šaleška hoče blok, ne miloicine Bo na celjski Hudinji stal nov dom za starejše? o\ ST. 26 - LETO 64 - CELJE, 3.4.2009 - CENA 1,25 EUR Patolog ni kriv. sistem pa V torek so celjskega patologa Borisa Kavčiča (levo) oprostili vseh obtožb. Kot je dejal njegov zagovornik Blaž Kovačič (desno), sta bila kriva sistem in slaba organizacija takratnega vodstva celjske bolnišnice» zato ni možno prevaliti krivde na eno osebo. Gimnazija je spet hit vpisne sezone Stečaj Icot rešitev ali propad? L^i iÛ ^ Do polnega vozička tus brez mosnjička! izrežite kupon» ga izpolnite in nakupujte brezplačno! HvM Podrobnosti: www.radiocelje.com ^H^S^f^H in www.novitednik.com ^ftc^h-rT^I Oo^ovcnâ ureuJn^cd NT Tanana Cvim Šentjursica obvoznica na hudo majavili tleh Civilna iniciativa Kameno je za nave* zovalno cesto» le trasa po dolini niti pomotoma ne pride v poštev! Potice, Ici niso hrana v Celju je do 13. aprila na ogled razstava ljubenskih potic, posebnih veli-kočnih butar. Mercator(§©aûQ Opakamíika 9. Celf«. toi. it: 03/426 60 00 sreda, 8. apríl 2009, ob 16. uri VELIKONOČNO PRAZNOVANJE MSf). Ohranimo energijo. PRIHRANIMO Okna MIK omogoiajo rtajvdrinejii energetski razred A. NOVI TEDNIK r UVODNIK POLONA MASTNAK Naj realnost počaka še štiri leta ... Pravzaprav smo glede na težnje zadnjih let lahko takšno stanje vpisovpri-čakovali, a letošnji razkorak je ponovno presenetil Gimnazije pri vpisu rušijo rekorde, nekaj šol se še drži nad gladino, ostale čaka negotova prihodnost. In najbolj Številčno Šibke generacije dijakov šele prihaj(^o. Še tako izvirna promocija pozitn/-nih plati poklicev s strani Sol ne pomaga, krizni sestanki obrtnih zbornic, zavodov za zaposlovanje in šolskih svetovalnih delavcev so bob ob steno, CiTnjwzije prehUevaJo poklicne in tehniške šole po levi in desni, ne da bi si za to posebej prizadevale. Vse skupaj je posledica izkrivljene družbene mentalitete, bizarne socialne klime in popolnega razpada vrednot. Ugleda nekaîeri poklid že dolgo nimajo več. Krivi smo sami, bomo pa seveda glasno prekliryali, ko nam bo krovec izstavil račun. Hja, konkurence ni in, dragi moji, letos se za ta poklic zanimata zgolj dva kandidata! Kdaj se je družbi uspelo tako zeb sneti »s ketne«, da je postalo sramotno uma-zati si roke z delom in imeti službo, kjer se jih maže vsak dan? In v isti sapi beníiň čez tajce, ki nam »odžirajo« točno ta dela? Ne da bi opazili, smo podlegli izkňvljenim vredm-tam. Stare smo zamenjali za glon^ikûàjo hitrega zaslužka, izTuijdljivosti, bližnjic skozi sisterrL Nekje vmes se je vgnez-dila ležernost mladih, ki jim je samoumevno» da lahko gra-tifikadjo in vehemenino prelaganje odgovornosti za lastno eksistenco prelagajo na roditelje. Vpis v ^množijo je ena od učinkovitih tovrstnih strategij. Še zdaleč ne trdim, da bi morali kot po ukazu vsi muki takoj po o$ru)vni šoli teči na poklicne Šole in v treh. Štirih letih pnrt do kruha, bi pa v teh recesijskih časih ne bilo slabo o tem vsaj razmisliti. Koliko vpliva imajo na odločitev mladih starši? Je množično malikovanje gimnazij odraz njihovih irrednot v želji po boljših priložnostih za otroke, kot so jih imeli sami? Prihraniti jim »umazanaf< in slabo plačana dela? Vendar ne glede na to, v kolikšni meň želimo otroke obvarovali grdega sveta, enkrat bodo morali, trčiti ob realnost. Recimo ob pisanju 115. prošnje za zaposlitev, medtem ko se bo nekdanji sošolec iz osnovne šole. zdaj s. p. vodovodar, mimo pn-peljal v novem BMW-]u. Ali ob prebiranju ponudb zavoda za zaposlovanje, kjer bodo iskali 10 'pekov, 5 komerdali-stov, 3 kovinarje in niti enega samcatega diplomiranega sociologa! Vrh vsega živirrw v Časih, ki bo ležernemu y>lajf-stajlu« salonskih levov vse manj naklonjen. No, pa saj si tudi moji starši verjetno niso predstavljali, da se bo iz idealistične iskalke drvžboslovne Širine izcimila tridesetletnica z avtorsko pogodbo, lahko bi bilo tudi slabše, kajne? Bevca nasledil Pozvek Po sedmih letih opravijdnjâ funkcije generalnega se-kretarjâ in po petnajstih leUh delovanja v Izvršilnem organu Združenja Sever se je poslovil Celjan Franc Bevc. Na mestu generalnega sekietaija ga je nasledU Ljubljančan Anton Pozvek, sicer rojen v Velenju. Leta 2011 ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije, nameravajo v združenju izdat» knjigo in k njenemu naslajanju pritegnili čim več ključnih ljudi. Kot pravi Bevc, je žeija po knjigi začela zoreti pred osmimi leti, z njo pa želijo zaokroâti zgodovinski proces osamosvajanja. MJ ^ KRATKE - SLADKE mA Vsak občan nagrajenec v Taboru se srečujejo z inflacijo častnih občanov. »Kmalu jih bo loUko, kot je prebivalcev in čez nekaj lei jim ne bomo imeii več ka; dati. Premlad dobiti to nagrado onemogoča nadaljnji razvoj občana,« je na zadnji seji o predlogih za letošnja priznanja občine ugotavljal župan Vilko Jazbin* šek. Tej točki dnevnega resda so svetniki namenili največ časa. Vsakdo vsakega pozna in »fovšija« bi lahko zagorela, četudi največ nominirancev prihaja iz gasilskih vrst. jiovitec|nik.com Gimnazije spet hit vpisne sezone če bi gimnazije imele na razpolago dovolj vpisnih mest> bi na Celjskem v programe splošnih, strokovnih, umetniških in športnih gimnazij lahko vpisale skoraj ti-soč dijakov. Medtem druge šole predvsem v programih poklicnega in tehniškega izobraževanja* kandidate lahko preštejejo na prste. Tako vsaj kažejo podaUd po prvem vpisnem roku. Tehtnica je tako letos še bolj nevarno zanihala na stran gimnazij, saj se je ne* sorazmerje vpisa v srednješolske programe za šolsko leto 2009/10 poglobilo- Zagotovo bo vpis v program splošne gimnazije morala ome-jiii I. gimnazija v Celju - kot že nekaj let zapored - nekaj prostora ima le še v programih umetniške in klasične gimnazije, medtem ko ima Gimnazija Celje - Center povsem polnne le prograin splošne. ampak tudi umetniške gimnazije ter predšolske vzgoje. Nekaj mest bi se za gimnazijce sicer še našlo na Gimnaziji Lava v oddelku tehniške ^mnazije. v Rogaški Slatini in Velenju, medtem ko je v Slovenskih Konjicah 13 prijav preveč. Še večji primanjkljaj za deficitarne poklice Splošna slika tako kaže na* daljevanje težnje iz prejšnjih let: upadanje zanimanja za programe ekonomske usmeritve, kar občuti predvsem Poslovno-komerciaina šola Tabela s prikazom stanja vpisa v Mkatera programe za solsko leto 2009/10 spiošna gimnazija Gimnazija Celje • Center splošna gimnazija splošna gimnazija Srednja zdravstvena šola Celje zdravstvena nega kozmetični tehnik Srednja ekonomska šola Celje ekonomska gimnazija Postovno-komercialna éola Ce Me ekonomski tehnik Srednja šola za gostinstvo in turizem Ce lie gastronomsko turistični tehnik Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje aranžerski tehnik vrtnar Šolski center Celje tehnik mehatronike klepar - krovec frizer Celje. Deficitarni poklici, za katere izobražuje predvsem Šolski center Celje (najbolje tam kaže Srednji šoli za elektrotehniko in kemijo), bodo očitno ostajali deficitarni, kljub preoblikovanju programov» naziva šole in dobljenim priznanjem so nad odzivom ponovno razočarani v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Najbolj ogroženi so. z nekaj izjemami, programi poklicnega izobraževanja. So pa lahko precej bolj za- Z včerajšnjo javno obja* vo stanja vpisa je začel teči rok, v katerem lahko bodoči dijaki svoje prijavnice preprosto prenesejo na drugo šolo. To lahko storijo do 14. aprila, zatem bo novo stanje vpisa znano 21. aprila, ministrstvo bo 8. maja sprejelo sklep o omejitvah vpisa» o Čemer bodo kandidati obveščeni do 12. maja. dovoljni na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, kjer je povpraševanje za gastronoma hotelirja na primer celo preseko ponudbo. Povsem drugačno sliko kaže stanje vpisa v programe Šolskega centra Šentjur, J(jer je mlade prepričal zgolj program mehanika kmetijskih in delovnih strojev, kritično je stanje pri pekih, kme-tijsko-podjetniških in živil-sko-prehranskih tehnikih, velikega zanimanja ni niti za lani uveden program naravovarstvenega tehniki. Stanje je tako v luči že kta rastočega nesorazmerja med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela vedno bolj zaskrbljujoče. Bodočih dijakov niso prepričali niti novi niti prenovljeni programi, kJjub temu, da Šole vsako leto v promocijo in izvirne načine predstavitve izobraževanja in možnosti zaposlovanja vloj^j o več sredstev in energije. Boj za dijake brez kakšnega truda ponovno dobivajo gimnazije« POLONA MASTNAK ÍITI3 d.o»o. ica 5, Celje 8 05 NOVI TEDNIK Prvi študenti že brez sicrbi Znano je že tudi slanje vpisa v visokoSolske zavode. Ti so« posredovali podatke o vpisu v programe visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja. Tako kot v primeru srednješolskih programov prihaja na Celjskem do nesorazmernega vpisa, vendar bodo le redki programi pokali po šivih. Več je takšnih» ki bodo samevali, hkrati pa lahko že govorimo o nadaljevanju trenda upadanja zanimanja za terciarno izobraževanje na Celjskem. Že v tekočem študijskem letu je v primerjavi z lanskim za skoraj S odstotkov manjši vpis, čeprav v primeru visokošolskega in univerzitetnega programa govorimo le o 3,6-odstotnem padcu. Tokrat bodoče študente na Celjskem bolj kot univerzitetni zanimajo visokošolski programi. PM Stanja prijav v progratnef ki jih samostojni in ostail visokošolski zavodi izvajajo v Celju. 1 število število mest vpisanih 1 1 R/I R/I Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne Studije Celje ekonomija v sodobni dmžbi UN poslovanje v sodobni dmžbi VS Visoka sola za varstvo okolja Velenje varstvo okolja in ekotehnologija VS Fakulteta za logistiko UM logistika sistemov LIN gospodarska etno inžen^rstvo Fakulteta za upravo UL 1B0/80 94/10 150/100 204/14 40(R) 27(FI) VS40(R) 15(R) uprava VS (Žalec) Fakulteta za strojnlitvo UL strojni Jtvo VS Fakulteta za management Koper, UP management UN > management VS mednarodno poslovanje VS Legenda: Ri redni §tudij h izredni študij VS; visokoŠolsM program UN: univerzitetni program UL Univerza v Ljubljani UM: Univerza v Mariboru UP: Univerza na Primorskem 40{R) 41(R) 40/40 55/8 40(1) 1(1) SACjKAMA igra radiocelje nrihf www.radiocelje.com ? ^ ^•■-••■•v vrv;-'»'-': - z gradnjo bloka 6 bi bil poglml na Teš bistveno drugačen. V šaleška hoče blok, ne miloščine Poslanci odprli ponovno razpravo o gradnji bloka 6 v Šoštanju Poslanci v državnem zboru so v torek izglasovali sklep, da bodo na naslednji seji razpravljali o reorganizaciji slovenske elektroenergetike oziroma no-velaciji nacionalnega energetskega progama. Glede na razprave lahko sodimo, da bo v ospredju blok 6 v Termoelektrarni ŠoStanj (podoben sklep, povezan samo z blokom 6, so poslanci zavrnili) in kot kaže» je načrtovana naložba zaradi razbčnili interesov pod velikim vprašajem. Na vpraSanja o bloku 6 {mimogrede» razpravo je spodbudil Cudl poslanec Andrej Vizjak. ki je biJ v času, ko so sprejeli odiočitev o gradnji bloka« minister za gospodarstvo) je že v ponedeljek odgovaijal minister za finance Franc Križanič. Med dru^m je omenil« da je vrednost naložbe 1»13 milijarde evrov, vendar se pričakuje, da se bo znižala za 200 miiijohov evrov» naložbo pa naj bi še pocenile nižje cene surovin. Za gradnjo se pričakuje kredit Evropske investicijske banke, poleg lastnih sredstev pa naj bi najeli še komercialne kredite. Do tu lepo in prav, vendar zna sklep poslancev o prevetritvi energetskih naložb zadeve precej obrniti na glavo. »Blok 6 ima dvojen pomen: najprej pomeni razvoj, ker bomo z enako količino premoga proizvedli za tretjino več električne energije. Dru-^Č pa pomeni ekološko sanacijo doline in zraka,« pravi velenjski župan Sre^o Meh. »Tistim. Ú pravijo, da bloka naj ne bi gradili, sporočamo, naj se tudi tokrat ne vtikajo v naše notranje razmere in zahteve po zdravem okolju in sanaciji vsega, kar se v dolini dogaja. Ne zahtevamo miloščine, preprosto zahtevamo, da država da po-trebne garancije in s tem zmanjša naložbo za sto milijonov evrov. To bi omogočilo proizvodnjo električne enei^jein sanacijo ugreznin brez posebnih zakonov. V nasprotnem primeru lahko parlament takoj sprejme zakon za odpravo posledic od-kopavanja premoga in proizvodnje električne energije v Šaleški dolini. Torej tu ni veliko dvomov. V vsakem primeru bo treba posledice sanirati, ml jih želimo sami, skozi proizvodnjo v Tešu in Premogovniku Velenje.« Tes ne tekmuje Da je blok 6 slovenski projekt, brez katerega je zelo težko zagotoviti uravnoteženo proizvodnjo električne energije, je prepričan poslanec SD Bojan Kontič, ki je glasoval proti ponovnemu odpiranju energetskih cem. »Pri tem je nujno izpostaviti, da uvožen premog za obratovanje Teša ni potreben. Zaradi večjega neto izkoristka (4S odstot-kov^ v novem bloku 6 in s tem nižje porabe lignita bo- 600-megavatm blok v Šoštanju je potreben za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo in za njeno manjšo energetsko odvisnost gradnja bloka 6 bi pomenila tudi kopanje lignita v Premogovniku Velenje vse do leta 2050 po zagotovilih direktorja Teša Uroša Kotnika bodo v bloku 6 ob modernejši tehnologiji z enako količino energenta dosegli veliko večjo proizvodnjo, ob tem pa veliko manj onesnaževali okolje do letne emisije ogljikovega dioksida za 35 odstotkov nižje od emisij v zdaj delujočih petih blokih- To je še posebej pomembno za Slovenijo zaradi izpohijevanja zavez iz sprejetega podneb-no-energetskega svežnja,« opozarja Kontič in dodaja podatek, da trenutno Teš v okolico emitira okoli 8500 ton/ leto dušikovih oksidov Z znižanjem proizvodnje obstoje- ' Čih blokov in s proizvodnjo v bloku 6 se bo količina zmanjšala na 1665 ton na leto. »Gre torej za projekt, ki je nujno potreben za slovensko energetiko in. kar je v času političnega odločanja posebej pomembno, v ničemer ne ogroža oziroma ne tekmu-je z ostalimi projekti na področju energetike- Nasprotno! Menim, da se projekti dopolnjujejo. Že res, da je trenutna cena električne energije nižja od običajne. Toda to so le trenutne razmere na trgu. Nič novega ne bom dejal, Če povem, da je najdražja pač tista energija, ki je nI. In to se nam bo zgodilo, če bodo razni lobiji odločili drugače.« Da bo pri naslednji razpravi zagovarjal interese Šoštanja, je zatrdil poslanec in župan Darko Menih (SDS), ki je sicer podpri predlagano ponovno obravnavo. »Prepričan sem, da se bo v ponovni razpravi potrdilo, kar je bilo sklenjeno že pred leti - torej da bo blok 6 ponovno potrjen kot nacionalni energetski projekt, ker je to edino smisehio. Poleg te^ ne gre le za naložbo v Šoštanju, temveč za več naložb v energetiki,« pravi Menih in dodaja, da ima blok 6 kUučen pomen za Šoštanj, šaleško dolino in Slovenijo. Ne gre samo za gospodarstvo in posledično delovna mesta, temveč kot župan ocenjuje, da bo prinesel pozitiven vpliv na življenje, delo in utrip občine. Glede pomislekov, ki se porajajo ob dragi naložbi, Menih pravi, da tudi v Šoštanju deluje civilna iniciativa, ki je potem, ko so v Tešu na dnevu odprtih vrat projekt podrobno predstavili. gradnjo podprla. URŠKA SEUŠNIK Foto: SHERPA PSOSPODARSTVO O cetis El kroj v stečaju Stečdj zaradi odpovedanih naročil - Stečajni upravitelj je Stevo Radovano\ač - Še upanje za zdravi del? v sredo se je končalo ugibanje o nadaljnji usodi na-zarskega Eikroja. Predsednica uprave Štefanija Glu-Šič je po večdnevnem medijskem molku v izjavi za javnost sporočila, da bodo v tej nazarski družbi uvedli stečajni postopek, s čimer |e soglašal tudi nadzorni svet. Sodišče je (nekaj minut po izjavi za javnost!?] prav tako v sredo že sprejelo sklep o stečaju in za stečajnega upravitelja imenovalo odvetnika Steva Rado-vanoviča iz Ljubljane. Glavni razlog, tako pravi Glušičeva. je v cem. da so kupci odpovedali 65 odstotkov naročil za naslednjo sezono, tako dâ je približno 200 zaposlenih ostalo skoraj brez dela. S tem se je pojavila tudi plačilna nesposobnost. Družba Elkroj je sicer banke in večinskega lastnika, podjetje Rednak, pozvala k mo- ratoriju za odplačilo dolgoročnih kreditov oziroma k do-kapitalizaciji. Banke bi bile pripravljene na pogovore o moratoriju v primeru, če bi se lastniki Eikroja odločili za dokapitalizacijo, na kar pa večinski lastnik» podjetje Rednak, odgovarja« da doka-pitalizadja glede na stanje in finančni položaj» ki je na trgu. ni možna. 2 milijona evrov, kolikor bi potrebovali za dokapitalizacijo, bi menda ogrozilo tudi obstoj podjetja Rednak. Na pogorišču novo podjetje? Menda vedno obstaja interes za prevzem zdravega jedra dejavnosti in dela ljudi iz stečajnega postop-ka, je omenila Glušičeva» podprl pa naj bi jo tudi večinski lastnik. »Ta rešitev predstavlja možnost nadaljevanja zdravega jedra O nenadni odpovedi naročil smo v NT že pisali» tudi o pripravi programa presežnih delavcev (po tem scenariju naj bi delo izgubilo 62 zaposlenih), vendar so v Elkroju postali plačilno nesposobni in praktično brez dela. Vse to je vodilo v stečaj, ki ga )e sodišče potrdilo v sredo. družbe v najkrajšem Času, saj zaradi novonastalih razmer čez noč obstoj Eikroja v obstoječi obliki ni več mogo軫 trdi Glušičeva. Menda ta scenarij hitrega reševanja nastale problematike v družbi predstavlja rešitev tudi za upnike. »Menim, da kriza zahteva takojšnje ukrepanje in da bi vsako odlašanje pomenilo le odlaganje problemov, ki bi povzročili bistveno večje težave in izgube vsem ude- ELKRO Nazarski Elkmj bo Mmeval... ležencem. V nasprotju z dogodki, ki jih spremljamo v zadnjem času v drugih družbah» hitra rešitev omogoča tudi delavcem takojšnjo socialno podporo in čimprejšnje nadaljevanje Eikroja v novi sprejemljivi obliki, glede na trenutne razmere.« V izjavi Glušičeva omenja javnega šefa kontrole pri podjetju Hugo Boss, ki naj bi izjavil, da so hlače, narejene v Eikjoju, kot Mercedes. »Z lastno blagovno znamko Elkroj smo se uspešno zoperstavlja-11 močni konkurenci s Kitajske in z Daljnega vzhoda. Da so Elkrojevi izdelki res cenjeni, seje posebno pokazalo ravno marca letos, saj je prodaja v lastni maloprodajni mreži kljub krizi narasla za petino ^ede na lansko leto. Vendar to ni dovolj za preživetje dvesto zaposlenih v delnišld družbi Elkroj.« US Država naj pomaga zdaj! Celjski podjetniki za znižanje cen energentov ter plač v javnem sektorju člani Regionalne gospodarske zbornice Celje pozivajo vlado, naj pritisne na dobavitelje elektrike in plina, saj ima v teh podjetjih Še vedno velik delež. Ne samo cene, tudi plačilni roki so za dane razmere nemogoči, zato pomoč pričakujejo takoj zdaj, ko je še smiselna. Obenem od vlade zahtevajo, naj bolj odločno ukrepa in uveljavi zmanjšanje plač v negospodarstvu. Po anketi, ki so jo naredili v celjski zbornici, slroSek energije v podjetjih predstavlja tudi do 6-odstotni delež. Zgolj cena plina je v enem letu narasla za 80 odstotkov. Obenem so roki plačil še vedno takšni, kot so bili pred recesijo, čemur v mnogih podjetjih zelo težko sledijo. »Zahtevamo, da se cene ener- getike v teh kriznih časih zmanjšajo za najmanj 20 odstotkov, da se podaljšajo plačilni roki za 60 dni in da se omogočijo spremembe vseh tistih pogodb, ki so jih podjetja dolgoročno sklepala v času, ko so bile razmere v gospodarstvu bistveno slab-§e,« v imenu gospodarstvenikov pojasnjuje direktor zbornice Jože Pušnik. Na vlado so se z zahtevami obrnili zato, ker je v teh podjetjih večinski lastnik, zato bi jih prav ona lahko pozvala k ukrepanju. »Država naj pomaga zdaj, ko Je pomoč še možna in smiselna.« Člani od vlade zahtevajo, naj bolj odločno ukrepa in uveljavi zmanjšanje plač v negospodarstvu. Sploh sedaj, ko v gospodarstvu ljudje izgubljajo službe. »V anketi smo gospodarstvenike Pivovarna lani slabše Skupina Pivovarne Laško je lani po nerevidiranih podatkih prodala 5 milijonov hektolitrov pijač, ob tem ustvarila 360 milijonov evrov čistih prihodkov Iz prodaje 1er 33 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Kljub vsemu je Čisti dobiček znašal zgolj nekaj več kot 9 milijonov evrov. To je kar 85 odstotkov manj kot leta 2007, ko je dobiček podjetja znašal 61 milijonov evrov. Podjetju so se za slabih 80 odstotkov zmanjšali finančni prihodki, finančni odhodki pa so narasli iz 17 na kar 36 milijonov evrov. V Skupini Pivovarna Laško v letošnjem letu načrtujejo dvig prodaje za en odstotek ter 14 odstotkov višje prihodke. RP www.noviteclnik«com )»Držav8 mora ukrepati takoj, ko je pcmioS podj9tjem §6 možna in smf-selna,« vimMU ce^skli gospodarstvenikov poziva Jožo Pusjiik. spraševali tudi. kakšna je trenutna rast naročil, fz podatkov Je razvidno, da se gospodarska situacija ne umir- ja, temveč poglablja. V nekaterih podjetjih, ki so posebej vezana na avtomobilsko industrijo. Je upad naroČil tudi do 70 odstotkov. In v teh razmerah, ko podjetja preživljajo tako težke čase in težko zadržujejo zaposlene, smo zelo ostro izpostavi h tudi zahtevo po zmanjševanju plač v Javnem sektorju. Tukaj ne razumemo stališč sindikatov, ki za vsako ceno branijo plače v javnem sektorju,« Je Se dodal PuSnik. Tb so po mnenju članov zbornice najbolj nujni ukrepi. Itajali naj bi toliko časa, dokler se razmere na trgih ne izboljšajo v meri, da bi vsaj dve četrtletji zapored zaznali porast gospodarske aktivnosti- ROZMARl PETEK Foto: KATJUŠA (arhiv NT) Nove priložnosti v gradbeništvu? v času, v katerem je gradbeništvo precej na udaru, je bil nasiov okrogle mize Nove prilo^osti v gradbeniš* (vu pravo božanje udes. Kljub >»zđprtosti« bank so udeleženci ugotovili, da rešitve so, vendar bi spremembe morala pospešiti država. Okrogle mize» ki jo je na Srednji šoli za gradbeništvo na Šolskem centru Celje pripravilo Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Celje, se je udeležilo okoli 70 članov društva, med sodelujočimi na okrogli mizi pa so bili poleg predstavnice okoljskega ministrstva ter predsednika uprave Darsa Tomislava Nemca rudi predstavniki večjih celjskih gradbenih podjetij. Ti so bili najbolj veseli informacij o načrtovanih državnih gradnjah pomembnih objektov, predvsem s področja infrasiruk-cure, kjer se bo lahko angažirala gradbena dejavnost. Priložnost vidijo tudi v skupnem nastopu na trgih JV Evrope. RP Strah v tišini $ stečajem nazarskega Eikroja je končana nekajmesečna agonija, ki pretresa marsikatero družino v Zgornji Savinjski dolini. Verjamem, da se 200 delovnih mest v slovenskem prostoru ne sliši veliko. Sploh v teh časih, ko vsak dan poslušamo o odpuščanju, stečajih, presežnih delavcih toda skor<^da ni Zgomjesavinjčana, ki se ob stečaju Eikroja ne bi zgrozil. Brez dela so ostale Ženske, ki imajo izjemno malo možTWSti, da najdejo novo zaposlitev. Že dolgo pa je bilo med njimi čutiti strah. Strah za delovna mesta, ki so kljub slabi plači pomenila neko socialno varnost. Če hočete, S-umi umik od doma, klepet s pnjateljicami... Strah, ki je ohromil zaposlene v Elkroju, da so bili zadnje čase preprosto tiho. Mogoče med prijatelji, v gostilni ali ob kavi se je slišalo marsikaj: o nenormalni normi, nemogočih delovnih razmerah, nizki plači, čudnih odnosih znotraj podjetja ...Na glas se lega ni govorilo. Kot tudi ne. da se v zadnjem času menda uničuje blagovna znamka, da iz podjetja mendn izginjajo stroji (»Thm, kjer delam» je bilo veliko mašim. Zdaj jih ni več. Kot bi šle»« je bilo izrečeno). Biti zaposlen v nazorskem Elkroju tudi v predkriznih časih ni bilo lahko. Tbda šlo je. Z nekoliko dobre volje je bil Ekroj paradni konj zgomjesavinjske indu.-stňje. Res, da si zaposlene v podjetju niso mogle pnvoščiti nakupa hlač, ki so jih mogoče prejšnji dan do koTKa sešile, ampak zaradi tega se že nekaj let ni nihče obremenjeval. A se obremenjujemo in skupaj z d^va iščemo različne scenarije zaradi molka, v katerega sta se zavila vodstvo Eikroja in nadzorni svet družbe. Potem ko je o stečaja v ponedeljek pricurijala novica iz nadzornega svGa, je v corek predsednica uprave Štefiinija Glušič stečaj zanikala, v sredo, na dan, ko je stečaj že razglůsiio sodišče, pa končno priznala. Seveda medijem, drugače pa je bHo z zaposlenimi. Šele včeraj zjutraj je nekatere zaposlene o stečaju obvestila tudi direktorico. Po-drobrwsti so bile še rwjasne. Že prej pa so zaposleni vedeli, da nima smisla priûikovati aprilske plače Kako napr^, ne vedo. Najnovejša (seveda povsem neuradna) verzija je, da bo prostor nazorskega Eikroja odkupil Spar. TYgovine bodo očitno rešile marsikaj. Le da v njih ne bo moglo biti mnogo kupcev. Zgornja Savinjska namreč trepeta, kdaj bo padel KLS na Ljubnem, kjer se iz dneva v dan bodejo s krizo, in si oddahne, ko na parkirišču pred nazarskim podjetjem BSH Hišni aparati Še vidi parkirane avtomobile. Torej vsaj ti še delajo. Velika noč bo v mnogih zgomjesavinjskih družinah tiha. In v strahu. URŠKA SELIŠNÍK ©toll partner I najboljšim ckusm ^Hngodki Podjetniki od predsedniica pričakovali več Klub podjetnikov Zlatorog je na svojem zadnjem srečanju gostil predsednika države dr. Danila Turka. Obisk članov je bil uglednemu obisku primeren, saj se je zbralo veliko število podjetnikov $ Celjskega. Pri tem so aekateri od večera pričakovali več» kot lahko predsednik države pove. Moderacorjá večera Jože VoUand ter diplomat Zvone Dragan sta predsedniku postavila vrsto vprašanj, tudi manj prijetnih - na primer kaj meni o privatizaciji dobičkov in socializaciji izgub - na katera je prav diplomatsko odgovoril, Pri tem je poudaril, da je vlada že sprejela najnujnejše ukrepe, da popusti finančni krč, ter obenem prav jasno napovedal» da bo treba poseči v nekatere pravice, konkretno v sistem plač v javnem sektorju. Nekateri podjetniki so pričakovali, da jim bo predsednik povedal, kako dolgo bo recesija še trajala in do kakšnih razsežnosti bo prišla. »Vsi v Sloveniji Predsednik je opozoril, da Slovenci preradi tekmujemo v tem. kdo bo napisal bolj cm scenarij. Malo več optimizma vtah £asih ne bi škodilo. Ob njam moderator Jeze Volf&nd in direktor Weishaupta Henrik Dvoriak potrebujemo malo več optimizma. Slovenke in Slovenci smo radi hitio pesimistični in radi hitro tekmujemo v tem, kdo bo narisal bolj čm scenarij. Včasih se nam zdi, da je tisti, ki riše bolj čm scenarij, bolj realističen od one- ga, ki riše manj črnega. Rad bi, da bi se tej naši kulturni značilnosti odrekli- Moje stališče je, da moramo tudi v tej situaciji iskati bolj optimistične poglede,« je ogovoril predsednik dr. Danilo Tiirk. Obenem je opozoril, Turk univerzi v Celju ni najbolj naklonjen Med vprašanji, ki so jih podjetniki postavili predsedniku države dr. Danilu TUrku. je bila tudi mednarodna univerza v Celju. Je smiselna in predvsem realna? »Seveda je Celju kot geografsko in ekonomsko pomembnemu centru Slovenije težko odrekati možnost, da bi imelo univerzo. Jaz tega nikakor ne želim počeli. Vprašanje pri tem je, kako to organizirati in kakšne vrste izobraževanja ponujati, da bomo imeli vsi skupaj boljši razvoj- Kopičenje programov, ki ne pelje v razvoj, ne bo dobro- Univerza je to, kar njeno ime sugerira le, če zagotavlja tako humarustični kot naravoslovno-tehnični vidik. Če bomo ta kriterij znali izpolnjevati, bomo imeli univerzo. V nasprotnem primeru bomo imeîi veliko vlaganja v izobraževanje, ki ne bo dalo pravih učinkov. Ta problem imamo že danes, ne bi bilo dobro» da ga Se povečujemo,« je pojasnil predsednik Turk. RP da v statističnih projekcijah nekaj ni najbolj prav, če so le-te v začetku leta napovedovale 0,6-odstotno. rast, po dveh mesecih pa naj bi ta bila celo negativna. So bih celjski podjetniki z odgovori zadovoljni? »Delno sem, vendar je bilo premalo rečeno o tem» kje so rešitve- To potrebujemo,« je komentiral prvi mož celjske avtomobilske hiše A2S Srdjan DjumhuT- To je želel slišati tudi direktor podjetja Viba Peter Vipave. »Jaz od takšnih srečanj nikoli nimam velikih pričakovanj. Več pričakujem od zbrane dr^be,« je zaključil član Alposove uprave EU-do Marot. RP, foto: SHERPA Solčavske Rinke ni več Soičavska Rinka, pol-krožna stavba v središču vasi, je dolgo samevala, v minulem tednu pa so jo po-drU. V občini so namreč začeli oživljati središče, vas Solčavo, ki že nekaj desetletij zamira, na kar kaže praznjenje hiš v vasi- Zaradi tega je precej zaostala za razvojem kmečkega zaledja in središč v sosednjih občinah. Naselje nujno potrebuje prenovo, saj je njegovo trenutno stanje ovira nadaljnjemu turističnemu razvoju občine. Neurejenost naselja kazi tudi celotno podobo kraja. Zaradi tega so začeli izvajati projekt Rinka - zagon trajnost nega razvoja gorske občine Solčava na primeru opuščenega objekta Rinka. Vas Solčava, ki je naravno in upravno središče občine, mora prevzeti vlogo, ki ji pripada, z zagotovitvijo dodatne ponudbe, storitvenih, servisnih in vseh potrebnih dejavnosti, Dei teh storitev nameravajo urediti v novozgrajeni Rinki. Kot je povedal župan občine Solčava AJojz Lipnik, Rinke, kot smo jo poznali, ni več. Zrastia fao nova stavbe, v kateri necrtujejo kar nekej Bkti>mosti. nameravajo urediti tudi dostope do mest, kjer so pogostejša frekvenca ljudi, parkirišča tn javni prireditveni prostor. To načrtujejo z realizacijo projekta Turistična infrastruktura Solčavsko, ki ga je Občina Solčava prijavila tudi na pou-ebne razpise-Smele ideje o oživitvi vasi Solčava so našle povezavo med starim in novim, med propadajočim in nastajajočim. Projekt je podprt z donacijo Norveške preko Norveškega finančnega mehanizma. US Mestna občina Celje odlična v komunikaciji Mestna občina Celje je včeraj prejela dve nagradi s področja komuniciranja. Prvo nagrado podeljuje podjetje Planet GV» drugo pa bruseljska družba Westminster. Planet GV je letos drugič pripravil razpis za nagrado Q'ObČina 2009. Odločili so se, da se bodo vsako leto osredotočili na drug vidik odličnosti občin, letos so preverjali, kako občine komunicirajo s strankami. To so preverili na terenu, torej da so pod pretvezo, da nekaj urejujejo, obiskali občinske službe oziroma jih poklicali po telefonu, preverili pa so tudi, kako uporabna je spletna stran občine. Najboljšim trem občinam so podelili nagrade oziroma priznanja- Občina, ki ima na-jodličnejše komuniciranje, je Občina Videm, Mestna občina Celje pa je prejela posebno priznanje za svojo pot k odličnosti- Družba Westminster je letos začela s projektom, v katerem so preverjali raven komunikacije različnih uradov v državah članicah Evropske unije in jih primerjali med sabo. Najboljšim so podelili certifikate in druge nagrade. MÛC je dobila nagrado v kategoriji najboljša praksa. Certifikat za MOC je včeraj v rezidenci župana v Pra^ preje) župan Bojan Srot. ŠK Finetol zaradi Istrabenza v izgubi Finančna družba Finetol, ki je nastala iz podjetja Etol, je lani zabeležila 2,4 milijona evrov čiste izgube. Kot so pojasnili, je nastala zaradi slabitve naložbe v Istrabenz. Z njo so zgolj lani izgubili 4,5 milijona evrov. Si je nepremičninski trg že opomogel? Po podatkih celjskega nepremičninskega podjetja Kapitol Nepremičnine stanje na nepremičninskih trgih ni porazno. Ker kupcev ni, se jim ponudba nepremičnin v bazi sicer kopiči, a so zalo vsaj cene starejših stanovanj padle za desetino» medtem ko cene novih ostajajo na enaki ravni, kot so bile v prvem lanskem kvartalu. Podatki geodetske uprave so precej podobni. Poleg lega, da se je število transakcij skorajda prepolovilo, se je znižala tudi povprečna cena za kvadratni meter - zdaj znaša 1.300 evrov, v okoUd Celja pa slabih 1.200 evrov. A kot dodajajo v največji celjski nepremičninski agenciji, se je trg februarja znova začel prebujati, saj so kupci ugotovili, da lahko zaradi obilice ponudbe za svoj denar dobijo več, Še vedno pa se ni »prebudila« prodaja poslovnih nepremičnin, zato v Kapitolu pričakujejo skorajšen padec cen tudi v tem segmentu. RP Avtomobilska kriza prihodke klesti celo Celjskim mesninam Razsežnosti krize v avtomobilski panogi so skorajda neverjetne. Z njo se soočajo celo v Celjskih mesninah, ki so živilski proizvajalec in je še ne bi smele premočno občutiti. Kot pravi direktor Izidor Krivec, je pri prodaji mesa res še ne občutijo. »Vsaj ne po prodanih količinah. Se pa pozna pri sami strukturi prodanih izdelkov. Težava so dražji artikli. Sicer pa smo tudi mi povezani z avtomobilsko industrijo. Nekaj pri pripravi malic na primer v novomeškem Re-vozu. Še bolj neposredno pa preko kož. Lani so prihodki od kož znažali 1,5 mihjona evrov, letos bo prihodkov za enako al) celo večjo količino komaj za desetino.« A to Še ni najhujši scenarij. L^hko se zgodi, da kož avtomobilska industrija sploh ne bo več odkupovala. To bi za mesnine pomenilo dodaten strošek, ki bi ga imele s sežigom kož. Sicer pa bodo v Celjskih mesninah v času krize še večjo pozornost namenih tujim trgom, kjer so že zdaj močno prisotni. Na tujem (gre predvsem za Zahodno Evropo in trge bivše Jugoslavije) sicer svoje proizvode v večini ne prodajajo pod svojo blagovno znamko, skupaj pa izvozijo do 70 ton klobas mesečno, kar pomeni skoraj 30 odstotkov trajnih in poltrajnih mesnih izdelkov. RP VJU NOVI TEDNIK Stečaj kot rešitev ali propad? Tomaž Kos: »Pričakujem vedno več stečajev z borno stečajno maso« - Komu stečaj lahko koristi? Ne samo v državi, tudi na Celjskem )e vedno več primerov stečajev ali vsaj »groženj« z njimi. Če našteje-mo le prvake tega tedna: Mip, Istrabenz, najnovejši Eikroj in Še »sveža« Kili Li-boje» Hudournik ... Kaj bo z delavci, kaj z uveljavljeno blagovno znamko, koliko stečajev lahko v kratkem âe pričakujemo? VeČ kot dovolj vprašanj, da smo se obrnili na stečajnega upravitelja ter predsednika društva stečajnih upraviteljev Tomaža Kosa. V Hudourniku so se stečaju izogibali, Kili Liboje ga je predldgdl sam. V Elkroju se je zanj odločil nadzorni svet. »Ponavadi stečaj predlagd eden ali več upnikov, ki dokažejo, da dolžnik ni veČ sposoben poravnati svojih obveznosti. Dokažejo, da ima za več kot polovico osnovnega kapilaia izgube, blokiran račun ... Lahko pa seveda tudi sam dolžnik prediâga stečaj,« pojasnjuje Kos. Vendar je to res lahko tudi za zaposlene prava odre-šitev? Ni enoumnega odgovora. če ljudje Še vedno redno pre-jemajo plače, je slabše, če pa plač ni in vsak mesec životarijo. je boljši stečaj, da vsaj pridejo do nadomestil za brezposelnost. Res pa je. da delavcem stečaj prinese ogromno težav, od psihološ-idh do finančnih. V času, ko gre podjetje proii stečaju, plače ponavadi niso redne, ljudje imajo občutek negotovosti. Ko pride do stečaja, pride običajno tudi do prenehanja delovnih razmeri) in prehoda na zavod za zaposlovanje. Tam so nadomestila relativ-no majhna, iskanje nove zaposlitve pa je lahko za marsikoga velika težava. Kaj pa za upnike? Ti so v stečajih redko poplačani. T\jkaj oi debate. Če je podjetje v tako slabem stanju, je bolje Čim prej uvesti stečaj. Dlje ko se čaka in vleče, manj denarja ostane za stečajno maso. Je ponavadi dovolj stečajne mase» da se poplača vsaj delavce? Ne vedno. Imajo pa pravico do poplačil iz jamstvenega sklada. V enem delu, ne pa v ceîoti. Če je denarja v stečajni masi dovolj, torej takšnega, ki izhaja iz prodaje premoženja, ki ni pod hipoteko, potem imajo prednost. Običajno je pri stečajih tako. da se končajo po poplačilu prednostnih terjatev, torej delavcev. Redkokdaj ostane Še kaj za navadne upni- Univerzitetni diplomirani ekonomist Ibmaž Kos je svojo stečajno pisarno odprl marca leta 1997. Pre) je več let delal v Hmezad Agrini. Je strasten ljubitelj cigar. Rekreativno se ukvarja s tekvondojem. il-vi v BraslovČah, je poročen in oče treh otrok. ke, Ti v povprečju dobijo po-plačanih le približno deset odstotkov terjatev. Delavci prejmejo do tri plače, odpravnino, neizkoriščen letni dopust. To so najbolj običajne prednostne terjatve. Kje v vrsti so banke? Te so ponavadi ločitveni upniki, torej imajo pravico na enem delu premoženja v stečajnih postopkih. Ta del predstavlja posebno stečajno maso, ki nima veze s splošno stečajno maso. Če imajo banke hipoteke, se, ko se pre-moženje proda, najprej poplačajo banke. Če kaj ostane, se nakaže v splošno stečajno maso. A takšni primeri, da bi kaj ostalo, so bolj redki. Ali drži podatek, da je ste-čajev v ietos vse veČ? Po prvih analizah je stečajev po 1. oktobru 2008 relativno manj. Verjetno je vzrok v tem, da so po novi zakonodaji višji predujmi, ki jih mora vložnik plahti za začetek stečaja. Ti so zdaj od 6- do lO-krat večji. Za gospodarske družbe znašajo približno 4.300 evrov, medtem ko je za osebne stečaje predujem 2.500 evrov. Pričakuje pa se, da naj bi se v nadaljevanju leta število stečajev ^ede na gospodarsko situacijo res povečalo. Novost je tudi ta, da so stečajni ali prisilni upravitelji lahko od kjerkoli... izbira stečajnega upravitelja gre po vrstnem redu. Tako kot smo pač po posameznih sodiščih zapisani. Upra- Tomaž Kos |e bil prisilni upravitelj v primeru Hu-doumilc Že ob koncu prisilne poravnave leta 2004 je prelagal stečaj, a predloga sodiiče ni upoštevalo. vitelji smo se morali odločiti za največ pet okrožnih sodišč in seveda okrajna v sklopu le-teh. Se vam to zdi dobro, saj nekateri ne poznajo situacije v regiji? Na primen stečaj Hudournika zdaj vodi stečajna upraviteljica iz Ljubljane, medtem ko ste prisilno poravnavo vodili vi. Že talaat ste zanj predlagali stečaj. Ce delaš na več sodiščih, res manj poznaš gospodarstvo v regiji. Pa tudi stroški postopka so večji, že zaradi potnih stroškov. Treba je več potovanj, s čimer se izgubi tudi čas. Tako se zna zgoditi, da bodo s tem, ko bomo delali p o'drugih koncih Slovenije, stroški večji. Drugače bi rekel, da težav ne bi smelo biti, Vsi» ki imamo licenco, lahko delamo in takšnih nas je trenutno 82. Iz poročil posameznih stečajnih postopkov je razvidno, da so stroški postopkov zelo visoki. Žaluj? Tudi s tem se »izgublja« stečajna masa. Stroški so mogoče relativno visoki. Z vsakim mesecem jih je več, predvsem v zvezi z računovodstvom in'davč-nimi bilancami. Stroški so lahko precej visoki, če ima- Tomaž Kos ima trenutno največ primerov stečajev v Sloveniji Večinoma so izven celjskega okrožnega sO' dižča. mo komplikacije pri označevanju premoženja ali če imamo v stečajnih postoptóh precej pravd. Potem se ti postopki vlečejo. Drugače pa v primeru, da teh težav ni, lahko stečajni postopek končamo v letu ali dveh in potem teh izrednih stroškov ni. Tudi nagrade stečajnlkov so precej velike... Ne bi se strinjal, da so ravno zelo velike, ker je treba vedeti, da se nagrade nanašajo na celoten postopek, ki lahko traja več let. Obenem so nagrade v bruto znesku. Vsi delamo kot neki podjetniki, ki imamo tudi stroške in moramo poskrbeti za vse pogoje, od pisarne, sodelavcev, drugih materialnih stroškov, Za nagrade trenutno velja še stara uredba iz leta 2005, ki ni bila že štiri leta revalorizirana. Poudarim naj tudi, da gre tukaj za specialno strokovno znanje. Smo neke .vrste krizni menedžerji, zato mislim, da nagrade niso prehude. Naj poudarim še, da je veČina stenjev brez ornem-be vrednih stečajnih mas. Vsaj 60 odstotkov stečajev je relativno »praznih«, kar pomeni, da tudi nagrade temu primemo niso velike. Kako je z novimi, osebnimi stečaji? Imamo na Celjskem že kai^Šen primer? Za Celjsko regijo težko rečem, ker sem se prijavil tudi na druga sodišča. Tako sam zdaj vodim že Šest osebnih stečajev, vendar ne iz regije. Mislim, da je bilo v Sloveniji začetih že 54 osebnih stečajev. Prvi so prišli v fazo otvoritvenih poročil, pa preizkusov terjatev. Ugotovili smo dejansko stanje dolžnikov. Uprave zadolženih podjetij ponavadi zavlačujejo la se Izogibajo nujnim ukrepom, saj za svoja dejanja zelo redko tudi odškodninsko odgovarjajo. Upniiu se pogosto prepozno odloČijo za uvedbo stečaja, saj ne znajo presoditi, kda| }e pravi treautek. Poplai^ terjatev skušajo doseči drugače, saj morajo pri predlogu steča-|a sami položiti predujem, obenem morajo dokazati razloge zan}. Če )e stečaj sprožen pravočasno, bo upnik stroške stečaja dobil tudi povrnjene. Zakaj Kos poudarja pravočasno? Zato ker je od 60 do 70 odstotkov t. i. praznih stečajev, ko podjetje nima več nobenega premoŽenja. Zato Kos U|MiUu)m svetuje, naj svoje dolžnike redno 8premi|a|o. preverjajo njihovo boniteto. Reči moram, da pravzaprav vsi dolžniki razpolagajo z bornim premoženjem, okrajna sodišča so izdala sklepe o zasegu njihovega dobroimet-ja na transakcijskih računih in sklepe o prenakazilu tistega deleža plače, ki je rtad minimalno plačo. Drugače so nekateri že vložili odpust, drugi še bodo. Nekaj sldepov sodišč o določitvi preizkusnega obdobja je že bilo, v mojem primeru sicer še ne. Koliko dolžniki s stečajem, ki ga predlagajo sami, »»profitirajo«? Nekateri so precej zadolženi. lako je razvidno iz podatkov. V kolikor bodo prestali to preizkusno obdobje, bodo »profitirah«, ker bo možen odpust vseh navadnih terjatev. Hidi predujma jim po noveli zakona ne bo treba plačati, temveč bodo lahko zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Morajo pa v tej preizkusni dobi. ki lahko traja od 2 do 5 let, zadostiti vsem pogojem, ki so vzakonu. Konec obdobja, če ni ugovorov, lahko sodišče odobri odpust in se jim odpustijo navadne terjatve. Medtem ko morajo prednostne v vsakem primeru odplačati. Kdo se ponavadi odloči za osebni stečaj? Zgolj samostojni podjetniki ali tudi običajni potrošniki? Kakšni so običajno njihovi dolgovi? Mojih šest je potrošnikov. Sicer pa so med osebnimi ste-éajniki v večini posamezniki, ki so nekoč imeli svojo dejavnost, pa so bili neuspešni. Dejavnost so prekinili, dolgovi pa so ostali. Velik dolg pri «navadnih« potrošnikih pa se lahko nabere na zelo različne načine. S preve-Ukimi nakupi, igrami na srečo, celo zaradi stroškov telefona, z najetimi krediti ... Niso redki primeri, ko dolgovi ljudi zaradi neplačil presežejo vrednost glavnice. Njihovi dolgovi so različni, znašajo od 40 tisoč do Î00 tisoč evrov. ROZMARl PETEK Foto: GrupA Če je podjele insolvent-no, bi se po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in pri^lnem prenehanju najpozneje v dveh mesedh moral sprožití postopek za stečaj. NOVI TEDNIK j^AKCUA Zavijte v industrijske prodajalne Če povemo, da lahko določene izdelke naših podjetij kupite v njihovih industrijskih prodajalnah, nismo odkrili Amerike. A bo najbrž vseeno pomagalo, če vam osvežimo spomin, koliko lahko s takáními nakupi prihranite. Pred kratkim nas je bralka opozorila še na najnovejši trend - veliko trgovcev vam bo zdaj, 1(0 je težko prítí do likvidnih sredstev» pri plačilu z gotovino ponudilo ie večje popuste, kot ste jih bili vajeni. V trgovini Cinkarne Celje na Kidričevi cesti Idhko kupite proizvode za gradbeništvo in kmetijstvo, barve za zaščito betona in kovin 1er barve in kemikalije za tiskarje. Izdelki so pogosto v akciji z različno visokimi popusti. Generalno velja lO-od-stotni popust za plačila z gotovino za pesticide, izdelke BASFin Cuprablau, na gradbena lepila in dnjge izdelke pa dajejo 5-odstotni popust za plačila v gotovini. Trenutno imajo v akciji Nivedur E. zemljo za vrt, balkonske rože in sadilni Humovit. Občasno ponujajo tudi izdelke v embalaži, ki je poškodo- (êBilTT ffiM ©iMï O J J vana. Takrat so cene še bolj ugodne. V Alposovi industrijski prodajalni v Šentjurju lahko kupite izdelke iz njihove proizvodnje kovinskega pohištva, cevi in pločevine. Pohištvo prve kvaJitete lahko tam kupite do 10 odstotkov ceneje, cevi in pločevine do 20 odstotkov ceneje. Za pohištvo druge kvalitete lahko odštejete do polovico manj, kot je redna cena, cevi in pločevina drugega kakovostnega razreda so pri njih cenejše do 40 odstotkov. Za izdelke programa Aluminij drugega razreda lahko odštejete do 30 odstotkov manj. Zanje sicer nimajo priročne industrijske prodajalne» jih pa lahko kupite na sedežu podjetja Aplos Alu. Tiiói Etol ima Še vedno ob proizvodni stavbi tudi industrijsko prodajalno. Cene so v povprečju nižje od 10 do Svetujemo vam, da pri nakupu izdelka, ki ga izdeluje podjetje v regiji, najprej preverite, ali ima podjetje industrijsko prodajalno. Zgolj obstoj le-te še ni garancija, da boste izdelek dobili ceneje, zato boste morali cene preveriti še v običajnih trgovinah. Zaradi količinskih popustov se velikokrat zgodi, da so izdelki v običajnih trgovinah še vedno cenejši. Zaradi težav z likvidnostjo vse več trgovcev potrošnikom z gotovino ponuja Še večje popuste, kot so jih doslej. Tako se prvič v zgodovini dogaja, da lahko kupite izdelke za vodovod ceneje kot vaš vodovodni inštalater, ki »robo« dobi po nižji davčni stopnji. ^r n / ^ - i J - Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE y Naj vas ob tem spomnimo tudi na kartico, k; st6 jo přejali kot naročnik Novega tednik». Tudi z njo lahko marsikje kupujete do 10 odstotkov ceneje. 50 odstotkov, kupite pa lahko arome, barvíia, ekstrakte, sadne pripravke in ostale surovine, potrebne za izdelavo hrane in pijač. Blaga z napako ne ponujajo. Mlekarna Celeia ima že več let urejeno prodajalno Go-lida. V njej ponuja blago brez marže. Edino v njeni prodajalni lahko kupite mešani sadni jogurt, koliko ga tedensko ponudijo, je odvisno od »ponesrečene« proizvodnje, Velenjsko Gorenje nima industrijske prodajalne. Kup- ci lahko cenovno ugodnejši nakup izdelkov opravijo v raz-stavno-prodajnih salonih v času trajanja različnih akdj, so sporočili iz Gorenja. Vendar po poročanju naših bralcev te niso vedno najugodnejše. Občasno v Gorenju s popustom ponujajo tudi aparate s tako imenovano lepotno napako, ki po kakovosti ne odstopajo od drugih aparatov. (Vendar takšne velikokrat odkupijo že sami zaposleni.) R02MAR1 PETEK V skladu z S. členom Zakonao volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS K. 4l/07in 105/08-odločbaUStcr 103/07 - ZPoiS-D) MESTNA OBČINA CEUE objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V MECTNI OBCINI CEUE s ZA VOUTVE POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENUE V EVROPSKI PAJRIAMENT Mestna občica Ce(ie bo v skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni Ust RS št. 41/07 in 105/08 - odločba US ter 103/07 - ZPoIS-D) zagotovila: 1. Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 1 oglasno mesto velikega formata (jumbo pano). 2. Brezplačno vsakemu organizatoiju volibe kampanje 10 plakatnih mest dimenzije največ 100x70 cm (drobno pla* kaliraoje). Organizator se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialrumi pogoji dogovori 8 podjetji Premena d.o.o. Celje, Prešernova 23a, Celje ali Reklama d.o.o., Ul. XIV. divizije 6. Celje, ki sta izv^alca oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoUeiuem za opravljanje te dejavnosti. Postavljanje aovih oglasnih površin ni dovoljeno in bodo kršitelji ustrezno sankcionirani. Pogoj za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator volilne kampanje, ki se bo pisno prijavil na naslov: Mestna občina C^, Oddeldc za okolje In prostor ter komunalo» Trg ce(jskih knezov 9,3000 Celje, nsjkasn^ do 20. 4. 2009 in ki bo do tega datuma dostavil na zgorrvji naslov tudi potrdilo o odprtju TRR za potrebe volilne kampanje, kot določa 16. Člen zgoraj navedenega zakona. Mestu« občin« CeUe iiiniifw.novitednik.com HUJSAJIMO Z NOVUM TEDNIKOiM IH RADIEIM CEI-JE Naučimo se brati delciaracije še preden so se »hujšar-ti« dobro začeli zavedati pomena zdrave prehrane, so dobili lekcijo nakupovanja zdravih živil. V Citycentru Celje so se z našpičeoimi uéesi in očmi prebijali skozi obložene police zdravih» manj zdravih in za njihov krožnik prepovedanih živil. Deklaracije na živilih> poleg cene» naj bodo vodilo pri nakupu. Mimo polic so »hujšarje« vodili vodja oddelka živil v Citycentru Celje Bernarda Jesenek in prim. Jana Govc Eržen. Vodilo vsakega zdravega nakupa naj bodo deklaracije. »Preverite, koitko beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov vsebuje sto gramov izdelka, ter koiiko kilokalorij vsebuje,« svetuje Govc Erženova. Živila z oznako Varuje zdravje imajo manj maščob in sladkorja» so manj slana in brez konzervansov, Za okusen prigrizek lahkô na primer izberemo manj masten sir ali nemastno skuto, h kateri narežemo koščke ananasa in nesladkanih jagod. »Solat nikar ne prelivajte s kaloričnimi prelivi, namesto njih uporabite lahld navadni jogurt. Izogibajte se kalorijskim bombam» kot je majoneza.« Uporabni nasvet je tudi ta, da je testeninam iz polnovredne moke ali oiuSCenemu rižu pou^bno dodati pelate namesto sladkega ketchup a. MUsIiji naj bodo brez. dodanega sladkorja, saj takšni ne koristijo zdravemu zajtrku. Za sladke pregreho naj bo Čokolada s 70 odstotki kakava. Četudi vas vonj sveže pečenega kruha hitro premami, ne posegajte po knihu s semeni, $aj ca vsebuje maščobe. Za pripravo rib uporabimo posodo, za katero ne po- trebujemo veliko maščob, lahko jo pečemo v peki papirju ali jo pripravimo v pari in pri dišavah ne skoparimo. Riba sme plavati samo dvakrat, in sicer v vodi, ter v kozarcu vina, nikakor pa ne v olju. Bojana» Jerneja in Ivica so pozorno poslušale navodila. »Vzele si bomo čas in pozorno prebrale deklaracijo. V košari bodo lahki jogurti, siri in skute. Kmh in testenine bodo iz polnovredne moke. sokovi pa brez sladkorja in iz stoodstotne^ sadja.« Marsikdaj se zdi, da je zdrava hrana draga, zlasti v času, ko je treba varčno obrniti vsak cent. Toda, če si boste vzeli čas in skrbno pregledali cene živil, boste ugotovili, da to pogosto ne drži. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Od^j M bodo »hujšar^K Yt%\\ In potomo prebrali ddkfanciie, id bodo poleg cen vodiki n nakupovanje rdravih ilvil. 8 NOVI TEDNIK Kje sta, starša?! Nasilje v šolskih klopeh - Kdo naj pomaga otrokom, ki jih pestijo učne, vedenjske in čustvene motnje? - Starši se v nemoči umaknejo Pre vrnjena šolska miza in stol ter razmetane smeti po učilnici so sprožili očitke staršev osmo-šoicev v OŠ Vransko-Tabor. Dogodek si šolniki in branitelji otrok razlagajo po svoje. Po mnenju staršev je problematičen devetošolec slab zgled, po prepričanju učiteljev pa so ga vrstniki Itak izključili iz svojega kroga in ne more biti razlog za zadnje dogodke. Primer je žal zelo podoben Številnim v drugih šolah. Učne. vedenjske in Čustvene motnje pestijo generacijo današnjih otrok in mladostnikov. Dnevno vsaj pet otrok išče pomoč. Zgodilo se je v času daljšega odmora, po peti učni uri, ko je dežurni učitelj opazil nered v razredu. Navidez nedolžen dogodek osmošoki obžalujejo In zanj ne najdejo pravega vzroka. Po načelu kazen je vzgojna so učenci krivdo za »razdejanje« prevzeli na svoja pleča in se lotili zadanega de-la. Skrb za red v razredu, pobiranje smeti in pomoč čistilki so bila njihova dobra dela, s katerimi so se vodstvu šole zaobljubili, da česa takšnega ne bodo več poče-ii. Kaj hitio pa je med starši zaokrožilo, da je vodilo nasilniške-ga vedenja učenec v zadnjem razredu devetletke. Učenci naj bi se zgledovali po njegovem na silni Š-kem vedenju, ki ga je treba jemati resno in ga ne pometali pod preprogo. »Zavijanje crtnlu v vato. š5itanje in pn-kazovanje sveta lepšega, kot je, zanj ni prava vzpodbuda,« poudarja Bojstta Va-ber Habjan. Spremljevalec blaži grožnje Fant ima učne in vedenjske težave ves čas šolanja. Te so se dodatno poglobile v osmem razxedu. Z njim se ukvaijajo na centru za sodalno delo in za lažje delo v $oU mu je bii dodeljen spremljevalec. Ta je marsikdaj preprečil nasilništvo in njegovim vrstnikom prihranii br- Povprečna starost otrok in mladostnikmr» potrebnih pomoči, je 12 let Dnevno pomoč Uče vsaj pA otrok ali mladostnikov. Na pogovor $ psihologinjo fe txebd takèû od 14 dni do največ dveh mesecev. Za ií^nkretse sprmembe pri učenju in vedenju je potreben Čas od dveh do treh mesecev. Obis^ so prostovoljni. V celjskem zdravstvenem domu z otroki, mladostniki in njihovimi starši delajo trije strokovnjaki in v žalskem eden» kar zgovorno kaže na pomanjka* nje ustreznega kadra za celovito io kontinuirano delo. Zaradi odsotnosti starša skrb za problematičnega otroka marsikdaj ostaja m pledh učitdja. Moteče vedenje pri pouku je tisto, kar lahko učitelji opazijo navzvan, očem skrito pa ostane se kaj hujiega, opozaija Ksenija Canta. CO ali udarec. Ko mu spremljevalec ni bil kos ali ko je devetoSolec odklonil njegovo pomoč» se je za svoja dejanja pogosto zagovarjal pred policijo. Grofje učencem in učiteljem so v šoli skušali odprav-Ijati in blažiti s pomočjo njegove mame. Ta je po sprva dobrem sodelovanju s Šolo in žalskim centrom za socialno delo kasneje zavrnila pomoč. »Na voljo so nam pisno obveščanje in vabila na srečanja» na katera se ne odziva,« o nesodeio-vanju pove ravnateljica Majda Piki. Devetošolec v svoji sredi naj ne bi bil občudovan, priljubljen in učencem za zgled. Kot pravi Piklova. ima malo prijateljev, saj naj bi se od njega izolirali, zato je strah pred zgledi odveč in prenapihnjen očitek. Obžaluje, da navldjub nekaterim sposobnostim učenec odklanja pogovore in pomoč- Vodstvo šole in strokovni delavci kljub grožnjam težav in nesporazumov z učencem in njegovo mamo ne žeiijo poglabljati, zato zanj vidijo rešitev v centru za socialno delo ali prevzgojnem zavodu ter v delu psihologov in psihiatrov. Primer ni osamljen. Kot sindrom se seli iz šole v šolo in ne izbira med starostjo otrok. Učne motnje so povezane z vedenjskimi Klinična psihologinja v žalskem zdravstvenem domu Bojana Veber Habjan v svoji 20-letni praksi opaža porast povpraševanja otrok, nji-ho^ staršev in mladostnikov po strokovni pomoči. Motnje deli na razvojne, kj so težave zlasti mlajših otrok, ter vedenjske in Čustvene, zna-čUne za starejše otroke in mladostnike. Otroke napotijo k njej vrtci, pediatři in osebni zdravniki ter starci sami, medtem ko mladostniki večinoma sami iščejo pomoč. »Mladi imajo težave pri vsakdanjem funkcioniranju. Deležni so neuspeha v šoli. imajo hude probleme, ker ne zmorejo in so preobremenjeni, niso sposobni izpolniti svojih in pričakovanj staršev. Posledica tega so glavoboli» slabosti» težave z dihanjem, nespečnost, panični napadi in momje, depresivnost, tesnobnost, zlasti socialna, zaradi katere se ne znajo vključevati v okolje,« našteva Veber Habjanova. Pri šolskih otrocih se težave kažejo zlasti v motnjah branja in pisanja ter lûperak-tivnostl. Za delo z mladostniki je pomembna motivacija, odločitev za delo pa je prepuščena njim samim, medtem ko otrokom in njihovim staršem Veber Habjanova konkretno svetuje, kaj bi bilo dobro narediti. Negativne ocene pri matematiki nekega dvanajstletnika lahko sprožijo plaz težav. »Otrok pravi, da ne razume matematike in da mu učitelj ne razloži dovolj dobro. Starši povedo, da ima otrok probleme tudi pri ostalih predmetih in ni zbran, učitelj pa, da je učenec moleč in ne posluša.« Učne motnje so povezane z vedenjskimi, nanje pa vplivajo okolje, družba in biološki dejavniki. Slednje zanemarjamo. Otrok zavit v vato Stres, nestrpnost, pomanjkanje časa in tolerance vodijo v razvaja-nje in popuščanje staršev do svojih otrok. Porast enostarševskih družin pogosto ustvarja stisko, ki jo starš prenaša na otroka. Starši Ščitijo otroke in jim ne dovolijo učiti se na lastnih napakah. »Zavijanje otroka v vato, ščitenje in prikazovanje sveta lepšega, kot je, zanj ni prava vzpodbuda,« poudarja Veber Habjanova. Ko ima otrok občutek, da med vrstniki »vleče« zaradi negativnega vedenja, bo tako nadaljeval. »Opijati se, kaditi, groziti In izvajati nasilje je lažje, kot biti občudovan zaradi dosežkov, potrebnih truda, kot so biti dober športnik. glasbenik ali matematik.« Ko morajo otroci in njihovi starši sami začetí s terapevtskim delom oziroma z delom glede spremembe vedenja, njihova motivacija pogosto upade in jih k psihologu ni več. »Ima problem otrok ah njegov starš,« jepomembna ugotovitev za psiholo^njo in psihoterapevtko na celjskem dispanzerju za psihohi-gleno otrok in mladine Ksenijo Centa. Moteče vedenje pri pouku je tisto, kar lahko učitelji opazijo navzven, očem skrito pa ostane Še kaj hujšega. To razkrivajo spletiû forumi, kjer otroci kot anonimne-Ž! lažje govorijo o zlorabah alkohola in mamil, samopoškodbah, motnjah hranjenja... Starši se pomoči pogosto umikajo zaradi vedenja, da ne znajo ravnatí z otrokom. »Ifmik starâa je signal, da se počuti nemočnega, neslišanega in nerazumljenega,« vzroke za neso-delovanje staršev s strokovnjakom navaja Centa. Srečanje s spolnostjo pred zrelostjo slabi odnos starš-oirok. Posamezniki se prehitro »vržejo« v vlogo staršev, še preden so zanjo pripravljeni. Prej so spolno aktivni kot osebnostno zreli za najpomembnejšo vlogo v življenju -biti dober starš. Družba v krizi in 2 na glavo obrnjenimi prioritetami potrebuje zdrave starše, ki bodo edini »garant« za zdrave rodove otrok, še poudarja Centa. MATEIA JAZBEC Foto: SHERPA, GrupA TtopušlkpmtL aH'" LÎ ^ÀÎi Učenje malo drugače Celjski mladinski center v mesecu neformalnega učenja v sodelovanju z različnimi izvajalci pripravlja več delavnic. K udeležbi vabi vse, ki si želijo novih znanj in veščin. Že danes se bo začela delávnica breakdancea, ki jo bodo člani kulturno-ple snega društva Squad'N'Efíect pripravljali v aprilu vsak ponedeljek, sredo in petek med 15. in 17. uro. Laško društvo Šmocl bo med 6. in 9. aprilom vsak dan med 16. in 19. uro izvajalo tečaj osnovne uporabe računalniške opreme. Sledile bodo glasbene delavnice z uvodnim glasbenim tečajem za otroke, mladino in odrasle. Udeležence bo Tomaž PaČnik seznanil s klavirjem, z elektronskimi klaviaturami, s kitaro, saksofonom, flavto in solo peljem ter z osnovno glasbeno teorijo, notnimi materiali in s pripravo skladb. Poudarek bo na uporabnem znanju, začnejo pa 8. aprila bo 17. uri. Z likovno pedagoginjo Manjo Vadla^bo mogoče od 14. aprila (ob 16.30) spoznavati osnove risanja in slikanja z različnimi materiali, poudarek pa bo na iskanju osebne likovne izraznosti. Če bi radi hitreje in bolj pravilno brali, se učili, pripravljali zapiske, se koncentrirali, dojemali in pomnili, vas bo tega naučila psihologinja Marija Hrovatlč, ki bo Imela prvo delavnico 14. aprila ob 15.30. Zaplesali boste lahko tudi v delavnici modernega plesa Kuda Abomo, ki jo bosta vodili Maja Kalalatič in Bojana Mišič - prvič 17. aprila. Multimedijske delavnice sledijo 22. in 23. aprila, ^en Pavšar bo prikazal video montažo ter oblikovanje video vsebine. Pripravo razpise dokumentacije bo pojasnil Tadej Lebič 30. apriJa. Podrobnejše informacije o vseh delavnicah najdete na spletni strani Celjskega mladinskega centra www.mc-celje.si ali dobite po spletni pošti info@mc-celje.si. PM NOVI TEDNIK CEUE I Tako naj bi izgledal now dom za starejie na Hudinjl ($ spletna strani MOC). Dom za starejše na Hudinji? Dolge vrste za domove za starejše - Bodo našli investitorja za »občinski« dom? Javni zavod (JZ) Socio si želi, da bi na Hudinji v Celju postavili nov dom za starejše. Preden pa bi se v dom vselili novi stanovai-ci, bodo morali biti izpolnjeni številni pogoji. Za začetek morajo celjski mestni svetniki potrditi» da obstaja javni interes za izgradnjo novega doma za starejše. O tem bodo odločali na torkovi seji mestnega sveta. Dejstvo je, da se prebivalstvo stara. Kot so zapisali v gradivu za sejo mestnega sveta, je bilo ob popisu prebivalstva leta 2002 v Sloveniji 14,7 odstotka prebiva]cev starejših od 65 iet. Leta 2020 bo po ocenah starejših od 65 let že 19 odstotkov, leta20S0 pa že celo 31 odstotkov. Taka napoved Slovenijo uvrSča na peto mesto ^ede na število starejših v Evropski uniji. V Celju številke niso prav nič drugačne ah bolj vzpodbudne. Leta 2000 je bilo starejših od 65 let v Celju 7.303» lani pa kar 1.200 več. torej 8.503. Ob vsem tem se torej postavlja vprašanje, kako bomo poskrbeh za starejše. Nekaj tega določa strategija varstva starejših do leta 2010, pa tudi resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od leta 2006 do leta 2010> ob tem pa so v Celju za varstvo starejših storili že kar precej. Celje se je med drugim vključilo v mednarodni projekt Starosti prijazna mesta, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg tega v Celju deluje tudi lokalna interdisciplinarna koordinacija za starejše, ki je bik ustanovljena na pobudo mestnih svetnic. Dom na Hudinji bi lahko odprli že 2011 čeprav obstaja več oblik varstva starejših, so čakalne vrste za vstop vdomove za starejše še vedno dolge. V Celju čakalne vrste ¥ domovih na našem območju Izvajalec v Javni mreži število mest število prošenj Dom ob Savinji Celje 241 555 Dom sv. Jožef Celje 121 42 DofTi starejših 1 ;iško " 165 78 Dom upokojencev Polzela 224 162 Pegazov dom Rogaška Patina 131 70 1 phrechtov dom Slovenske Konjice 156 97 Dom starejših Šentjur 155 80 Dom upokoi^cev Smaije pri Jelšah 197 172 èpesov dom Vojnik 162 275 Zavod sv. Rafaela Vransko 40 27 Dom Nine Pokom Grniovje 232 58 Dom Upa âtore 136 0 1 Skupaj 1S60 1616 Vir Skupnost socialnih zavodov (20. 3. 2009) sta dva domova za starejše, v obeh je 362 oskrbovancev, na vstop v dom jih čaka še 597. Kot so zapisali na Mestni občini Celje» v drugih domovih po Sloveniji biva še približno 330 občank in občanov celjske občine. Vse te Številke kažejo, da v Celju potrebujemo še kakšen dom za starejše. pravijo na MOC. Poleg tega, da morajo mestni svemiki na seji potrditi, da je nov dom za starejše nujen oziroma da za to ol> staja javni interes, je pogoj, da bodo v Celju pristopili k izgradnji doma, da JZ Socio pridobi koncesijo za opravljanje dejavnosti varstva starejših. Kot je povedala direktorica JZ Socio Suzi Kvas, pričakujejo, da bo razpis za pridobitev koncesije objavljen maja. Če bo res objavljen in bodo koncesijo tudi dobili, bi lahko že jeseni začeli z izgradnjo novega doma. Dom na Hudinji bi btl po optimističnih napovedih dokončan konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2011. V njem bo od 130 do ISO postelj, njegova prednost pa naj bi bila predvsem cena. Novi dom, ki bo stal praktično čisto za avtocesto, bi bil namreč »občinski«, torej cene naj ne bi bile tako visoke, kot so v drugih, koncesionarskih domovih. Zaenkrat je vse še v pogojnikih. Največ je odvisno od razpisa za pridobhev koncesije, potem pa je tu še vprašanje investitorja. Dom r\aj bi namreč postavili po modelu javno-zasebnega partnerstva. Občina bi dala zemljišče in spremenila zazidalni načrt, zasebnik pa bi postavil dom in ga tudi opremil. Morda pa bo dom za starejše za investitorje bolj zanimiv kot tržnica. ŠPELA KURALT Baloni bodo naznanili praznik Balonarsko društvo Vojnik v Čast občinskemu prazniku Celja znova pripravlja balonarski festival. Nebo nad Celjem bo preplavilo 20 pisanih balonoo^. V okviru spremljevalnih prireditev počastitve občinskega praznika bodo baloni iz Celja oziroma Vojnika poleteli trikrat- Jutri bodo poleteli ob 8. in 18. uri, v nedeljo jepredvtden le jutranji štart. Startni mesti sta Letališče Leveč ter travnik v Arclinu ob regionalni cesti Vojnik-Ceije. Od kod bodo poleteU, pa je kot vedno odvisno meteoroloških razmer. »Cilj je, da baloni preplavijo Celje, zato ne moremo prej napovedati, da bomo na primer poleteli iz Vojnika, veter pa bo nas nesel proti Slovenskim Konjicam,« je pojasnil predsednik društva Dušan Bojano-vič. Ljni so bili velika atrakcija padalci, ki so skočili iz balonov, zato so jih k sode- lovanju povabili tudi letos. Sicer pa kot rdeča nit ostaja tekmovanje lov na Ušico, v katerem se morajo baloni čim bolj približati ciljnemu mestu balona, ki je v zrak poletel prvi. Vojniško balonarsko društvo festival že nekaj let posveča celjskemu občinskemu prazniku. Prvič pa se jim je zgodilo, da so denar zanj pri sponzorjih le s težavo spravili skupaj. RP Medtem ko celjsko itartno mesto ostaja enako, so morali lokacijo v Vojniku znova prestaviti. Na mestu, od koder so poleteli lani. so zrasli novi objekti, zato so se prestavili le 20D matrav bližja Celju. Našli jih boste na travniku za avtomobilskim satonom. Najboljše ekologinje prihajajo iz Celja Dijakinje Gimnazije Celje - Center so pred tednom dni na Srednji ekonomski šoli v Murski soboti postale državne prvakinje. Zmagale so na tekmovanju slovenskih ekošol v ekokvizu. Maja Pen. Vesna Kačič in Spela lYžan so pokazale odlično poniavanje tematike podnebnih sprememb, dobro pa so se odrezale tudi v timskem delu ter tako osvojile ekipni naslov državnih prvakinj. Spela TVžan je ob tem postala državna prvakinja v kategoriji posameznikov. Esej, ki ga je za literarni natečaj na temo podnebnih sprem^emb napisala Maja Pen, pa se je uvrstil na drugo mesto. Oiíične uvrstitve so plod deia gimnazijcev v okviru projekta Loči me - zate gre. s katerim poskušajo prispevati k varovanju in izboljšanju okolja in se spopadajo z okoijskimi izzivi. PM ■skrlTS 5 rVcrr k fcr^ofc S-řj.j-ií.s 1 Cî s "''^^RGETIKA CELJE vir,' y-cikiit .V.O. :t itf 5» n'tîé-ê-çê:«!:«s- simbfo.d.o.o. v simbiozi z okoljem SlmWo, ILQ.O. Teharaka 300CCege info&imblo.»« wivw.»4fnbtO.$i NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (ocisiiiîeiio pohištvo« bela tehnika, gradbeni matenal •..] Za informacije o dostavi in ceni pokličite no tel.: 425 64 00 ali GSAA: 041 669 362 Ido 14. ure) 10 vrahsko i prebou) i Pisani cvetovi za hudo uro in blagostanje Předvelikonoční Čas je na Vranskeiû čas za druženje domačinov z varovanci Zavoda sv. Rafaela. Povezuje jiii tradicija izdelovanja butane. Goreča vranska butara iz pušpana in živobarvne paiete različnih cvetov iz krep papirja varuje pred hudo uro. Če jo boste vrgli v domače ognjišče» na katerem boste spekli potico, je to dober obet za blagostanje. Varovance zavoda in domačine izdelovanje butar druži že desetletje. »Ko ustvarjamo, nam je lepo in ko vidimo izdelke. še lopleje,« pove mešana družba starejših žena. Zdi se, kot da iskrice v nfi- NOVI TEDNIK Vransko butaro kmsíjo Is^covo iibe. pušpan in Svoptsani cvatovi. Vanije pred hudo ura in je dober obet u blagostanje v htsi. (Foto: TONE TAVČAR) V sopje sprotno povezal Ittko in pušpan tudi RoU. Id je poseben to priložnost namoeio v vrtec z babico zavil k izdelovanju butar (na sliki od leve Robi. Tilka Mabkomc, Mici Stmíšnik in Martina Felícíjan). h ovi h očeh pripovedujejo zgodbe in obujajo spomine ne pretekle velikonočne dni. »Spomnim se, kako sva z mamo nabirali pušpan in leskove §ibe. Dolgo v noč smo nato spletali butare in nanje natikali pisane cvetove. Včasih smo cvetove nataknili na drevesa, da so bogato obrodila,«^ se spominja Tillia Mahko-vic. Tradicijo izdelovanja butar je prenesla na vnuka Robija. Id je namesto v vrtec zavil v družbo svoje babice in s spretnimi prsti v Sop povezal lesko in zelenje. Goreča butara pred hiso in v ognjišču Značilnost vrariske butare je njena obstojnost, zato lahko služi kot celoletna dekoracija. »Sestavljena je iz le- skovih šib, zvezanih z žico, na koncu je lepo vpleten pušpan, ki ga krasijo pisani cvetovi lilij, vrtnic, nageljnov in tulipanov iz krep papirja,« njene značilnosti opisuje domačinka Martina Felicijan, sicer pa v zavodu prostovoljka za »dušo«, kot pravi. »Ko se |e bližala huda ura, ko je močno grmelo in se bliskalo. sem brez omahovanja stopila pred prag z gorečo butaro v roki. Pustila sem jo zgo-reti pred hišo in čakala na Čudež. Zgodil se je. Butara nas je ubranila pred najhujšim,« se dogodka ie ne tako daleč nazaj spominja Mici Stmi-šnik. Butara v majhnem kotičku njene hiSe vsako leto krasi in varuje dom, z njo ohranja tudi spomin na pokojnega moža in hči. Za blagostanje v hiši in okusne dobrote na mizi )e treba butaro vreči v ogenj, na katerem bo skrbna gospodinja spekla polico, še svetuje vesela druščina žena. Butara krasi skoraj vsako Vransko hišo, najdete jo tudi v trgovinah in na različnih sejmih domače obrti. Butar ne prodajajo, so pa veseli vsakega dobronamernega prispevka zanje. Z njimi bo 42 varovancev zavoda lažje odšlo na morje. »Ni pomembno, koliko cvetov je bilo narejenih in koliko zberemo- Pomembno fe, da se družimo, da starejši živijo s krajem in ljudje z njim,« namen izdelovanja butar strne Felicijanova. MATEJA JAZBEC Informacijske bele lise V Preboldu so »odrezani od sveta«. Komunilcacijski mrk je zlasti znan prebivalcem hribovitega območja Marija Reke in Matk, nad njim se vse bolj pritožujejo tudi v centru Prebolda. Slaba pokritost s širokopasovnim omrežjem dela preglavice pri telefoniranju» dostopanju do Interneta in pri televizijskem signalu. Širokopasovni dostop za vse ni mogoč. »Problem ni samo v hribovitem delu občine, je vedno večji tudi v centru. Vse več lastnikov podjetij negoduje nad težavami, ki v informacijski dobi slabo vplivajo na njihovo poslovanje,« pra\ft župan Vinko Debelak. Prebold je po- krit z omrežjem operaterja Telekom Slovenija, ki naj bi omogočalo dostopnost širokopasovnih storitev po ceîot-ni občini. Ker zmogljivost omrežja ni zadostna, širokopasovnost ni na voljo vsem. Z začasnimi rešitvami so skušali reševati problem telefonije- V Preboldu je delež gospodinjstev, ki nimajo možnosti Širokopasovnega dostopa, nekaj manj kot 10-odstoten. V Matkah ni pokritih s široko pasovnost-jo 50 odstotkov naročnikov in v Marija Reki 30 odstotkov, zato sta naselji le delno pokriti s storitvijo cojček (telefon, internet, televizija). Matke in Marija Reka, naselji »deklarirani« kot be- la lisa, obsegala več kot polovico vse površine občine, na kateri pa živi le 12 odstotkov občanov. Na Telekomu se zato sprašujejo o komercialnem interesu izgradnje omrežja. Ta bo v veliki meri odvisen od tega, ali se bo občina odloČila za gradnjo odprtih Širokopasovnih omrežij. K projektu je občina skušala pristopiti pred štirimi leti, vendar je bila na razpisu neuspešna. Neslavno so zaradi slabega omrežja in nezanima-nja ljudi propadle tucll tako'imenovane e-točke, namenjene širšemu prebivalstvu za brezplačni dostop do Interneta. MATEJA JAZBEC Janja Osat, tudi aktualna hmaljarslia princesa, dala in ustvarja vCelju in DraŠinji vasi. □GUA5EVANJE NA DROGOVIH JAVNE RAZSVETLJAVE Astronomski večer Pog'ed na žičnice TKueroM; Hpei' 03 49D 99 SO □ 41 33 t4 88 Astronomsko dniStvo Satiun pripravlja danes, v pe-iňk, ob 19. uri v observatoriju v Galiciji večer odprtih vrat. Observatorij Srečka Lavbiča je v prostorih Podružnične osnovne $ole Tlje. Člani AD Saturn pripravljajo javno opazovanje v okvini programa 100 ur astronomije, ki spodbuja javne astronomske aktivnosti po celem svetu. Poleg javnega opazovanja bo tudi predavanje o aktivnih gaiaktičnih jedrih. US CELJE-ZALEC-LASKO V prostorih Krajevne knjižnice v Petrovčah so v torek odprli razstavo umetnice Janje Osel iz Dre$inje vasi. Od leta 2002, ko je končala študij na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, je oblikovala svoj likovni jezik, v katerem sta navdih njenega ustvarjanja narava. Njena prva samostojna razstava v Peirovčah nosi naslov Pogled na žičnice. Pojavne oblike polj, brazd in hmeljskih žičnic so ji dale novo likovno razmišljanje. Slike so zasnovane na osnovi globine, prostorskega reda in kontrastov barv. Večplastnost in nanosi v slojih so njena značilnost že od začetka, v njenem slikarstvu pa se tudi izrazito Čuti odnos do pokrajine, zemlje, poljskratka, njenih korenin. ZB NOVI TEDNIK vetbwje i 11 Ministrstvo ostaja pri F2 Zapiranje okoljskih vprašanj - Podpora bloku^ trasa F2 gre naprej, roka za občinske prostorske plane ne bodo podaljšali v sredo je Mestno občino Velenje obiskâJ minister za okolje in prostor Kari Eqavec, ki so ga spremJjali strokovni sodelavci za posamezna področja. l\idj zaradi tega so se po mnenju velenjska župana Sredca Meha temeljito pogovorili o nekateiih problemih, predvsem pri pripravi občinskega prostorskega načrta, komunalnih zadevah in gradnji stanovanj. Minister Erjavec je zatrdil, da bodo ua ministrstvu za oko-Ije in prostor (Mop) nadaljevali postopke umeščanja trase 3. razvojne osi (RO)» glede 6. bloka v šoštanjski termoelektrarni pa poudaril» da bodo v primeru gradnje spoštovali okoljske standarde« ob čemer se zaveda pomena te gradnje za Šaleško dolino. Glede občinskih prostorskih planov je minister Erjavec omenil, da določenega datuma za sprejem, 14. november, v Mopu ne i^ameravajo podaljšali, za velenjskega pa so se dogovorili za sestanek z agencijo za okolje, da bi pospešili pripra-vo. Med drugim so se še dogo vonii» da bo plaz Podgorje vključen v državni načrt sanacije plazov. Plaz namreč resno ogroža bližnje objekte. Ministor Erjavsc fn župan Meh s sad«l8vci Od odpadkov do stanovanj Na področju odlagališč je v pripravi sprememba uredbe» ki bo dovoljevala podaljšanje obratovanja odlagališč tistim občinam» ki bodo izpolnjevale določene zahteve {dovolj prostora, urejeno sledenje podzemnih voda, območje Se ni v realizaciji re- gijskega koncepta...). Po ministrovih besedah o'dl^anje odpadkov v MOV ne predstav-Ija posebnih težav, saj se bo občina pridružila regijskemu konceptu v okviru Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Izpostavljene so bile tudi težave s čiščenjem vodnih strug, ki so v državni pristoj- nosti. Predstavniki Mopa so pojasnili, da se v preteklosti v vodotoke ni veliko vlagalo. Minister je zagotovil, da bodo v naslednjih letih to skušali izboljšati in povečati sredstva za naloge s tega področja. Prav tako so bile izpostavljene težave s kmetijskimi zemljišči, saj Zakon o prostorskem načrtovanju predvideva zaščito kmetijskih zemljišč in ne dopušča razpršene gradnje. Veienje je na določenih območjih zaradi razpršene gradnje v preteklosti poseben primer, kar bodo na Mopu skušali upo* števati. Predstavniki Mopa so izpostavili, da bo uredba o oblikovanju cen komunalnih sîo- »Za državni prostorski načrt za severni del 3. razvojne osi oddajamo javna naročila za oddajo podrobnih strokovnih podlag. Te podlage in dopolnjen osnutek DPN se bodo nadaljevali v okviru trase F2 [torej Šen-tnipert-Velenje), ki je bila kot najustreznejša predlagana v Študiji variant, ki se je izdelala v okviru študije 3. RO. Predvideno je, da bi se podlage in dopolnjen osnutek zaključili v drugi polovici leta 2010, do konca tega leta pa oaj bi bile tudi javne obravnave In javne razgrnitve. Takrat je Idjučni trenutek, ko imajo zainteresirani prebivalci in javnost možnost podati pripombe in seveda dobiti ustrezne odgovore»« je povedala mag. Helena Šolar iz direktorata za prostor. ritev sprejeta do konca oktobra. Vsebino so že uskladili z ministrstvom za gospodarstvo, upoštevali pa bodo tudi pripombe lokalnih skupnosti. »^Dogovorili oziroma zaprli smo nekaj i^emno pomembnih vprašanj, izpostavil bi prostorskeakteinoceneoko-munalnem odlagališču. Dobro je, če ima minister s seboj konipententne sodelavce, ki znajo odgovoriti na zastav-Ijena vprašanja,« je srečanje z ministrom Erjavcem ko* mentirai velenjski župan Srečko Meh. US Zmagovalne naloge in ideje V Centru Nova v Velenju sta Premogovnik Velenje (PV) in Saáa inkubator pripravila predstavitev treh raziskovalnih nalog iz razpisa posebnih štipendij PV Znanje energiji - energija znanju ter treh nagrajenih F^j^Uov iz regionalnega natečaj a Zmagovalna ideja 2008. Kot je poudaril direktor PV dr. Milan Medved, so želeli nagraditi mladost, znanje in nove ideje. »V PV združujemo znanje, nove ideje, ino- vativnost in zato niti ni naključje, da smo se odločili za razpis posebnih štipendij ter Zmagovalne ideje,« je omenil dr. Medved. V PV so konec leta 2007 prvič in letos drugič razpisali posebne štipendije za študente katerekoli smeri študija iz Šaleške doline. S tem so želeli spodbuditi razvojna razmišljanja mladih, katerih študij ni vezan izključno na poklice, ki so tesno povezani s PV. Podelitev štipendije so povezali z izdelavo raziskovalne naloge na z razpisom določene teme. V ponedeljek so tako pred-stavUi raziskovalne naloge o soncu kot neizčrpnem viru enei^je, vzgojo za energijo v prihodnosti ter varčevanje z energijo. Naloge so izddale Kana Sevšek, Mojca Andreje in Anja Rak- Drugi del prireditve, ki jo je povezoval Peter Poles, glasbeno pa so jo popestrili Člani Slovenskega tolkalnega projekta STbP, je bil namenjen udeležencem in zmagovalcem natečaja Zma- govalna idej a2006 za najbolj -še start-up podjetje Saša regije, ki ga je pripravil Saša inkubator. Z natečajem so želeli prispevati k dvigu podjetniške aktivnosti v regiji, med drugim pa so pripravUi tečaj ter brezplačne podj etniške delavnice in svetovalne ure. Prva tri mesta so osvojiti v podjetjih IVI, PV-HER in Augeo, ki so si razdelila 6 tisoč evrov nagradnega sklada in 60 ur brezplačnih svetovalnih storitev, US, foto: PV Knjižica s prazničnimi pnreditvami Za Mestno občino Velenje je letošnje leto praznično, saj mineva 50 let od odprtja novega mestnega jedra. To je tudi razlog, da bodo letos v Velenju pripravili še več aktivnosti, dogodkov in prireditev kot običajno. Ob tem je MOV izdala posebno knjižico, ki napoveduje prireditve in dogodke v jubilejnem letu. Knjižico so v tem tednu v svoje nabiralnike prejela vsa gospodinjstva v velenjski občini. V zadnjem delu knjižice je objavljen tudi seznam natečajev, s katerimi pozivajo občane k sodelovanju pri različnih aktivnostih. Letos ol^ogle obletnice praznujejo tudi številne inštitudje. društva in klubi, kar priča o rasti in razvoju mesta ter vseh njegovih sestavin. Nekaj teh je tudi navedenih v knjižici. Vrhunec prazciovanja bo september, saj 20. septembra MOV praznuje svoj praznik. US Nagrajence Zmagovalne Ideja so po2drawli (zdesne) župan Srečko Meh ter direktona PV in Saša Inkubatorja, dr. Milan Medved in Drago Potočnik. - it. 26 - 3. april 2009 - MESTNA OBČINA CEUE Trg celjdkth knezov 9. 3000 Cdijê OBJAVLJA DOPOLNITEV JAVNE PONUDBE za oddajo poslovnih prostorov v r^em objavljane v Novem tedniku dne 31. 3. 2009 Razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem z dne 31. 3. 2009 dopolnjujemo iňko. da za točko 6. dodajamo točko 7,, ki se glasi: 7. Gosposka ulica 32, Celje, vhod z dvorišča, poslovni prostor primeren za pisarno oz. mimo storitveno dejavnost» v velikosti 49,76 m^od 2,70 EUR/m'dalje), ogled bo v torek, 7. 4, 2009, ob 8.30. varéčfna v zne^ 134 EUi=l. Vsi oataii pogoji so enak» kot pri onginalrvi objavi. Popravek je na intemetni strani Mestne občine Celje objavljen od 2. 4. 2009. rok za prijavo je enak kot pri prvotnem razpisu. Za razumevanje se vam zahvaljujemo! 12 šehtjub i Šentjurska obvoznica na hudo majavih tleh Civilna iniciativa Kameno je za nave-zovalno cesto - Le trasa po kamenski dolini niti pomotoma ne pride v po-štev! Šeotjur in Kozjansko z vsemi od boga pozabljenimi občinami si zaslužita umestitev hitre ceste tretje razvojne osi, tudi ali predvsem zato, ker bo država kot del tega tako ali tako v letu ali dveh zgradila na-vezovalno cesto med Dram-Ijami in Šentjurjem. Glede na to, da je ta že uvrščena v državne cestne investicijske načrte, jo občinski veljaki ves Čas jemljejo za gotovo dejstvo. A že v prejšnjem sklicu občinskega sveta se je nekajkrat nakazovalo. da bodo težave glede predvidene trase. Zdaj je dokončno jasno. Prebivalci Kamena skozi svojo dolino ceste nočejo! Matjaž Zmahar (med prvopodpi-sanimi Člani Cnrtine ínicistivs Kameno) Šentjurska prometna ureditev je že desetletja sinonim svojevrstnega kaosa, ki se ga vzdržuje s posan^eznimi gasilskimi akcijami in Še bolj z velikopoteznimi obljubami. Po polomu z nadvozom in goro zemlje, za katero se ne ve, če bo sploh kdaj služIla svojemu namenu, je bila navezovaina cesta po pomenu in nujnost! investicije ve- lik obliž na rano. Vendar je videti» da so pristojni pri tem deiali račune brez krčmaija. Avgusta lani so pripravili prvo javno razgrnitev predvidene trase. Kako (ne)želen je bil îitli javni obisk, prebivalci sklepajo iz tega. da je bilo edino obvestilo ob-j a vi j eno na občinskih spletnih straneh, ki pa za povprečnega občana seveda niso obvezno dnevno branje. »Brez >notranjega< namiga bi jo gotovo zamudili,« pravi eden od podpisnikov peticije. Po drugi strani so prepričani, da prav veliko posluha za njihove argumente ni bilo. Na podlagi pripomb so nastale štiri različne barvno poimenovane možnosti. »Pri lem je jasno» da kot edino sprejemljivo občina >forsira< tno-dro različico, ki teče naravnost čez dolino Kamenske-ga potoka. V 300 metrov ši-rolď dolini pomikati traso za sto metrovlevo ali desno, seveda ni nobena rešitev. Za dolino ni sprejemljiva nobena,« pravi Andrej JanežiČ iz civilne iniciative. Potem se dolgo ni zgodilo nič. februarja pa je isti krog strokovnjakov spet zbral zainteresirane In jim predstavil enake, že slišane argumente. Ker so bili tudi tokrat povsem pre-slišani, so se lû'ajani v začetku marca združili v civilno iniciativo. Njeno glavno sporočilo je, da je cesta potrebna in nujna, vendar je uničenje kamenske doline za to absolutno nesprejemljiva cena. Je pravno mogoče povoziti toliko ijudi? Matjaž Žmahar iz civilne iniciative odločno zavrača namigovanja, da so kot zaviralci napredka a priori proti gradnji ceste. »Življenja ni mogoče obravnavati zgolj skozi očala ekonomske upra- E-bančništvo je enostavno in udobno! Z našim PROSPLETOM je tudi poceni! ROSP^il PROBANKA finančna ikuiiiaa NOVI TEDNIK idilika kamenske doiii>e bizizgradnjo navezovalne ceste šlak vragu. Pomikanje tiase 28 sto metrov levo indesnopritem ni nobena rešitev. vičenosti-« A vendar je tudi ta med glavnimi argumenti proti. Kameno je bilo pred desetletji močvirje» ki so ga z veiiko udeležbo domačinov okrog leta *90 meliorirali. »Agromelioracijski program Kameno tako uvršča v 1. kategorijo kmetijskih zemljišč in ga trajno namenja tovrstni rabi. V primeru izgradnje bi cesta zelo vplivala tudi na socialni položaj kamenske-ga kmeta, ki bi tako ostal brez osnovnega sredstva za svoje preživetje,« razlaga Žmahar. »Da ne poudarjamo posebej, kako zelo bi se kvaliteta življenja krajanov Kamena spremenila, Člani civilne iniciative zato zavračamo študijo o vplivu na okolje v dolini, ki takšne vplive banalizira.« Trenutno je peticijo podpisalo 92 ljudi, ki jih v veliki večini problematika osebno prizadeva. To pa je za tako majhen prostor izredno močna podpora. Dopis z obrazložitvijo so poslali na ministrstva za okolje in prostor, promet in kmetijstvo. Vse poslano pa v vednost tudi na kra-jevno skupnost in Občino Šentjur. Ob tem člani civilne iniciative znova poudarjajo, da niso proti cesti. »Sprejemljiva bi bila na primer po zgornjem robu za gozdom, f^es pa je tudi, da nas o tem nihče ni nič vprašal,« dodaja JanežiČ- Razlastitve pri tako velikem Številu lastnikov menda ne pridejo v pošlev, ker tega ne bi prenesla nobena demokratična pravna država. Primerljivih nadomestnih zemljišč pa v občini enostavno ni. Kamenska civilna iniciativa zdaj čaka na odgovor države na svoje argumente. Želi pa si tudi kompetentnega sogovornika na občini. Mnogi namreč niso prepričam, da Edi Peperko, »zgolj« vodja oddelka za prostorsko načrtovanjem varstvo okolja, to je. V pisni izjavi občina zavrača večino očitkov, predvsem pa tistega, da niso pripravljeni iskati kompromisov. Vmes so namreč trase popravljali in decembra celo organizirali nov posvet. Posebnih pripomb naj ne bi prejeli. Sicer krajam razumejo, vendar niso edini, ki imajo pripombe na katero od tras. Stroka pa dokončen in vsem razumljiv odgovor oziroma variantno primerjavo še pripravlja. »Treba je upoštevati, da nobena od različic» četudi bi iskali povsem nove, ni taka, da ne bi naletela na neodobravanje prizadete okolice. Zato mora biti, kolikor je mogoče upoštevajoč pobude In pripombe, končno izbrana tista, ki bo celovito gledano za vso lokalno skupnost in širše območje najsprejemljivej-ša,« dodaja Edi Peperko. saSka t OCVIRK Foto: GrupA Vodnikova 6, Cet je řeh 03/491.25-50. gsmj 051-3848. H WW w.TQ d.ii, C on rad ^ed icom. si •i EdIrOfli. d.0.0., Prí[otfrfÍevo Šentjur Z očmi Zemljana gledati v nebo v mednarodnem letu astronomije je šentjursko društvo zvezdogiedov» uradno Astronomsko društvo Kosci, pripravilo vrsto tradicionalnih, pa tudi jubilejnih aktivnosti pod skupnim motom Vesolje je nad tabo. Odkrl) gal Letos namreč mineva 400 let, odkar se je GalUeo lotil prvih astronomskih opazovanj s teleskopom, l^idi »kosci«« poskušajo iz leta v leto več ljudi pripraviti do tega, da bi nebo ne samo pogledali» ampak ga tudi videli. Zato pa je treba Širšo javnost izobraziti in pri tem izbrati poljudne in zanimive poti. Na observatorij na Prevorju vsako leto pride na stotine starih in mladih» ki si teleskopa še nikoli niso ogledali od blizu. Naenkrat pa so zvezde, zelo metaforično seveda, skoraj na dosegu roke. AD Kosci se bodo v okviru projekta 100 ur astronomije med 2. in 4. aprilom astronomski tematiki posvečali v srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih- V soboto, 4. aprila, pa se bodo širši javnosti spet predstavili na Prevorju. Majda Ka-menšek GajŠek bo predavala na temo Evolucija življenja na Zemlji. S to tematiko bodo počastili mednarodno leto astronomije in Darwinovo leto, Predavanje se bo začelo ob 19. uri. Sodelujejo tudi v vseslovenskem projektu Temno nebo. Tako so v marcu zaprosili na nekajurni izklop javne razsvetljave v Hruševcu, Novi vasi, Gorici pri Slivnici in na Prevorju. Če vas je pomen prvih izklopov zgrešil, lahko v temno nebo pogledate še nocoj, 3. aprila, v Gorici pri Slivnici in jutri na Prevorju. Sto Z domačim aplavzom na italijansko tekmovanje Pihalni orkester Sentjtir se bo v ponedeljek in torek, 6. in 7. aprila» udeležil mednarodnega tekmovanja pihal* nih orkestrov v mestu Riva del Garda v Italiji. V tekmovalnem delu se bo v štirih dneh predslavilo 45 orkestrov iz vse Evrope. Slovenijo bodo zastopali štirje pihalni orkestri v različnih težavnostnih skupinah. V nedeljo. S. aprila, ob 18.30 pripravljajo šentjurski pihalci koncert oziroma javno generalko v kulturnem domu v Šentjurju. V prvem delu bodo predstavili tekmovalni program, v drugem delu pa dodali še nekaj lahkotnih skladbic iz svojega zabavnega repertoarja. Vmes bo prvič nastopil novoustanovljeni šentjurski mešani pe\^kizbor Bangarade pod vodstvom Matevža Goršiča. Program bo povezovala Anita Koleša, vstopnine ne bo. NOVI TEDNIK rogatec i Šmarje p. j j kozje | podčetrtekI V službi dediščine Steletovo priznanje pred dnevi dobil tudi rogaški na-džupnik, dekan ter naddekan Andrej Grobelnik »steletovo prizoaDje prejme človek, ki je pri obnovitvenih posegih ob stalnem sodelovanju s strokovno službo v plodnem dialogu omogočil nastanek najustreznejših rešitev s kar največ jim spoštovanjem do ohranjanja izročila preteklih dob.« Tako piše v obrazložitvi Ste-letovega priznanja, ki so ga pred nekaj dnevi izročili Andreju Grobelniku, nadžupni-ku iz Rogatca. V Rogatcu je že četrt stoletja, v tem času so zgledno obnavljali župnijsko cerkev sv. Jerneja, obenem najbolj propadajočo bližnjo sosedo sv. Hijacinio in sv. Donata na pobočju Donačke gore 1er sv. Jurija pod njo, prav tako so skrbeli za sv. Roka v Dobovou. »Iskreno povedano, priznanje mi veliko pomeni, saj je strokovno priznanje Slovenskega konservatorskega društva» Se posebno, ker je stroka namenila priznanje ne-komu, ki ni iz nje,« ne skriva zado volj stva skromni in dosto-janstvem mož, ki je tudi dekan Rogatca ter naddekan vseh treh obsoteljsko-kozjanskih dekanij - rogaške, šmarske in kozjanske. V Rogatcu je biJo obdobje, ko so morali prekriti vse cerkvene strehe ter poskrbeti za odvodnjavanje, urediti drenaže ter poskrbeti za statično sanacijo zgradb. Šele nato so lahko pristopili k zahtevnemu restavratorskemu delu. V žup-mjski cerkvi tako obnavljajo notranjost že desetletje in pol, pri čemer obnova Se ni povsem končana, Med drugim so re-staviirali baročne freske, za katere se je izkazalo, da so delo izjemnega Fromillerja. Nekoč je bil poudarek na prostovoljnem delu. danes je drugače- Obnove niso poceni, zato je bilo treba prepričati župljane in dnige krajane, odgovorno uporabiti denacionalizacij ska sredstva, prodati župnijsko zemljišče, pa Še vedno ni bilo dovolj. Na pomoč je priskočila tudi občina, sodelovali so na razpisih ministrstva za kulturo. Trg Rogatec je bil nekoč zelo pomemben ter gospodarsko posebno uspešen kraj, zato so gradiD in urejali bogate cerkve, katerih obnova danes toliko več stane. Sopotnica življenja Rogatec je bil kraj, kjer so živeli pomembni umetniki, med njimi Mersiji z rezbarsko delavnico, slikar Anton Lerhin-gerterpozlatarju katerih umetnine krasijo precej štajerskih cerkva. Najboljši poznavalec celotne rogaške preteklosti je prav Steletov nagrajenec Grobelnik» avtor obsežne knjige Sopotrúca življenja, v kateri jo podrobno opisuje. V njej je marsikaj doslej neznanega, pozabljenega in polpozabljene-ga. »Hkrati z obnovo sem zbiral podatke o zgodovini Rogatca, še posebej o zgodovini nadžupnije. Samo nekje zbrani in nedosegljivi podatki so mrtev kapital in ob zanimanju mladih, ki so pisali naloge o domačem kraju ter so v žup-nišču iskali podatke, sem začel razmišljati» zakaj ne bi bili na voljo šiili javnosti,« pojasnjuje rojstvo knjige, ki bi je bil vesel vsak kraj. Med raz- 13 I Prejemnik Steletovega priznanja ja nadžupnik Andrej Grobelnik iz Rogttu. obenem dekan ter naddekan treh obsoteljsko-kozjanskih dekanij. Pred zgledno obnovljenima župnijsko ter podmznfcno cerkvijo. ličnim gradivomhrani tudi celostranske reportaže o Rogatcu in Dobovcu, objavljene pred dolgimi leti v Novem tedniku. Z Letečih uredništev, s praznovanja 700-letnice trških pravic ... Znanje in razgledanost na-džupnika Grobelnika mnogi cenijo. V župnišču ima svojo obsežno knjižnico, obogateno tudi z deli s področja zgodovine in umetnostne zgodovine. V njegovih rodnih Zrečah pravijo, da ga je zgodovina zanimala že v otroških leîih, ko je iskal ostaline. Njegov je tudi eden od prispevkov v Zreškem áxjmiku, o ^odovini županije Zreče. »Steletovo priznanje je posredno priznanje tudi drugim duhovnikom, ki ob pastoralnem delu požrtvovalno skrbijo za zaupano jim sakralno dediščino, brez katere si ne moremo predstavljali kulturne dediščine našega naroda. Spomnimo se, na primer, ve-liidh in uspešnih obnov v Olim-ju ter Laškem,« dodaja zgledni varuh kulturne dediščine. BRANE JERANKO Dodatni zdravnik za večjo varnost Za šest občin bosta v času dežurstva na sedežu ZD Šmarje pri Jelšah odslej popoldne dva zdravnika Ureditev dežurne sluâ)e za Šest občin nekdanje upravne enote Šmarje pri Jelšah že od konca lanskega leta dviguje veliko prahu. Vmes so se dogovorili, da so dežurno službo v Rogaški Slatini in na Kozjanskem ob koncih tedna in praznikih organizirali zgolj dopoldne, sicer pa le na centralnem mestu na sedežu zavoda v Šmarju pri Jelšah. Po novem bodo temu v popoldanskih urah, zlasti poleti, dodali še enega zdravnika. Na zadnji seji sla-tinskega občinskega sveta pa so se spet skoraj tri ure vrteli okrog vprašanja, zaJcaj bo tudi ta dodatna moč na centralnem sedežu v Šmarju pri Jelšah. Z omejevanjem dežurstva zdravstvenih ekip na Kozjanskem in v Rogaški Slatini so se že pred časom pojavile vse glasnejše pobude o prestavitvi sedeža zavoda iz Šmarja v Rogaško Slatino. Kljub temu, da v prid temu govori nekaj tehtnih razlogov» temu lûsta naklonjena niti vodstvo zavoda niti strokovno mnenje. kaj šele ostale občine soustanoviteljice zavoda. Kot dodaja strokovni direktor ZD Šmarje pri Jelšah Matej Slivnik. tudi ideja o samosioj% Matej Slivnik, dr. med. nem zavodu za občini Rogaška Slatina in Rogatec ni nova. »Izhaja iz časa osamosvojitve. Sama po sebi ima nekaj prednosti, a hkrati veliko nedorečenosti, o katerih na tej seji ni bilo niti omembe.« Res pri tem je, da ta pobuda v Rogaški Slatini še zdaleč ni izgubila poleta. Potem ko so spremembo starih navad mnogi težko preboleli, je bila obliž na rane obljuba, da bodo konec marca zadeve spet preučili in jih po potrebi in seveda možnostih spremeniii. Zdaj so v popoldanskem času sedanji ureditvi dodali še drugega dežur- nega zdravnika. To v praksi pomeni, da se zdravnik, ki je dopoldne dežuren v Rogaški Slatini ali na Kozjanskem, popoldne pridruži kolegu v Šmarju pri Jelšah, namesto da bi bil v pripravljenosti doma. Tako so povečali varnost v primeru sočasnih urgenc. Vodstvo zavoda, razpoložljiva zdravniška ekipa in Šest županov je sklenilo, dá je to zaenkrat učinkovito in še v mejah zmožnosti. Vseeno pa svetniki s tem niso bili zadovoljni. Zakaj torej drugi zdravnik ne ostaja v dislocirani enoti? »V razpoložljivih razmerah sredstev, opremljenosti prostorov in kadrov je najbolj smiselno, da sta obe ekipi locirani tam. kjer se najlažje podpirata. Tako je ena polna ekipa vedno na voljo za urgentne odhode, medtem ko druga krije normalno delo v času odsotnosti, opravlja manj urgentne, a vendar nujne zadeve, kot so na primer mrliški ogledi, in je v primeru sočasnih urgenc tudi na voljo za hitro posredovanje,« odgovarja Slivnik. Kot pravi, je v sistemu, ki ga je postavila država, še kup nedorečenosti in glede na standarde imajo občani več, kot so V razpravi na slatinskem občinskem svetu je bilo mogoče spet sliSati vso paleto takšnih in drugačnih teorij ter vprašanj. In ko je že kazalo, da bodo vse županove predloge sklepov svetni ki soglasno pometll v smeti, se je plošča nenadoma obrnila. S poudarkom, da začasno omenjena ureditev ostaja v veljavi. Vsaj dokler se zdravstvena ekipa na tem območju ne okrepi. Občinske strokovne službe pa so medtem dobile nalogo, da preučijo možnost ustanovitve lastnega zavoda. Res pa je, da ideja o selitvi sedeža iz Šmarja pri Jelšah v Rogaško Slatino še zdaleč ni pozabljena. imeli prej. »Toda hkrati se je treba zavedati, da povsem enakih pogojev za vse ne bo nikoli. V situaciji, ki nam jo je zakoličila država in jo na srečo nekoliko razširjajo občine, pa je to trenutno največ, kar lahko iz razpoložljivega potegnemo. Ni pa to ruti dokončno niti najboljše, a Je v tem trenutku vsekakor najbolj optimalno,« še dodaja Slivnik. SAŠKA T. OCVIRK Drugič poplavljeno gradbišče Zadnje obilno deževje je veliko težav povzročilo v občini Kozje, kjer je med drugim ponovno zalilo gradbišče čistilne naprave v naselju Kozje. 1\idi cesta Kozje-Vetr-oik je bila zaradi udorov ter nanosa naplavin več ur zaprta. škodo pa so imeli tudi posamezni občani. Tako je v itrajevni skupnosti Podsreda poplavilo Kukovi-čičev mlin, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ter v Bistrid pri Lesičnem kletne prostore stanovanjske hiše, Z odstranjevanjem posledic na gradbišču čistilne naprave bo podjetje, ki jo gradi, počakalo, da voda upade, na cesti na odrnaknjeni Vetrnik so odstranili nanose pogodbeni izvajalci. v Bistrici gasilci ter v Podsredi občinski javni delavci. Podatki o višini Škode Še niso znani. Težko pričakovani podpis Občina Podčetrtek je v začetku tedna z ministrstvom za šolstvo in šport podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje Športne dvorane v Podčetrtku, ki jo bodo zgradili v sodelovanju med občino. Termami Olimia ter s pomočjo evropskih sredstev. Gre za dva milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske unije za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, dvorana, ki bo v bližini Term Olimia, pa bo stala približno pet milijonov evrov. Občina je z razpisom za izvajalca del pohitela 1er je prejela 17 ponudb, pri čemer pričakujejo v občinski upravi podpis pogodbe konec aprila. Temeljni kamen načrtovane dvorane so položili predlani, vendar so v občini čakali na ugodnejši razpis, z veCjim deležem sofinanciranja. BJ radiocelje www.rafliocelje.com 14 NOVI TEDNIK V Občini Vojnik sa bojjo, da sa bodo po lámitvi zbirnih centrov v nvavi spet začela pojavljati cma odlagaliičd. Izbruh črnih odlagališč? VojmSkâ občina je pred enim mesecem v Novi Cerk-vi in nđ Frankolovem uki-niJa ^ima centra odpadkov, kar pa vsem občanom ni po godu. Menijo namreč» da občina varčuje na nepra* vem koncu in da se bodo v naravi slej ko prej znova razbohotila črna odlagališča. Stroški odstranjevanja ie-teh pa bodo spet na plečih občine. Kot smo že poročali, je Občina Vojnik zbirne centre 1. marca ukinila zato, ker so od-vozi teh odpadkov zanjo predstavi)dli prevelik strošek. Da krajani kijub ukinitvi zbirnih centrov ne bi bili prikrajšani, bo občina odvoz odpadkov štirikrat letno omogočila z rednimi Čistilnimi akcijami. Prvo, spomladansko, so pripravili minuli teden, na- slednja bo junija ter nato še septembra in novembra. V vojniški občinski upravi se zavedajo nevarnosti pojava črnih odlagališč, zato do občinski redarji še bolj poostreno nadzorovali dosedanje lokacije zbirnih centrov in mesta, kjer so se v preteklosti pojavljala črna odlagališča. A to bo možno šde od sredine maja naprej, saj so trije redarji, ki bodo opravljali delo v sedmih občinah (na Dobrni, v Vojniku, Vitanju, Zre-čah, Oplotnid, Slovenskiii Konjicah, Šentjuiju), trenutno še na izobraževanju. Kot opaža medobčinska inšpektorica mag. NataSa Kos, se je stanje glede nenadzorovanega odlaganja odpadkov v naravi v zadnjem letu vendarle izboljšalo: »Opaziti je, da se je dvignila ekološka zavest, Kaj ga »biksajo« svetniki Biti občinski svetnik je sila naporna reč. Da ne? Pa sedite vi štiri ali več ur na dukamomih sejah in zbrano poslušajte monologe svojih kolegov ter, če se le da, aktivno sodelujte v razpravah o stvareh., o katerih se vam niti sanja ne. In potem ljudje od vas pričakujejo Še. da imaîe v svoji glavi natančno memorizirano, o čem ste odločali na zadnji seji, za katero stvar ste dui^ili roko m pri kateri ste se vzdržali. »Sem zadnjič prebral v Novem tednika, da so se občine Celje, Vojnik. Store, Laško in mislim, da še ena, povezale v neko partnerstvo in da bodo skapaj pripravljale projekte glede razvoja turizma, kolesarskih poti. izgradnje infrastrukture. varstva kulturne in naravne dediščine in tako naprej. Vse skupaj pa bo koordinirat Simbio. Mi zna kdo povedati, za kaj pravzaprav gre?« je z resnim glasom, kot daje odkril driiavno skňvrwst, na seji obànskega sveta vprašal dobmski svetnik. Ostali svetniki so se debelo spogledali in še preden so vsi dojeli, kaj njihovega kolega pravzaprav zanima, je svetnica vzkliknila: »Pa saj smo mi tudi odločali o rem.'« Prisotni so se komaj zadrževali, da niso bruhnili v smeh, župan pa je svetniku potrpežljivo razložil, da se to partnerstvo imenuje nje v najrazličnejših oblikah. Zanje lahko pripravimo likovno delavnico, iskanje skritega zaklada, nočni pohod, gledališko delavnico, individualno branje, strokovni kotiček, pripovedovanje ... Različne možnosti so v sredo predstavili nosilkam projekta sodelujočih šol na delavnici, ki sta jo udeležencem, pa tudi učiteljem in učencem Šole, popestrila pisatelj Tone Partljič in mag. Nas^a Mulej. Če Partljič vedno znova navdušiš pripovedovanjem svojih zgodb, pa je mag. Nastja Mulej navdušila z izvirnimi idejami, kako razmišljati čim bolj kreativno in izvirno. Začetek je bi) dober, bi lahko ocenili sredino dogajanje, Če bodo v Noči branja, ki bo med 17. in 18. aprilom, uresničili samo del zamisli, si lahko učenci sodelujočih šol obetajo nepozabno noč. »V projekt želimo vključiti še več šol in postopoma oblikovati mrežo šol, ki bi ga redno izvajale, in tako omogočiti ta dogodek čim več učencem in dijakom. Le tako bomo Slovenijo navdušili za branje,« želi vodja in koordinatorica projekta Marjana Cene Weiss. MBP Tone Partljič je imal v Zrečah dobre poslušalce. i Z občinskih svetov Dražja pomoč na domu DOBRNA - S tem mesecem se je podražila storitev pomoč na domu. Storitev po novem znaša 17,13 evra. Ob subvenciji države in občine morajo uporabniki za uro storitve odšteti 3,7 evra, kar je 10 centov več koe doslej. Kljub podražitvi je cena pomoči na domu za uporabnike še vedno ugodna, saj v drugih občinali za to storitev v povprečju plačujejo več kol štiri evre, Storitev pomoč na domu izvaja celjski Dom ob Savinji, na Dobrni je trenutno deset uporabnikov te storitve. BA 24-URNA ASISTENČNA POMOČ | IN ZAVAROVANJE DOMA 1 NA NOVO VREDNOST DOM JE LE EDEN. DOBRO GA ZAVARUJTE. POPOLNO 19 f rinlaif ZAVAROVANJE OOMA ^^Ě ill^laV «OHEn» ^ ZAVAÍOVAINICA TlIGLAV, fr.C. m NOVI TEDNIK .TURA 15 Odpr^ razstave sejo udeležil tudi kraški ovčar Vik. ki so ga lastniki, družina Kron« pripeljali s Pravalj. Vik je bil vmnogočem navdih za to rantavo, vsaj enkrat meseSno ps naj U bil tudi gost na ustvaijslmcah v brlogu. Ovčar pri Lisjaicu Na novi razstavi v Hermanovem brlogu kraljuje kraški ovčar v Muzeju novejše zgodovine Celje so v Otroškem muze-ju Hermanov brlog v torek odprli novo občasno razstavo» ki so jo naslovili Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Razstava je že deseta zapovrstjo, odkar so leta 1992 odprli br log kot prvi otrodki muzej v Sloveniji. Razstava o kraškem ovčar- tven projekt ne le v slovenski, ju je nastala na pobudo kino- marveč tudi v evropsktin sve loginje Željkfi Fon Zidar, ki tovnikinolc^jL Ne ^namreč je povedala, da gre za edins- zgolj za muzejsko predstavi- cev edine evropsko priznane avtohtone slovenske pasme, kraškega ovčarja. Gre tudi za celovit prikaz psa kol čk)ve kovega spremljevalca in vse bol} tudi enakopravnega družinskega člana. »Vrhunec celotnega projekta bo evropska pasja razstava, ki bo v Celju septembra prihodnje leto,« je napovedala Fon Zidarjeva. Tïidi sicer gre pri muz^ski postavitvi za večplastni prpj^, saj bo ob razstavi vse do decembra prihodnje leto kup us-tvdrjalnic. s kamero pa bodo spremljali tudi nizvoj kratkega ovčarja od skotiive do enega leta. Temeljni dl) razstav je spoznavanje kraškega o včaija in psov nasploh, tn to ne kot ljubljenčkov ali igračk, ampak kot enakopravnih žhóh bitij. Ob vzgojnih pristopih ne manjka inovativnosti. »Posebnost razstave, ki bo na o^ed do konca leta 2010. je že to, da je oareje-Tià po m^odi Vakog - otrod bodo razstavljene vsebine namreč lahko spoznavali z vidom, s sluhom» z otipom in vohom,« je opozorila soavtorica razstave Jožica TVateški. Da bi bila takšna, so v delu razstave postavili več manjših pasjih utic, v katerih so skrili posamezne predmete, ki jih potre-bujen» za nego psa. Otrod jih bodo odkrivali s tipanjem, če so uganili prav, pa preverili še z vidom. Noske bodo preizkušali na treb umetnih kosteh, ki oddajajo s psom povezane vo-n)âve..Pasme psov bodo spoznavali s pomoto računalnika, na katerem so zanje pripravili tudi didaktično računalniško igro. Na steni razstavišča pa ves čas teče tudi 61m o psih. »V p r vem prostoru predstavljamo kraškega ovčarja, njegove pasemske značilnosti, za koga je primeren, tam pa se otrod tudi lahko poigrajo s sestavljanjem ma^elne sestavljanke. V naslednjih razstavnih prostorih se seznanimo z ostalimi kinološkimi področji, od nege živali, obiska razstav, obiskov pri veterinarju, kako ravnati, ko se žival skoti, katera pasma je primerna za posameznika. Rdeča nit vse razstave so misli o psih in tmiet-niške slike Blaža Vehovarja,« je povedala Jožica TYateški. V zadnjem prostoru, ustvaijal-nid, kraljujejo ob pobarvan-kah ilustiadje Jelke Reichman, ki so jim dodali tudi 12 zlatih pravi] za spoznavanje s psom. >»V skoraj dveh letih, ko bo razstava na ogjed v Hermanovem brlogu, se bodo vrstíle še ustvarjalnice, na katerih bodo otrod spoznavali pravega kraškega ovčarja Vika, pa delovanje polidjske enote psov. psov reševalcev in vodnikov in tudi delo veterinarja s psom. V načrtu imamo tudi izdelavo plišaste igračke kraškega ovčarja in izddavo sestavljank z mothri tega čudovitega psa,« je povedala vodja projekta in soavtorica razstave mag. Andreja Rihter. Celj e je z razstavo Kraški ovčar na obisku pri Hermanu lisjaku pridobilo izredno 1^, zgovorno in poučno razstavo, Id še zdaleč ni namenjena le otrokom. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Ena od ilustracij Jelke Reichman in eno od 12 zlatih pravil: »Spoštuj pasji rop! Ne vleef psa zanj in pazi, da psu nHishicajno ne stopil na rep!«< Od komedije do ^m WY\ O I- gimnazije v Celju navdušili \M I M III w s svojima odrskima uprizoritvama Obe španski gledališki sku|Hni, ki pod mentorstvom Polone Škomik in Nataše Peunik delujeta na celjski I. gimnaziji, stâ letos V Španskem jeziku tuštudirali novi ^ri - komedijo Garfield in dramo Osemdeseta so naša. Potem ko so ju prvič predstavili na mednarodnem festivalu šolskega gledališča v španščini v začetku marca in zatem še dijakom celjskih srednjih Šol. v katerih poučujejo španščino, so v torek obe igri odigrali za javnost in povabljene šole v Celjskem domu. Nastop dijakov jespremijal tudi Damjan Tïbovc, selektor za festival Gledališke vizije, ki bo za celjsko območje Id. aprila v Celju. Dijaki so svoje delo opravili zelo dobro, saj je bilo za obe igri tret>a naštudirati kar za dve uri in poi besedila v španskem jeziku. Za tiste, ki jezika ne znajo, so poskrbeli s predvajanjem podnapisov. Zakaj so se ob Šolskem delu sploh lotili dramskih predstav? Polona Škomik pravi, da je motiv našla predvsem v mladih. In seveda v veselju do španskega jezika, do dáa z mladimi. »To je novost pri delu, da nismo le pri kredi, učbenikih in šolski tabli. Učni načrt je žaJ Polona Škom'^ preozd(, da bi mladi spoznali vse bogastvo tega jezika. Jezik pa je kultura, so ljudje in ne ^olj knji^,« je povedala Škor- '9 r-' nikova, za katero je bil to tudi prvi spopad z odrsko režijo. Dodala je še, da je pobuda za nastanek že druge španske dramske skupine na ^mnaziji prišla od dij«à na dan cvetne nedelje. Tisti čas je bilo v teh krajih v navadi, da so fantje med seboj teiunova-li, kdo bo na cvetno nedeljo k »žegnu« prinesel največjo in najtežjo potico (butaro). Jože PoUčnik pa je bil $ibak in slaboten iant» ki se ni mogel kosati z močnejšimi vrstniki. Zato se je odločil» da Če že ne more narediti največje in najtežje. bo pa naredil najlepšo. Tako je namesto običajnega snopa oziroma butare k blagoslovu prinesel potico v obliki tesarske krošnje. Tako» pravijo, $e je začela pripoved o ljubenskih poticah. Izdelki oziroma dokazi ljudske ustvarjalnosti, prepleteni z željo po nečem drugem, boljšem, lepšem in drugačnem, so do velikonočnega pouedeljka, 13. aprila, na ogled v celjskem Mu- zeju novejše ^odovine. »Gre za poklon ljudski ustvarjalnosti, ki izvira iz prisme ljudske duže. Zato ohranjanje in spodbujanje pomeni ne le nove izdelke» temveč tudi željo, da bo ljudska vrednota živela tudi vnaprej,« je izpostavila direktorica muzeja Tanja Roženbergar Še-ga. »Ko sem pred dobrimi tremi desetletji prišel na Ljubno, sem na cvetno nedeljo pri maši videl le Še sedem, osem simbolov, ki pa sem jih takoj pohvalil,« se je spominjal I jubenski župnik» dekan Martin Puáenjak. »Že prihodnje leto sem blagoslovil vsaj 30 potic. To je pravo bogastvo kulturne dediščine, danes pa na Ljubnem ni treba več šteti potic. Podobno bo tudi v nedeljo v dopoldanskih urah.« Dobre želje Ime '»potice« govori o nekdanji posebnosti cvetnone- SU.« nekaterih hišah, nastajati že pozimi. Vsaj v glavah ljudi, ki razmišljajo, kaj bodo letos izdelali in prinesli k blagoslovu. Tekmovalnost, o kateri smo govorili na začetku, je še danes ostala. »S tem smo lahko samo še bolj samozavestni, saj je v potice vdelanega veliko mojstrstva, inovativnosti pa tudi tekmovalnosti. Po kmetijah, kjer se že prej pripravljajo, še vedno tekmujejo, kdo bo imel lepšo potico iz naravnih materiťďov^ Veseli nas, da mojsui na delavnicah teh veščin učijo tudi mlade, jim prenašajo svojo ustvarjalnost ,, in motivacijo,« je razkrila še eno od skrivnosti ljubenska županja Anka Rakun. »Za občino je razstava v Celju oziroma promocija naših cvetnonedeljskih potic izjemnega pomena. Zagotovo je Ljubno poleg>flosarije lahko ponosno na potice, saj od tod izhajajo Številni domači mojstri s precejšnjim znanjem in sposobnostmi. Mislim, da smo na pravi poti in da tradicija ne bo izginila.« Ljubenske posebnosti v celjskem muzeju je razstavljenih kar nekaj primerkov ljubenskih potic, ki so jih ustvarili domačini v dol' gih letih, Med izdelovalci najdemo predvsem moške, čeprav smo že slišali kakšnega otroka, da mu je potico izdelala mamica. Med razstavljavci je tudi Lojze Atelšek: »Po navadi si že vnaprej zamislim, kaj bom izdelal. Navadno se odločim za motiv oziroma prizor iz kmečkega okolja, ker pa sem po poklicu tesar» mi včasih pade na pamet tudi tesarsko orodje. Ko se mi porodi ideja, razmišljam samo še o tem, kako bom potico kar najbolje izdelal. Uporabljam naravne materiale, les ali šibe vrbe, lipe, breze, seveda dodam nekoliko zelenja in potica je izdelana.« Kot ne izdajajo vseh skrivnosti izdelave, mojstri, ki izdelujejo potice, ob odprtju razstave v Celju niso želeli izdati, s kakšno potico se bodo postavljali v nedeljo pred cerkvijo sv. Elizabete. »Po vseh srečanjih z Lju-benci in njihovimi policami se Človek vpraša, kaj je v resnici ljubenska posebnost, potice ali ljudje, ki jih izdelujejo. Toliko volje, ustvarjalnosti in zavedanja skupne identitete ter tradicije lahko doživiš le med ljudmi, ki jim je mar lastne kulture in načina Življenja. Ljubenci vse te lastnosti imajo in jih, tudi preko potic, ohranjajo,« je zidjučil Weber. URŠKA SELtŠNIK Foto: SHERPA deljskih butar. Te so bile nekakšna kombinacija kruha ali peciva in mladega pomladanskega zelenja. Mnogi kraji so to ime Že pozabili ali ga zamenjali za bolj uveljavljenega - butara. Seveda se sedaj kruha in peciva ne obeša več na butare, tudi na Ljubnem ne, ime potica pa se je kljub temu ohranilo in se uporablja še danes. Temu prof. dr. Janez Bogataj dodaja. da je posebnost potic v njihovi podobi in njihovem sporočilu - »To je izdelek, povezan s cvetno nedeljo, ki nas pelje daleč nazaj, v^se pred krščanstvom, ko sije človek Želel zagotoviti dobro letino. Dobre želje je namenil tudi orodju, ki ga je uporabljal. Če pogledamo potice 20. stoletja in današnje, pa gre za izjemno obliko ljudske ustvarjalnosti, v kateri ljudje izkazujejo izjenmo znanje glede uporabe naravnih gradiv.« Cvetno nedeljske potice začnejo na Ljubnem, vsaj pri Motivno bi lahko ljubenske potice razdelili v tri skupine. Prva prikazuje najrazličnejša orodja (sekira, žaga, grablje) ter predmete, povezane z notranjo opremot>ivali$Č is različne oblike du-bovDe ustvarjalnosti (harmonika, knjiga). Dru' ga motivna skupina predstavlja upodobitev raznih moških in ženskih fígur ter živali, tretjo skupino pa predstavljajo potice, povezane z verskim življenjem (bandero, križ, monštranca). Ljubenska županja Anka Rakun v pogovoru s prof. dr. Janezom Bogatajem, ki Igemno cení ljudsko ustvarjalnost Uubnega. V ozadju Franjo Mereločnik. direktor občinsko upravo. it. 26 «3.8111^2009 - m ^ 18 ^STORT NOVI TEDNIK »Občudoval sem Nenada Peruničicaicf Tako pravi levi zunanji napadalec Gorenja Momir Rnić s tfikmo med Gorenjem in Itímom se je v sredo začela končnica za slovenskega rokometnega prvaka, Velenjča-ni so namreč že včeraj odpo-tovali na Dansko, kjer bodo jutri odigrali povratno tekmo č^rtfinala pokala EHF s Sii-keborgom. Cft>račun v Rdeči dvorani so dobili gladko, lïimo so ugnali s 35:25. Po uvodnih 2:2 je bilo nemudoma 6:2 in razpoložena vrsta [vice Obrvana je razliko le višala In višala, da bi ime la že 12 golov naskoka. Najboljši igralec tekme je bil Momir Rnič. Id je zadeval z običajnih in nenavadnih položajev. Dase ne bi preveč razmahnil, ga je Ofcffvan zamenjal s Ser-gom DatukašvUijem, ki je tudi zlahka tresel dolenj sko mrežo, vmes pa se je velenjski trener še rahlo spri z Ivanom Ču-pičem. Bržkone le zato. da je obdržal napetost pred naslednjimi dvoboji. Celje Pivovarna Laško bo jutri pričakalo Prevent, z Rničem pa smo klepetali pred potjo na Dansko. Na vsak naôii je Želel govoriti slovensko, saj obiskuje tečaj. »V Trebnjem smo v re^em delu lige igrali neodločeno, tokrat pa nismo imeli težav Pred časom smo bili v krizi, nakopičile so se težke tekme. Imamo zadostno število kakovostnih igralcev. V prvem polčasu smo se srčno borili v obrambi in Trimo je bil kar precej nemočen v napadu.« Pn 21 letih je smeSno raz-miâl)ati o tem, da ste v Živ-Ijenj^ formi. Pa vendar, tako dobro doslej še niste igra- li, kajne? Zelo srečen bi bD> če bi takšno formo zadržal do konca sezone. Vseh 16 igralcev se nas bo na vso moč potrudilo, da bi Gorenje prvič postalo državni prvak. Velenje je )»zeio mešano«, takšno pa je letos tudi Gorenje: dva Srba, Hrvat, Bošnjak, Gruzijec, Bělorus, Slovenci ... Tbda vzdušje je'super, problemov nimamo. Upam, da bo tako do konca maja, ko bo konec sezone in ko bomo osvojili vsaj eno od creh možnih lovorik. Vaš oče Momir je bil zelo prepoznaven jugoslovanski reprezentant Je bil res le en-krsit na vaši tekmi v tej sezoni? Res je. Videl je» kako smo izgubili s Koprom In dejal sem O □ B P®, mu. naj ne prihaja več. Seveda se Šalim! PriSel bo v Koper na zaključni turnir slovenske^ pokala. Silkeborg? Imamo gol prednosti Zdaj bodo Danci pod pritisk>m, mi smo se ga otresli- Nikakor nismo krenili na pet z belo zastavo! Določeni strokovnjaki trdijo, da trenutno ne Celje ne Koper nimata rokometaša takšnega kova, kot ste vi... To naj ostane domena strokovnjakov in novinarjev. Moja dolžnost je» da treniram. Bil sem kadetski in mladinski re-preœntant Srbije, zbral sem tudi nekaj nastopov za člansko izbrano vrsto in vabila seveda spet pričakujem. Koga bi izpostavili od starejših svetovnih asov? Občudoval sem Nenada Pe-runičiča. Igral je po Španiji in Nemčiji. Mislim, da sem sto-rii prav, ko sem izbrai Gorenje. ki ima-odličen strokovni štab. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Vas vabi na prvo tekmo končnice MIK 1. Lige RK Celje Pivovarna Laško _ . .r, proti RK Prevent Slovenj Gradec p^JJ^i/ Dvorana Zlatorog» sreda» 4. april, ob 20.15 uri Prodaja vstopnic na www,rk-ce^e,ai ter na vseh prodajnih mestih Mojekcute.si po Sloveniji (v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders). Pred tekmo bodo vstopnice na voljo tudi na bi^ajni dvorane Zlatorog. v Medijski sponzor: SocdJ« Vabljeni Pred 50 letí je pri ŠD Olimp nastala sekeije za judo. Dobitniki plaket ob visokem jubileju (z l9ve): Danilo Kralj. Ivan Ratej, Oto Seles in Avgust Joit Manjkajo Peter Dmxg, Stanko Anderie m Štefan Cuk. Nov rod po visokem jubileju Judo klub ivo Reya je pravzaprav nastai z ustanovitvijo sekcijeza judo pri Športnem društvu Olimp. Ib je bilo leta 1959. Ivo Reya je bil prvi Jugoslovan, kije pr^el črni pas, leta I960 pa je tragično preminil pod Škarjami v Savinjskih Al-pah, star 28 let. Sedem let po njegovi smrti se je Idub poimenovai po njem. Članska ekipa se je prvič uvrstila v 1. jugoslovansko ligo leu 1978. Sestavljali so ;o Janko Oštir, Martin Grosek, Roman Založnik, Marjan Fabjan, FadiJ Imamo-Vič, Anton MaruSa, Igor Pri-stovSek, Jure Piškur, Jani Drvgovič. Jože Oberžan, Zvone PliberŠek... Kasneje so se priključili še Stanko Ander-le, Štefan Cuk, Srečko Pliber-. šek, Samo Pungarfek in dru- gi. Predsedniki kluba so bili Anton Maniša, Zvone CepuS, Rado Krušič, Jože Tanko, Marko Brezigar, Vlado Kla-dč. Danilo Kralj, Roman Omerzu, Oto Seles, Zvone Hudej, Dušan Tanko, Igor Vovk in Janez Ceraj. Na olimpijskih igiah sta nastopila Štefán Cuk in Ceraj, slednji tudi na članskem SP» na mladinskih SP pa Darko Petelinšek, Klemen Fter-jan (3. mesto} in Denis Ima* movič. Cuk in Anderle sta bila z Jugoslavijo bronasta na ekipnem EP. Anderle je bQ srebrn na Sredozemskih igrah, Cuk in Marjan F^jan pa bronasta na. mladinskem EP. Glede stopnje pasu je na vrhu Dušan Tanko (6. DAN). Sledijo: Štefan Cuk (5. DAN], Fadil Imamovič (4. DAN). Mile Sadžak, Dar- ko Petelinšek, Goran Janjič in Vojin Mlinarevič (3. DAN). Nove generacije Treninge nadebudnih ju-doistov JK Ivo Reya vodi Vb-jin MUnare\ač. Večja skupina se je udeležila 4. pokala Judo šole Maribor za osnovnošolske otroke. Gre za osnovno spoznavanje z judo m, tekmovanje je bilo prilagojeno sposobnostim otrok. Celjski otroci so dosegh nekaj lepih uspehov, vendar sami rezultati namerno niso bili v ospredju. Drugače bo ta konec tedna, ko se bodo udeležili državnega prvenstva za mlajše in starejše dečke in deklice. Slovenska kadetskare-prezentanta sta Juš Kune in Jure Zlatolas. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Na fotografiji je 46 nadebudnih jucfolstov celjskega kluba (vo Reya s svojimi trenarii. Z lokom nad živali Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je pripravil 2. tekmo za 3D slovenski pokal. Potekala je v gozdu in okolici ribnika Tajht. 170 tekmovalcev, tudi iz Avstrije, Italije in s Hrvaške, se je pomerilo v streljanju z lokom na makete živali v kategorijah sestavljeru lok, lovski lok, goli lok. dolgi lok» instinktivni lok in samostrel. Med domačini (Sokol) so bili prvi Gašper Podbregar pri mladincih, Anja Balek pri kadecinjah (oba dolgi lok) in Gašper Hribemik med dečki (goli lok)> pa tudi Darko Ulaga z dolgim lokom med veterani (LK Žalec), TONE TAVČAR Plavalni miting Neptuna Celje: Plavalni klub Marines Neptun bo pripravil že 14. Velikonočni miting, ki bo jutri v bazenu Golovec. Dopoldanski del se bo začel ob 9.30 in popoldanski ob 16. uri. Tecite v torek Celje: V torek bo Športna zveza Celje organizirala tradicionalni tek v počastitev praznika Mestne občine Celje. Start in cilj bosta na Špici, ob sotočju Savinje in Ložnice. Dolžina proge je S.800 metrov, rekorderji pa so Anica Živko, Romeo Živko in pri veteranih Branko VančeR. (DŠ) ^ m NOVI TEDNIK RT 19 Znova zamujeni priložnosti v 4. krogu skupine za prvaka lige UPC 50 Laáčani in $ošlan)6am znova zamudili lepo priložnost» da presenetijo dvorita. Hopsi so pričakovano zmagali na gostovanju. Padli v podaljšku T^gfani so imeli večji del srečanja v Tivoliju vodstvo v rokah, a so na koncu padli v podaljšku. Zamudili so zmago v reiiem delu, erako kot pred dvema tednoma na Kodelje-vem. Potem ko je Olimpija v zadnji četrtini le prišla do vodstva, je dve minuti pred koncem povedla s 73:6d. Nejc Stmad (26 točk) je nadaljeval odlično igro in s košem ter z dodatnim prostim metom znižal na 73:71, Ante MaSič (11) pa je izid izenačil Po treh zgrešenih metih Olimpije je Vincent Hunter [7] šest sekund pred iztekom Časa povedel Laščane v vodstvo s 75:73, a znova obramba Zlatoroga ni zdržala. Hukič je namreč izenačil v zadnji seîomdi. V podaljšku so Ljubljančani ves čas vodili in 3atorog je moral domov s četrtim zaporednim porazom. Spet dober odpor proti favoritu A znova brez nagrade, bi lahko rekli za igro in poraz Elektre Esotech proti Krki. Fa-voriziraru gostje so v prvi če-utinl samo gibali, kako jim ekipa Boruta Cerarja polni Z desico na medicini Na Arehu so se slovenski alpski deskarji in deskarke v okviru FIS tekme pomerili za naslove državnih prvakov v paralelnem veleslalomu. Med dekJeti je bila najboljša 22-letna Patricija Mastnak iz Uniorja Celje, druga je bila Giorija Kotnik [Deska Velenje) in uetja Iva Polanec (Rogla Planja). »Ponosna sem na naslov» saj dokazuje, da z očetom in bratom Timom dobro delamo. Upam, da bomo tudi naslednjo sezono imeli ugodne razmere in sredstva za trening. Nadejam se, da bom de-skanje dvignila še na višjo raven ter nastopila na tekmah svetovnega pokala.« je želje razkrila Mastnakova, ki se bo zdaj, ko je konec sezone, v kateri je bila 5. na univerzijadi, bolj posvetila Študiju medicine. DŠ Patricija Mastnak Pet prvih mest hitrostnih drsalcev Na drsališču v celjskem mestnem parku |e bila pred njegovo prenovo tekma Slovenia Open 2009 v hitrost* nem drsanju na kratke proge. Skupaj z Zagreb Trophy je Stela za pokal Alpe Jadran, udeležili pa so se je predstavniki desetih klubov iz Avstrije, Slovaške, Bosne in Hercegovine, HrvaŠke in Slovenije. Ekipa Drsalnega kluba Celje je bila v skupnem seštevku tretja. Istočasno je bilo v Celju državno prvenstvo, pri gostiteljih pa so državni prvaki postali TjaSa Kroilič v kategoriji senior, Ines ilakovnik (junior C), Filip Jeram {j^' niorE)»Lara Savič (junior F) in Bor Luka Urlep (junior?). DŠ 15 naših na Wembley! Ob SVOJI 15. obíílnici peljíino 15 izbfancevv London na nogomelni spektakel med Anglijo in Slovenijo na Wemblcyju. Vet o nagradni igri injubil{!|nth ugodnostih na WWW.15nd$íh.SÍ. koš. S serijo trojk so imeli Šo-štanjčani že 9 točk naskoka« polčas pa dobili za tri. V drugem delu so gostje zaigrali bolj agresivno v obrambi, pri-tisl^li 50 predvsem na Nika Ivanoviča (25). Ko so gostje pobegnili na 65:73, je kazalo, da je srečanje že odločeno, a vztrajna igra šoštanjske ekipe je prinesla novo upanje. Emest Novak je zadeval trojke (15,4 trojke), priključila sta se še Dejan Ćup (15) in BalŠa Radunovič (12) za izenačenje na 78 dobre Štiri minute pred koncem. Gostje so še enkrat pobegnili (78:83), kar je bilo za Elektro kljub vsem naporom preveč. Znižala je 20 sekund pred koncem na 85:86. Po zadetih prostih metih gostov je met Ivanoviča končal mimo obroča enako kot trojka Radunoviča z zadnjim zvokom sirene, Upravičili vlogo favorita Hopsi so na Obali upravičili vlogo favorita, saj so brez posebnih težav opravili z domačini in prišli do druge zmage v drugem delu sezone. 2e na začetku je ekipa Boštjana Kuharja dala vedeti, da jo zanima zgolj in samo zmaga v Kopru. Polzelani so vodstvo udno držali v rokah od prve minute, ob polčasu vodili za 9, po koncu tretje Četrtine za 15, na koncu pa slavili za 10. Shawn King (17, 15 skokov) je imel znovasvoj večer, Vladimir Anzulović je le s trojkami dosegel 12 točk> Ne manja Jelesijević 16, pri čemer so bili tudi ostali na želeni ravni in posledica je bila zanesljiva zmaga. Gre tudi brez trenerja Damjan NovakoviČ )e znova moral med gledalce» Sledite svojim sanjam! o HypoGroup AlPE AORtA |K«ôrama KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 4. krog: Union Olimpija • Zlatorog 86:83; Hukič 27, Golubovi-č, Maravič 14; Strnad 26, Nu-hanovič, Krejič, Hunter, Lučić 7, Košlomaj Jenkins, Dimec, Miljković 1, Elekua - Krka 85:88; Ivanovič 25, Novak, Ćup 15, Radunovič 12, Sjekloča 9, Horvat S, Le-kič 4; Pavič 22, Marcelič 16, Koper - Hopsi 74:84; Mi halič 25, Kune. Bubnič 13; King 18, Jelesijević, Anzulović Í2. Hohler II, Vujasinovič 10. Ri-tuper, Lorbek 6, Šamanič 4, Podvršnik 3, Godler 2. Vrstni red: Helios, Krka 8, Union Olimpija 7. Hopsi, Geopiin Siovan 6, Koper 5, Elektra, Zlatorog 4. 1. SL, z^obstanek, 5. krog: Mpos-ŠkofjaLokaS7:6S;Mc-Coy 34, Brown 21, Crenshaw 11, Avdibegović 9, Lipornik 6, Femie4,Sadlbašič2;Finž-gar 22, Jokič 20. Vrstni red: kajti pred tekmo skupine za obstanek je dobil obvestilo, da mu je kazen sicer znižana z desetih na šest mesecev. Torej do polovice septembra ne sme opravljati uradnih dolžnosti v košarki. Sedel je na tribuno, na klopi pa je bil njegov asistent Ožbej Stane, ki je delal po Novakovičeviii navodilih. Tekmo so zaznamovali vsi trije Američani v dresu Alposa. Marcus Crenshaw je odlično razigral oba centra, Jasona McCoya in Takalsa Browna, ki sta povsem razbila gostujočo obrambo. McCoy je odigra! partijo sezone v dresu Alposa, s sijajnim učir\kom, ovrednotenem s številko 42. Dosegel je 34 točk ob metu 12:15 in imel še štiri skoke. Brown je dodal 21 točk, imel 12 skokov in zbral odličnih 5 blokad. Te so odgnale goste od domačega koša, zato pa so se držali v igri s trojkami do sredine tretje četrtine, ko se je v napadu Američanom priključil Armin Avdi-begovič (9 točk v seriji) in razlika je zrastía na +16, kar je pomenilo mimo zadnjo Četrtino. Osma zmaga v sezoni daje precej upanja za srečen konec. Elektra na Polzelo Jutri je na sporedu 5. krog v skupini za prvaka z derbijem na Poljeli, kjer bodo gostovali ŠoŠtanjČani, ki so v tej sezoni v pokalu tam že zmagali, v prvenstvu pavisti dvorani doživeli visok poraz po katastrofalnem prvem polčasu. Glede na igranje v svoji dvorani so Hopsi favoriti, a Elektra je zdaj, ko nima česa izgubiti, še kako nevarna, saj je bila že zelo blizu presenečenja celo nad Olimpijo in nato še pri Slovanu- Zato bodo morali Polzelani odigrati do- Zagorje 37, Škofla Loka 36, Alpos, Postojna 34, Nova Gorica 33. 1. SL (ž), za prvaka, 5. krog: AJM • Merkur Celje 93:83; Tišler 32, Dover, Ilijev 16; Hughes 25, Ciglar 24. Barič 12, Maiić 10, Kerin 6, Ver-bole 4, Komplet 2. Vrsinl red: Merkur 40, AJM 39, Kranjska Gora 37, Triglav 33. Ježica 29. Domžale 27. 1. SL (ž), za obstanek. 4. krog: Konjice - Rogaška 82:57; Kobaie21. N. Šrot 16.1. Klanč-nik 12, T. šro! 9, T. Klančnik 8. Javornik 6, Bračič 4, N. Klančnik, Juhart 3; Nelc 22. Baloh 16, Unverdorben 11, Les-jak 4. Krebs, Drovenik 2. Vrstni red: Odeja 28, Konjice IS, Rogaška 21. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 1. krog: Gorenje'THmû35:25 (16:11); Rnić 7, Datukašvili 6. Čupi-Ć, Kavaš, Golčar 4. Harman-dić 3, Mlakar, Dobeišek 2, Gromiko, Bezjak, ŠtefaniČ 1 ; Radelj 7, Miklavčič 5. tKM) Nejc Stmad se je vTivolilu imenitno znašel (ob njem je Marfco Marewč), a več od podaljika Zlatomg na žalost nI uspel iztržiti. volj zrelo in pametno, če želijo do zmage. Lsščaiu čakajo ekipo Kopra, kar bo priložnost za njihovo prvo zmago v drugem delu-sezone. Če bo ekipa Aleša Pipana zaigrala tako, kot zna, potem težav ne bi smelo biti. Vendar v dosedanjih štirih tekmah lige za prvaka Laščani še zdaleč niso odigrali tako, kot znajo in zmorejo, in to je morda celo bolj nevarno kot sam Koper. Šentjurčani bodo drugič zapored domačini (še dvakrat bodo v naslednjem tednu dni), tokrat Novi Gorici. Pred mMJEXUM Petek. KOŠARKA 1. SL (ž), za prvaka, 6. krog, Ljubljana: Ježica - Merkur Celje (19.30). MALI NOGOMET ^ 1. SLMN. 17- krog, Celje: Živex - Litija. Sevnica - Do-bovec (obe 20). Sobota, 4. 4. NOGOMET 1. SL, 26. krog: Domžale-Rudar Velenje (16), MIK CM Celje • Interblock (18). 3. SL - vzhod. 18- krog, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Šmartno (10.30), Dravograd - Šmarje (14.30), Kovinar Štore - Malečnik, Slct venske Konjice: Dravinja - Palom a (obe 16.30). Štajerska liga, 1?. krog; Šoltanj - Ormož, Zreče • Bre-f.ke. Rogaška • Peca (vse 16.30). dvema tednoma je Alpos v gosteh z njo izgubil za 11 točk. Tokrat mu Šteje le zmaga. Z njo bi se od neposrednega tekmeca oddaljil na dve zmagi razlike, če pa bi zmagal z razliko 7 točk, bi imel še boljše medsebojno razmerje in bi se že skoraj rešil nevarnosti neposrednega izpada iz lige- Bolje rečeno. Imel bi že zagotovljene najmanj dodatne kvalifikacije za obstanek v druščini najboljših, Za to pa se vsekakor velja potruditi, mar ne? JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA MČL MNZ Celje. 13. krog: Laško - Radeče, Vransko - Koz-je, Žalec • Hrastnik (vse 16)- KOŠARKA 1. SLv za prvaka, 5- krog. Polzela: Hopsi - Elektra (19). Laško: Zlatorog - Koper (19.30). 1. SL, za obstanek. 6. krog, Šentjur: Alpos - Nova Gorica (19). 1. BSL, 25. krog Trbovlje: Rudar - Rogaška (19). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 1. krog: Celje Pivovarna Laško - Prevent (20.15). Pokal RZS (ž), polfinale, Ljubljana: Celeia 2alec -Olimpija 116). Pokal EHF, povratna tekma četrtfinala: Silkeborg-Go-renje [16.15). Nedelja^ 5.-4. NOGOMET 2. SL, 19. krog, Ljubljana: Olimpija - Šentjur [16.30)- 3. SL-vzhod. le. krog Celje (Olimp), Simer Šampion - Veržej (16 30)- o ■a« 20 KRONIKA-SPORT NOVI TEDNIK Potniki so zaradi požara motorja pot proti Velenju nedaljevali t drugim vlakom. Zagorelo na vlaku V sredo dopoldne je nekaj metrov pred železniško postajo v Žalcu, zaradi napake na dovodu goriva, zagorelo na motorju potniškega vlaka. Vlak je vozil iz smeri Celja proti Velenju. Požar sta začela gasiti strojevodja in sprevodnik, dokončno pa so ga pogasili žalski gasQci. Kot pravi poveljnik PGD Žalec Miro Lovrek, sta strojevodja in sprevodnik pred prihodom gasilcev motor skoraj v celoti pogasila In ohladila. Da ne bi ponovno prišlo do vžiga, so gasilci vlak spremljali le nekaj metrov do postaje v Žalcu. Okoli 15 potnikov, večinoma starejših ljudi, je goreči vlak zapustilo in pot iz 2alcâ nadaljevalo z drugim vlakom. Ogenj je v celoti uničil motor in del izolacije na vlaku. Natančna višina škode še ni znana. MJ, foto: PGD Žalec Na mokrem voziscu izgubila kontrolo V ponedeljek okoli enajstih dopoldne se je na ^vni cesti Velika Pirešica-Velenje zgodila prometna, nesreča. 32-letna voznica osebnega vozila je vozila iz smeri Velike Pirešice proti Vinski Gori in je izven naselja Cmova na mokrem vozišču izgubila kontrolo nad vo^om. Vozilo je zaneslo na levo smemo vozišče, kjer je najprej trčilo v osebno vozilo 23'letnega voznika, zatem pa Se v tovorno vozQo 31-letnega voznika, oba sta vozila iz smeri Vinske Gore. Voznica se je v nesreči huje poškodovala, voznik tovornega vozila pa lažje. MJ Kameníku trda prede? Naslednji teden se bo na Okrožnem sodišču na Reki začelo sojenje Kristijanu Kameníku, ki so ga pred meseci hrvaš-ki kriminalisti prijeli v organizirani združbi tihotapcev heroina. Obravnave so razpisane od 6. do 10. aprila, trajale pa naj bi ves dan. Tako že konec tedna pričakujejo sodbo, ki pa zna biti obsodilna. Za kaznivo dejanje, ki mu ga očitajo, je namreč na Hrvaškem zagrožena kar 40-letna zaporna kazen. Gre za primer, ko so Kamenika lani zasačili pri tihotapljenju drc^ z Balkana, v verigi tihotapcev pa naj bi bil zelo visoko. Ze od lani je v priporu, ravno zato pa se v Celju ni moglo začeti sojenje zaradi umorov v Tekačevem, kjer je (zaenkrat) edini obtoženec. Lani so pri Članih kriminalne združbe na Hrvaškem našii poleg droge večjo količino denarja, zasegli so tudi več avtomobilov. Droga, ki so jo tihotapili, je bila namenjen uličnim preprodajalcem. SŠol Vinjen taksist Celjski policisti so v zadnjih dneh poostreno preverjali alkoholiziranost voznikov v prometu. V nadzoru je sodelovalo 32 policistov, ki so ustavili 410 vozil in izrekli 50 ukrepov. Policisti so v šestih primerih izdali obdolžilne predloge, irije tuji državljani so kazen plačali na kraju prel^-ka, 34 voznikov je dobilo plačilne naloge, sedem pa je bilo opozorjenih. Preizkus z alkotestom je opraviio 335 voznikov, petnajst preizkusov je bilo pozitivnih. Najvišja ugotovljena koncentracija alkohola je bila 0,98 mi-ligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Med ustavljenimi voznild je bil tudi voznik taksija, ki je vozil dve stranki. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je vinjen. V litru izdihanega zraka je imel kar 0,52 miligramov alkohola, zaradi česar je bil pridržan. MJ Kje je pogrešani? Od srede ^utraj pogrešajo 52-ietne^ Vasilija Vukáčeviča iz Prežihove ulice 3 v Ž5cu. Pomešani je visok okoli 190 centimetrov, vitke postave, črnih las in izrazitih čmih brk. Ob odhodu od doma je bil oblečen v črne hlače, črno majico z dolgimi rokavi ter temnejšo usnjeno jakno. Obut je bil v svetlejše Česdje. Celjska polidja na Številki 113 zbira vse podatke in informacije v primeru, če je pogrešane^ kje kdo videl. ARENA CMCelje CESTE MOSTOVI CELJE d.d. ARENA PETROL 4.4.2009 ob I8.00 NOVI TEDNIK P^ÔNIKA 21 Ostal brez dela pljuč, toda nihče ni kriv? Primer Lutolli: je imel raka ali ne? - Primer Kavčič: patolog ni kriv, sistem pa v minulih tednih smo pogosto poročali o domnevnih zdravniških napakah, ki so se godile na naáem območju. V javnosti je Še vedno čutíti miši jen je> da je medi* cinskoosebjenedotakljivo. Domnevne napake zdravnikov se nanveč težko dokažejo, ponavadi je na sodišču premalo dokazov ali zadeve enostavno zastarajo. Če se Človeška roka zmoti, je kriv sistem. Zaradi napake posameznikov pade slaba luč tudi na tiste, ki svoje deloopravljajodobro. Pred dnevi smo izvedeli, da je v vodo padel še en pri-mer domnevne zdravniške napake na našem območju. Višje sodišče je namreč presodilo, da bolnišnice niso krive, ker je Celjan Osman Lutolli ostal po nepotrebnem brez polovice pljuči Pred 13 leti se je Osman Lutolli zaradi pljučnice zdravil v Bolnišnici TopolŠica, kjer so mu narediji bronho-skopjjo, tkivo pd so nato pregledali na celjski patologiji. Diagnoza: rak na pljuûh. V mariborski bolnišnici so ga pod nuj no operi rali in mu odstranili desni spodnji pljučni reženj, toda ni bilo ne duha ne sluha o povečanih bezgavkah in tumorju. Niti histološki pregled odvzetega tkiva ni potrdil raka. Del pljuč so mu tako odstranili popolnoma po nepotrebnem! Lutolli vsa ta leta trdi, da so iz njega naredili invalida. S celj-sidm odvetnikom Igorjem Inkretom sta že leta 1999 vložila tožbe proti mariborski, celjski bolnišnici inboinišni- Celjski patolog Boris Kavčič. So nanj zlift vso krivdo, odgovorna pa je bila bolnišnica? d v TopolŠici. Postopki so se vlekli leta in leta. Okrožno sodišče v Ce^u je lani končno delno razsodi-lo. da so bolnišnice odškodninsko odgovorne, prav tako dve zavarovalnici. Toda letos Sok: višje sodišče je vse razveljavilo. Lutolli je tako spet na začetku in - še danes ne ve, zakaj je ostal brez dela pljuč in ali je imel raka ali ne. Kako je mogoče, da izvi- >>f Zdravniki specialisti Zlatan Tlialec, Radko Komadma, za njim Dejan Urtep so bili price na sojenju celjskemu patologu Borisu Kavčiču. di pri istem bolniku potrjujejo in hkrati zanikajo, da ima raka? Sodišče navaja, kolikor smo brali odločitev o razveljavitvi sodbe, da je bil v tistem času v bolnišnici njegov soimenjak in da je možno, da je prišlo do zamenjave vzorcev. Toda - nihče ni kriv? Kavčič oproščen v torek se je začelo in končalo sojenje celjskemu patologu Borisu Kavčiču, ki so mu očitali odgovornost za nepregledana tkiva in povzročitev smrti tz malo marnosti. Poleg njega jebil enakih očitkov deležen še trboveljski kirurg Miran Gala, a so - ker se je zadeva tako vlekla - ti primeri zastarali. Kavčiču pa ni zastaral primer 62-letne ženske, ki ji ni pregledal odvzetih tkiv kar šest let. V tem času je pri ženski rak napredoval, nakar je umrla. Toda ker je imela poleg tega še cirozo jeter ter slabo srce, obdukcije pa ni bilo» Kavčiča ni možno obsoditi, saj ni možno govorili o natančnem vzroku smrti. V torek so ga namreč oprostili vseh obtožb. »Seveda sem vesel oprostilne sodbe, saj sem v tem času veliko pretrpel,« je dejal novinarjem. Njegov zagovornik Blaiž Kovačič je ves čas trdil, da je omenjeni primer že zastaral. »Kriva stabila zdravstveni sistem in slaba organizacija takratnega vodstva celjske bolnišnice. Zato ni možno prevaliti krivde na eno osebo!« Je bilo pa v torek v ljubljanski sodni dvorani kar zanimivo. Kavčič je namreč sam dejaJ v svojem zagovo- rU; da je o zaostankih zaradi premajhnega števila patologov takratno vodstvo večkrat opozoril, vendar se je to odzvalo medlo. Še več, dejalo naj bi, da imajo prednost biopsije oziroma pregledi tkiv, ki prihajajo iz zunanjih ustanov, češ da te prinesejo pač več denaria. je razlagal obtoženi. Odgovornost je preložil na vodstvo in tudi na lečeče zdravnike, ker da se niso dovolj zanimali za izvide. Ko pacientu odvzamejo vzorec tkiv in ga pošljejo v pregled, ugotovijo, ali je nek vzorec rakav ali ne. Tak histološki izvid je torej ključen za nadaljevanje zdravljenja bolnega človeka. Na zaslišanju sta dva priznana celjska kirurga dejala> da v času zaostankov v bolnišnici sploh ni bilo sistema sledenja histoloških izvidov. Na vprašanje sodnice, kdo se je potemtakem sploh zanimal za to, kaj so pokazali izvidi, ali je neka tvorba rakasta ali ne» je eden od kirurgov skomignil z rameni! Tbdi sodnica ni mo^a skriti presenečenja nad odgovorom, da so biie za to oi^ovome »glavne sestre aH administratorke, nikakor ne zdravniki«, Torej je to, ali Ima pacient raka ali ne, morala preveriti admistra-torka in ne zdravnik, ki je pacienta sprejel. Danes naj bi se stvari nekoliko spremenile, vendar ne povsod, je bilo še slišati v sodni dvorani. Praksa, W smo jo preverili, kaže. da je malomarna le peščica, večina zdravnikov ali kirurgov je namreč za svoje paciente in njihove svojce dosegljiva 24 ur, torej tudi izven delovnega Časa. Nadrla Komadino Na torkovem sojenju celjskemu patologu je izredno ostra sodnica Lea HabjaniČ zaslišala tudi dr. Radka Komadino. Ta je bil od leta 2002 do 2006 strokovni vodja celjske bolnišnice, zato je od njega pričakovala nekaj odgovorov, ki bi pomagali pri razjasnitvi okoliščin predvsem o kadrovskem primanj-kljaju na patološkem oddelku. Sodna dvorana je obmolknila, ko je nad njim povzdignila glas, saj je dejal, da ni vedel, zakaj bo zaslišan. »Lepo vas prosim» Čisto lepo ste vedeli, zakaj boste zaslišani! In da se niti ne pripravite na zaslišanje...«Po njenem mnenju, ki ga je i2Ťazila še ob koncu sojenja, bi moral nujno poznati podatke o stanju zaposlenih v času, ko je bil med vodilnimi, Mimogrede, Komadina bo, kako zanimivo, ravno danes vodil razpravo s strokovnjaki v Splošni bolnišnici Celje, kjer »zagovarjajo koncept združenega prehospitaJnega in hospitalnega urgentnega centra, v katerem bi obravnavali tudi bolnike brez napotnic ter vse nenadno zbolele in poškodovane bolnike v regiji...«. In morda bi morali današnji strokovnjaki, ki bodo razpravljali v celjski bolnišnici, biti na torkovem sojenju v Lj ubij aru. ker bi slišali, da je sodnica Habjani-čeva brez dlake na jeziku javno okrcala zdravstveni sistem, ki da očitno ni deloval. Če bi, ne bi prišlo do zaostankov na patologiji. Odpovedalo je kar nekaj stvari. Za izvid pacientke» ki je bila povod za sojenje, se ni ruhče Osman Lutolli je ostal brez dela pljuč... zanimal, ne pacientka sama ne njeni svojci še manj njen lečeči zdravnik, ki bi to moral storiti. Toda tudi tu odgovornost pade v vodo. Zdravnik je namreč že mrtev ... »Obtoženega Kavčiča ne moremo obsoditi za povzročitev smrti iz malomarnosti. Bi lahko rentgenologa obsodili za tako dejanje, če ne bi naredil slike? Ni nobenih dokazov, povezave med vzrokom in posledico. Saj ne gre za nevestno zdravljenje,« je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Lea Habjanič. Je mar želela med vrsticami povedati, da bi bila sodba dnjgač-na, če bi obtoženemu v štar-tu očitali malomarno zdravljenje in ne povzročitev smrtil SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Na sojenju je priBala tudi zdajšnja predstojnica patološkega oddelka v q cofjsid bolnišnid Simona Šrámek Zattar. Novinanem je znana kot izve- W denka s podroČia patologija in ena redkih, ki se kot inedenka na priča- ^ nja vedno zalo dobro pripravi v primeijavi z dnjgimi. V minulih mesecih smo se ob pripravi člankov neformalno pogovarjali z odvetniki, izvedenci, tudi z zdravniki, ki so vpeti v dogajanja glede domnevnih napak v zdravstvu, a se nekateri zaradi premočnega sistema ne upajo javno izpostaviti. Mnenje večine je» da bi morali na tovrstnih sojenjih nujno zaslišati izvedence Iz tujine, sa| je »Slovenija premajhna In se v zdravstvenem sistemu vsi poznajo« ... O I) JĆ C o RALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji vskladu z uredniško poH^o> razen ko gre za odgovore in poprav-ke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, dalj^ prispevke krajšamo v uredništvu oziroroa jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazu-mom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celot-nim imenom» naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Razklani žalski upokojenci - 2. v Novem tedniku je bilo 27..marca objavljeno pismo bralcev z zgomj im naslovom, na koncu pisma pa je bilo namesto imena in priimka avtorja zapisano: Upravni odbor Društva upokojencev Žalec. Sam močno dvomim, da so Članek kolektivno napisali v UO DU Žalec. Prepričan sem namreč, da vsi tisti, ki resnično želijo dobro svojemu društvu in si žehjo dobrega sodelovanja tudi z županom, vedo, da se problemi rešujejo na delovnih sestankih In ne na novinarskih konferencah ali s časopisni-mi članki. Pismo z dne 27. marca 2009 Razklani žalski upokojenci pa je izključno namenjeno le ponovni diskvalifikaciji župana in prikazovanju čim slabših razmer v občini Žalec. To je nekaterim posameznikom osnovni cilj in aktivnost v tem mandatu. Vsebina in način podpisa pisma me zelo spominja na članke političnih strank v lokalnem časopisu Uuip Spodnje, Sà'vùîjske doline. Članice in čJani Socialnih demokratov žalskega občinskega sveta v njem kolektivno objavljajo in podpisujejo članke. Seveda so tudi ti članki pogosto namenjeni diskredi-taciji in blatenju župana ali podžupana in ne promociji lastne stranke. Zanimivo je, da avtorji pisma svoje trditve opirajo na prispevek z novinarske konference Društva upokojencev Žalec, ki so jo vendar sami sklicali. Vsem je jasno, da se novinarske konference ne sklicujejo z namenom rešitve problema, ampak z drugačnimi rameni, Zanimivo je dejstvo, da je na zadnji seji žalskega občinskega sveta »problem« DU Žalec izpostavil Marko Laznik. svetnik SD, in ne svetniki, ki so člani De-SUS-a ali člani DU Žalec. V Članku zapisana trditev, da so mi v življenju bližji spori in razdori, je nesramno podtikanje, kar lahko potrdi vsak, ki je kdaj z menoj sodeloval ali me osebno pozna. Prepričan sem, da sem z dosedanjim načinom življenja in dela dokazal, da znam živeti in delati z ljudmi in za ljudi, da sprejemam dobronamerno lultiko in sem dojemljiv za vse dobre in realne predloge. Tako bo tudi v bodoče. Zaradi sedanjega (ne)razumevanja demokracije sem prepričan, da bom še naprej tarča tistih, ki še niso preboleli prejšnjih volitev in želijo lastne privatne ali politične cilje doseči z dislô'edita- cijo in blatenjem drugih. Ob tem pa nimajo nití toliko poguma ali kuiture, da bi se pod tekst vsaj podpisali z imenom in priimkom. LOJZE POSEDEL, župan Občine Žalec Najlažje je zamenjati soseda Odzivam se na članek Najlažje je zamenjati soseda, ob-javljen v Novem tedniku 27. marca. Nekatere trditve v članku niso resnične, zato bom v nadalje vanju nanje odgovoril. 1. Smo predlagale skupnega geometra. - Odg.: Lastnik sosednje parcele Slavko Petek ni predlagal ničesar, ostale članice družine, ki pa takrat še niso bile iastnice. so pa bile različnega mišljenja. 2. Njihov geometer je opravil predizmere. - Odg.: Pri predizmeri se mejniki ne postavljajo brez prisomosti lastnikov sosednih parcel, ker je v tem slučaju dejstvo, zato je sledila prijava. 3. Odstopili bi 50 cm zem« Ije občini. - Odg.: Občina v tístera trenutku še ru bila pripravljena na prevzem, gospodični.pa takrat oista bili lastnici. •4. Geodet je izvajal meritve po smernicah Pekovšaka. - Odg.: Geodet je izvajal delo zakonito s sklicem vseh lastnikov sosednjih parcel, tudi pri predmeritvl. Izhajal pa je iz našega zemljišča, h kateremu cestišče pripada in iz katerega izhaja. Do sedaj še niso bili Petkovi nikoli lastniki cestišča, niti v naravi in ne v Zemljiški knjigi. 5. izkopal je naš nasip. -Odg.: Nasip je Petkov in je črna gradnja. Odstranjen je samo del, Vi se je nahajal na temeljih cestišča, ki je v naŠi lasti in kamor sosedova črna gradnja ne spada. 6. Petkovi se branita, da nista dovažali nobene zemlje. - Odg.: Petkovi so od leta 2004 naprej pripeljali ob cestišče cca 40 m3 prsd. Del te prsti je izhajal z gradbišča v Vojniku s pogojem, da se z njo ne zasipajo bankine. To se je po mesecu dni zgodilo, zato je gospod Ravnak ob ponovnem zasutju zemlje po bankinah takoj obvestil inšpekcijsko službo. Del pa izhaja iz izkopov pri širitvi Petkovega objekta in izdelave dovozov k objektu. 7. Končno se zadeva urejuje. Gospodični sta podpisali mejno črto, ki jo je z mejniki postavil njun oče. Njegovo voljo sta hčerki ignorirali. S podpisom pa so končno priznale njegove mejnike in mu v nekaterem smi-sl\) dále priznanje. Če pa sta gospodični Petek izgubili zemljišče na jugu. vzhodu in zahodu, je pa verjetno krivda njunih predni- kov. Na to pa j az nimam vpliva, saj je meritve izvajal geometer po njunem naročilu. O tej zadevi ne nameravam več polemizirati. TONE PEKO\i AK Nova Cerkev Premiki v bran visokim vodam v vašem in našem časopisu Novi tednik ste 27. marca zapisali optimistični zapis o premikih za večjo poplavno varnost. Navedbe o zadrževalnikih so že dolgo znane. Žal pa ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pod prejšnjimi vladami ni opravilo svojega dela. Taka optimistična napoved bi moraJa biti že konec leta 2006. Načrt izvedbe državnega lokacijskega načrta je bil objavljen spomladi 2004 tn je predvideval končanje v 26 mesecih, torej jeseni 2006. Marca 2009 smo bili priča predstavitvi izvedbe načrta, smo torej nekje na polovici. Iz Česar izhaja zagnanost odgovornih na MOP za reševanje problema poplavljenih na porečju Savinje in več kot dvoletna zamuda. Po optimističnih napovedih naj bi se gradnja začela leta 2012. Vemo, da za to odgovorni na MOP načrtujejo loicacijsko dokumentacijo, nato sledi načrtovanje zadrževalnikov in urejanje zemljišč. Po takem načinu dela in po sedaj znani dinamiki lahko pričakujemo začetek gradnje kvečjemu leta 20IS. To pa pomeni, da bomo zamudili evropska sredstva, ki se dajejo v ta namen v znesku 85 odstotkov od naložbe in so na voljo do Ieta2013 leu. Poznavajoč dosedanji potek dogodkov in obljube ministrov preteklih vlad, ki so jih dajali ob raznih prilikah v Celju, je optimizem odveč, še več, MOP do sedaj ni izvajal niti tekočega vzdrževanja in Sščenja vodotokov. Nekateri za leto 2000 načrtovani objekti Še danes niso realizirani. Sredstva vodnega sklada pa se uporabljajo za gradnjo hidroelektrarne v Krškem in ne za poplavno varnost, kot je bil osnovni namen vodnega sklada. MOP še do danes ni imenoval Sveta za porečje Savinje, ki ga predvideva zakon o vodah iz leta 2002 v roku enega leta, Čeprav nič ne stane! Zal se obnašajo odgovorni na MOP neodgovorno, saj niso bili nikoli poplavljeni in nimajo občutlú za strahove, ki jih ogroženi doživljajo ob vsakem večjem neurjul JOŽE BUČER, mestni svetnik MO Celje m ejeli Se v zvezi z zločinom v Hudi Jami Ko prebiram prispevke in poslušam razprave o sedaj aktualnem primeru izvensodnih povojnih pobojev, lako uniformiranih predstavrúkov poražene strani kakor tudi civilnih oseb, moških, žensk in otrok, se mi znova in znova postavljajo različna vpra- šanja. Eno izmed teh je, ali je vse to početje bUo sploh nujwo potrebno in ali se stvar ne bi mogla drugače rešiti. Moje razmišljanje izhaja tudi iz dejstva, da pripadam generaciji, ki je to deloma podoživljala v rani mladosti. Poleg tega stanujem v hiši. ki je \e 500 metrov stran od mesta pokopanih postreljenih 10 do 20 Velenjčanov. Kot sinu partizanskih staršev mi ne preprečuje poskušati objektivno presojati tedanje dogodke, prvenstveno pa razloge, (k je do njih prišlo. Takšno presoj o bi pričakoval tudi od vidnih predstavnikov nekdaj borčevske, sedaj veteranske organizacije, kot je Janez Stanovnik in drugi. Čas bi bil, da ti in mnogi dn^ po resnici spregovorijo, že zaradi mladih generacij, ki imajo pravico vedeti, kaj se je tedaj dogajalo. To končno zahteva tudi'dolgo časovno obdobje od nastanka obravnavati dogodkov in potreba zadevo dokončno razčistiti. Zato sem prepričan, da je vsaka polemika o tem. kdo so bili neposredni likvidatorji tistih v Hudi Jami, povsem drugotnega pomena. Tako malo pomena je moč pripisati tudi dejstvu, kdo so bili tistiterend, skrivači in mnogi posamezniki dvomljivega porekla, ki so že med vojno» na lastno pest, to je arbitrarno iz različnih niAotnih nagibov, pospravljali mnoge žrtve. o čemer se danes tudi malo ve, še manj govori, Med vojno so bile tudi potrebne likvidacije, ki so služile razvoju odporniškega giban/a. kot o tem piše že J. Jan v svoji knjigi Korenine zla. Vendar vsak uboj ni bila nujno potrebna likvidacija. Kot je v zadnjih mesecih bilo tolikokrat naglašeno, je pomembno vedeti, kdo so bili nalo-godajalci, torej cisti brez katerih soglasja dejansko takšni pokoli ne bi bili mogoči. Sprenevedanje pri tem je smešno na eni in žalostno na drugi strani. Čas pa bi tudi bil povedati, zakaj je preteklo toliko časa, da se šele sedaj lotevamo razreševati tako težko breme iz naše polpreteklosti. Pri tem je lahko odgovor le ta, da je prejšnji režim to vprašanje želel skriti za vse čase. Skriti in molčati o takšnih dejanjih ni bila le značilnost naših oblasti v preteklosti. temveč tudi mnogo kje po Evropi. še danes, posebej po Nemčiji, obstajajo območja, ki so kar posejana s posmrt-rumi ostanki. Je malo zagreb-limi pod površino. O tem se je molčalo in se še molči. Zakaj tako? Ali je nekatere strah, strah pred lastno vest-jo, večnostjo ali nekom drxi-gim? Zato sem prepričan, da je napočij čas. da se spregovori in zadeva dokončno ure-di. VLADIMIR KORUN, Velenje Kakšno cesto Laščani sploh potrebujemo? Za potrebe prebivalstva in gospodarstva na širšem območju Laškega je pomembna dobra cestna povezava v smeri regionahega središča Celja. V smeri Celja in potem naprej po avtocesti poteka tudi večina cestnega prometa z območja. Na Statističnem uradu RS lahko preverimo, da je bilo leta 2006 v občini Laško 13.755 prebivalcev, od tega se jih je v druge občine v službo vozilo 2.569. Ali za potrebe lokalnih prebivalcev in podjetij res r^imo novo štiripasovno hitro cesto? Seveda ne, cesta bi bila prazna, ker je lokalnega prometa premalo. Najbolje je, da zato že na začetku povemo, da bo predvidena štiripasovnica del transbalkanskega prometnega koridorja, povezanega z Jonsko magistralo, ki bo predstavljala glavno prometno žilo držav Balkana (Bolgarija, Romunija, "Rirčija, Grčija in držav nastalih po razpadu bi^^e Jugoslavije) s severom Evrope. Ta cesta bo torej namenjena tranzitu več tisoč osebnih vozil in težkih tovornjakov dnevno. Kakšno cesto sploh potre bujemo. glede na to, da smo že zda) z obstoječo dobro povezani proti Celju in Zidanemu Mostu? Potrebujemo dobro obnovljeno obstoječo cesto Celje-Krško. Glavna težava je namreč le v tem. da je ta cesta preozka in v slabem stanju. TVeba bi jo bilo le nekoliko razširiti, obnoviti, na nekaterih mestih morda korigirati njen potek in kakšen semafor nadomestiti s krožnim križiščem. Dobro bi biio vključiti tudi predviden most na marijagr^kem o\0nku, ki bi na to cesto bolje povezal tudi južni del Laškega. Takšna cesta bi povsem zadostovala potrebam lokalnega gospodarstva in prebivalstva. Druga možnost je štiripasovna hitra cesta s svojimi negativnimi vplivi, ki jih velja podrobneje razložiti. Laška kotlifia je tako ozka. da hitre ceste ni možno primemo umestiti v prostor. Ker je prostora zelo rnaio, se traso na vsak način skuša umestiti skozi gosto naseljena območja. Projektanti so študijo naredili c^o na podlagi več let starih kart, kjer manjkajo objekti, ki so bili zgrajeni na območju Laškega v zadnjih letih. Na kartah ni šole, vrtca in doma starejših v De-bru, Wellness parka Laško, več blokov in individualnih stanovanjskih hiS v Debru. Spodnji Rečid. Podšmihelu, Strmci... Kako mislite, da so projektanti ocenili vpliv hitre ceste na te objekte? Niso ga, ker za njih enostavno ne obstajajo. Zaradi pomanjkljivo izdelane Študije bi bilo potrebno rušenje precej več ob-jektov, negativne posledice bližine hitre ceste pa bi moralo prevzeti mnogo več prebivalcev, kot je predvideno v študiji. Vpliv ni ocenjen tudi na načrtovana območja poselitve. Na takšen način se preveč posega v kakovost bi-vanjatakovčasugradnje kot tudi v Času uporabe hitre ceste. Ob gradnji so prebivalci izpostavljeni vplivom miniranja, vrtanja, izkopov, hrupa težkih delovnih strojev in tovornjakov ... V času uporabe zgrajene hitre ceste pa emisijam CO^, drugih škodljivih plinov, težkih kovin. trdnih delcev, hrupu, vibracijam zaradi težkega tovornega prometa ... Vsi našteti vplivi dokazano negativno vplivajo na zdravje in počutje ljudi. Tudi zaradi navedenih razlogov ne bomo dovolili gradnje skozi naša pljuča in na račun našega zdravja za koristi drugih. Cl krajanov občine Laško Kavama Leonardo - ne hvala! V soboto, 2L marca 2009, smo se s prijatelji, kot običajno dobili na klepetu v mestni kavami Leonardo v Gosposki ulici v Celju, kjer smo bili priča neljubemu dogodku. V lokal so prišli gostje z dvema prikupnima psičkoma nižje rasti (da prihajajo psi v lokal se tu pogosto dogaja), kar me načeloma ne moti, saj imam tudi sama psa. ampak kasnejše dogajanje je postalo vse preveč domače in neprimerno za gostinski lokal. Psička sta najprej sedela na stolih, nato v lastnikovem na-ročju, kjer sta vohljala po mizi. Nazadnje pa jezačel eden izmed psov lizati skodelico, iz katere je pil lastnik. Se pravi skodelico, iz katerih pijemo tudi mi. gostje lokala. Kljub moji naklonjenosti do psov se mi je tq vsekakor zdelo neprimerno in neokusno. Ko smo plačevali račun, sem natakarja vljudno opozorila, kaj se je dogajalo pri sosednji mizi. Odgovor natakarja se je glasil dobesedno takole: »Psi so čisti in ni nič spornega, če ližejo skodelice» saj jih mi kasneje operemo.« In da »tudi žlica pade na tla in se uma-že> pa če me to ne moti. potem me naj ne moti tudi to, če pes poliže skodelico«. Za konec pa je še pristavil, da »ljudje, ki ne marajo živali, ne marajo ljudi«. Nad takšno reakcijo sem bila seveda še bolj osupla. Zanima me torej, kaj lahko kot stranka storiš v lak-šnem trenutku (razen, da vstaneš in nemudoma zapustiš lokal in se nikoli več ne vrneš), oz. kakšni so sanitarni predpisi glede vstopa domačih živali v omenjen lokal? Lastnike pa spr^ujem, zakaj imajo na vratih nalepko »prepovedan vstop psom«, če to pravilo pri njih ne ve-Ija? Za konec predlagam, da naj Kavama Leonardo izobesi na vhodu v lokal napis, da so pri njih psi dobrodošli in enakovredni ljudem ter da lahko pijejo iz istih skodelic kot ostali gostje. S to potezo bodo zagotovo pridobili nekaj novih gostov, verjetno pa jih kar nekaj tudi izgubili. Za namig pa jim svetujem, naj si pogledajo, kako imajo v tujini urejene lokale lastniki, ki so naklonjeni psom. Zunaj lokala imajo urejene priveze za pse s skodelicami polne vode in hrane. NATASA TURNŠEK m april M09 Bruhajoča voda in blato Kdko ze]o aktíven je naš planet« sem se prepričala na geotermalnem območju severnega otoka Nove Zelan-dije. Kamor se obrneš, vse* povsod je mogoče zaslediti podzemno aktivnost, ki se kaže v sikajoči pari, blat-aih vročih brbotajočih ba-zenih. vročih vrelcih in čudovitih barvah, ki so posledica različnih mineralnih snovi. Najbolj vuUcansko aktivni območji sta Rotorua z okolico in Taupo, ki sta na severnem otoku Nove Zelandije. Rotorua je geotennal-no mesto, ki gâ obkroža enajst jezer. Kamorkoli greš> skoraj vsepovsod naletiš na vroče vrelce, gejzirje, vroče blatne bazene... Raje niti ne pomislim» kaj bi se zgodilo, če bi se ta aktivnost povečala in bi majhni vrelci postali veliki, razpoke, iz katerih se neprestano kadi, ogromne» ja, potem bi (udi mi bili kje drugje. V neposredni bližini Roio-rue se nahaja termalna dolina Whakarewarewa. Znana je po slavnem gejzirju Pohu-tu, ki v maorščini pomeni ne-přestáno. In to je res. Ko je začel bruhati, je to trajalo uro, dve, tri, mogoče §e več, toda takrat sem bila že drugje, pri bazenih z bruhajočim blatom, ki ob svoji aktivnosti ustvarjajo čudovite podobe. Gejzír Pohutu bruha vodo tudi do 20 m visoko in občutek imaš, da stojiš pred velikanskim ekonom loncem. ki neprestano sika paro. Lahko ga opazuješ od blizu in čfstaneš suh, a če veter ponese vodne kapljice do tebe, si pač malo moker, nika- žuje dihanje, tako da je čas, da se odpravim naprej. Hodim po pokrajini, ki bol) spominja na Mars, Jupiter ali Saturn, dokier se ne ustavim ob jezeni nenavadne zelenoru-menkaste barve, ki deluje, ko( bi gledal prizor iz znanstvenofantastičnega Ëlma. Do- stop do jezera je seveda strogo prepovedan in zavarovan, kajti jezero je strupeno. V njem ni nič življenja in kar srh me spreleti, če le pomislim, kaj bi se zgodilo, če bi Čofnila vanj. Ja, lepota ima svojo ceno. BARBARA POPIT .C PRVflUAJSIIKlUlAVUUICUdlVKAlJV ^ ..k ». . i-MtJ SfU -iv ? »•,.": ' ■ mtiiu nmOi KWÍI C^IAY IÍIKSY lîcvse iiHt : '. .nmttm^ .•xyti^omm '> ' '« i.-i ilU;''. '.ZÍOUÍRMU, .i'-.'IlOOSîCW" OTtORDOl4UTIiri;?láUO! Podrotnosti »»soletni srr4n^wwv.0ain*Jl 4 » ' ...... " • OHi» missSporta« Sl.OVENl)R>V Geotemialno območje WaK>Tapu korpa ni nobene nevarnosti, da bi se opekel, saj se voda do takrat že ohladi. Je pa na takih območjih zelo priporočljivo imeti na sebi anorak, ki predstavlja zaščito pred neželenim tuširanjem. Hoja izven označenih poti je strogo prepovedana. Le zakaj? Skale so vroče, iz razpok se kadi, voda, ki prihaja na plan, ima 100 stopinj Celzija, smrdi po žveplu in se kadi, da pred sabo ne vidiš niti svoje roke. Torej je res priporočljivo upoštevati navodila. Sicer pa je geotermai-no območje ogromno in sčasoma se navadiš na vse te prepovedi, ki te spremljajo, in jih brez razmišljanja tudi Gsjzir Pohutu bmba vodo tudi do 20 m visoko. upoštevaš. Nič kaj prijetno se ne bi bilo skuhati v blatnem bazenu ali se stuširati pod gejzirjem ali se morebiti okopali v zelenorumenem jezeru, kjer nobeno živo bitje ne preživi, saj je strupeno. Je pa čudovito za pogledati in ne moreš verjeti, kaj lahko ustvari narava. Milo sproži gejzir 27 km južno od Rotorue je naslednje zelo aktivno geo-termalno območje Wai-O-T^-pu. Gejzir Lady Knox bruha vsak dan ob 10.15. In to zalo» ker oskrbnik tega naravnega parka ob tej uri v luknjo nastavi milo, ki sproži kemično reakcijo, in gejzír začne bruhati. To so pred davnimi leti slučajno ugotovili domačini, ko so prali perilo in zlivali milnico, nakar je gejzír vedno začel bruhati. TUdi brez te pomoči bi začel, toda ne ve se. kdaj. Zato so, predvsem zaradi turistov, uvedli takšen način, da Ima vsak možnost videti izbruh gejzirja, ne da bi bilo za to treba čakati tudi do več ur. Urejena sprehajalna pot vodi po sredini jezera, ki upravičeno nosi ime slikarska paleta. Na eni strani'modrozelení odtenki, na drugi oranž-norumeni, nad jezerom pa railla meglica, ki nakazuje, daje voda v njem vroča. Hodim po leseni poti, vedno bolj mi je vroče, lasje se mi lepijo od sopare, toda to me ne moti. Opazujem igro narave in ne morem verjeti, kakšne barve se prelivajo na eni in drugi strani. Voda, ki izpareva, ustvarja me^co, skozi katero na trenutke ne vidiš čisto nič. Zapiha veter, paro razžene in prepustiš se Čudovitemu prizoru, ki je ovekovečen v vseh vodnikih po Novi Zelandiji-Oranžna barva ob robu jezera, ki se preliva v rumeno in turkizno, vse to je posledica različnih mineralnih snovi, ki se tam nahajajo. Ne. res nimaS občutka, da si na Zemlji. Vroče je, sonce pripeka. Gosta para, kot bi ravnokar ušla iz ekonom lonca, ote- vTERMAlWEM CENTRU Wellness Pđrk «lopnrcaia*^ ob20.00 Termsini Cent«r. Bazeni TC boďc tadan oà^r^ do 24.00. M^CO on \s\Kn\[.Dra.j(j!iB:ia Ri radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz r) ; M k s__i i • . /i • W 1 ' l • I J, t ; ; • ; ' v ! l) • www.radiocelje.com .}'( I 11 ÎJ^.Hîi Kli'I.K m^ fi m 24 |jP|B»,KÍ GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Porod-la. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. ll.OO Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Rajske novice, 15.00 Šport danes» 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 1745 Jack pat, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 18.05 Spremllali bomo 26. krog prve slovenske nogometne Uge med Mik CM CeJjero in Interblockom. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 20.15 Prvi krog lige za prvaka Celje Pivovarna LaSko • Prevent, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA« 5. april 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horo^op, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Daiujel Spasojević, 11.05 Domačih 5. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Kiavdijo Winder - finalni izbor kitarista za narodnoza-bavni ansambel, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK. 6. april 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PtifočUa.8.45Jackpot, 9.15 Bingojack-predstavftev skladb, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo sklaÂi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Rajske novice, IS.SO Dogodki in odmevi RaSlo, 16^ Ni vsak za vse in oj wak poklic za vsakogarlt 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.15 Unichem • komercialna oddaja 11.00 Poslovne novice, 11.15 Asan - komercialna oddaja, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z BoStjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin) SREDA, 8. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 žganje (na-rodnozabavna nostal^ja), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaia razvada, kaj pa lega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.]0 Nagradna igra. 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 PoroCiio PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12,00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez moěnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice. 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes» 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Rebeka Dre-melj, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni vaj • ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) CETR1ÏK. 9. april 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje» 8.45 Jack pot, 9.15 Lov na velikonočnega zajčka, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18,00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kaleidoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK« 10. april 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice» 12.15 Od pet* ka do petka, 13.00 Kdturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Sport danes, Î5.30 Dogodki in odmevi RaSlo. L6.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) Valikansho jajce sredi mesta ostaja v spominu kot ena najbol) CMimevnih velikonočnih akcij Radia Celje. Reshičnostni lov na velikonočnega zajca Velikonočne praznike na Radiu Celje že po tradiciji obarvamo z različnimi igrami, ki izvirajo iz starih Šeg, navad, z vabilom na barvanje jajc ali z zbiranjem starih razglednic z velikonočnimi motivi... Lani smo prvič prek radijskih valov uprizorili »resnič-nostni lov na velikonočnega zajca«. Tako se bo naša akcija imenovala tudi letos. Odvijala se bo na velikonočni Četrtek, 9. aprila, med 9. in 11. uro, ko se boste lahko zapodili za darili, ki jih bo naš radijski velikonočni zajček zavil in skril na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu v Celju. Nekaj nagrad za bolj oddaljene poslušalce pa bo pustil tudi v studiu Radia Celje in si jih boste priborili z odgovori in s kramljanjem o velikonočnih običajih v vašem domačem kraju. Košarice dobrot, lončki, majice in številna druga praznična presenečenja velikonočnega zajca boste lahko odkrili v igri, ki jo bo s pomočjo tehnika Mitje Tatarevi-Ča In »zajčka« v studiu, ki mu bo glas posodil Silvester Javomik, vodila in usmerjala Mateja Podjed. Bodite z nami na Glavnem trgu ali pri radijskih sprejemnikih in morda bodo bogato obložene košarice in druga darila obogatile praznično pogrnjeno mizo prav vam! Orlek rock v studiu Radia Celje Minulo sredo je bil na Radiu Celje gost v oddaji Pop Čvek član zasedbe Orlek Bojan Bei^nt. 2 glavnim vo-kalistom Vladom Poredošem sta lani praznovala abrahama, letos pa skupaj nazdravljajo 20-letnici delovanja. Ob tej priložnosti so izdali paket CD Anduht ter DVD z vldeospoli in dokumentarcem Orlek rock gre v Pakistan. CD in DVD bosta tudi v kompletu s knjigo Zdenka Matoza Orlek, 20 let knap'n'rolla. Minulo soboto je bil prvi promocijski koncert ob tem dogodku v Zagor-ju, kot gostje pa so nastopili člani Celjskega godalnega orkestra, ki so pomagali tu<^pri nastalou albuma. Za knežje Tanja Seme in Bojan Bergant mesto je pomemben 19. maj, ko se bo devetčlanska zasedba Orlek ob 19. uri predstavila na celjskem gradu, prav tako s Celjskim godalnim or- kestrom. OriekejevPopčve-ku gostila Tanja Seme. ki vas vabi, da se ji pridružite v sredo ob 18. uri. ko bomo klepetali z Rebeko Dremelj, Klavdija Winder čaka na finalista v studiu Radia CaQe. Izberite kitarista! Vse bolj vroče postaja v studiu Radia Celje, saj bo to nedeljo že finale za kitarista, ki bo postal član narodnozabavnega ansambla. Prvič se bodo predstavili na pikniku Ka-trce Radia Celje 21. junija v Vojniku, seveda pa se jim bosta v naslednjih oddajah pridružila Se pevec in pevka. Pevci, pohitite s prijavami! Obrazec najdete na spletni strani wvAV.radiocelje.com. Preko spletne strani boste od ponedeljka do petka lahko glasovali rudi za kitarista, ki sta se uvrstila v finale, prav tako pa lahko svoj glas od nedelje pošljete na številko 3030 in napišete katrca 1 ali katrca 2, odvisno za koga fasujete. Svojo odločitev pa boste voditeljici oddaje Katrca Klavdiji Winder lahko zaupali že v nedeljo zvečer. Naj zmaga najboljši! Foto: NATAŠA MULLER 20 VROČIH RADIA CELJE ttUAUSTVICA I MFEAIf-UlYAUEN (5) t B^EAmGemi TlZIANÛfSffra FEAT.XBIYROWU^ND 1 UPAliNGKT-TAKÊTHAT 4. IWONTGIVEUP-YIHJNGWIU 5. MYlAWOUlDSUCKWmW YOU-KEllYCU^KSON 6. LOVE SEX MAGIC-ClARAn: jtJsnNnMseoAKE 7. NOCANDO-SUSABABES 8. I CANT STAY'THE lOLlinS 8. lOSSWmiAflST- RÛRENCE ANO THE MACHINE laUM ETC.-m SHOP BOYS 13} (6) (4) 12) 13) (7) {!) 12) (11 DOMAČA LESTVICA 1. GOOGLE ME-ÛANO (6) 2. DOMNE'NEISHA (4) 3. Ct^e^MEJHNRAD«-I0N6ST0N (1} 4. ASlŽEJŠ-KAf^ STAVEC |5) 5. aEKïHKA Sre^BÏÏIPI (2| 6. K£-B0HEM (5) 7. aATI KULIČ • ROKPRSMN {3) 8. FEST^ALKI&ft•SAMOBUONA (3) 9. KOSEBOVRA£AL(K^SEUU8IŠ?)-AN0RAŽHR2BAR {2} 10.Z/^AiVUME-NUŠADe^e40A (1) PfiEDlOGAZATUJOLfSTVlCO: PLEASE DONT STIFTIIERAIN- MORRISGNJA»/ES LOVE STOflY-TAYlOH SWIFT PRS)LOGAZA DOMAČO usiwy. ĆASeONAMOJISTRANI-GAL P0fm0fmANnCA-M2 Negrajenea: MsfijaFRâuivec, UicâB(3tDvMrsvlidi:77,Ce9e TmPtvsc. Pobela 238c, Potzefs Nsgr^ence i^flgnetaAum.tdga podana ZKPRTVS. naagl&snemoddflikiiftadid CHie. Ustvico 20 vroah lahko posluiste vsakosobotoobl&un. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKm 5 plu I LFlini LASTOVKA-ANS. ODRI (Sf 1 KAKOJEIUŠTNO-MODRUAM (4) 3. P0RUŠ9£SANJE-ZAPQJM(E (2) 4. iOnRASTDOEKLE-KOZJASaOZVEN (3} 5. TOKEMAJSKENOŮ-GOITE (1} PREDLOG ZA LESTVICO: SLOVENSKIH 5 ph» 1. PRAZNO\/ANJE-iUQA {2) 1 VUUBUANOPaiDEVA-KlIRT GARTIáflSPmJATHJIIZ SLUVaUE {1) 3. PESEM«NAGEUINAOŽMAHIK' GORSKICVET {6} 4. NASKRWNCSTNIPCm-ANS.R0KA2LICRE (5) 5. nSIPRAVA-NAVEZA (3| PRSDLOCZALfSTVICO: LEPI STARI ČASI-ANS. BRATOV POLIANŠEK NaonjsMi: Jože Knzsn. 68^342, Žalec Mila KrËink, CedŽalskaga tabora 5, Ž^ Na^ajenca (M^vfe na^adona oglasnem oddeOui Radla Ce^ Lsstvico Celjskih S lehko poslušats vsak ported^ek ob 22.15 un, lestm Sloveatkih 5 pa ob 23.15 tri. Za predloge 2 obd) lestvic lahko glasujets ne dopisnici s prilazsním kupori&kcifTi Pi)^^ jo na naslov: Noví tednik. Preiemova 1d.3000C^. www,iiovite(liiil[.coni NOVI TEDNIK VETI 25 ki Sc i j\L poiLoceo ove n i/ A Grafološka analiza V sodelovanju z Graioloà-kim dmStvoiD l^ura iz Pol j-čan vam ponujamo možnost grafoloSke analize vaše pisd-ve. Poâjite nam vsaj pd strani poljubna besedila na brez-Črtnem listu [o^caj stavkov mora vsebovati tudi črko F). I^onbna sta tudi poklic in 8po]> sicer pa lahko ostanete ^nopimpi v t^ rubriki boste prebrali» kaj vse se skriva v va&i pisavi. Šifra Alan: Lepo je, da zm* te pisati z obema rokama« to je zelo pozitivno. Ce si eno roko poškodujete. W9m §e vedno druga ostane za opravila. Lepo bi bilo. če bi vsi imeli v žáN^enju kakšno rezervo. Ibda žal ni ta- ko. Ste oseba, ki se v življenju večkrat obremenjuje s stvaimi, ki niso potrebne. Notranje ste nemimi, velikokrat želite več, kakor stesposobni dati in sprejeti, Po naravi ste premišljeni in določene stvari vashitns pritegnejo in navdušijo. Manjka vam motivacije, ki je zelo potrebna v vsakdanjiku. Živite normalno Živijaije brez velikih ambidj. V sporazumeva-nju ste preveč direktni, kar ni vedno v redu. Id^imate vglavi, samo uresničiti jih ne znate in to zato, ker ste tako neučakani. Vsaka stvar potrebuje swj čas. OkoDca vas ne pozna najbolje, saj ste premalo odprti Ker ste prečna oseba, lahko * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 3. april: Venera bo okrog opoldneva v kvadratu s Plutonom, kar lahko prinese nepričakovane spremembe, moč presoje ne bo najboljša, lahko storite kakšno napako. Razmišljanje je lahko preveč črnogledo, zato raje izprezite in si odpo-čijte. Luna v trigonu z Uranom je močan pokazatelj energije, z njeno pomočjo lahko opravite veliko zahtevnejših projektov. Predanosti, vztrajnosti in volje ne bo manjkalo. Luna ob 21.34 preide v Leva. Sobota, 4. april: Za boljše rezultate se bo treba zelo potruditi, saj bo včasih volja šibkejša. Zvečer bosta Sonce in Luna v prijetnem uigo-nu prinašala bolj dinamično energijo. Ker bo Luna v Levu, svetujemo veČ potrpežljivosti. Prehitro lahko reagirate ali se prenaglite kako drugače. To velja Se posebej za Leve, Vodnarie, Škorpijone in Bike. Pluton preide zvečer v retrogradno gibanje, kar bo prinašalo vse do začetka septembra malce napete energije. Marsikaj se bo začelo spreminjati. Nedelja. 5. april: Mars v opoziciji s Saturnom je napet aspekt, zato padjivo pri vsem. Epilog latîko dobijo različne uradne in sodne zadeve ter tiste, ki so tesno povezane s tujino. Luna v trigonu z Merkurjem obeta lepo komunikacijo in dobre poslovne poteze, Dan je dober za srednja, sestanke in organiziranje bodočih korakov v poslovnem smislu. Zvečer se izogibajte ostrim debatam in sporom. Ponedeljek, 6. april: Zgodaj zjutraj bo vstopila Luna v Devico. Lahko» da se boste težje usklajevali z drugimi, več bo živčne energije. Dobro )e, da se tega zavedate in da niste preveč kritični do sebe, še manj do drugih. Dan bo spontan, večjih astroloških dogodkov ne bo, zato nadoknadite vse zamujeno. Torek, 7. april: Luna se bo srečala s Saturnom in ta vpliv bo omogočil dobro urejanje uradnih in upravnih zadev. V vse boste hoteli vnesti več reda in discipline, pripravljeni boste delati več in bolj organizirano. Zelo dober dan za konkretno akcijo in zahtevnejše fizično delo. Odlično se boste počutili rojeni v zemeljskih in vodnih znamenjih. Luna bo v opoziciji z Marsom. Čustvom boste posvečali manj ener^je, morda bo nekaj več samote celo prijalo. Sreda, 8. april: Luna prestopa ob 5.23 v Tehtnico. Ta čas zahteva več prilagajanja okoliščinam in ljudem, tudi pričakujete ob zadostni osebni samokontroli prijetne rezultate. Nikoli ne pozabite, da je vse naše žnHjenje v naših gia-vah. Zato nikar ne podcenjuj-mo misli, saj je to vodib v prihodnost. Grafoioško društvo Laura, Društvo zá proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane» 041 947 113, yvww.gr^foiog.biz Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Preder-nova 19,3000 Celje, za rubriko Gralološka analiza. več potrpežljivostL Okrog opoldneva lahko pride do kakšne nepričakovane spremembe ali situacije, saj bo Luna v kvadratu s Plutonom. Dan nikakor ni primeren za uvajanje večjih sprememb, zeio dobro pa je, da razmišljate o njih. Četrtek, 9. april: Merkur prestopa ob 10.22 v Bika in prinaša manj direktno, morda celo ležemo delovanje, Odlično za urejanje različnih zadev, za navezovanje stikov, izmenjavo mnenj, dogovore, poti in nakupe. Aktivnost se bo obrestovala, zato se odločile za konkretna dejanja. Ob 16.57 bo polna Luna v Tehtnici. Svetujemo previdnost na vseh področjih, zlasti v odnosih, saj lahko vlada prenapeta energija. Luna bo v sekstilu z Jupitrom prinašala lepe vibracije v ljubezni in čustvih, kar pomeni, da si bodo čustva in razum podajala roke. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROtOOiNJA GORDANA 98m 041404 9S5 090 14 2443 napovedi, biolerdpjje» regre^je ásIroíogínja.goiťsríeS&oi.net synw.gordana.si ASTROLOGINM DOLORES »0 43 61 09014 25 27 g8mr041 519265 napovedi, primerjalna ananza adtrologinja@d^res.di www.ctolores.si amMrJMg^WKai« 0 graditvi objektov med enostavne objekte, ki ne smejo biti postavljeni ali izvedeni v nasprotju s prostorskim ak-tom> s katerim se ureja območje, na katerem se namerava postaviti. To pomeni, da je glede odmikov od sosednje meje treba upoštevati določbe prostorskega akta.« Iz Občine Šentjur so zato posredovali dodatni odgovor, ki ga je pripravil Marko Go-ríčan, višji svetovalec za prostorsko načrtovanje: »Območje Občine Šentjur v večjem ob- segu obravnava Odlok o pro-stprskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS. št. 78/2003), ki navaja določila o predpisanem odmiku gradnje objektov od sosednjih parcel in znaša 4 metre. V primeru pisnega soglasja lastnika sosednje parcele pa v skladu s potrjenim medsebojnim dogovorom.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/569-SSl, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko rned ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu42-25-190. Sosed noce čebel Bralec iz okolice Šentjurja želi postaviti čebelnjak s petimi panji, vendar njegov sosed tej nameri nasprotuje, čeprav bi bil čebelnjak od najbližje točke sosedove parcele oddaljen 60 metrov. Sosed namreč trdi, da bi čebelnjak znižal njegovo kakovost življenja ter grozi s tožbo. Bralca zato zanima, kako daleč od sosednje parcele mora biti čebelnjak po naši zakonodaji. Darij a Dolenc, vodja Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za okolje in prostor, odgovarja: »Če je čebelnjak montažen ali lesen, pritličen in namenjen gojenju Čebel z bruto površino največ 20 kvadratnih metrov in višino najvišje točke 3 metre, se ga iahko postavi brez kakršnegakoli dovoljenja. Tak čebelnjak sodi po predpisih Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka» 2. aprila 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Ana Vasle, Grušovlje iS a, 3332 Rečica ob Savinji. 2. nagrada - majica In lonček NT&RC: Albina Kok, Udarniška 7, 3220 Štore. 3. nagrada - majica NT&RC: Vojko Jane, Lahomno 20, 3270 Laško. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE |E ZAČELA! Fitfaonove lUjtese Pred nami je žedrugo veliko žrebanje- 18. aprila 2009! Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o. Prešernova 19,3000 Celje KUPON O O O 00© IME, PRIIMEK NASLOV TEt^ON . éJiL. 26 VTOMOBILISTE NOVI TEDNIK BMW in njegov križanec 0|wl nignia ST Insignia je icaravan oziroma ST Lani jeseni je Opel, ki se, kot )e splošno znano, ubada s Številnimi težavami, predstavil nadomestilo za vectro - insignio. Ponudil je limuzino s štirimi in petimi vrati, seda) na pomlad pa predstavlja Še karavansko izvedenko z oznako sports tourer (ST). Avto je od limuzine za skoraj osem centimetrov daljši (491 centimetrov), medosna razdalja pa je ostala enaka. V prtljažnik gre od 540 do 1530 liU'ov prtljage, značilna pa so zadnja oziroma prtljažna vrata, ki so izjemno masivna. Ko bo ST pripeljal na slovenski lig. to to maja. bo naprodaj v kombinadji z devetimi motorji» dva bosta nova. Tako bo na voljo še l»6-litrski bencinski a^^t, ki bo zmogel 132 k-W/180 KM pri 5500 vrdjaph v minuti in ima 230 Nm navora. Druga novost bo dizelski agregat z ^bno prostorni- no 2,0 litra, z dvojnim turbinskim polnilnikom in s 140 k-W/Î90 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. nekaj kasneje napovedujejo še varianto eco-FLEX» ki jo bo poganjal dizelski motor s 118 kW/160 KM, ki naj bi se med drugim dokazoval z izpustom C02 pod 140 g/km, Cene še niso znane, ve pa se, da bo najcenejša dizelska varianta insignie 5T na voljo za 24.590, najcenejša bencinska pa za 22.190 evrov. C3 picasso pred vrati Piscasso je pri francoskem Citroenu, ki je znotraj korporacije PSA, že uveljavljeno ime. Sedaj se je vsem dosedaj znanim iz* vedenkam pridružil še C3 ^ňfcfljgjS, ki dokazuje, da pri tej francoski avtomobilski hiši še vedno znajo (in lio-čejo) narediti nekoliko drugačen avtomobil. C3 picasso spada vsáj po dolžini med manjše avtomobile (407 centimetrov), po namenu pa med manjše enopro-storce, kajti konkuriral naj bi renaultu modusu, opel meri-vi, fordu fusionu ipd. Novi citroen je dokaj škatlaste oblike, razmeroma visok, zato ponuja dobro preglednost na vse sUani, z velikim prednjim ste- Najeenai«C3 picasso bo na voljo za 12.990 evrov. klom ipd. Prtljažnik zmore ponuditi od najmanj 385 do največ 1510 litrov volimina, je pa to seveda odvisno od šte vila potnikov; pri'tem se C3 picasso dokazuje s skoraj izjemno notranjo prilagodljivostjo sedežev oziroma prostora. Motorji so Štirie, dva bencinska in dva dizelska. Začetni bendnsid je 1,4-litrski štinvaljnik, ki zmore 70 kW/ 95 KM pri 6000 vrtljajih v minutí, sledi nekaj zmogljivejši l,&-litrski agregat, ki je skupno delo z nemškim BMW in ima 88 kW/120 KM. Začetni dizelski motor ima prav tako 1,6-Utra in 66 kW/90 KM, več ponuja izvedenka z enako gib-no prostornino, pa s 80 kW/ 109 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. ^ Novi mali enoprostorski Citroën se bo na slovenskem trgu pojavil v prvih dneh aprila, pri čemer bodo lahko kupci izbirali tudi med tremi opremskimi paketi, v celoti pa med desetimi izvedenkami. Zdi se> da je iskanje t. i. tržnih niš skoraj nujno za večji tržni uspeh. Sedaj se temu športu znova pridružuje nemški BMW s svojim conceptom S series gran turismo. Avto, ki je ta hip, kot pove že ime, še v študijski fazi, in ga označujejo tudi s kratico PAS, pa menda tik pred tem, da se bodo odločili za njegovo serijsko izdelavo, je kri- žanec različnih slogov oziroma avtomobilov. Kot je mogoče sklepati iz tistega, kar so povedali pri BMW, bo ta študija nekakšna osnova za druge nove avtomobile te bavarska avtomobilske tovarne. V dolžino meri skoraj S m, višina skoraj 160 cm dokazuje spogledovanje s športnim terencem, medosna razdalje, ki je je za več kot 3 m, paz udobno limuzino- Posebnost tega vozila, ki ima tudi kupejev-ske poteze, so zadnja dvodelna vrata. Ta so deloma vpeta tudi v streho. Zadaj sta posamična sedeža, ki se pomikata za 100 mm naprej oziroma nazaj, mogoče pa ju je tudi zložiti v dno, tako se prtljažnik poveča na 1.650 liu-ov. Vse kaže. da bo končna verzija tega vozila predstavljena na septembrskem avtomobilskem saionu v Frankfurtu. BMW pas Posebna izvedenka smarta fortwo Smart, ki je pri nemškem Daimlerju AG, je lani izjemno dobro pro(^jaI v ZDA; torej na trgu, kjer še pred nedavnim malčki niso imeti nobene možnosti. Ni znano, ali je prav to pripomoglo k rojstvu posebne oziroma omejene serije soiarta fortwo. S tem naj bi, kot pravijo, pozdravili prl^jajočo pomlad, ta izvedenka pa bo obarvana v posebno barvo (melonsko zeleno), v notranjosti so uporabili temno rjavo usnje ... O ceni še molčijo. ' NOVI CITROEN C3 PICASSO SPAŒBOX VABLJENI NA DNEVE ODPRTIH VRAT OD 3. DO 5. APRILA 2009 . —HNT* CiTROEn PBt«h«pnlcfTib^lfBnii4^i ^ 4,0 dfi 9.4 i/100 bn •Onb^CO': od 125 do 159 ^Ain. AVTOCENTERKOSAKd.o.e.. Celje: Beilsraj&kd (««ta 17. te(.: 03 426 44 04,426 4410 V Londonu nič v Barceloni pač mum Gospodarska in s tem gjiančna kriza ni v pnd avtomobilski dejavnosti. Tako so se v Londonu odločili, da prihodnje leto ne bo velike avtomobilske predstave, ki ima častitljivo tradidjo. Prvič je bil na sporedu leta 1903> v tem času pa so jo odpovedali samo dviJ(rat, in sicer leta 1939 in 1947 ... Drugače so se odločili v španski in katalonski Barceloni, kjer so pred časom napovedali, da avtomobilskega salona ne bo. Sedaj pa so sporočili, da prireditev vendarle bo, in sicer med 9. in 17. majem. Salona se bo udeležilo S3 raz-stavljalcev, kar je rekordna številka. Prireditev je finančno podprla tudi španska vlada, saj je domačim razstavljalcem priznala določene finančne olajšave. www.novitednik.com ^ m St. 26-3. april 2009 NOVI TEDNIK - INFORMACIJE 27 ©wotednik jztoffetBttMftieiwssvoioh^^ iwmttiSfcD pokoiáco ozSpûma z osebnim dokumentom naroMa Noveoa tMMfca. MelzfcOfflMene ugodnosti »e ne preneseio v noslednje lefol PRODAM VW goR 19 tdi, bhrik 2000, :ilo bpo ohroR)«!. pro^m. Tel«(on 031 872-495. L134 OP&osSni l^ikorran.MireohrDnlBno, rag., prodam, lohko tudi zamenlom. Telifon 070 81^05. fKKŒDQ 200 dmal (., letnik mi prodam. V raojn vzomwn Iss u dive^ atKpi ûvionub^. Oslolo po dogovoru. íelefonM 574-703. ttKW l0»ník 1993 in cí^ a U, ^ l6lŤiS(1993,vz^odob»mstoniu,pro-donLTeMMD70226-5l3. i562 .Filli pultd, Muk 2000, inodd 01, kSiina, R pd(dlprodom. TeWlon 04) 595-^ 921 ises KUPIM mmnéo, od 2000. bpmt T^041 36)m iDTfi PRODAM MINI bosefTflkjiiâ l.6tjemlk]995 in Jomor. 3 t letnik 200t, ugodno prodam. Telefon 04164549a. Š124 niAKTOR Unívral 445 ik. I«tnik 1996, ogravona kabino, zroćno zavore, hitrí priklop, dobro ohninÍM, prodom, (eno po dogovoru. Telefon 031 29M85. 1513 RfKTRO lip gn 500/1000, nič rob-Ijen, še eno Isto v gorundji, prodom. Telefon 5779-764,031421-166. ist8 KOSILNICO 5íp, britev disk 165, hidrovlični dvi9, (erodo, novi nozi, prvi lastnik, prodom.Telefon070866^57. âi38 TRtiílOR Tomo VinkovK, tip S23Hetnik 1985, lepo ohranjen, prodom. Ceno po dogovon/. Telefon 051 203^05.1&29 ZGRi^UAlNIK SîpdDt 330T, mok) rob|eo, pfodom. Telefon (03) 734-7673.1S35 Si^llEC kroflipirio, cistetno Craino, trt-brozdni obroîoini plug Regent in Zetor 5011, s kabino, prodom. Telefon 03i 426-238. p Tpm PRODAM PtUOVICO lm2vrtorr),v Celju, somoslojnl vfiod, elektriko in vodo, prodom. T^ fon 031 335-909. isds GRADBENO poroto, 1350 kMsko informodjo zo grodnio poslovno sta-novonpkego objekSo, v Kultumisld uli-d, prodom. Ceno 75 EUI^m'. Do porc«-le jeasfoilni dostop, kanalizacijski prf-MjuČokter 400 m^ že utrjenega poHdr-nego prostoro, bralo je primemo tudi za gradnjo dvojčko. Telefon 030 924^00. éœ lelenkt, prodorm oR zomenjamo zo dnjgooepcem^ino. Telefon 041 311-B78. 1213 GWftENO pmk vHn^ pnStttfjunu prodom. Do nje osfohirona cesta, ob t^ vodo, eWctriko, plin, kab^sko. Telefon 041654-729. Š11d PARCEli) vKini Goike pn STivnia veUwt 2.002m^ s hHnoMBco, prodom. Infer-moď|s po telsftfiu (03) 541{M)67,041 441-716.pol4.urL w PoilevH Ip »TnivstfA* BdRflH imf>400MB} CManť^ZOOEUft' mro: 041 653 373 Zdenka Jagodic VOKOilQ Celja pfodom hBo ali eno stot» Tonjsko enoto z vrtom, no sotiČni legi TeMoflQ4120(U57. is)2 POSLOVNOftinovonj^ objekt, letoôgrod-nje 1939, potreben popnvilo, lokoćjo Cftij^nik, prodom zo 115.000 EUR. Telefon 04189B-986. 1S04 V ZAGRADU prodano posestvo v vettodi 13.330 m'.Telefon 031 35^29. 1630 am^ no RÉni Uttf, prAlorv I lan iz witn, prodom. Ceno po dogovora m ogledu.TekifDnOS13d4«39. i&45 Prizidki. garai9, nedstreSk/, steklenjoki, bazeni Ikarp«. Kmetijsko-gozdar»ki objekti. flftfrtn¥Mj»j upravna devol]M4af bmptočM prmmo in geodetsko ■wtownnje* clUS Coijo 041 78464» GRUE, Mig^nke. Prodorno enostonovonj-sko hi», K^P^M, no lepi lokaciji, z možnostjo lobjsnje vselitve. Ceno po dogovora. Zo inforraocije in oglede pokličite 041 463448. p KUPIM GOZD, posAik oli Irovnik, t okolid C^, kupim.Telefon041 657-595. p ATRIJ Atry scanovâfljskâ zadruga z.0.0. Ljub^anska cesu 20. CcUe 03 42 63 110 www.u-atrlj.si. tittp:/ / www.sz-attij.si, ijifo^s2-atnj.ii iV n tm|fc Časovno omejena velko- • NOĆNA UGODNOCT • do 15.4.2009 SAMO 170.000 EUR v «iprnu K bom v 2009 gndilj 2 airahivni la kskcriDsloi saraostojoi moi> tsžni bUi do IV. podalj&Ane &ze. kôtenh prwlnosi Je, da áta izjemno enen^o vatreni, Zfdjtnl iz narevnlh materialov, ki virujejo Uko frkolíe kot zdrav}« ljudi, stfoiki obrstovanjd in vtdrž^uija ps to fnlAimtlJil Hiii bosta imcU prlUl^e, moAurdo. bdkon Ui teraso, ixenuuio so le možne spremembe DO(raf\ic rupofeditve na ieljo suanke. V bli^ so iola. vrtee> trfovine. 1er enosuven dostop do Irvoza avioc«$ie IJubljuia-Mafibor. Poma^anio vam lahko tudi pri urciar^u kndiu. bik pa so !ah)(0 d0k00i4i0« tudi na muft. kjer se lahko up(^cvaio zahteve za EKO sklad. p želile uve^vljaiL loTo: 041 329 179. ^i'liiaiflfftf^MViliffl POUELA • sttnovwjska hiia v urbanem naselju, lepa iokácíja. nedaleč od mestne infrastnikcun (ZD. lola, trgovina. promet), visoko phllí&na. bivalne velikosti cca 140 m2. parcela 680 m2, «grajerui Í972. lepo vzdrževana. Cena: 14«.OOOEUR. Info; 031 342 118. dwgo.poyiekj^&z^trii.si vcmmw • riau pme, NOVOGRADNJA NA KUUC (V. gradbena lua). Hlitao že zgra^erve, vsei;iev bo možna po ]. S. 2009. Gcadi^ hii ji kob^vosiiu in klisiÍRa, nporedíiev prostorov je řlink* cionaint. velikostí od 607 do 7S8 mt Uvalna povrilna 193 m2. Ceu: od 227.000 EURás^ (nfb: 031360 072. kafmep.dokler®&r4giÍA řAKCELO kupím zo vikend, stanovMjsko hi» ali storejio hiso v Celju in bližnji okoiid.Telefon 041 624-164,041 698-386, 1471 ODDAM GOSTMSIŒ podov» pcoslore oddooi vno-i^.Telefon041628-106. Ž4e STANOVANJE PRODAM VSTROGEM nn^Žokfi, vstonovoi#em bfoku 3/3, prodam trisobno stewfr nje, 60 m' (dnevno sobo, dve spolnki. urniostojno kuhin|Q, 2 kletna prodna) 81 zogotovljen porkirn prostor. CK-plín, iaV,telefon. Ceno 1.200 EUi^m'.Tele-fon041738-179. 1432 ŒlfiïR Celjo. Obnovl|ftM sloMvonie, 76 nt', prodamo. Cono po dogovom. Telefon 031770-943. t4d1 DV050n0tfanovanje,60m',l.nQrfstnp-je, v centru Wtjufjo, prodorno. Telefon 070848-207. t^2^ V U^prodomtnstèiHslamwnK 70 m^ Cmo po dogovoru. Inbrmodje 041 786-939 oli 041 522-697. ENOSOBNOstovmie vCelfu, nctZMâ 1. nadstropje, prodom. Ceno po (iogovom. Telefon07(l819-3B0. 1549 CBJt Hudit^o. Sinovu^ 72,5 ib'. ugodno prodam. Telebn 041 795420. 1559 ODDAM V HiSl v ^olid loskego dom v nojem veqe stonovonje, možnost obdeldve vrta. Te-M)o 041 554-295. 5TAM0VAMi{ v ŽAuin vVojnlku oddtsno v nojem. Telefon 041 73M)56. p MOVEIŠE nodstandordno (poniža, dvigalo) onoinpohobno, defno opremljeno stonovonje, v Pr^du, oddam v no-ieni.Telefon031 420332. i456 NOVÛ slanonnjev Novmoh, v Lutkov) vssi. v^kost 45 m', z gorozo in zunonpm parkiriščem, vseipvo 1.6.2009, oddam. Telám (03)714-8090,041 783-121 STANOVAHJE oódomzD dabo pcmoí V gospodinjstvu oli za ploćilo. TeSefon 041 628-106. 240 ĐVO5O8H0 pritlifrio stonovonjo v CeTp«, 70 m^, mimn lokacija, oddom. lelebn 041 720-568. 1541 TRISOBNO stonovonje, 81 m^ Kovo vos, Cdje, oddam. Informouje po lelefonu 041648-398. i6S2 VŒUU zraven bdnBnio, ObUm ulia, oddom stanovanje, 125 m', z urejenimi porivnimi mesti. TeMen 04172S092. 1656 NAJAMEM GAftSOMIBtO, vCelju noHuúf, iviinm Um som^r upokojenec, nebd^ Telo-fon041 524-398. eoi «î&iÎÙVtNJI DVA VECSTAN "ÉP^ÎTORr 3 PRODAM GARtíO, nohi^so podstonovoniskim blo-bm, vpisono v žemljico knjigo, prodom, V goRiži je elektriko, povrâno )5,9 m^, dol^o 4,42 tn, širino 3,6 m, širino vrot 2,11 m, zgrojeno 1973, lokoďto Celje, Olok, Čopovo 17-19. Infonnodje: motjoz.vrobit^l.si, telefon 04t 604-558,(03)5452-763. 1446 I OPREMA PRODAM WZO, 2,20 m, 6 stolov, sedežno, kulonjo, hlodihiik, Milnik, 2^2, zomrzovolno omaro, prolni sTrot sramni stroi prodam. Telefon 040 869481. n lastna^mepreasčnina VSAK iMAi.saom' STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevz^ stanovanj m v>$!iC9v v oktobru Cena stanovanj: CMCelJe CSSTTMOSJCVl CBJf dam.Telefon(03) 5717-943,041 390-)85. Ž61 8IKa smentoka, lezkego 190 kg, pniK dom. Telefon 5770-377. 1550 DVA pro9á,tókfido 1201«, po1,50 EUR/ kg, prodom. Telefon 5414-151. 6IXCA.cmobelegoinâmenfolco, prodom. Telefon 57984)24. iS53 KRAVO šmentolke, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 040 906-293. 1657 PRODAM VIHO^ rdeù, domoû, zelo ugodoo prodam. Telefon 051 358-296. i384 DNRO domofo «ino, rizling, brà |mioI in âvovko ugodno prodom. Telefon 5821-680,031 821-987. i47o wwweiiovítediiikeconi 1.69 c/1 fr>\n astro center teiekom 090/4434 mobitel 090/6663 tetekom 090/4434 mobitel 090/6663 telelWm 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Dr«v«M: olirvovsnj». nhri^t. podiranje, tudi vsSjiti. na tsžje dostopnih tnes^ (odvez). TdBton031 786-975 Jsf)«2 DoUnar s.p, Zabukovica 109. Grile ï 4« OVES, konizo v vrràh. wio v okroglih baloh, prodom. T^ofl 04) 76^78. 1491 WNO, bkovosfno« Mo. prodom. Teieřon Ml 22Î-79B. 1S11 HUMUS a sojenje roz in vsak vnt n£k pfodQm.T^Fon577B-4l5. ism KAKOVOSTJO bek vino, rizling, šipon in niKo, iorne^no cmmo, prodom, en|crn zo praiico. Telefon {D3} 5808^56, m 79^34. 1597 m v kodtoh prodom.Tebfofl 040 906-293. isfifi SUHOunov rinfus ugodno prodom. Tele-fon 05) 371-597. éi4i S^O v kocbh, ono 1 BiR. prodorno. Tilafon 04) 927-364. âi40 SDIO v bol^, sfflo iz ok^ Vojnib, prodom. Več informoui po iriefvtu 041 22M20. 1570 onošxo koto, 24 oA. )8 prestav, prodom za 50 EUi Telefon 03171M99. i4&6 2AL0G0WIK. ).D001 z izmeqevobm In kompldno izotodjo, ugodno prodom. Mojo dostava. Ur« Premik, & p., Migojnlce 4 o,Grizej6Mon04!62&^66. Ž46 OIROSN nzxak Peg perego in o^rtosedez pradom. Telefon 04) 867-299. isos KOl£ ZD vinograd, de(9na 1.60 m, prodom. Telefc^ (03) 5774-577. iS34 ALit delovni oder, delovno delano 7 m, dmraj nov, prodom. T&lefon 041 772-395. 1532 DiMUENE mem ve^konoćne izdelke te< kiobose in sokime prodom. Telefott 03 ) 506463. $139 VH^Avruto, robljenazo hrombeoli kisli, 16 novih streiriikov. nizek vol in pri leto sforobdokozo zo refo, prodom. Takfen (03)574026),05I2)M47. isei OBČINA ŽALEC Sdvinjsk« <^ete 5. Žalec Tel: (03) 713-64-12. fax: (03) 713^4-64 www.zalec.si. obcins.zalecOaunet.si Občina Ža!ec, Občinski svet Občine Žalec, Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanje ter priznanja razpisuje prosto delovno mesto: direktorja Javnega zavoda Zavod za kulturo, iport in turizem Žalac Razpisni pogoji so objavljeni r^a spletni strani občine Žalec www.zalec.si Dodate informacije dobite vsak dan od 11. do 13. ure po telefonu (041)346 380. Rok za prijavo je 16 dni po objavi. OBČINA ŽAUEC KUPIM TRAKFOR, prikolko, Mm, p^ m^ kultnotor in drag stni tvdi v okvari in ^vno vozilo, ki^.T^fon 04) 407-)30. 1507 DOMAŒ Rttkropijene obrane kamilke is fiskolnili Loser let 6 i, brezhibno ddu'ioc, kupim. TMn 04) 75M84. 1571 ^^enîtrî^osredovainlc^" ZAURANJE za vse osaml^ane 03 <»31 0OS-49S PRODAM SENO in otovo, v kodcoh, traktorske viie zo seno in vrtne mize s klopmi, mosivne, prodom. TfiMon 5771-899. tS44 IŠČEM posteoego moskego, vesele norave, starasl 65Roda grem vdružbo, sem iz okoliceC#. Pokličite fl3) 637-0)4, Monlo. 15IS 374etno 50 msko trgovke ieli mo^kego do 56 let, l(^ko si mocnej&e postove. Telefon 041 24^47, agencija Super Aion. 1527 494etno vitko In simpatično žensko želi prijoteljo od 50 do 65 let. Telefon 041 24^647, ogeno'ja Super Alon. 1S27 PUVATMIC 30 Id, somdii v^ poslove, ttii žen^ ot moTVCO od 20 do 33 let ZQ resno ZWZP. IfMo tetui znposfim. Tekifon 041 24H47,ogendjaSuçerAkKL iss? Brezplačna posredovan)a za Hnťid do 46 ler. Posredovalnica 03 87-20-319, 031 330-378 ZAPOSLITEV ISĆEU drio: pomoč v kuhtnp, Sčenje. Tele-Ion03) 3)0-629. i039 KAMNOSEŠTVO UMto, s. p.,&eg 9.C4e zaposli tajnico. Obvezne delovne iiku> nj$.Telefon04) 706-9)5. 14^9 Čaiieceeíe je pri aeii»e*B«i6 Stnpnm MV«m (riqi^w il «eiaon ■OdÉMI III I'Ufifi) fiSitqib Uldfl|B ÍÍM Mne. Ziirtik tifaîl W M. od t«a do pM od 8. A15 ifli^bi03/42H1-60. H!TRO NAROCiTE mmm Dvakrat na tadenr ob torkih in petkih» lanimivo branje o iuvljenju in deiu na območju 33 oiwin na Celjskem. Poštna dostava Da dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo zz obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto^ 3,5% pri plačilu za pol teta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. md, J prilogoTV^KNOI ^^ ^^ * Vsêfc petek 41 barvilil straw tskvaiiskifi spoftdi m taiiiiw Prešernova 19 3000 Celle NAROCILNICA lm«mprink: Ditumnjstva: Ulica: NepieUieM naročam Kovi tednik ZAnijmanjS mesecev pođp« NTÂRC (Ld.o. bo podalke i^tonbljal samo za potrebe moèm&e sluibc Nove^ tabiks ROÔIA ovtopmlnia v ^petru zaposli proko osebnih voztI. Bojan Stler i p.. Cesta no Vrbje ), ŽoIk, lelefon 04) 506-607. Ž80 NEPIIEMlêNIKSIŒGA posredniko z licenco niteno k sodelovanju. Ukm, d. o. o.. Prtjorelieva 12, ^nrjur;agenci|&t Zneski od 500-1.500 £UR na 11 mesdCdv. fPREVERfTEf PE UAmSOR. 5 (ol, oe 200 16 20,040 PE CELJE. Ulica XtV divizijo 14 tel 08 200 te 30, 040 633 334 ISkuplM 8. atorltv« d.P.o J DurjjgktWJĎOOLlj^^ fZVAlAMO vsevr^ (zkopov Z ravdoipočem, bogri in mini bogri, izgrodnjo dvome terostole r^ke gradnje. 6MC Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,32)) ^ vos, telefonOS) 377-900. 1000 PODAfilM p« kibrodorco, čme borre. Prodom ve^ Ion seno vboloh. Telefon 03) 64^031. 1506 OPKAVUAMO vso i^eskoi^o deío, hitro in kakovostno. 2o nomi ostane ôsto. Kisni servis Volj^ Vilko BeukovK, s. p., Kosovelovo 16, telefon 041 ;3444B. isie POHIŠTVO Ipend NAJCENEJŠE KUHINJE V MESTU Mârlboiskâc.20,Celle Tel.: OS 428 66 S3 www^cwJIotrwxl.si POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/4M 03 36 inicfer's Celje. Gosposka ul. 7 GOTOVINSKA POSOJILA iNODKUf)POSOJH.D03.400Eim. Do 36 mesecev na osaovi 00, pok(^AÍoe PC CEUE, W. XIV. dfvUiio 14. 03/«2S7000 Pf MURSKA SOeOTA. SunHa AomsM 30 00 Pf MAMIOtt, PartsuutoM. 02/23410 M PE Slovwii Gr^M, Rpokova r. 02/8812DOO BOKAFIN.tf.o.».. Slovtniii 27.1000 LjuWjani mTTTrrm POSOJILA MSEMAFM KOM «AO. Celje: 031 508326 delovni {as: vsakdan non-stop wTTTTmn OEnWSNzidQlâ^lUsMX pohcd^ 0, vrtne po^ fontm, vrtni umivokiSd, fwAnâoprÉr, tnme {ilosœ ...Cement-nimrdvo Korpnik, Sodcn 6,3203 Novo Cerkev,tMn 0417)4-))4;www.cenient-nínonlfokíprduDm. 1517 NUDIM pomoć kl nego na iSomii, un)anie okolice in manjšo hišno poprovi! o. Oprovljom »zlicno delo po pogodbi zo provne osebe. Bolero, storitveno dejovnost no terenu, Soben Bole, s. p.Jehorie 65,telefon040 723-021. 1664 TAKOJttt NUMERO UNO OOTOVINSKI KREDITI 0010 Ln ZA VSi ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN {AS, TER ZA UPOKOJENCE, Ó0 50 %ebr.. ebvtxf>9fti nuo evir«. Tudi kfsdifi no osnovi vozilo In boMngi. Mozrost odplačilo na pdoinfce, pjstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 24. 3.: Urška POŠEBAL iz Tabora • dečka, Metka KRSNIK izLďgatca - deklico, 2aneta SETETOVA iz Šentvida pri Grobelnem ■ dečka, Anica ROGELŠEK iz Šoštanja • dečka, Mojca VAH JEVNIŠEK tz Velenja - deklico. 25. 3.: Lucija PINTAR iz Šmartnega v Rožni dolini -dečka, Mojca MEŽNARiz Bra-slovč • dečka, Polonca GORŠEK iz Velenja - dečka. SuzanaMESTlNŠEK KRAJNC iz Dobrne - dečka, Katarina GOLOB iz Dobrne - dečka. 26. 3.: Marjeta BOROVAC iz Jurkloštra - dečka, Simona GORINŠEK ZALAR iz Slovenskih Konjic - dečka, Andreja DŽAKUŠIČ iz Celja -dečka. Urška FRECE z Gro- www.novite Ana pečnik iz Tajht, 83 let, Marija dorič iz Šentjurja» 76 let, Hedvika volavšek iz Sel, 89 let, Ivan KNEZ iz Zabukovlce, 59 let, Ivana sevčnikar iz Kasaz, 84 let. Albin mtklavžin iz Spodnjega GruSovja, 66 let, Krist) kuhar iz Žalca, 82 let. Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči. to veš le ti in mi, ki sr^ bili ob tebi poslednje dni. 3 isti ZAHVALA Na prvi pomladni dan se je od nas poslovil na$ dragi mož, ati inata EDI GORENŠEK iz Upe pri Frankolovem 5 Hvaležni smo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v dnevih njegove bolezni in slovesa stali ob strani. Vsi domači se iskreno zahvaljujemo dr. Pečnikovi in vsem sestram EIT bolnišnice TopolSica za vso skrb, prijaznost in pomoč, tudi v času» ko je bil naš ati doma. HvaJa patru Branku Cestniku, pevcem, Sabini za besede slovesa, vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mari ter sinova Gorazd in Peter z družinama 1540 J Spoáj si iuljave dlani, za vse še enkral hvaia ti. Med nami mimo si zaspal, v naših srdh za vedno boŠ ostal ZAHVALA Ob boleči Izgubi ljubega moža, očeta, tasta, dedija, brata in strica MILANA MAJCNA S Hudinje 36 a» Celje (20.7.1928-14.3.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč ter darovane sveče in svete maše. - Posebna hvaia gospodu župniku Cirilu Slapšaku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo in molitve na domu, Iskrena hvala kolektivu Klasje, pogrebni službi Ve- king in pevcem za odpete pesmi. Vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot, še enkrat hvala. Žalujoča: žena Erika in sin Friderik z družino 1533 Kako 5oii in duSa trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš le ti in mi. ki smo bili ob tebi poslednje dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame. stare mame in prababice ANGELE BUKOVEC iz Sp. Rečice 186, Laško (1.5.1929-23.3.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena pisna in ustna soža-]ja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velácem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala patronažni sestri Stanki, duhovniku g. patru Andreju Urbanclu, g. Matjažu Piklu za poslovilni govor, pevcem kvarteta Idila, g. Beleju za odigrano TŠino, pogrebni službi Komunale Laško, praporščakom, sodelavcem Tim Fragmata, domu Lipa Štore in gostinstvu Tul. Žalujoči: mož Viktor, sin Tone z Marjeto, hčerina Olga s Tioetom, hčerka Vikica z Vinkom, vnuki Mitja z ženo Barbaro, Gregor, Natalija. Bojan, Joži in Mateja» pravnuka Gašper in Jana ter sestri Marija in Ana L13S v ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi in pradedi ROMAN SEKOLEC iz Šedine 8, Dramlje (4,2.1924-20.3.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na nje govi zadnjtpoti. darovali cvetje in sveče ter nam izrabi ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se Pevskemu zboru Dramlje za lepo zapete ^ostinke in poslovilne besede, g. župniku Milanu Strmšku in g. Lojzetu za cerkveni obred in pogrebni službi Žalujka za opravljene storitve. Hvala kolektivom OŠ Dramlje» W0 Dramlje in bolnišnici Celje (kuhinja). Žalujoči vsi njegovi 1S31 Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje si garala, VSS za dom in družino /^f^jt^if^ Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, 2 nami Še naprej živiš. ZAHVALA Ob slovesu drage mame, babice, prababice in tašče IVANKE DRAŠKOVIČ iz Holunja 33 pri Ponikvi (15.5.1923-25.3.2009) bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Marjeti zahesede slovesa in pevcem za lepe odpete pesmi. ' Hvaia vsem za ustna in pisna sožalja. Žalujoči vsi njeni 1&54 M: Kako boli in duša trpi, ko usihajo življer^jske moči» to veš le d in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija MARIJANA ARBEITERJA iz Čopove ulice 25 v Celju (3.3.1936-19.3.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala kolektivu Klima Celje, d. d., govorniku gospodu Frecetu in gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred. Hvala osebju intenzivne nege internega oddelka Splošne bolnišnice Ceije. Iskrena hvala vsem. ki ste ga v tako veiikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti; žena Malčka, hčerka Lidija in vnukinja Klavdlja celje. m ^ 30 NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS KhMfliiUHHili ti pridrfiýjft pmin do tpr^oktBlM |»r»||nna. Hetal » pM. dniSnska lomadlit 13.40 7BM 18.« lip.^vu 13.30.1735. 205.71» Mwl«v ■ itti ronwn»£n« konwlQi ^^ 16.30.19.®. 21,30.2159 Uêpàt m 4è ttbt, twwfXn \mtá^ lití. 15.40.18i0. 21.00. PoiMi) ^rvti Nmitfjsnem, snmittna pu- «olovifint 1130.14.30 1ft.4a ia40. 20.40.22.40 Piiuti preti WnwnjiMm 30, anmnm pwtokwiâni rwwto DiipMiBiini. tninwiM tewrt^ 1&30 mil^PAir. kríminalM roimniifna ^ ms 13.10,15.S0.1B.30. l\.y(l,23.4S iz Mb, (kuSmki poA* ioviSnj nto. 15.1S. 19.10 StnstM apm^vki, rwnarrtKM luimid|a 94.00. mi 2QAS. 23.06 Virehi. akd}skA fantBzi|ska drsma MMZLŽfi L£fiEN[U: pfitfftm « vtakdw pfwfeg«» tfjobgtgjn iwdiíiii pmbiBvtsovpttitiisûàoiD fiítétÉPfistí 9/tt9km /wiiiiái^ PHĐCJDlCOaiA f9.ÛÛ t Broleei • «ebêns ronwitiâns 21.00 Ulcott-dwni SOBOTA 19,00 T«l9-T1»«lMí^lMBg-gUtb«(}oto-matrtine. 21.00 IjidMtM v Bmafocri • «ntKna ramantůia drami PO»EL« 19.00 Ušmta-áwn 20.B0 IUlii-«m SLOVENSKE KONJICE PETEK 19.00 Zmarný ' mrnSt» àrvn SOBOTA 19.00 Dm-anwiSESdrKM I PBiBEDiryg I 9.00 Center starejSth liško_ Pletenje butane 9.00 Kfljlžpjcapri MtSku Knjižku Pravljična ustvarfalnica zMc}* coin Ido obmedrtamdnerndjieiTaknfigza otTvke 17.00 SLGCeije limaU prnniemtragikometUfedramske skupine Cimnnzije Inva E;pn* redbiBred^MoTuiii 18.00 Dom krajanov Vrbje_ Skoz pomladni dež bom âla sreù^spesniœinjgralkûM Kaćič; gos0i ve^ra Štefka Drok inlvQnkaMtíún ^8.00 Grad Podsreda_ Povedke in gradovi s Kozjanskega odprtj« razstave Uusrracij Sekdje úusr7XíWrj&^pri Zvezi dništevsh-venskih UhMvh ismetnika} 18.00 Bektro Celje IS.OOJakijevahlSa Nazarje_ Tbgo Suinik otvoritev razstave aka^Jemskega sWauja 20.00 Ukovni salon Celje_ Media íokns: Daniel Jewesbury pro}ekaja filma^ ftî gů je umetnik posnel med rezidenčnim bivanjem v Celju 20.00 Kavama Mignon. Žalec_ KavamUki večer PeterZlûdej ■ poezija, Simon Go-rišek-glasba 23.00 Meami kino Metropol_ UdyBird'sni^ tematski večer kakovostne glasbe 8.00 SrediSče Gotove))_ Kmečka tržnica pod lipam) 9.00 Dom sv. Jožef. Celje_ Delavnica izdelovanja butaric za otroke 10.00 Gasilski dom Dfe$in)a vas Delavnica bular 10.00 Knjižnica Šmarje pri Je]§ah VHikoDof na ustvaoalna delavnica za otroke 19.00 Celjskidom Koncert skupine Eroica 19.00 Prevorie Vesolje je nad teboj. Odkrij gal predmnnjeMûjdeKamenSACaj-šek: Evolucija življenja na Zemlji, odkrivanje vesolja skozi teleskope. opazovanje nega in dru-žerije pod zvezdami 19.00 Kulturni dom Šmarje pri JelSah Večer astronomije gpst večera astrorwm, pfriggog in pabliasi Marijan. Prosen Mí^ ^.30 Dom tojyovVrbje_ komedija v izvedbi KUD řCror^ stoGom 20.00 Spita) Celje_ Lucija Čirovič stand-up komedija 9.4. 19.30 SLG Celje Milan JeslklViko abonma po posebnem razporedu in, izven 19.30Ku)tuniJ center Laško_ Jamski Človek komedija v izvedbi UroSa FUrsta 18.00 Osrednja knjižnica Ce)je Kemikalije v vsakdanjem živ-lien ju predaifonje ThtjaneKruder v okviru EU pnyjekta Kemijska var-nost3 19.00 Dom sv. Jožef, Celje_ O uglajenem in prijaznem vedenju za mlade po letih ali srcu predavanje prof. SlavkaDerika 20.00 Hote) ZdravDiSče L^ko Kuba potopisno predai>anje Sobota ob 18; uri» P2. Špormi park: Odprto prvenstvo 4 v vrsto Četrtek ob 18. tiri, P2, športni park: Osnove aerodlpamike; cikel predavanj o }âdra)Qeib ludalstvu Uradne ure: p{$arna> Cesta Miloša Zidanška 28 (Športni park}: pelki lS.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Pilâtes; Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30, informacije na 031812-S33 (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote'bd 14.30 do 16.00. informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stíski Vsak 1. in 3. Četrtek v mesecu od 1700 do 19.00, pisarna Rdečega kiiža, Mestni trgS.Šentjur. RAZSTAVE Muzej novejde zgodovine Celje: )). razstava literarnih glasil sloven-skili osnovnošolcev v okviru XXII. RoSevih dnevov 2009> do S. 4. Muzej novejše zgodovine Celje: Ljubenske potice - cvetnonedeljske butare, do 13. 4. Likovni salon Celje: David(R]. razstava Mateja Koširja, do 5. 4. Galerija Železarskega muzeja Te-h^e: Po sledeh kulture železa - Tehniški spomeniki Slovenije, fotografska razstava Tadeje Brate, do 24. 4. Galerija Plevnik •• Kronkowska Celje: Postdestruccion - ra?:$tdva Tomaža Mi)ača, do 4. 4. Celjski mladinski center: Iz moje glave • ilustracije, lutke, priponke, predmeti Ize Pavlina Krčma TamKoUčiri: Iz mojih Črnih skictrk. slikarska razstava Bori-ja Zupančiča Galerija MIK Vojnik: slikarska razstava Manje Vadla, do 21. 5. Razstavni prostor Cinkarne Celje: olja in akvareli Branke Dragosa-vac, do 20. S. Galerija Ma lei LaSko: Ženske v upodobitvah slovenskih umetnikov 20. stoletja, do 30. 4. Galerija Velenje: Akvareli - razstava Metke KraSovec, do 11,4, Kultumica Velenje: Evrope • cikel slike, razstava Zorana Ogrinca Grad Podsreda: Povedke in gradovi s Kozjanskega» razstava ilustracij Sekcije ilustratoijev pri Zvezi društev slovenskih likovnib umetnikov. do 4, 5. Anina galerija, Rogaška Slatina: Dijaki mehkega srca, fotoftraHjepor-trtetov in mask Zeliinirja Černeliča Elektro Celje: slikarska razstava Tatjane Hren, do 8. maja Avla Sploine bolnišnice Celje Svetovni dan zdravja - razstava gradiva dijakov SZŠ,do IS. 4. Otvoritev slikarske razstave Tatjane Hren Stik LaSko vabi: jutri, v soboto, na 2. Stikov pohod na Huia Start ob 9. uri s parkirišča pred gradom Tabor. Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem. Mavrični svet Schliizove keramike. Kulturno- in umet-nostnozgodovinska zbirka. Svetišča ob reki. Svet bogov. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid. Uradne ure: od torka do petka med 12. in20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Akmalno: - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) •brezplačen tečaj računalništva za začetnike (SMOCU mobilna učilnica) - SMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - SMOCL-ovc urice, vsak dan od 12. do 15. ure - brezplačne inšuiikcije matematike za osnovno-in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi KS^ Petek ob 20. uri, Bowling bar. Planet T\il Celje: Bowling 03 regqe; tekmovanje študentskih klubov 03 regije v bovdingu Petek ob 20. uri in torek ob 21. uri. Celjski mladinski cent^ Hodnik party. druženje članov KŠOC Torek ob 21. url. Companeros caffe, Ljubljana: Žur študentskiii klubov 05 regije Redno dogajanje: Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici m. OŠ Celje: Rekreativno igranje koáarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja Študentskih bonov Zgornji tig Šentjur stalna artieololka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiéa Šentjur Ipavca -Živ-Ijoi je in ddo Gustava in Benjammâ ^lavca. Muzej latiuK Laško - potovanje ^zi čas. preyed razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - raz-8tavaoI^imožuTtubarju;ZgodoviR$kí razvoj pivovarstvavLaškemin zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center likovna dela dijakov umetruške Gimnazije CeijeCenter. GalCTija Mozaik Cdje. razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celj u. Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kralkl ovčar pri Hermahu Usjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana : stalria postavitev. Galerija Vlada Gerâaka Celje» razstavni prostor Salona pohištva IVi* pa Celje, gostišče Hodikraut Tremer-je. restavracija na celjski železniški postaji. CeleiaparkCelje in poéta Celje: likovna delà Vhda Ceriaka. Galerija Dan: prodajna razstava de) različnih avtorjev. Galerija Oskarja Ko^ja Celje, Ti^ celjskih knezov: prodajna razstava iz* delkov iz serij Nature in Enetgy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter graiik Rudolfa ŠpoTLz^ na temo Celjski grofi. Minoritskl samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine-zdravilna zelišča, stalna razstava Morije Gtiijer mstfnsH Sobota od9.30 do 12.00, atrij centra: Skratovo gledališče: ^odba o zmaju; sobotna ustvarjalnicaz lutkovno predstavo. Mesec neformalnega učenja april 09: izvedba več delavnic, podrobnosti na www.mc-celje.si Slovenija je... 51^ vEvropi: natečaj do 30.4., podrobnosti na www.mc-celje.si Redno dofaianie v dvorani! tae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19. u£U vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples; torek med 16. in IS. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob Î9. uri. DRUSTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 krizni center za mlade Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Greg0rčičeva6-pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 materinskldom Telefon 492-40-42 DRUSTVO SOS TELEFON ZA Ženske in OTROK£- ŽRTVE NASILJA ÓSO-U-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks a gluhoneme 01-524-19-93» e-mail: ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUSTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati Življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 • 8. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI IN^^rmit BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane« za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce i^asilja ali Žrtve psihičnega nasilja CENTERZA POMOČ NA DOMU Tđefon 03 427-9^26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUÏ Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov tig 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-pètekod8. dol6. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTTTUT ETEOS 031555 844.eteos.zdt@gmail-com, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji otrok. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. www.novitednik.com Podjetje NTÂRC. CKrektor Srečko ^t Podjetje opravi^ časopisno-založniško. radijsko inagen-djsko-tr^o dejavnost Naslov: PreŠemovaI9.3000Cel}e,teleí6n (03)4225190. íax: (03) 5441 032, Novitcdnikizhâjâ vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0.31 EUK petkovega pa 125 BJR. Tajnica: Tea Poàpeian Veler. Naročnhie: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.90 EtJR. Za rujino je letna naročnina 189.60 EUR. Številka iransakcjjskega računa; 06000 0026781320. Nenaroč«)ih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d,d.. Tiskarsko srediSče, Dunajska S, direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na do* dano vrednost. NOVI TÏDMK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Sumejčič Računalniški prelom: Igor Sarlah. Andreja Izlakar Oblikovanje: www, minjadesign.com E-mail uredništva: tedniki&nt-rc.si E*mail tehnična urednica: tehnika.^edník^Pnt-rc.sí KADIO COJi Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica Informativnega programa: Janja Intihar E*maih radioS^ot-rc.si. E-mail v studiu: fnfo^radiocelje.com UREPNliTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozman Petek. UrSka Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Šuster. Saika TerŽan Ocvirk A6EMCUA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter num ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejlč f^ropaganda: Zlaiko Bobinac, Vojko Graliar, Viktor IUenov$ek, Nina Pader, Rok Založnik. Alenka Zapušek T&lefon: (03)42 25 190 Pax; (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekL po$ti: agencija<§>nt-rc.si ^ m NOVI TEDNIK ^^ RAZVEDRILO 31 - Nagradna križanka AVALON.FnmkJc-WTicrilkí popevkar m Clmeki igj^cc(roj. I939I, ELK • poljsko mesto v vojvodavv Sowalki, OfOvUrCvK» ROSTRA - govmui^ oder v aDiiřo^ Rimu;TST1KAKA-ujvcćje vi^ogof^ojezaoïuïvcn^in vJu^ Nagradni razpis 1. nagrada: dariJni bon v vrednosti 20 evrov Wellnessa Aspara Šentjur in dve vstopnici za bazenu Golovec ZPO Celje 2. Qagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč 3.-5. nagrada: bon za 8 evrov podjetja Romana Brgleza z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 30ÛO Celje do četrtka, 9. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 27, marca. Rešitev nagradne križanke iz st* 24 Vodoravno: PRANGER, TORNADO, ABE, RUM, BT, OK, OLE EINAR, BRIN» RACAK, POJEM, SK. IVANOV, SNŘHETTA, JETIKA, AER, SER, ARIMAN, RINA, REK, WB, RDEČILO, MAI, AK. LOA, ATOL, APLÎKA, ILL, POVEST. HRAM, POEN. RONET, EIRE, AGNl, IDOL, ALDAN, RAJ, ALAMO, STEVE, ŠAMÍR, SLA, KARAKTER, TEOMAN. ARON» ISERE, DISK, TISA, ATAIR, ANTE Geslo: Najboljša biatlonca na svetu Izid žrebanja 1. nagrado, krema za čvrsto kožo, tribarvno senčilo za veke kozmetičnega podjetja Avon in vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri, prejme Zvonka Rebula, Ulica borcev 47» 2000 Maribor. 2. nagrado, bon za 8 evrov podjetja Romana Brgleza (n dve vstopnici za drsališče v mestnem parku ali bazenu Golovec ZPO Celje, prejme Danica Padežnik, Strmca 31,3270 Laško. 3.-5. nagrado, vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Franc Križman, Slomškova 16, 3250 Rogaška Slatina; Franc Olmec, Skapinova 12.3000 Celje in Nataša Sajovic, Slance 15a> 3221 Teharje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 !> i i i i 9 l6 11 \Ú Ú M 15 iy 18 |19 1 2Ú 22 23 24 S5 2é » X» 31 i2 33 ; 34 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Pňjeten neznanec bo vstopil v vaše Življenje in noxe-diíprawzTTiftžo. Vse skiip(^ niti n£ bo tako slabo, saj se boste ob njegovih Šalah izredno zabavali Kdo ve. mogoče pa Še bo kaj iz tega... On: S partnerko se boste uspeli dogovoriti o zadevi, ki vaju muči že kar nekaj Časa. Med vama bo spet vse v najlepšem redu. čeprav ste morali za to upori^iti majhno zvijačo pri prikazovanju. resničnegp. stanja. Ona: Po dolgem âwu se vam spet obeta prijeten teden, zato ga skušajte izkoristiti do popolnosti, ker bo hitro minil, Z nekom se boste precej bolj zbližali, kot ste bili pripravljeni v začetku. Ne bo vam žal! On: Mogoče je prav premajhna obveščenost tisto, kar vam vztrajno kvaň odnose s partnerko. Pogl^te malo okoli sebe in kaj hitro vam bo vse popolnoma jasno. àËÊSi»Î Ona: Zaradi neposluSanja nasvetov se boste znaSU v težavah. Nikar ne bodite trma-raje sprejmite ponujeno pomoč, Pryateljska pomoč je vedno dobrodošla, Še posebno. Če imate možnost za to. On: Nekomu se boste pošteno zasidrali v srce in to vam bo v veliki meri zaJcomplicira-lo trenutno ljubezensko Življenje, a predvsem v pozitivnem smishi besede. Toda vseeno vam previdnost ne bo Škodovala. Ona: Povsem nepričakovano se boste znaŠU v prijetni družbi. ki jo boste kar nekako očarali z domislicami in komentarji. Bodite pozorni na neznanca, ki se bo kot po naključju venomer znova znašel v vaši bližini. On: Poslovna žilica vam ne bo dala miru in ponovno boste do vratu zakopani v svojem delu. Le kdaj si boste vzeli čas tudi za zabavo, ne pa da se venomer posvečate le posbvnim dogodkom v življenja. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Ljudje vas visoko cenijo, pazite, da si ne boste po nepotrebnem zapravili ugleda, ki ste si ga pridobili. Je že tako, da je ljubezen erw, poslovnost pa nekaj povsem drugega. Razlika je več kot očitna! On: Ne prehitevajte časa in ne razkrivajte svoje ljubezni človeku, za katerega niste prepričani, aU vam jo bo znal tudi vračati. S prijazno besedo si boste utrli pot tudi tam. kjer ste do sedaj imeli samo neuspehe. Ona: Nikar se ne sprenevedajte, da o stvari niste imeli niti pojma. Nekdo vam bo postregel s prav nasprotnimi dokazi, ki vas bodo spravili v izredno neugoden položaj. Raje se malce potuhnite. On: Odpovedati se boste rru?-rali osebi, ki vam veliko pomeni, a je to v danem trenutku najboljša rešitev za oba. Zakaj Še vedno vztrajali pri nečem, v čemer ne vidite nobene prihodnosti? Poskusite raje drugje.., Ona: Dneve boste preživeli v hrepenenju in odštevanju ur do vikenda s partnerjem, ki ga zadnje čase izredno pogrešate. Povejte ma za ta čustva in videli boste, da vam ne bo žal. On: Posvetite se ljubezenskim problemom, ki so vam zadnje Čase naredili precej sivih las. Za druge stvari se nikar ne sekirajte, saj se bo na koncu vse uredilo tako. kot ste lahko sa-rrw pričakovali KOZOROG Si Ona: Nekdo vam bo ikuia! nagajati, vendar mu pravočasno povejte, da ste ga spregle-dali in ga s tem postavite na hladno. To ga bo povsem streznilo, vi pa boste vse skupaj izrabili tn uveljavili svoje načrte. On: Marsikaj imate prav, a s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, a to m dovolj, zato izpeljite zastavljeni načn in bogato se vam bo obrestovalo. Celo na področjih, kjer ne pričaku-jete. LEV I VODNAR ^ Ona: Ponudila se vam bo priložnost, da spet začnete popolnoma od začetka. Seveda imate sed^ precej več izkušenj in poznanstev, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Torej se l'om obeta prav prijetno obdobje. On: Rešeni boste skrbi, kijih imate zadnje Čase nenehno v mislih. Še vedno ne boste uspeli nadoknadili zamujenega v preteklosti, ko ste živeli vse preveč lahkotno in neobvezu-joče. Dobro bi bilo poiskati pomoč! DEVICA ^ Ona: Se vedno se ne boste otresli večnih sumničenj do partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite, saj se lahko poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro (afco za vas kot tudi za njega. On: Konkurenti si bodo prizadevali za nekaj, kar bo že od samega začetka obsojeno na propad, saj boste o vsem dogajanja obveščeni že daleč naprej, Tako se boste ob vsem skupaj prav prijetno zabavali. Ona: Nekdo vas bo poskušal prijetno presenetiti, toda vi boste vse skupaj že vedeli. Vseeno se boste prav imenitno zabavali. In nikar pri tem ne pozabite na prijatelje^ saj bo tako Še veliko bolj zanimivo ... On: $ srčno izvoljenko si bosta končno lahko vzela nekaj Časa tudi drug za drugega, kar vas bo navdalo z zelo prijetnimi čustvi. Le zakaj si večkrat ne privoščita takšnega razvedrila, ki vaju oba tako zadovoljuje? Ona: Preživeli boste zanimiv vikend z nekdanjo simpatijo, ki vam bo spet kazala znake naklonjenosti. Ne igrajte se z ognjem • kaj hitro se lahko presneto opečete. Ne bodite pa niti preveč pasivni ... On: Prišel je trenutek, da zgladite spore s partnerko, saj si tudi ona Želi ponovno skladnost v razmerju. Prisliihnite ji in hitro boste našli pravo pot, W bo po tako po vaši kot tudi njeni meri. -VEOEŽE VAN JE i ASTRO. 4. Celje 090 4f208 S I f Nekdanji mišici »Nekdanji« seveda le zâto, ker sta bili pred leti obe mišici. Kdo se |u ne bi spomni)... Na desni Miss Slovenije 2002 Nataša Krajne (nazadnje so jo videvali z direktorjem Ingrat Gramatâ Matjažem Pavčičem) ter Miss Hawaiian Tropic 200Û Tatjana Ttitao (po- navadi v družbi svojega dolgoletnega part> nerja, podjetnika Zvoneta Petka]. Obe se počasi umikata iz soja žarometov. Ene to nikoli niti ni preveč zanimalo, druga pa bo septembra zibala... Foto: SHERPA n m Zvezde so govorile V ponedeljek je direktor velenjskega premogovnika dr. Milan Medved (desno) praznoval rojstni dan. »Izdal« ga je velenjski župan Srei-ko Meh Oevo). ki si je za darilo dr. Medvedu izposodil (glej sliko) del^ cvetličnega aranžmaja v Cenim Nova. Ker je prireditev vodil Peter Poles (še pomnite Zvezde pojejo?), je bila kazen takojšnja. Poles je namreč brez milosti diskvalificiral vse tri govornike oziroma na-stopajoče v oddaji Zvezde govorijo. Direktorja Saša inkubatorja Draga Potočnika» ker je bil predolg, direktorja Medveda, ker ni prinesel govorniškega puUa, in župana Meha, ker je»uničil« cvetlični aranžma. Kdor dela, naj tudi je! »Recesija gor ali dol> ljudje bodo zmeraj morali jesti><( je bil prepričan ravnatelj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje iztok Leskovar, ko je zagrizel v Čokoladne, ribje, mesne» zelenjavne in sirove fondije. Pokušino so pripra\ili za predstavitev deîa dijakov v prenovljenem programu gastronomije. Foto: GrupA Gasilke ga imajo rade Takole prešerno je šentjurski župan mag. Stefan Tise] nazdravil z ekipo domačih gasilk, ki se mimogrede še izvrstno spoznajo na prvo pomoč. Malo pred tem se mu je namreč pred polno dvorano gasilcev zareklo nekaj v stilu, da so požari manjša ujma za ljudi, kot pa gasilske postavke za občinske proračune. Takoj se je sicer popravil, da so oni «seveda še mnogo, mnogo več«. Ampak vseeno je lepo videti, da ga imajo vsaj gasilke še vedno rade. Foto: GrupA Čistilec Bučer Na čistilni akciji prejšnjo soboto se je v Celju ob Savinji zbralo okrog 180 ljudi. Med njimi je bil tudi svetnik DeSUS-a Jože Bučer. Glede na to, da se kot svetnik vztrajno trudi za poplavno varnost (DeSUS je bil tudi pobudnik protestnega pisma vladi za-radi krčenja sredstev za poplavno varnost v rebaJansu proračuna), je bilo logično, da seje odpravil čistit Savinjsko nabrežje. Foto: SHERPA PIfSKikRSXVO PiVSAJ>EIiSTVO ^KUGIIR rfá^ Kosoveiova 16 3000 CEUE GSM «41 W 0S6 Tel 03 4fO ^IXX Če se ne bodo zmenili, pa naj v Šentjur pridejo »Nič se ne sekiraj, Jože, če vam hočejo vzeti zdravstveni dom.«}e šmarskega župana Čak-ša tolažil Šentjurski podžupan Cveto Erjavec (levo). »Boste pa k nam hodili. Zakaj pa so prijatelji?!« Če bo Čató zraven pripeljal Še njihov rešilni avto, ki si ga Šenijuičani že leta vroče želijo, bo pa že skoraj kandidat za spomenik na mestnem trgu. Foto: GaipA ř éí w A www.novitedÉ.coiii www.ra(liocelje.coin m