Kostanjarji so tu
Nad Ljubljano se v jutranjib urah že spusti megla. Ohladilo se je ozračje in listje je začelo rumeneti. List za listom počasi od-pada z vej. Vreme se je skisalo in zopet bomo čutili vlago v čev-Ijih. Grozdje je obrano in z gobami je skoraj konec. Nekako v tem času začno v Ljubljani predvsem pa v Centru rasti zelene hišice kostanjarjev. Sladki sadež jesenskega gozda se je preselil na ljubljanske ulice, ki jih preveva vonj po pečenem kostanju. Jesen je tu!
V zgodnjih jutmnjih urah, v času, ko je večina že na delovnem mestu in tisti redki še spe, kostanjar odpre svojo utico in pri-pravi ognjišče za celodnevno peko in prodajo kostanja.
Pečeni kostanj je vsako leto dražji. Letos je merica dosegla ceno petih dinarjev. Nekateri bi rekli: »Drago kot žefran!«. Res ;e, vendar marsikdo le rad seže v žep in se posladka ter pogreje ro-ke in želodec.
Še bolje pa je, če se človek pri tem opravilu vsede ter vživa sladkost kostanja in hkrati še zadnje tople jesenske sončne žarke.
Za tiste, se jim zdi, da je merica kostanja le predraga all pa bi si ga hoteli speči doma, pa ga na Ijubljanskem trgu že prodajajo in to po ceni od 12 dinarjev do 20 dinarjev za kilogram.
Foto: Igor Krevl