM za drugo skupino. Možno je tudi odplačilo v večjih obrokih. Še vedno se lahko prijavite voditeljici tabora Ani Mo-har, doma na telefon 881-350 ali pa na Planinskem društvu Lilija. PD Litija Če.ška koča bo cilj več izletov udeležencev tabora (Risba: Vlado Kovač) KOŠARKA CETRTFINALE POKALA "MARS" ZA MLAJŠE PIONIRJE V LITIJI V soboto, 9. maja 1992, se je v litijski novi športni dvorani odigralo čctrtfinalno tekmovanje druge skupine v košarki za mlajše pionirje. Nastopile so ekipe: OŠ Litija, OŠ Peter Sprajc - Jur (Žalec), OŠ Martin Krpan (Ljubljana-Mostc) in OŠ Matija Čop (Kranj). V prvi tekmi dopoldanskega predtekmovanja sta se pomerili ekipi OŠ Litija in OŠ Peter Sprajc - Jur (Žalec). Obe ekipi sla bili izenačeni in sta se iz minule v minuto izmenjavali v vodstvu. Zmagali so pionirji iz Žalca z rezultatom 38:35. V drugi tekmi dopoldanskega prcdlekmovanja sta se pomerili ekipi OŠ Matija Čop (Kranj) in OŠ Martin Krpan (Ljubljana-Mosle). Zmagali so pionirji iz Kranja z rezultatom 47:39. V prvi tekmi popoldanskega čctrtfinala sta se pomerila zmagovalec prve dopoldanske tekme ekipa, OŠ Peter Šprajc - Jur (Žalec) in poraženec druge dopoldanske tekme, OŠ Martin Krpan (Ljubljana-Mostc). Zmagali so pionirji iz Žalca z rezultatom 71:41. Zadnjo tekmo so odigrali poraženci prve tekme OŠ Lilija in zmagovalci druge tekme OŠ Matija Čop (Kranj). Prva tretjina je pokazala, da so favoriti pionirji iz Kranja. Druga in tretja tretjina pa sta bili v absolutni premoči Lilja-nov. Rezultat jc bil 56:46. V nadaljne tekmovanje (pollinalc) sta se uvrstila zmagovalca popoldanskega tekmovanja OŠ Lilija in OŠ Peter Šprajc - Jur (Žalec). K. Šušteršič VZPON NA GEOSS BO 31. MAJA Tradicionalni kolesarski vzpon na GEOSS bo tudi letos potekal pod geslom "TEKMUJ SAM S SEBOJ - VSAK JE ZMAGOVALEC" Prva obvestila o kolesarskem vzponu na GEOSS, so tudi signal za vse kolesarje, ki "dajo kaj nase", da se pričnejo pripravljati na to tradicionalno prireditev. Sedaj so temperature že lako prijetno visoke, da je že čas, za pripravo koles in prve kilomeUc po asfaltnih ceslah, ki jih jc v naši občini žc kar lepo število kilomelrov. Tudi letošnji vzpon bo organiziran tako kol doslej. Start bo pri Kegljišču v Liliji, do Sp. Holiča bo vožnja v skupini nato pa vsak po svojih željah in zmogljivostih do cilja, ki bo prav pri obeležju GEOSS. Organizator - Partizan Litija bo tudi letos poskrbel za pestro kolesarsko vzdušje, saj bodo posebne nagrade dobili: najstarejši in najmlajši udeleženci, najhitrejši, najtežji, najštevilnejša društvena skupina, najštevilnejša družina, najbolj domiselno našemljeni, izbrali pa bodo tudi miss GEOSS, torej najpri-vlačnejšo kolesarko. 7. KOLESARSKI VZPON NA GEOSS Datum: 31. maj 1992 Start: ob 10. uri v Litiji, Kegljišče Cilj: obeležje GEOSS Dolžina trase: 16 km Višinska razlika: 400m Startnina: 200 SLT Nagrade: razni naj... Prijave: na startu od 8. ure naprej GLASILO OISČANOV UslanoviklJH.i: Skupščina občilu- 1 ilija. I'i edsedmk časopisnega svvl.i: Mirku Kaplja. I ivj.t uredniški odbor: Mija IiiTnik, Slanc-(>ne, \Vra biišak, Lojze Krjavec, Vida kkmcllčič, Simona 1'i'aliki, Aiiuška t'ulisuk, tmia I'rašiiikar, Iva Slabe ii) iioi'ls Žužek (Jjlavlli in odgovorni urednik). Oblikovanje inleb ničnourejanje: Dragu IVčeuik. Grafična Priprava: MulIijVraf, d.o.u. Ljubljana. Tisk; Aleksander Juvanovič, Lilija.-.Izdajatelj: 1'rek'sl d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina obline Lilija, .lerebo-v.i 14, za Olasilo občanov. Nelia-ročeiab l.il ubrali j in rokopisov ne Vračamo. (iasopis prejemajo vsa gospodiiijsha brezplačno na dnin. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list |