Nepoboljšljivemu nergaču in kritika- stru pač pride vse prav, da lahko obrekuje našo stvarnost. V času, ko je dober del naših občanov v posteljah in ko so pogovori prenapol- njeni z besedami kot so honkonška gripa, španska, azijska gripa, se naš reakcionarček spomni in očitajo- če dvigne prst: Tako na psu smo že, da še bolezni nimamo svojih. • In vendar utegne biti kmetijstvo tisto, ki bo razklenilo »začarani krog revščine« na Ko- zjanskem, čeprav so ljudje, ki z vso resnostjo, in žal ne brez odmeva, trdijo drugače. • Vse kaže, da je v sedanjem obdobju res kmetijstvo tista panoga, ki zmore povečevati dohodek, predvsem pa ga nuditi čim večjemu številu občanov. • Kaj bi se lahko Kozjanci naučili od Ja- poncev ni več skrivnost, je pa tudi jasno, da brez začetnega sunka tudi to ne bo šlo. Za to integracija; integracija, ki naj ne bo na škodo nobenega, obema partnerjema pa v korist. • O mnogih takih rečeh razmišljajo na šmarskem tisti, ki bodo 21. decembra na refe- rendumu sporočili z odgovorom »DAtc ali »NE« OB DNEVU JLA - V ponedeljek, 22. decembra bo tradicionalni praznik naše vojske - Dan JLA. Na sliki vidimo kapetana RISTA BOJOVIČA, ki je v Celju že več kot deset let, je trenutno načelnik Doma JLA in vseskozi skrbi za tesnejšo in pristnejšo vez med pri- padniki vojske in civilnim prebivalstvom našega mesta. »Sodelovanje je bilo vedno na višini. Vedno smo imeli odprta vsa vrata in pri ljudeh smo naleteli na razumevanje, pomoč in prijateljstvo. Mirno lahko rečem, da je razlika med uniformo in civilom vedno manjša, zlasti še v Celju. Nikoli nismo imeli večjih problemov,« je povedal človek, ki z vsem srcem, voljo in močjo dela za to, da bi pripadniki JLA postali resnični uniformirani občani našega mesta. Foto: TONE VRABL svojo odločitev. Temeljit premislek je potreben, zlasti pa tistim, ki bi iz muhavosti, ozkega egoizma in starckopilnosti prehitro zatrmarili Ko sem se oglasil pri vod- stvu kmetijskega kom!)ina- ta v Šmarju, me je in/. To- ne LAH, ki je vodja tehnič- nega sektorja, prosil, da bo vesel, če zapišemo samo ne- kaj golih dejstev, ki so stro- kovnjake in samoupravne or- gane pripeljali do predloga o integraciji in do bližnjega referenduma. Prav! Nobene propagande v smislu poveliče"van.ja refe- renduma. NAJPREJ NEKAJ ŠTE- VILK, ki naj povedo nekaj o standardu in še posebej o življenjskih razmerah kme- čkega prebivalstva, ki je t občini še v večini. V občini Šmarje je med 8.000 občani, ki plačujejo davek na dohod-k iz kmetij- stva, 4.000 takšnih, ki ima- jo pod 2.000 dina jev davka letno in le 17 kmetov je, ka- terih davč>)a obveznost do- sega sedem novih tisočakov. Povprečna površina obdelo- valne zemlje, v katero so* všeti tudi pašniki, izvzeti pa gozdovi, je 3,5 ha. To je naj nižje povprečje v vsem celj- skem območju. (Dalje na 6. strani) OBLETNICA JUNAŠKE AKCIJE V soboto dopoldne so na obzidju nekdanjega Starega piskra ob niestni tržnici od- krili spominsko ploščo, po- svečeno akciji, ki so jo T noči od 14. na 15. decem- ber 1944, ko so osvobodili zapornike, s pomočjo paz- nika Grada izvedli Martin Klančišar-Nande, Riko Pre- singer-Žarko, Jože Zelinka- Očka, Jože Gobec-Brus, Do- minik Lebič-Boris in Ivan Grobelnik-Ivo. Ob odkritju spominske plošče, ki so mu prisostvo- vali najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja celjske občine, občani in mladina, je govoril Ivan Gro- belnik, eden od udeležencev akcije. Orisal je priprave na to izjemno in junaško deja- nje kakor potek akcije. Sku- pini celjskih aktivistov je po temeljito preštudiranem načrtu uspelo, da se je pre- bila do Starega piskra, kjer ji je tisto noč glavni paznik Grad odprl vhodna vrata. Potem se je vse odvijalo z dramatično naglico. V tri- četrt ure so bile jetnišike ce- lice na nedoumljivo prese- nečenje zapornikov prazne, da bi za seboj zabrisali sled in zmedli okupatorja, pa so krenili v različne smeri. Spominska plošča, kot je dejal Ivan Grobelnik, bo pri- čala o tem, da je skupina celjskih aktivistov usodne noči rešila 127 zapornikov gotove smrti, saj jih je na- meraval okupator nasledi nje jutro odpeljati v Mari- bor na streljanje. dhr Cel.je, 17. decembra 1969 — Številka 50 — Leto XXIII — Cena 60 par FRANČEK FRAKEU — Mej du§, Fifi. Kilometrsko klobaso dobiš, če se ti posreči najti iz- hod iz začaranega kroga revščine na Kozjanskem, kjer vsak šolar ve, katere so ceste vpadnice, Ljubljančani pa nameravajo o tem drugo leto izdelati hudo učeno študijo.« OD 18. DO 28. DECEMBRA Nekako od 18. do il. decembra prehodno iz- boljšanje, nato zopet dolgo razdobje pada- vin, deloma dež, delo- ma sneg, šele po 27. de- cembru močna ohladi- tev s snegom. Dr. V. M. DVA POŠKODO- VANA V VOJNIKU la Celja je proti Vojni- ku peljala z osebnim avto- motälcxm dr. MARIJA PAVSER, 27, iz Celja, ka- tero je zaradi neprimerne hitrosti v Vöjniku zanes- lo v levo. Zaletela se je v tovornjak IVANA KLIN- CA, 32, iz Strmca, ki je pripeljal nasproti. Osebni avtomobil je odbik> na sredino ceste in nato na desno stran, kjer je med drsenjem zadel pešca RO- KA LIPOVSKA, 27. Voz- nica in Lipovšek sta do- bila lažje telesne poškod- be. Škode na vozilih je za 4.000 dinarjev. OBSTAL NA BOKU MILAN PEONIK, 47, iz Trbovelj je vozil z oseb- nim avtMnobilom iz Brez- na proti šmarjeti v laški občini. Zaradi neprimerne hitrosti je na ravnem de- lu ceste zapeljal na desno in se prevrnil v potok, kjer je vozilo obstalo na levem boku. Telesnih poš- kodb ni bilo, avtomobil pa je poškodovan za 9.000 dinarjev. NESREČA V VELENJU Na Kidričevi cesti v Ve- lenju je stal z mopedom — triciklom J02E ROZ- MAN, 35, iz Velenja, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom FERDINAND KOMLJENO- VIC, 28. Avtomobilist je zadel tricikelj tako, da je Rozmana odbilo štiri met- re naprej. Laže si je po- škodoval levo nogo. OBA STA ZAVIRALA Vosmik avtobusa JOŽE REBERŠEK, 34, ki je pri- peljal iz Slovenj Grad- ca je pred želessniškim mostom v Paki pri Vele- nju zaviral. Nasproti je pripeljal s tovornim avto- mobilom MAKSIMILJAN /AČOVNIK, 33, iz Radelj ob Dravi, ki je tudi zaviral in zadel v avtobus. T^a je zaneslo v škarpo. Med 39 potniki sta bila laže po- škodovana JUSTIN DREV- ŠNIK s Kozjaka in HELE- NA ZALOŽNIK iz Misli- nja. TOVORNJAK V POTOK PAKO Voznik tovornega avto- mobila KARL JAZBEC, 32, je na cesti iz Velenja pro- ti Mislinji zapeljal preveč na desni rob voaišča, tr- čil v betonsko obcestno ograjo in se prevrnil v po- tok Paka. Lažje telesne po- .^kodbe je dobil sopotnik ANTON MEH. Škodo na vozilu in tovoru so oceni- li na 35.000 dinarjev, Tiik pred nesrečo je med prehitevanjem voznik oseb- na» avtomobila FRANC ERJAVEC opOaziJ Jazbe- oov tovornjak. ZLOMIL ZAPORNI- CE IN POBEGNIL Ponoči je neznani voznik tovornega avtomobila na cesti 2. reda Trebnje — Sevnica v Šoštanju zlomil obe leseni železniški za- pomdoi. Namesto, da bi dogodek prijavil je pobeg- nil. Glede na nekatere sle- dove pa je moč upati, da bodo neznanega vozndka izsledili. ZAVORE SO ODPOVEDALE ALEKSANDER JAKLIČ je z osebnim avtomobilom pripeljal po Kersnikovi ulici v Celju in na križiš- ču z Jenkovo zaustavil na levi polovici desnega vo- zišiča, ker je nameraval za- viti v levo, vendar je mo- ral dati prednost vozilom iz nasprotne smeri. Za njim je pripeljal PETER HRIBERNIK iz Celja z osebnim avtomobilom, na katerem so odpovedale za- vore. Hribemik ni mogel pravočasno zaustaviti vo- zila in se je zaletel v Jak- ličev avtoanobil. Telesnih poškodb ni bilo, škodo na vozilih pa so ocenili na 2.500 dinarjev. PODRL JE SMERNIK Nesreče, kot se je v ne- deljo pri.petila italijanske- mu državljanu GIORDAN! GORETTI iz Trsta so v tem zimskem času zelo pogoste in nas vedno zno- va opozarjajo na skrajno previdno vožnjo. Z oseb- nim avtomobilom je vo- zil iz Celja proti Ljublja- ni, ko ga je na zasneženi cesti zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo. Bočno je drsel po levem robu ceste, kjer je vozilo podrlo obcestni smernik, se obrnilo za 180 stopinj in obstalo v cestnem jar- ku. Telesnih poškodb ni bilo, pa tudi škoda na av- tomobilu je minimalna — 700 dinarjev. Nesreča pa bi lahko ime- la mnogo bolj tragičen epi- log, če bi v tem trenutku pripeljal avtomobil iz na- sprotne smeri. Zato, več previdnosti in na cesto le z zimsko op- remljenim avtomobilom. KOMENTIRAMO NESREČO PISE KOMANDIR POSTA- JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL SPOLZKA CESTA že prve snežne padavine so povzročile veliko zmedo v prometu, ker vozniki mo- tornih vozil nanje niso bili pripravljeni. To se je odra- žalo predvsem v zastojih in številnih prometnih nesre- čah, ki so se na srečo kon- čale le z manjšimi praskami oziroma materialno škodo. Pri pregledu vzrokov teh nesreč so ugotovili, da jih je bilo največ zaradi neprimer- ne hitrosti (glede na stanje vozišča in slabo ali celo ne- primerno opremljena vozila — gume ter zaradi prekrat- ke varnostne razdalje). Da bi se izognili takim nesre- čam, je treba motorno vo- 2älo za varno zimsko vožnjo opremiti z zimsko opremo, z gumami, ki imajo sicer zimski-snežni profil ali z ve- rigami. Poleg dobre zimske opreme' pa je treba tudi hit- rost vožnje uskladiti, saj vo- zilo na zasneženem vozišču ni stabilno, pa tudi zavorna pot je neprimerno daljša. Zavorna pot vozil z dobro zimsko opremo (gume ježev- ke) je neprimerno krajša od zavorne poti vozil, ki imajo neprimerne (letne) gume. 9. decembra se je v škof- ji vasi pripetila lažja prome- tna nesreča. Voznik osebne- ga avtomobila CE 295-87 Ja že Jerebic, 32, iz Vojnika, je peljal proti Celju. Na bla- gem desnem zavoju ga je na vozišču, ki je bilo pokrito z enim centimetrom debelo snežno brozgo, zaneslo n# zimanjo stran zavoja, kljub temu, da je imel vozilo op- remljeno z verigami. Trčil je v mostno ograjo, od koder ga je odbilo na desno stran vozišča, kjer je s prednjim delom vozila zadel v ste- ber ograje in ga zlomil. Po- lomljena mostna ograja je zadržala vozilo, ki je bilo s prednjim delom izven vo- zišča, oziroma izven mostu. Materialne škode je bilo za okoli 1500 ND. Očitno voznik ni uskladil hitrosti vožnje slabim pogo- jem na vozišču. Gabrijel Sotler, 47, Vele- nje, na rezkalnem stroju si je poškodoval levo roko; Kon- rad Klinar, 15, Reka nad La- škim, kos premoga mu je pa- del na glavo in ga poškodo. val; Franc Cvirn, 37, Sp. Tin- sko pri Loku pri žusmu, les ga je poškodoval po glavi; Iz. tok Seničar, 20, Celje, težak predmet mu je padel na levo nogo in mu jo poškodoval; Momir Jankovie, 22, Celje, z železom si je poškodoval levo roko; Ivan Zorko, 17, Zvodno, stroj mu je otisnil levo roko; Branko Planine, 41, Osredek pri Podsredi, na rezkalnem stroju si je poško- doval levo roko; Franc Metel- ko, 25, Zabukovica, poškodo- val si je desno nogo; Mirko Kranjc, Ponikva, zaboj mu je poškodoval desno stopalo; Marko Marguč, 22, Kolačina, pK>škodoval si je desno roko; Rudi čuješ, 27, Tratna pri Grobelnem, poškodoval si je levo koleno; Martin Smreč- nik, 48, Dol pri G. Gradu, hlod mu je pjoškodoval levo ramo; Anton Ojsteršek, 38, Lašiko, poškodoval si je desno nadleht; Stanko Albreht, 20, Topolšica, premog mu je po- škodoval levo nogo; Karel Arzenšek, 32, Šentjur, voz mu je poškodoval desno kra- čo; Vlado Andrmek, 32, Li- boje, pri delu si je i>oškodo- val levo roko; Alojz Orešnik, 25, Kompole nad štorami, pa- del in oi poškodoval prst le- ve roke; Valentin Podjaver- šek, 27, Frankolovo, pri delu si je poškodoval desno roko. CELJE: Poročilo se je 9 parov, od teh: Rudolf Špingler, Bukov- žlak in Vida Bučar, Prožin- ska vas; Ivan Vinarnik in Štefka Lesjak, oba iz Žalca, Ivo Kovačič in Marija Rovš- nik, oba iz Celja ter Branko Hartman, Radeče in Jožefa Lindič, Šmarje. HRASTNIK Mihael Benetek, orodjar, Hrastnik in Terezija Klemen, uslužbenka. Dol pri Hrastni- ku. LAŠKO Stanislava llinčič, ktiharica, Radeče in Anton Renko, klju- čavničar, Leskovca pri Šent- jerneju. ŽALEC Poročili so se trije pari, »d teh: Alberto Varini, 31, Mila- no, Italija in Jožica Mastnak, 22, Žalec. Bila je tudi zlata poroka in sicer: Jurij in Ma- rija Bukove, Miklavž pri Taboru. CELJE Rojenih je bilo 15 dečkov in 21 deklic. HRASTNIK 1 deklica LAŠKO 1 deček ŠENTJUR PRI CEUU 1 deklica ŽALEC 2 deklici CELJE Roza Ulipi, 73, Bezenškovo Bukovje; Franc Fric, 66, Pod- gorje;Robert Gobec, 4 mese- ce, Šmarje; Alojzija Strniša, 75, Celje; Milena Drofenik, 1, Nazbiše; Ajigela Hriberšek, 44, Lipje; Angela Cešnovar, 63, Sevnica; Janez Stojan, 60, Stare; Angela Kožar, 85, Ce- lje; Franc Teržan, 42, Celje; JuKjana Verdev, 48, Žalec; Franc Petelinšek, 69, Žalec; Marija Horvat, 75, Senovo; Frančiška Kačič, 73, Celje; Marija Kompolšek, 76, Šent- jur; Ivan Stopinšek, 65, Mišji dol; Marija But, 66, Šmarje; Adolf Zupane, 76, Ivenca; Ja- nez Slapnik, 74, Trnovlje; Franc Mirnik, 65, Leskovec; Štefan Mirnik, 61, Leskovec; Amalija Arlič, 79, Velika Ra. van; Barbara Delčnjak, 77, Selce; Marija Arlič, 66, Pri- stova pri Dobrni; Jurij Pilih, 52, Gabrovec pri Vojniku; An- tonija Feldin, 69, Žepina. GORNJI GRAD Jožefa Enci, 72, preužitka- rica, šmiklavž. HRASTNIK Janez šalomon, 57, upoko- jenec, Studence; Otmar Papp, 53, upokojenec. Dol pri Hrast- niku; Marija Bajda, 72, upo- kojenka, Hrastnik; Angela Vrečar, 48, gospodinja, Dol pri Hrastniku. LAŠKO Franc Lešek, 72, upokoje- nec, Veliko Širje; Neža Zor- ko, 79, kmetovalka; Stari dvor; Franc Lavrinc, 74, ko- vač, Rečica; Marija Brezni- kar, 67, druž. upokojenka, Marija Gradec; Avgust Šubej, 67, upokojenec, Rečica. RADEČE Neža Zorko, Stari dvor. ŠENTJUR PRI CELJU Terezija Žličar, 81, pdlje- delka, Slivnica; Leopold Plan. ko, 22, poljedec. Javorje; Amalija Frece, 78, preužitka- rica, Kostrivnica; Franc Lav- bič, 64, upokojenec, Tmovec; Jakob Grajžl, 67, poljedelec, Cerovec; Anton Pere, 67, po- sestnik, Straška gorca; Ana Vipotnik, 79, preužitkarica, Tratna. Jakob Spolenak, 70, Zadrže, Jakob Zabukovšek, 82, Zadr- že; Julijana Strašek, roj. Kuž- nar, 69, Zadrže; Marija Br- šec, roj. Fistrič, 82, Zadrže; Marija P^ažon, roj. Prevolšek, 75, Pijovci; Franc Šket, 76, Belo; Franc Lorger, 76, Se- novica; Marija Esih, roj. Ču- ješ, 57, Lekmarje in Rafael Zakošek, 6 mesecev, Babna brda. ŽALEC Rozalija Bukovec, roj. Up. laznik, 71, gospodinja. Gornja vas pri Preboldu; Frančiška Kotar, roj. Germadnik, 69. gospodinja. Črni vrh; Terezija Šteiner, roj. Flis, 78, gosp<> dnja, Ložnica; Avgust Dobri- ha, 69, kmet, Kapla; Ivan Kramtr, 67, inv. upokojenec, Celje; Marija Nemec, roj. Go- lič, 59, gospodinja, Latkova vas; Frančiška Marn, 63, kme- tovalka, Pondor; Amalija Žil- nik, 59, gospodinja. Orla vas; Terezija Luzar, 71, preužit- karica, Liboje; Marija Dren, 90, soc. ixxipiranka. Polzela; Terezija Košak, 73, upoko- jenka, Zalog pri Šempetru; Marija Kranjc, 79, upokojen, ka, Lipje; Pavel Voušek, 73, zdravnik. Polzela; Marija Ku- mer, 89, soc. podpiranka. Le- tiš in Jožefa Dergajner, 49, upokojenka, Dobriša vas. V NARODNEM DOMU: Sreda, 17. decembra: ob 11.30 in 17.30 uri mladinski koncert — sodelujeta Lädko Korošec in Marija Bitenc- Samčeva. Četrtek, 18. decembra ob 17.00 svečani del letne skup- ščine občinskega sindikalne- ga sveta. Petek 19. decembra ob 8.00 uri svečana seja skupščine občine Celje. Sobota, 20. decembra ob 10.00 uri sprejem ob dnevu JLA, ob 16.00 uri pouk ples- nih vaj. Nuielja, 21. decembra ob 19.00 uri koncert godbe na pihala. Torek, 23. decembra fyb 10.30 uri bosta predavala no. vinarja Bogo Samsa in Go. razd Vesel (Primorski dnev. nik Trst) o položaju na.še manjšine v Trstu. Sreda, 24, decembra ob 8.00 uri konferenca ob. konf. ZK Celje. Petek, 26, decembra ob 8.00 uri seja skupščine obči- ne Celje. Sobota, 27. decembra ob 16.00 pouk plesnih vaj. Nedelja, 28. decembra ob 9.00 uri proslava ob lOO-letnici gasilstva, ob 12.00 uri dedek Mraz za tovarno Aero Celje. Javna razgrnitev dopolnitev urbanist, reda, ki obravnava gradnjo območja Zagrada in Lopate, je v prostorih oddel- ka za gradbene in komunalne zadeve pri področnih krajev- nih skupnosti. Razgrnitev je od 1. do 31. 12. 1969. MLADINSKI KLUB Do 23. decembra je odprta razstava v FK)častitev Dneva JLA; 20. novembra ob 18. uri 4. redni občni zbor — po zboru pogostitev s plesom; 30, decembra novoletni ples s programom; vsakp sredo in soboto ob 18, uri ples v disco sobi. Mladinski klub je odpri; vsak. delavnik od 11.30 do 14.30 ure ter od 17. do 21. ure. PREDAVATELJA IZ TRSTA Bogo Samsa in Gorazd Vesel, časnikarja pri »Pri- morskem dne\Tiiku« bosta predavala v Celju o polo- žaju slovenske manjšine v Italija. Problem bosta s konkretnostmi soočila z mednarodnimi sporazu- mi, kot je trostranski sporazum. Predavanje organizira celjska delavska univerza in sicer v torek, 23. de- cembra E\'eeer v veliki dvorani Narodnega doma. Izšla je tretja številka kulturno literarnega časopi- sa celjske mladine. Poleg pe- tih reprodukcij slikarskih del Riharda Jakopiča, posve- čenih počastitvi njegovega nedavnega jubileja, objavlja Andrijan Lah Cikluc bomba- stikus in oceno uprizoritve Desetega brata v SLG, pesmi so prispevali Drago Medved, Janez Pirš, Denis Poniž in Igor, medtem ko zaključuje številko zapis Jožeta Volfan- da Podcenjujemo filmsko vzgojo? in sklepna beseda uredništva. Že samo seštevek vseh pri- spevkov nam dokazuje, da je obseg lista zelo skromen (pač zaradi finančnih težav), vtem ko tako zunanja gra- fična oprema (kartonski ovi- tek) kot vsebina presegata obe prejšnji številki. Po izidu prvih treh številk je uredništvo čutilo dolž- nost, da priredi pogovor s kulturnimi delavci o dose- danjem in bodočem izdaja- nju lista in njegovem kon- ceptu kakor o porabi druž- benih sredstev. Žal so se pogovora udeležili le štirje starejši udeleženci, kar vse- kakor ne kaž" na najlepši odnos. Pobudo uredniškega odbora labko le pozdravimo, verjetno pa bo deležna več- jega razumevanja ob kas- nejših priložnostih. dhr Dr. Vovšek Pavle Pretekli teden je med prebivalci Polzele in oko- liških krajev g:loboko od- jeknila vest o smrti pri- ljubljenega zdravnika dr. Vovšek Pavla, Rodil se je 16. novemb- ra 189(i v Mariboru. Otro- ška leta je preživel v rojstnem kraju, študiral pa je na Duna.7u, kjer je leta 1924 diplomiral za sploš- nega zdravnika. Svojo pr- vo službovanje je nastopil v Ribnici na Pohorju in tam ostal 10 let. 1935. se je preselil v Polzelo in leto kasneje odprl doma am- bulanto. Tudi v NOV je prispeval svoj delež. Ved- no je bil pripravljen po- magati partizanom, 1944. pa je odšel v partizansko bolnišnico v Solčavo. Po končani vojni je s svojim delom nadaljeval doma do leta 1958 ko je svojo ordinacijo zaprl in prevzel vodstvo v Zdrav- stvenem domu na Polzeli. Tu je bil do svo.)e upo- kojitve. Dr. Vov.šeka so vsi po- znali kot zelo plemenite- ga in požrtvovalnega člo- veka. Nikoli ni odklonil zdravniške pomoči in ob nobeni uri in vremenu se ni branil iti peš; ne na od- daljene Dobrovlje ali v Andraž. Njegovi bližnji vedo povedati, da je bil vedno oblečen in obut do poznih nočnih ur. Vsi ga bodo pogrešali, posebno pa njegova žena, sin in hči, saj je bil tudi dober mož in oče. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo ljudi ki so njegov grob zasuli z brezštevilnim cvet- jem. Vse to priča, kako drag jim je bil. Celjski Izletnik pripravlja v naslednjih mesecih nasled- nje zanimivejše izlete: Enodnevaii izleti na Golte: odhod vsako soboto ob 17. uri izpred železniške postaje. Prevoz do žekovca, gondola in domače koline stanejo 33 din! Ob nedeljah odhod iz Celja ob 9. uri, v ceno je vračunano tudi kosido. Ob so- botah in nedeljah ples, igra ansambel Jožeta Šaleja. V soboto povratek v Celje ob 24. uri, v nedeljo ob 18. uri. Prijave sprejemajo vsako so- boto do 11. ure dopoldne v pisarni Izletnika v Stanetovi ulici. 19. januarja in 2. marca 17- dnevna izleta v Indijo z le- talom in 27. januarja v Bra- zilijo na tradicionalni karne- val. 18. januarja izlet v Köln na mednarodno razstavo pohišt- va. . »Smučanje — kopanje« — 7-dnevni izleti v Opatijo in na 1100 metrov visoki Platak. Kopanje v morski vodi v ho- telu Adriaticu in na smuča- nje na Platku! SILVESTRO- VANJA v hotelu Evropa v Celju imajo za silvestrovanje, ki ga bodo priredili v vseh pro- storih, na voljo še nekaj prostih mest v espresu. Ce- na je 90 din (40 din vstopni- na in 50 din kupon, za katerega bo gost lahko kupil tisto, kar bo želel!). Igrali bodo trije orkestri iz Celja, štor in Ve- lenja. Med gosti, kjer pre- vladujejo domačini, je tudi skupina petdesetih Italijanov iz Trsta. Trenutno je hotel 80 odstotkov zaseden. Med gosti je nekaj lovcev iz Ita- lije. Hotel Celeia v Celju pri- pravlja za svoje goste, ki jih bodo obiskali in pri njih pri- čakali Novo leto, prijetna presenečenja. Skoraj vsa mesta so že razprodana, v Celeii bo tudi sikupina stotih Zagrebčanov. V restavraciji stane 100 din (vstopnina, sil- vestrov menu in novoletno darilo), v baru, kjer bo tu- di silvestrovanje, pa 120 din (vstopnina, pecivo, buteljka, novoletno darilo in ogled za novo leto posebej pripravlje- nega barskega programa). Igrala bosta-dva ansambla: v restavraciji kvintet Borger, v baru ansambel Melodija. Na Celjski koči bodo silve- strovali v glavnem Celjani in Zagrebčani in je že vse za- sedeno. Igral bo domač an- sambel, cena pa je 55 din (silvestrov menu, novoletno darilo). Vlečnici obratujeta redno vsak dan, cesta je splužena in enosmerna, sne- ga pa približno 40 cm. V restavraciji Kladivar je cena 50 din (silvestrov menu in novoletno darilo), prosta mesta so še, igral pa bo ansam.bel Dobri znanci iz Ce- lja. Trenutno Je hotel Celeia 70 odstotkov zaseden, več pa je domačih kot tujih gostov. Silvestrovanje bo tudi v ho- telu Paka v Velenju in resta- vraciji Jezero ter v hotelu Kajuhov dom v Šoštanju. Na Dobrni v Zdravilišču igra za silvestrovo ansambel Ko- vačič iz Maribora. V zdravi- liški dvorani je novoletni menu 120 din, v spodnji pa 20 din. Rezervacije še spre- jemajo. Silvestrovanje bo tu- di v hotelu Triglav. V Rogaški Slatini bosta tradicionalni silvestrovanji v Zdraviliškem domu in hotelu Pošta. Prav tako tudi v ho- telu Turist v Mozirju, Pla- ninki v Ljubnem, Rinki v Solčavi in v Planinskem do- mu v Logarski dolini. V Žalcu prireja Svoboda tradicionalno silvestrovanje v dvorani Kmetijskega kombi- nata, cena je 50 din. Manjša silvestrovanja bodo po skoraj vseh gostiščih. Vsi priporo- čajo takojšnje rezervacije, kajti mnogo mest je že zdav- naj zasedenih. FRANC VITANC 50 LET Pred dnevi se je z Abra- hamom srečal direktor sploš- nega sektorja gradbenega in- dustrijskega podjetja Ingrad, Franc Vitanc. Ko so mu pri- jatelji in sodelavci čestitali k življenjskemu jubileju, niso pozabili na delo, ki ga ima v kolektivu tudi kat družbe- ni delavec in kot član števil- nih družbeno političnih orga- nizacij. Dolga leta je bil tudi na čelu okrajne zveze Parti- zan in pozneje okrajne zveze za telesno kulturo. Na šport in telesno vzgojo pa ni po- zabil niti zdaj, saj je v ko- lektivu predsednik športnega društva, ki je najmočnejše med vsemi gradbenimi ko- lektivi Slovenije. K 50. življenjskemu jubile- ju tudi naše čestitke! -mb Franc Ropret Nedavno so v Laškem ob zelo veliki udeležbi Laščanov in številnih za- stopnikov kulturno pr» svetnih organizacij poko- pali FR.4NCA ROPRETA, ki se je vse od rane mla- dosti posvetil glasbi in vzgoji glasbenega narašrau- ja. Letos .je minulo 'iS let od kar je zarezal" v Laš- kem prve brazde glasbene ledine in postavil n.^ tm- ge godbo na pihal», ki vse od takrat dal,je ni prene- hala z delovanjem, še v^č kvalitetno je tako napre- dovala, da se je uvrščala vedno med kvalitetnejše godbe. Organiziral je več tam- buraških orkestrov in bil hkrati tudi njihov glasbe- ni učitelj. Dokler so mu dopuščale moči se je kot glasbeni pedagog prav rad odzval v še tako oddalje- no vas, če je bilo treba nuditi pomoč, nikoli ni odrekel sodelovanja, bil je v tem pogledu med najaktivnejšimi glasbeniki v Laškem. Zahtevno in pomembno delo je lahko zmogel sa- mo on, ki je nosil v svo- jem srcu tako veliko lju- bezen do glasbe in ki je vedel kaj pomeni glasba vsakemu kulturnemu člo- veku in je zato z neu- morno predanostjo do te kulturne dobrine prav rad posredoval svoje znanje in ljubezen do te najlep- še umetnosti na mlajšo generacijo. Sam si je s svojim neumornim delom postavil najlepši sposne- nik. TONE KNEZ NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Hilandarski zbornik. I. Beo- grad 1966. S. II 4356. Mentalno zdravlje savreme- nog čovjeka. Zagreb 1968. S. 33217. Mikecin V.: Marksisti i Marx. Zagreb 1968. S. 33218. Leko I.: Učenička samoup. rava. Zagreb 1968. S. 33225. Petranovič B.: Politička i ekonomska osnova narodne vlastl u .Tugoslaviji za vreme obnova. Beograd 1969. S. 33227. Zeithammer F.: Zwisclien- station Mond. Stuttgart 1969. S. 33205. Perišič V.: Akutni infaktivni hepatitis. Beograd & Zagreb 1968. S. 33209. Durman P., I. Gračan: Po- kusne parcele. Zagreb 1965. S: 33212. Barčič B.: Tiskarstvo na Slovenskem. Ljubljana 1969. S. 33267. Thomas H.: Španija proti Španiji. V Ljubljani 1969. S. 33268. Seelbach H.: Planungsmo. delle in der Investitionsre- chnung. Würzburg & Wien 1967. S. 33524/8. UNION: do 19. decembra ameriški film »Najdaljši dnevi Staiile- ya in Olia« 20. do 23. decembra ameri- ški barvni film »Cluster, mož z zahoda« 24. do decembra jugo- slovanßXl barvni 'llm »Kma. lu b»./ konec sverla« 27. dO 30. decembra ame- riški barvni film »V kipeči nf>«-k METROPOL: A» 17. decembra italijan- (iki barvni film »Reivolveraš . €lay« 18. do 21. decembra ameri- ški barvni film »Z mojo ženo tega ne delaj« 22. do 24. decembra jugo- slovanski barvni film »Most« 25. do 29. decembra ameri- ški film »Tarzan in njegov shi« DOM: do 19. decembra jugoslo- vanski barvni film »Bog je umrl zaman« 20. do 23. decembra franco- barvni film »Playtime« 24. do 25. decembra polj- ski barvni film »Mali vitez« 26. ao 28. decembra pa sov. jetslii barvni, otroški film »Deklica na žogi« DOBRNA: 20. in 21. deoembi'a jugou slovanski barviu filrr »Most« 27. in 28. decembra pa une- riški barvni fil^.s »Hodoma in Gomora« 17. decembra ob 20.00 uri ^ Deseti brat — gostovanje v i Velenju. ( 19. decembra ob 18.00 uri i Deseti brat — gostovanje v Hrastniku. 20. decembra ob 15.30 uri premiera Gorner-Žmavc »Pe- pelka«, tudi izven abonma- ja. 21. decembra ob 15.30 uri »Penclka« tudi izven abomna- S ja. I 22. decembra ob 16. in 19.30 | uri Nepokopani mrtveci — | gostovanje v Zagorju. V vlo- 1 gi Lucie nastopa Marjanca s Kroalova. | 23. decembra ob 11.00 uri | »Pepclka« za Posebno šolo. I Ob 14.00 uri Pepelka za | osnovno šolo Rimske Topli- I ce. I Ob 17.00 uri Pepelka za \ EMO Celje. I 24. decembra ob 10.00 uri I Pepelka za osnovno šolo Pre- i bold. I Ob 16.00 uri Pepelka za III. | osnovno šolo Celje. | 25. decembra ob 10.30 Pe. pelka za osnovno šolo Pe- trovče. Ob 16.00 uri Pepelka za IV. | osnovno šolo Celje. j 26. decembra ob 10.00 uri Pepelka za II. osnovno šolo in šolo Grobelno. Ob 16.00 uri Pepelka za I. osnovno šolo, Celje. 27. decembra ob 10.00 uri Pepelka za osnovno šolo Gri- že. Ob 1^. uri Pepelka za os- novno šolo Hudinja. Sem proti čarovnijam! S časopisoan Novi ted- nik sem povečini zadovo- ljen, ampak s piispev- kom Kolemou Shegen, ko pišete o copi-ndcah in iz- govarjanju raznih bolez- ni, kačjih pikov in tako dalje, se ne strinjam. Res se še najdejo ljudje, ki izgovarjajo razne bolezni in za gli.s.te spodbrijejo; take neumnosti je treba odpraviti, ta-kim ljudem dokazati, da so zaostaili s svojimi naaori; ker pa je že skoraj 1969 leta, ko že. res učeni in pametni lju- dje stopajo na Luno, tisti gotovo ne verjamejo v spodbrijanje .glist, izgo- varjanje kačjih pikov in v raane copmije. Tisti ljudje, ki to izgo- varjajo in gliste spodbri- jajo ter ostale copmije uganjajo, so tako za lu- no, da delajo s svojima uslugami bogve kakšno korist, deloma pa tudi mislijo, da imajo z ma- zaštvom ljudi za norca. Zadnji čas je že, da prispevki Kolemone She- gen odpadejo, in z oziirom na tak ugledni list, kot je Novi tednik pišete bolj pametne članke. JOŽE PERCIC, Planinska va« 9, Planina pri Sevnici ODGOVOR K PISMU Nismo čisto vašega mnenja, a vendar danes zaključujemo rubriko »Ko- lomonov žegen«, ker se izteka tudi leto. O tem, kaij smo imeli namen do- seči, več na 11. strani v zaključnem sestavku. Smo ljudje ali številke? Zopet je potrkala zima s precejšnjo močjo na na- ša vrata in že takoj v za- četku smo prišli do pre- pričanja, da se cesta Jur- klošter — Henina — Po- lana ne bo plužila. Sneg, ki je za.padel 4., 5. in 6. decembra, je onemogočil prihod veterinarja, ki bi moral vsak dan v veterir narsko postajo oz. oseme- njevalnico v Henino. Kmet- je na območju vasi Lahov graben, Polana in Paneče se sprašujemo, zakaj ni denarnih sredstev za plu- ženje ceste na teh nekaj kilometrih, saj je bila do nedavnega plužena redno, pred leti so jo plužih s konjsko in govejo vprego in vse to je takratna cest- na uprava krila z denar- nimi sredstvi, katerih pa danes, 24 let po vojni, kljub napredovanju in raz- voju modeme tehnike ne zmore več. Kje se je za- taknilo? Ali se denarja za našo cesto res nikjer ne najde, čeravno zadostimo vsem predpisanim taksam in Dristojbinam? Vse dajat- ve odvajamo kot tisti, kate- rih bivališča so ob ved- no d(»topnih cestah, za- to mislimo, da imamo pravico vprašati, ali smo mi toliko manjvredni, da se naša cesta prepusti usodi vremenskih pojavov. Kaj pa zdravstveno zava- rovanje, ki ga tudi od- vajamo? Ce pa kdo zdaj, v zimskem času, na našem območju, zboli ali mora res umreti? Kako naj bi nekoga prepeljali z re- šilnim avtomobilom v bol- nišnico, če je cesta nepre- vozna? Ali naj od našega, že tako požrtvovalnega zdravnika dr. Pečarja, ki gre po več kilometrov peš k bolniku ko mu avto ustavi debela plast snega. pričakujemo, da si bo omislil še jermenje, s ka- terimi bi si pritrdil bol- nika na pleča in ga ne- sel v bolnico? Nadalje je tu prva slo- venska šola na osvoboje- nem štajerskem iz junija 1944, ki nosi ime narod- nega heroja Ivana Kovači- ča — Efenke. če smo že mi tako malovredni držav- ljani, da se nam ne očisti cesta, naj bi bil toliko častivreden spomin na na- rodnega heroja, čigar ime nosi naša šola, bi bil do te šole tudi v zimskem času urejen dostop z mo- tornim vc«ilom. Med NOB je bil naš kraj mnogo več vreden. Kaj bi nam danes odgovorili takratni funkcionarji, ki so nam zatrjevali, da bomo v no- vi socialistični državi vsi enakovredni? Vsi na tem področju smo sodelovali v NOB, eni v borbi, drugi s hrano, tretji v obvešče- valni službi, toda na de- želi, na vasi, ostajajo le grenka razočaranja. Morda bodo na občini v Laškem rekli, da smo tako sami kmetavzarji in delav- ci in da si bomo že sami očistili cesto, če bomo hoteli, da bo prevozna. Da, tudi s tem bi se strinjali, morala pa bi nas občina za prvo tromesečje opro- stiti vseh plačil. Bliža se januar in s tem tudi pla- čilo taks za motoma vo- zila, ki nam pa ob nepre- voznosti cest prav nič ne koristijo. Ali smo dolžni vseeno plačati? Prav go- tovo, saj ni takega zakona, kar tudi verjamemo. Kako lepo je bilo vča- sih prečitati plakat »vse za izgradnjo socializma!« Zdaj pa je vse prekril sneg. Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let - DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove . SEMINAR O KOSAR- KARSKIH PRAVILIH Pred dnevi je bil v 2alcu seminar o novih košarkarskih pravilih. Seminar je bil dobro ob- iskan, udeležili pa so se ga vsi republiški in podzvezni sodniki iz celjskega območja. Vsi ude- leženci seminarja so bili enotni v tem, da bodo nova košarkarska pravila to zvrst športa še po- pestrila, toda vsi opozarjajo na boljše delo po- možnih sodnikov (zapisnikar, časomerilci itd.), kar je pri novih pravilih velikega in odločnega p>omena. O. HOLZINGER V Storah je bilo občinsko prvenstvo osnov- nih šol v okviru festivala pionirske košarke. Nastopilo je devet ekip z več. kot preko sto tekmovalci, med katerimi so košarkarski stro- kovnjaki opazili mnogo talentov. Zmagala je III. osnovna šola pred Hudanjo, IV. osnovno šolo, I. osnovno šolo, Storami, Polulami, Voj- nikom, II. osnovno šolo in Dobrno. Pionirke bodo tekmovale med tednom. _^RESENITIU_ ŠAHISTI ŠENTJURJA v III. kolu šahovskega prvenstva Celja so presenetili šahisti Šentjurja, ki so remizirali s favorizirano ekipo Rogaške Slatine. Preseneča visok poraz Velenja v borbi s prvo ekipo Žalca, vsi ostali dvoboji pa so se končali po pričako- vanju. Rezultati III. kola: Rogaška Slatina : Šentjur 2:2, Žalec I : Velenje 3:1, Cinkarna : Žalec II 3:1, Savinjčan I : Savinjčan II 4:0 in CŠK II : Zreče 3:1. Na lestvici vodi Žalec I z 9 točkami pred Savinjčanom I 7,5, Velenjem in CŠK 7, Rogaško Slatino in Cinkarno 6,5, Savinjčanom II 5,5, Zrečami 5, Šentjurjem 4 in Žalcem II 2 točki. Istočasno igrajo tudi brzopotezno ekipno pr- venstvo, kjer je po III. kolu vrstni red nasled- nji: Savinjčan I in CŠK II 18 točk, Žalec I 17,5, Cinkarna 16, Velenje 13, Rogaška Slatina 12, Zreče 9, Šentjur 7, Savinjčan II 5 ter Žalec II 4,5 točke. S. PERTINAČ LEPA IGRA IN TESNA ZMAGA v nedeljo dopoldne je na drsališču v celj- skem mestnem parku prvič v tej sezoni gosto- valo mlado moštvo ljubljanske Olimpije. Po izenačeni, toda ves čas lepi in borbeni igri so zmagali domačini s tesnim rezultatom 4:3 (1:0, 2:2, 1:1). Gole za Celje dosegla Cret- nik in šmerc po dva. Glede na dogovor med predstavniki obeh klubov, bo tudi v prihodnje več tekem med obema moštvoma. Sicer pa naj povemo, da startajo mladinci Olimpije tudi letos na naslov juniorskega državnega prvaka. PESJE ; VELENJE 2:1. V soboto zvečer so se na celjskem drsališču srečali v prijateljski tekmi mladi hokejisti iz Pesja in Velenja. Prvi začetki hokeja v Velenju segajo v laaiko sezono, ko sta se ti ekipi nekajkrat sestali. Tokrat so prosili za prostor na celjskem drsališču. Domačini jim ga niso odrekli. Proti pričakovanju se je dvoboj končal z zmago Pesja 2:1 (2:1, 0:0, 0:0). Gola za Pesje sta dala Lekš in Cepin, častnega za ekipo Vele- nja pa Matijevič. Kot vse kaže, bo prišlo v Velenju vendarle do ustanovitve hokejske sekcije. Mladih, ki se ogrevajo za to igro je dovolj. Svojo pomoč, zlasti v strokovnem pogledu, pa so obljubili tudi Celjani. PIONIRJI V ZIMSKI _UGI_ AD Kladivar je organiziralo pirvi del zimske lige 3sa pionirje v atletiki v hali na stadionu. V prvem troboju so tekmovali pionirji osnov- nih šol Hudinja, Vojnik in III. osnovna šola, ki so bili najboljši pri pionirji, pri pionirkah pa tekmovalke Huidinje. Med pionirji so zma- gali Požlep, Videnšek, Mrirnik, Pister, Kovačič in Tepež, psko prvenstvo juniorjev, bo Ce- lje tudi tokrat mesto, kjer se bodo izbrani kandidati pripravljali za ta nastop v B skupini. Letos bo to tek- movanje v Brucku, Kapfen- bergu in Leobnu. Hokejska zveza Jugoslavije je določila dvajset kandidatov za sesta- vo mladinske državne repre- zentance. Od teh jih pride 8 od Olimpije, 5 od HDK Ce- lje, 4 od zagrebške Mladosti ter po eden od Partizana, Jesenic in Slavije iz Vevč. Tokrat je prvič, da imajo celjski hokejisti tako močno zastopstvo. Za kandidate so bili izbrani Audič, Janez Ko- kalj, Dani Kerkoš, Šmerc in Lesjak. Priprave mladinske držav- ne reprezentance v Celju bo- do od 20. do 27. decembra, v tem času pa bosta v Celju tudi dve mednarodni tekmi. obe z mladimi hokejisti Ro- munije. Prva bo 23. decem- bra ob 19., druga pa 24. decembra ob 17. uri. Sicer pa bo konec tedna v Celju še ena zanimiva ho- kejska tekma. V soboto, 20. t. m. ob 19. uri bo namreč srečanje med domačini ter reprezentanco slovenskih iz- seljencev v Kanadi. Rojaki iz Kanade prihajajo tokrat dobro pripravljeni, saj je skrb nad njimi prevzel nek- danji najslavnejši kanadski igralec Smrke, prav tako Slovenec, ki ga bomo poz- dravili tudi v Celju. Torej, v hokeju izredna razgibanost, sicer pa pomeni uvrstitev petih mladih Ce- ljanov med kandidate za dr' žavno reprezentanco poseb- no priznanje klubu in ho- keju, da ne rečemo igral- cem. M. B. JE SKALNA KLET IZKORIŠČENA? Te dni sem se udeležil delovnega sestanka hoke- jistov na travi pri Parti- zanu Gaberje. To je sek- cija z dolgotrajno in bo- gato tradicijo in številni- mi uspehi. Mnogi mladi amaterski delavci in igral- ci se trudijo, da lahko tek- mujejo. Toda ti mladi športniki ima.io probleme. Proble- me. ki jih ne morejo sa- mi rešiti; gre za igrišče. Sedaj ur>orabljajo po- možno igrišče za Glazijo. Vse je dobro, in zadovolj- ni so. Toda kvaliteta tega igrišča je izredno sQaba in temu primerna je tudi ka- kovost srečanj. Na drugi strani pa je vsako leto bilä Skalna klet prazna. Nastopali so samo predstavniki sindikalnih ekip, menltem ko so bila vrata celjskim hokejistom na travi zaprta. Zakaj, ne vemo! Upamo, da bo leto 1970 prineslo spremembe in omogočilo tem športnikom pod realnimi pogoji na- stop na travi, kajti dober hokej se i.gra samo na tra- vi in takšno travo imamo v Celju na SKALNI KLE- TI! J. KUZMA NAJVEČJI USPEH V POKALNEM TEKMOVANJU Celjani so letos ostali pri- krajšani za tri prvenstvene tekme v hokeju na travi. V zveznem tekmovanju bi mo- rali tekmovalci Partizana Ga- berje odigrati še preostale tekme zadnjih kol, toda sneg je prekinil prvenstveno sezono. Kljub temu pa so celjski predstavniki zelo za- dovoljni s svojimi uspehi v letu 1969. Za spremembo so letos do- segli boljše rezultate v po- kalnem tekmovanju. Tu so bili tretji v državi, kar je do sedaj največji uspeh tega športa v mestu ob Savinji. Najprej so zmagali na- re- publiškem tekmovanju, ko so premagali najboljše mo- štvo Pomurja, v četrfinalu so premagali drugo najbolj- še zagrebško moštvo Treš- njevko in v zveznem polfi- nalu nesrečno izgubili proti Subotičanki iz Subotice, le- tošnjem pokalnem prvaku, 4:5 V tekmovanju za zvezno ligo so v spomladanskem za- ključnem delu igrali odlično in po sedmih zaporednih zmagah osvojili zaradi nekaj golov slabše peto mesto Tu- di letos so v jesenskenn de- lu tekmovanja slabše star- tali Odigrali so šest tekem, dvakrat zmagali enkrat igra- li neodločeno in trikrat iz- gubili. To so bili grobi orisi u.spe- hov celjskih hokejistov na travi, ki so že nekaj let brez konkurence v Sloveniji. KHi.i.b sistematičnemu delu v Prekmurju in Medjimurju so celis^'i ieralci. zlasti pa mar- ljiva sodelavca Levko Gnzelj in Rudi Rovan skunaj z. Le.skovškom pripravila šte- vilne mlade igralce. Poleg veteranov hokeja na t^avi, katere vodi na tekmah ka- netan Emil Koleno ima se- daj Cel^e poleg igralcev kot so Jošt Lednik. J»ram, Tsk'-ac Rovan. Bratec Ron, Zunanc in Niko"!ič rel'-'tno m^adn ekipo. Na zaključni seji ob kon- čanem prvenstvu so si mladi igralci in odborniki spkr-jie zadali načrt., da bodo nrj^ko zime redno vadili in posku- šali skuoaj z unravo "■'rti- zana Gaberie rešiti tn-^^ na- stali finančni problem «ek- ciia. ki bo s svojo točVo na- stonila tudi na sla-^nastni akademiji ob ßO-letnir>i ob- stoia društva, ima n'^'->oino tx>fi'"oro svojega rnnti^T^Ta društva, toda za svo' oVistoj in normalni razvoj no-^r^^bu- jejo celjski hokeüsti na tra- vi Iptno 1,5 miliiona ^•^'»nh din To so sredstva, o^i ka- terih ie odvisen obstoi na- daliniefra dela v tei 5nort,ni discinlini, ki redno r><;vnia na«;^ove nokalnih in repub- liških prvakov. T T.^'i'^rna F antje imamo to srečo, da mamice ali števil- ni obiskovalci že v naši rosni mladosti ob pogledu na nas veaßlo zavzdihnejo: »Toooo bo vojak!« Potem, ko pa to zares pvosta- nemo, je jok in stok v hiši. Nam- reč matere pri nas še daleč niso takšne kot špartanske, ki so si- novom pred odhodom na vojno dale v roke ščit rekoč: »Vrni se z njim ali na njem«. (Padle so namreč prinašali do- mov na ščitih.) No, naša vojska nima veliko skupnega z znano špartansko, saj v njej še vedno ostaneš ose- ba, človek s sivojimi pogledi in možnostjo, da poveš svoje mi- sli. Nedvomno je bilo nekoč mno- go, mnogo težje. »Spomnim se, da smo morali v stari Jugoslaviji kidati gnoj iz- pod konj z rokami. Konji so biU vredni več kot mi. šest mesecev nismo smeli uporabiti lopate,« je otožno zavzdihnil starejši kmet izpod Planine. Danes je v naši vojski še ved- no nujna disciplina, ki pa dovoli »človeku dihati«. Ne samo, da so odnosi s starešinskim kadrom lahko povsem tovariški, da imajo vojaki precej prostega časa in da se lahko v vojski tudi marsi- kaj nauičijo, kar jim bo koristilo za bodoče življenje, gre še za ne- kaj več, kar našo armado positav- Ija na posebno mesto. Namreč, armada, naša vojska, rojena iz ljudstva je zares ljud- ska. Vojaki v »sivih maslinastüi« uniformah niso le vojaki te ali one čete, temveč so rašd unifor- mirani občani. In Celje je me- sto, kjer je za to vse polno do- kazxjv. Fante v SMB uniformah vidi- mo vsak dan. Na ulici, v kinu, v lokalih, na najrazličnejših pri- reditvah, tekmovanjih in v oseb- nih avtomobilih. Oni so del nas, del našega življenja. Kljuib uni- formam, ki bi naj pokazale tisto osnovno deUtev, so to naši celj- ski občani, večinoma le za pol leta ali leto, mnogi pa ostajajo prui nas še dolga leta. »Vtis o uniformirani osebi, strogi ločenosti, o armiji in osta- li družbi, je že zdavnaj izbledel- Danes najrazličnejši socialno eko- nomski problemi Ijuidi, ki so v JLA, niso več samo stvar armije ampak problem celotne družbe. In menim, da je prav družbena praksa v Celju to mnogokrat do- kazala in potrdila,« nam je dejal komandant celjskega gamizona, major Nikola Kneževič. Dejstvo je. da se armija v Ce- lju staplja z mestom, z ljudmi, ki v njem živijo in da jih ljudje ter njihovo mesto sprejemata, se medsebojno dopolnjujejo in mnogokrat drug drugemu poma- gajo. Major Franjo Gusič: »Lahko rečem le to, da so vo- jaki v Celju, da je naš garnizon po sistemu življenja in glede na obilne kontakte na najrazličnejših področjih postali del tega pre- bivalstva, ki vsako leto fante iz vseh koncev naše domovine spre- jema za svoje. V Celju sem že petnajst let in mislim, da je bi- lo prav v teh odnosih veliko na- rejenega. Celjske delovne orga- nizacije niso samo atrakcija za mnoge vojake, temveč tudi bo- gata učilnica o delu « Največkrat se srečajo vojaldz mladimi ljudmi, saj so oboji mladi in še največkrat člani iste organizacije. Na športnih tekmo- vanjih postane takoj bolj živah- no, če sodeluje tudi ekipa JLA. Le redke so velike mladinske ma- nifestacije, kjer ne bi sodelovali tudi uniformirani mladi ljudje. Mičo Stupar, podpolkovnik, je dejal: »Sicer sem po stažu mlad Ce- ljan. vendar sem takoj opazil to izredno sodelovanje širše druž- bene skupnosti z vojsko. Najraz- ličnejše oblike izobraževanja in sodelovanja s civilnim prebival- stvom samo bogatijo te že tako izredno raavite odnose « Ce so ceste zaradi snega nepre- hodne, če v vasi nimajo vodovo- da, če je potrebno zgraditi most, če je potrebno to ali ono, ljudje vedo, kdo jim bo najprej prisko- čil na pomoč: naši imiformiranl občani. Vojaki. S številnimi ak- cijami v raaaiih naseljih celjske- ga območja, so pripadniki JLA s sfvojim delom tako utrdiH nevi- dne niti povezave s prebivalst- vom da bi tuxü dali vse za njih. In to se je že zgodilo. Trditev, da Slovenci niso tako gostoljubni, kot ljudje v drugih jugoslovan- skih republikah je bila ovržena prav na okoliških kmetijah, po vaseh, kjer so vojake sprejeli kot lastne sinove. Vojislav Jovanov iz Zrenjanl- na: »Celjane sem sp>oznal kot do- bre ljudi že na delovni akciji- Mnogokrat grem v mesto in po- vsod imam prijatelje. Zakaj? Od- visno od tega, kakšen vojak si, kakšen pristop imaš. Vesel sem, da sem vojak v Celju.« Poljedelec Vlada Nedeljko iz DelLblata se bo v Celju naučil pi- sati: »Ne poznam veliko civilistov, vendar čutim to stalno preple- tanje civilnih oseb z nami.« Svetozar Rapajič iz Beograda: »Osebno se izredno dobro po- čutim v Celju- Poskušam govori- ti slovensko, kadar sem v mestu in opazil sem, da je ljudem to všeč. Dejstvo je, da sam in mno- gi drugi občutimo, da smo posta- li del tega mesta in ne samo kot nekdo, ki je prišel za nekaj me- secev opraviti svojo dolžnost v tuj kraj.« In res je to. Takšne občutke imajo mnogi vojaki v Celju. Oni živijo z nami in mi z njimi. Srečujemo se z njimi in še se bomo, sodelovanja bo vedno več in prav je tako. — Dejansko postajajo čedalje bolj naši imiformiranl otočani. Njihov praznik je naš praznik. MILAN SENICAR TONE VRABL VEC OFICIRJEV: »To, kar smo pred krat- kim doživeli v Zgornji Savinjski dolini je težko povedati. Bili smo na po- hodu. Izreden naliv je vo- jake premočil do kosti. Šotori niso veliko poma- gajli. Domačini so t» ta- koj videli. Pridite, tova- riši, k nam, mnogo tople- je je, pa še žganja bomo skuhali, so nas vabili. Zu- naj ni bilo mogoče osta- ti. In verjemite, niso bili redki, ki so avtomobil in druge stvari potisnili iz pokritih prostorov ter jih ponudili vojakom.« Vojak IGOR TIMOŠAK, elektrotehnik iz Tuzle: »Kadar imamo taktične vaje na terenu spoznamo mnogo ljudi. Moram pri- znati, da sem ugodno presenečen. Ko sem bil prvič zimaj na vaji smo šli mimo hiše, kjer so ljudje pod kozolcem ko- žuhali. Zagledali so nas in potem ni bilo konca gostoljubnosti. Tako lepo so nas sprejeli, da še da- nes ne morem verjeti.« Tudi v JLA ne pozabijo na vojakov rojstni dan. V jedilnici celjskega garnizona posebno mizo ogrnejo v belo in na njej postrežejo tistemu, ki slavi svoj rojstni jubilej. • Mostovi, vodovodi, ceste in še mnogo drugega je na celjskem območju, kar občani ne bi imeli, če jim ne bi priskočili na pomoč naši vojaki. • Kot v vsaki skupini tudi v Jugoslovanski ljudski armadi nastopajo najrazličnejši socialno ekonom- ski problemi. Medtem, ko je bilo njihovo reševa- nje nekoč predvsem stvar armije, je to danes zaradi izrednega sodelovanja družbeno političnih organizacij, šol in drugih ljudi postalo stvar širše družbene skupnosti. # Fantje v uniformah so danes del našega življenja. Nepogrešljiv del. Prišli so v naše mesto in ga priznali kot svojega. In naše mesto jih je spre- jelo ter jih posvojilo. Stapljanje mesta in Vojašnic, stapljanje civilnega ljudstva z armijo, dela armado še močnejšo, nas pa varnejše. Major Nikola Kneževič, komandant celjskega gar- nizona Svetozar Rapajič iz Beo- grada Igor Timošak iz Tuzle Vlada Nedeljko iz Delibara Vojislav Jovanov iz Zre- njanina (Isadaljevanje s 1. strani) Največja razdrobljenost kme- tijskih površin je seveda v koz- janskem predelu občine, kjer je narodni dohodek na glavo prebi- valca okoli 2.500 dinarjev, kar je nedvomno globoko pod pov- prečjem ostalega celjskega ob- močja in bržčas pod povprečjem na Kozjanskem. Lahko bi bilo, če bi tako pov- prečje zajemalo majhno število ljudi in bi sicer bogata komuna reševala problem z darežljivo roko. Toda kaj naj stori obči- na, v kateri je okoli 16.000 ob- čanov vezanih za kmetijstvo, ki izkazuje toliko nagrmadenih pro- blemov. Recimo tegale. Na področju občine je po hlevih okoli 9.000 krav, ki dajejo po 280 litrov mle- ka letno. V Zgornji Savinjski dolini, kjer so uspeli doseči či- sto pasmo goveje črede, namol- zejo Po 2.000 litroiv mleka po kravi, kar pa niti ni najvišji dosežek, kakršne poznajo po svetu. Družba torej ni kriva, da je razdrobljenost v tej občini to- likšna. V mozirski občini je bli- zu 1.000 kmetov, ki imajo okoli 10 hektarov obdelovalne zemlje. Takšnih je na šmarskem, kot smo že zapisali, kakšnih 15 ali 17. Kakšna je rešitev, da takoj črtamo misel tistega Američana, ki je prišel in si ogledal razme- re ter predlagal, da bi celotno območje enostavno izselili? Tega si ljudje v teh krajih, tako po- membnih v NOV, niso zaslužili. Poglejmo raje v drugo smer ne- ba. Na vzhod. Tudi tam, na Ja- ponskem, ni veleposestev. Pose- stva so še manjša kot recimo na šmarskem, toda obdelava je tako intenzivna, da se prehrani vsa zelo gosto naseljena dežela. Kaj to pomeni? Pomeni, da je treba na manjšem kosu ze- mlje doseči enak pridelek. Te- mu pravimo intenzivnost proiz- vodnje in za tako proizvodnjo v kmetijstvu je treba: ali visoka stopnja mehanizacije, ali pa več pridnih in strokovno usposoblje- nih rok. Sicer pa ni v načrtu, da bi govejo čredo v občini Šmarje kaj dosti povečevali. Izmenjati je treba le pasmo, takšno, ki bo dajala več, če bo seveda neko- liko bolje hranjena in da reci- mo kravam, ki bodo določene za molznice, ne bo treba pred voz in pred plug. V načrtu je, da bi na šmar- skem področju v desetih letih letno obnovili po 50 hektarjev vinogradov, po 50 hektarjev sa- dovnjakov in 30 hektarjev črne- ga ribeza. To po desetih letih pomeni 500 ha sodobnih vino- gradov, 500 ha visokorodnih sa- dovnjakov in 300 ha nasadov ri- beza. če vzamemo v obzir, da ima kombinat le 700 hektarjev vse obdelovalne zemlje, potem je jasno, da bi vse te izboljšave in modernizacija bila izvršena pretežno na zemljiščih zasebnih kmetovalcev. Kaj je še v načrtu? V Mestinju naj bi kombinat postavil predelovalnico sadja, ki bi letno zmogla predelati 800 do 1000 vagonov kmečkega in osta- lega nižjevrstnega sadja. Kaj to pomeni za območje, kjer je pri- bližno 1.000 hektarjev pod sad- nim drevjem, ki sedaj komaj da vrže kak dinar. Predelovali pa sadja, ribeza in gozdnih sade- žev nebi v sokove, marveč v koncentrate — da ne bi po svetu prevažali preveč vode. In še. Letno naj bi v občini preusmerili po 80 kmetij, ki bi jih specializirali za sadjarstvo, vinogradništvo, jagodičevje ali pa živinorejo ... Vse to pa je možno le takrat, če bo mogoče dobiti potrebne kredite, kajti za tak, pravkar v grobem orisani načrt, bi bilo treba vložiti 40 novih milijonov dinarjev, v kreditih seveda. To pa je možno le, če stoji za na- črtom močna gospodarska orga- nizacija. šmarski kmetijski kombinat je za tak načrt gotovo prešibek. Edino, kar bi rad na koncu še dodal, je: Kdor te dni drugače agitira okoli kmetov v strahu za svoj samostojni (beri samopašni) po- ložaj, naj predlaga tudi boljšo rešitev! JURE KRAŠOVEC POBUDA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE DRUŽBENI DOGOVOR ZA FINANCIRANJE NEKATERIH NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ Ni naključje, če so o predlogu družbenega dogovora za finan- ciranje nekaterili negospodarskih investicij do 1972. leta v občini najprej razpravljali na seji zbo- ra delovnih skupnosti pri celjski občinski skupščini. Ni naključje zato, ker je predsedstvo skup- ščine, kot nosilec te pobude, ho- telo najprej seznaniti predstav- nike tistih delovnih skupnosti, ki bodo nosilec tega dogovora, ki bodo z denarnimi sredstvi pK>ma- gale izvršiti program, ki bi ga sicer skupščina s proračunskimi sredstvi ne zmogla v krajšem času. šlo je torej za prvo razpravo in prvi odmev na novo pobudo celj- ske občinske skupščine- Navzlic nekaterim pripombam, ki pa ni- so načenjale toliko programa, kot nekaterih drugih problemov, ki se pojavljajo ob uveljavitvi takšnega dogovora, ki naj bi bil po sprejemu obvezen za vse. so odborniki in vsi gosti, razen predstavnika občinske organiza- cije Zveze mladine, ki je menil, da bi naj večja pokrita dvorana dobila prednost pred ureditvijo tartan steze na atletskem stadio- nu, podprli predlog in ga v bi- stvu sprejeli. Seveda pa to ne pomeni, da je tak program že sprejet. Pred- log bo v razpravi in ne glede na njen zaključek je pomembno, da so se zanj ogreli člani zbora de- lovnih skupnosti in gosti, prav tako iz gospodarskih delovnih organizacij, ki jih ni bilo malo. To pa tudi pomeni, da je sestav- Ijalec programa ravnal prav in imel posrečeno roko, ko je iz ko- pice želja in potreb uvrstil v predlog tiste, ki so se mu zdele najpomembnejše. In kot vse ka- že, je tak program naletel že na začetku razprave na podporo in razaimevanje. S tem pa lahko rečemo, da so ga osvojili tisti, ki bodo dajali manjkajoči del fi- nančnih sredstev! Predlog družbenega dogovora za obdobje do 1972. leta za finan- ciranje nekaterih investicij na področju družbenih služb pose- ga v šolstvo, otroško varstvo, šport in narodno obrambo. V tako imenovanem šolskem programu sta gradnji dveh šol: posebne in pete osnovne šole. Idejni projekt za posebno šo- lo je po posebnem naročilu izde- lal sodelavec republiškega sekre- tariata za prosveto in kuturo inž- arh. Milivoj Lapuh- Gradbeni od- bor posebne šole je idejna pro- jekt odobril, naročila za izdela- vo glavnega projekta pa ni mož- no oddati vse dotlej, dokler ne bo iadelana kompletna lokacij- ska situacija za Otok IV. Po investicijskem programu je predvidena izgradnja posebne šole s kapaciteto 320 učencev v 32 oddelkih z razrednim poukom in 90 učencev v delavnicah za predpoklicno usposabljanje. Sku- paj torej 410 učencev v eni iz- meni. Po dosedanjih cenali gradbenih storitev bo izgradnja celotnega objekta z zemljiščem in komu- nalnim prispevkom znašala 7 mi- lijonov 800 tisoč din. O gradnji in financiranju so še v teku dogovori z občinsko skupščino v Žalcu zaradi soude- ležbe, kajti šola naj bi po teh načrtih služila tudi otrokom iz žalske občine. V kolikor pa bi žalska občini ne sodelovala v tej akciji, bi gradili šolo za manjšo kapaciteto- Šolo naj bi gradili v 1970. in 1971. letu- Dnugi šolski objekt v tem pro- gramu je peta osnovna šola- -- Gradnja je predvidena v letih 1971. in 1972. Gre za tipski idejni projekt, ki ga mora do konca avgiusta prihodnje leto oceniti tudi posebna komisija pri svetu za šolstvo. Stroški (vsi skupaj) za gradi- tev te šole znašajo 8,824.000 di- narjev. Otroško varstvo pa zajema na- slednje objekte: V prvi vrsti gre za vzgojno varstveno ustanovo Ulice 29. novembra oziroma za šolsko kuhinjo- Po predračimu bi potrebovali 3,564.000 dinarjev. Zgradili pa bi jo naj prihodnje leto. Razen tega načrt vključuje zgraditev vzgojno varstvenega zavoda na Hudinji- Dela so pred- videna v 1971. letu. Vsega sku- paj pa bi potrebovali 1,980.000 dinarjev. V 1972. letu pa naj bi zgradili vzgojno varstveni zavod Otok III (1,980.000 din) ter otroško igri- šče ob Savinji (300.000 din). Predlog družbenega dogovora nadalje predvideva ureditev tar- tan stez na atletskem stadionu Borisa Kidriča. Akcija sodi v okvir splošne jugoslovanske. Na- rekuje pa jo tudi odločitev vr- hovnih atletskih forumov, ki so sklenili, da morajo biti po 1971. letu vsa mednarodna tekmovanja samo na stadionih, ki imajo ste- ze in druge naprave, pokrite s takšno ali drudačno maso. To hkrati pomeni, da bj Celje ne moglo biti po tem letu organiza- tor večjega tekmovanja, če bi na stadionu ne imeli tartan stez. Si- cer pa ne gre samo zaradi odlo- čitve atletskih forumov, gre tudi za vlogo in mesto atletike v ce- lotnem telesnovzgojnem in šport- nem življenju v celjskem mestu. Celotna investicija bo znašala 2,400.000 din. In končno predlog družbenega plana predvideva še določene ob- veznosti do narodne obrambe. Celotna vrednost investicij po tem dogovoru znaša 28,948-000 di- narjev; družbeni dogovor pa naj bi zajel 12,151.000 din, kar hkra- ti pomeni, da je več kot polo- vica predvidenih sredstev zago- tovljena iz drugih virov. Po vsem tam naj bi delovne organizacije v občini zbrale ozi- roma prispevale do 1972. leta 12 milijonov 151-000 din. Merilo ozi- roma osnova za dajanje prispev- kov naj bi bü dohodek delovne organizacije, stopnja pa naj^ bi znašala 5 promil na leto. Delov- ne organizacije, ki nimajo sede- ža podjetja v občini ter osebe, ki se ukvarjajo s samostojno go- spodarsko dejavnostjo pa naj bi prispevale svoj delež v višini 2 odstotkov neto osebnih dohodkov oziroma od davčne osnove. Izje- moma bi naj znašal prispevek gospodarskih organizacij v pri- hodnjem letu le 3 promile, ker bodo v tem letu gospodarske or- ganizacije obremenjene še s pri- spevkom za, vodne odškodnine. Prodlog je torej tu, predlog za skupno financiranje investicij, ki pomenijo izreden prispevek na področju družbenih služb. In prav zato zasluži vso podporo in razumevanje! MILAN BOŽIČ NATAŠA URBANČIČ Odšla je tako tiho, kot se je pred meseci vrnila. Zdajle je na veliki prekooceanski ladji in pluje nazaj v Avstra- lijo. Iz zime v pomlad, iz enega življenja v drugo. To je Nataša Urbančič, športnica iz Celja, dekle, ki je s svojimi športnimi dosež- ki, še bolj pa z načinom ži- vljenja in obnašanjem prese- netila vse. Seveda v pozitiv- nem smislu, saj pri njej ni bilo nikoli moč .opaziti zvezd- niških težav in problemov, ki tako radi zajamejo druge športnice in športnike. Vrača se. Nekaj kratkih mesecev je živela med nami. Ljudje na cesti je skoraj opa- žih niso, ker je niso imeli možnosti. Vedno je bila na stadionu, svojem drugem do- mu. Trening. Trening. Po- novno trening. Pa seveda potovanja in tekmovanja. Stalna koncentracija, strah za uspeh, dober rezultat, uvrstitev. Bila je na olimpijskih igrah v Mehiki. Osvojila je fanta- stičiio 6. mesto. Bila je v Atenah. Osvojila je odlično 4. mesto. Bila je v Sofiji na Balkan- skih igrah. Osvojila je 1. me- sto. Bila je na številnih doma- čih tekmovanjih, kjer je vedno prinašala celjski ekipi levji delež točk. Neštetokrat je tudi izboljšala državni re- kord v metu kopja, ki je zdaj 56,02 metra. Nikoli ni odpovedala na najpomemb- nejših tekmovanjih. Vedno je bila pripravljena na razgo- vor. O atletiki, zasebnem življenju, poklicu, poti v Avstralijo, pomatku, načr- tih, naslednjih olimpijskih igrah. Igrah, ki pomenijo njen cilj. Njen veliki cilj. Zdaj potuje v Avstralijo, kjer je že preživela nekaj me- secev. Nadaljevala bo s tre- ningom. Tekmovala. Zapo- slena bo na jugoslovanski ambasadi. Po letošnjem evropskem prvenstvu v Atenah je bila razočarana. Za »milimeter« je bü prekratek njen met. Sa- mo za »milimeter«. Zdaj ča- ka novo priliko, ki jo vidi v naslednjih olimpijskih igrah v Miinchnu. Tam želi doseči življenski uspeh. ^ Svoj uspeh, ki bo tudi naš, Nataša Urbančič je po po- klicu ekonomski tehnik, ki se poleg tega že več kqt deset let ukvarja z atletiko. Začela je z ovirami in skokom v vi- šino, nadaljevala s kopjem. Kopje je postalo njen talis- man. Seveda tudi naši, saj se z Natašinimi uspehi pona- šamo kot bi bili naši uspehi. Leto dni ali pa še več bo celjski stadion brez vabljive postave Nataše Urbančič. Vrnila se bo pred olimpijski- mi igrami. Do takrat pa se bomo morali zadovoljiti z njenimi rezultati, ki jih bo dosegala v deželi kengurujev in sonca. T VRABL ^ 17. december 1969 STRAN REGIONALNI KONCEPT RAZVOJA Pred kratkim je bila v Celju ustanovljena komisija za regio- nalni koncept dolgoročnega raz- voja, ki jo vodi predsednik Zdravko Trogar. Le-ta je na na- šo prošnjo odgovoril za bralce novega tednika na nekaj vpra- šanj. \'PRASANJE: Po večmesečnih pripravah in ob pohiem angaži- ranju medobčinskega sveta ZKS Celje se je končno pričela širo- ka akcija za pripravo Ifonceptu dolgoročnega razvoja v celjski regiji. Ustanovljena je bila tadi osrednja komisija, ki bo bdela nad delom in usmerjala potek akcije. Tovariš Trogar, ali nam lahko kct predsednik te komi- sije poveste kaj več o njenih ne- posrednih nalogah? ODGOVOR: Res, po večme- sečnih pripravah, katerih po- budnik je bil Medobčinski svet ZKS Celje, se je konstituirala komisija 21. novembra. Izvolje- no je bilo 3-člansko predsedstvo komisije in tri podkomisije. Osrednja komisrija mora kot prvo sestaviti skupaj z izdeloval- cem koncepta teze o izhodiščih in ciljih koncepta razvoja in jih posredovati v razpravo občin- skim skupščinam, družbeno po- litičnim organizacijam in stro. kovnim društvom v regiji. Kot neposredna in stalna naloga te komisije pa je bila, da vskla- juje in usmerja izdelavo koncep- ta dolgoročnega razvoja med posameznimi družbeno-politični- mi skupnostmi in nosilci razvo- ja znotraj regije, seveda, ob so- časnem vsklajevanju izdelave koncepta s stališči in dognanji tako sosednjih regij kot tudi z republiško komisijo. Komisija je tudi skrbela, da se predloženi in obravnavani ma. teriali tudi primemo objavljajo. Razen tega bo komisija svoje delo opravljala v skladu s pro- gramom dela in poslovnika. VPRAŠANJE: Mimo osrednje komisije delujejo še tri podko- misije. Za katera področja vse so omenjene komisije zadolžene ter kake bodo zastavile svoje de- lo, da bi bile kot družbeni pred- stavniki kar najbolj v pomoč pri sestavi koncepta dolgoročnega razvoja? ODGOVOR: Po vzoru dela re- publiške komisije smo se tudi pri nas odločli, da posamezna področja podrobneje spremlja- mo v podkomisijah. Ustanovlje- ne so bLle tri 3-članske podkomi- sije in to: podkomisija za eko- nomski razvoj, ki jo vodi inž. Peter Krapež iz Velenja, podko- misija za regionalno-prostorski razvoj, katero vodi Jože Debcr- šek iz Mozirja in podkomisija za superstrukturo, ki jo vodi Martin Grum iz Slovenskih Ka njic. Delo vseh podkomisij si za. mišljam tako, da bi materiale po posameznih področjih temelji- to proučile in jih kot vsklajeni material posredovale v razpravo in potrditev osrednji komisiji. Pri tem bodo morale podkomi- sije nujno pritegniti k sodelova- nju tudi občasne člane, strokov- njake s posameznih področij. VPRAŠANJE: Kako so posa. mezne občinske skupščine v re- giji sprejele nujnost bolj načrto- vanega razvoja celjske regije v bodoče? ODGOVOR: Vse občinske skupščine v regiji: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Ža- lec so podprle predlog MS ZKS Celje za izdelavo koncepta in za ustanovitev komisije. Sočasno so tudi vse občinske skupščine sprejele odlok o izdelavi kon- cepta dolgoročnega ekonomsko- političnega razvoja celjske regi- je. Posamezna občanska skup- ščina je imenovala v komisijo tudi po enega člana in enega namestnika. Clane in namest- nike pa so imenovale tudi insti- tucije, ki so regionalnega pome- na. Za uspešnost dela komisije v bodoče Pa pričakujem polno podporo in tudi iniciativnost ob- činskeh skupščin ter ostalih de- javnikov v načrtovanju in pri uresničevanju koncepta dolgo- ročnega razvoja v celjski regiji. VPRAŠANJE: Katere inštitu- cije je komisija angažirala za strokovno pripravo študije o dolgoročnem razvoju v regiji ter kako bo javnost obveščena o sta- nju in poteku dela? ODGOVOR: Z odlokom je do- ločeno, da občinske skupščine poverijo if.delavo koncepta raz- voja Zavodu za napredek gospo- dinjstva v Celju. Omenjeni zavod bo pritegnil k sodelovanju še druge inštitucije ter strokov- njake v regiji in izven nje, ta- ko n. p. Zavod za ekonomiko v Mariboru, Institut za ekonom- ska raziskovanja in Institut za sociologijo v Ljubljani, Repu- bliško gospodarsko zbornico. Za- vod za planiranje v SR Slove- niji in drugo. Z izdelovalcem koncepta raz- voja je dogovorjeno, da bo naš koncept narejen 6 mesecev po sprejetju republiškega koncepta. Med potekom izdelave koncepta bo komisija našla različne na- čine za to, da bo javnost vse- stransko obveščala o tem delu. FRAN.IO KfilVKC CEUSKI GLEDALIŠČNIKI STOTIČ V VELENJU DANES ZVEČER BODO ČLANI SLG IZ CELJA STOTIC GOSTO- VALI V VELENJU. OB TEM STOTEM OBISKU TALIJINIH PODLOŽNIKOV MOC^E NE BO ZDRAV IC IN NAPITKOV, VENDAR TO NE BO ZMANJŠA- LO VREDNOSTI IN POMENA PRI SODELOVANJU DVEH SVETOV. O pomenu in vrednosti SLG v Celju nedvomno nima smisla razpravljati, čeprav žal gmotne razmere te ustanove silijo k raz- pravi. Medtem, ko v drugih de- lovnih organizacijah v manj kri- tičnih razmerah bijejo plat zvo- na, kolektiv SLG v Celju nosi breme svojega poslanstva skoraj- da preveč tiho in vdano. Opozarja pa nase z vestmi, kot je ta, najnovejša. Namreč, da bo kolektiv SLG v Cedju danes ob 20. uri stotič gostoval v Velenju. Tokrat z desetim bratom. Ce. prav je med pripravljenim delom in poslanstvom kolektiva celj- skega gledališča nekoliko simbo- like, ta ne zmanjšuje pomena in vrednosti tega kulturnega po- slanstva. Stoto gostovanje v Velenju po- meni doprinos h kulturi, ki se ne da izračunati z računskim strojem. Velenje, občani te obči- ne pa se lahko pohvalijo, da imajo zdrav odnos do kulture. Ne gre samo za gostovanje ko- lektiva celjskega gledališča, kot tudi ne za to ali ono razstavo kateregakoli likovnika. K temu namreč moramo dodati še 6 go- stovanj iste gledališke hiše v šmartnem ob Paki, 37 gostovanj v Šoštanju in 65 gostovanj v To- polščicl. 203 gostovanja od sezone 56/ 57 pa do danes! V Velenju si jih je ogledalo 27.798 obiskovalcev. Vseh obiskovalcev predstav na območju velenjske občine pa je bilo 53.465, kar je v bistvu po- vprečen celoletni obisk predstav za celjsko občinstvo! Direktor SLG v Celju SLAVKO BELAK nam je sicer posredoval nekaj skopih p>odatkov o gosto- vanjih in številu obiskovalcev, vendar ti podatki še zdaleč niso resnični odraz deleža in pomena, ki ga vsako posamezno gostova- nje v resnici predstavlja. V teh podatkih in številkah ni zajeto vse tisto, kar sodi k vsaki po- samezni gledališki predstavi, niti tisto, kar člane kolektiva sili, da vztrajajo pri svojem poslan- stvu v pogojih, ki niso v njihovo temveč v našo sramoto. Toda ta nas odnos do gledališča in nje- gov^a kolektiva v materialnem smislu, je v resnici velik delež našega odnosa do kulture. JANEZ SEVER V našem taboru na stadionu je bilo »vroče« samo trikrat, če seveda odštejem običajno vroči- no, ki jo je povzročalo sonce. Najprej že prvi večer, ko je v teku na 10 kilometrov nastopil Celjan Drago Žuntar. Vsi smo vedeli, da je Drago v odlični for- mi. Vedeli smo tudi, da je zagri- zen borec, ki ne popusti do cilj- ne vrvice. Vendar tisti vroč ve- čer ob morju so bili na startu sami najboljši dolgoprogaši Ev- rope. Ali bo Drago zmogel korak z njimi? To je bilo vprašanje, ko smo sedeli na kamnitih stop- nicah in mencali z vsemi deli te- lesa. Naših cigaret je že zmanj- kalo, zato smo kot nori kadili cigarete, grške znamke Hellas. Slaba cigareta, vendar v sili vrag muhe žre, mi pa grške cigarete! V tistem trenutku smo pozabili na vse, razen na Draga in tisto skupino tekmovalcev, ki je stala na rdeči tartan stezi ter čakala štarterjev znak za pričetek zgo- dovinskega teka. 21.00 — start. Petnajst tekmo- valcev, petnajst vstrajnih in bor- benih mož se je spustilo po ste- zi z enim samim ciljem: čim hi- treje priteči do ciljne vrvice, biti zmagovalec, dobiti medaljo, za- sloveti, ostati za vedno v zgodo- vini atletike kot heroj, atletski fenomen. Ime, ki ga izgovarjajo s spoštovanjeni. Drago je resno vzel vso stvar. Tekel je tako, kot smo ga bili navajeni gledati v najboljših dneh: borbeno, taktično odlič- no, vstrajno, enakomerno kot vlak; pa ne jugoslovanski! Am- pak pravi vlak. Kmalu se je izob- likovala prva, vodilna skupina, v kateri je na naše veselje bil tudi Drago. Tekel je skupaj z odličnimi tekmovalci svetovne vrednosti: Nemcem Haasejem, Rusom Sviridovom, Belgijcem Roelantsem, Angležem Taylorjem in drugimi. Taylor je med tekom odstopil, drugi so vstrajali. Tudi Drago. Sploh ne vem, kje je je- mal vso moč in energijo, ki jo je imel tisti večer toliko kot atomski reaktor! Bolj ko se je tek bližal koncu, bolj je bil Dra- go v ospredju. Do cilja je bilo še nekaj več kot tristo metrov. Drago je na odličnem tretjem mestu. Ali bomo že prvi večer dobili medaljo? Nekaj metrov pred ciljem zdrkne na še to me- sto, potem se povzpne na četrto. Na tribuni smo skoraj ponoreli. Hočemo, da Drago prehiti še Ru- sa Sviridova in osvoji tretje me- sto. Sviridov se obrne in ko opa- zi nevarnost pospeši korak. Cilj. Haase je prvi, 2untar četrti z osebnim rekordom, ki mnogo po- meni tudi v evropskem merilu 28:46,0! Fantastičen uspeh! »Pričakoval sem dobro uvrsti- tev, kajti letos sem veliko treni- ral. V tormi sem. Pozimi boni še bolj vestno treniral in zares odlične rezultate pričakujem še- le prihodnje leto,« so bile Dra- gotove besede, ko smo mu česti- tali za izvrstni uspeh. Drugič smo bili na »trnih«, ko je nastopila Nataša Urbančič, že vrsto let najboljša metalka kop- ja v Jugoslaviji. V svetovni vrh se je dokončno uvrstila na mehi- ški olimpiadi, ko je osvojila od- lično 6. mesto. Z Urbijem, nje- nim očetom, se tisto popoldne, ko je metala njegova Nataša, ni dalo kaj dosti pogovarjati. Bil je z njo; nestrpen, željan uspeha. Tudi mi smo bili z njo. Z Na- tašo, ki je na mnogih nastopih dokazala, da nikoli ne razočara in da je tudi kot človek šport- nik in pol. Začelo se je ob 15. uri in za Natašo slabo. Prvi met nevalja- ven, drugi manj kot 50 metorv. Potem je jekleno kopje poletelo tako, kot mora in kot smo vsi želeli. Močan izmet, lep let kopja skozi ne preveč svež zrak, padec v paraboli in zapik v travo. 55.68! Na stadionu veselje, seveda pred- vsem in samo v jugoslovanskem taboru. To je pomenilo tretje mesto. Več kot odlično, potem je prišla neka neznana Rusinja in vrgla kopje dalj kot Naraša. Zo- pet četrto mesto. T-idi to je iz- reden uspeh. »škoda medalje. Tisti met bi mi morali priznati in medalja bi bila moja Tako pa ..« je sko- mignila Nataša in še povedala. da je nezadovoljna. Sedla je k očetu, popila »oranžades« in oči so ji postale motne, ko so na velikem semaforju objavili rezul- tate. Bila je četrta; tako blizu medalje! To je ena izmed tragik v športu. Razveselil nas je tudi tretji Ce- ljan Miro Kocuvan. Tako je v reprezentančni štafeti 4 x 100 me- trov. V polfinalu so dosegh nov državni rekord 40 sekimd, v fi- nalu pa ga še izboljšali na 39,7! To je rezultat, ki mnogo pomeni in kdor se vsaj malo spozna na atletiko bo priznal, da je naša štafeta dosegla izjemen uspeh, ki ga verjetno dolgo več ne bo po- novila. Trije Celjani — trije vehki in lepi uspehi. Ko smo se pozno zvečer vračali s stadiona smo bili kljub utrujenosti zadovoljni. Naši atleti so dosegli več, kot smo pričakovali! Cas pa je že bil, da bi nekaj pojedli. Ob stadionu pri morju je cela vrsta prijetnih grških go- stiln. Povezane so ena z drugo, če ne dobite prostora greste da- lje in iščete tako dolgo, dokler ne najdete. Sedete na vrt, pre- križate noge, rahlo izdihnete in pogledate tja daleč čez morje. Cesta, ki pelje tik ob morju, je kot mavrica. Luči avtomobilov se mešajo z lučmi neonskih raz- svetljav, cestnih svetilk, barskih prostorov. Od daleč je reka av- tomobilov videti kot jeklena ža- reča kača v železarni. Kljub po- zni uri je mesto šele oživelo. Ce- ste so polne. Gostilne tudi. Tr- govine so še odprte. Mesto je kot mravljišče. Sredozemska noč je nekaj čudovitega. Spominja te na dni, ko si kot majhen otrok poslušal druge, kako so modro- vali o potovanjih, deželah ob Sredozemskem morju, tamkajš- njem življenju, ženskah, vinu ... Zdaj si tu. Prihodnjič: kaj je grška gostoljubnost? Akropola — zgodovinski spomenik, ki omamlja m osva.ja vse turiste tega sveta ... OBVESTILO NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRODAJALCEM Prihodnja številka NOVEGA TEDNIKA bo zadnja v letošnjem letu. Izšla ne bo v sredo 24. decembra, marveč v soboto 27. de- cembra. Toliko prej jo tiskamo zato, da bo pravočasno na pošti in da bo pred prazniki prišla v roke našim bralcem. Številka bo v povečanem obsegu. Poleg prijetnega branja bo v novoletni številki letna kronika, velika križanka, humor in zanimivosti. . UREDNIŠTVO iN UPRAVA NT CEIJF STROKOVNI ODBOR ZA OBRT Pred dnevi je bila prva se- ja članov novo izvoljenega strokovnega odbora za obrt pri gospodarski zbornici Slo- venije za širše celjsko območ- je. Ko so se konstituirali, so i za predsednika izbrali Štefa- na Frasa, direktorja Pohištva v Celju- Na seji so sprejeli tudi ob- širen delovni načrt, razen te- ga pa se domenili, da bodo v posameznih občinah delale posebne tričlanske komisije, ki bodo predvsem vez ' in o- ! perativno telo med odborom ter občinskimi skupščinami. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI O GOSPODARSTVU Na drugi seji članov zbo- ra delovnih skupnosti pri celj- ski občinski skupščini so ze- lo kritično ocenili gospodar- ska gibanja v gospodarstvu v prvih devetih mesecih letos pa tudi poslovanje delovnih organizacij - Ocena, navzlic slabšemu stanju v treh naj- večjih celjskih delovnih ko- lektivih, ni slaba. Na seji so sprejeli tudi nekatere zaključ- ke, ki posvečajo glavno skrb predvsem problemom, ki se pojavljajo v tistih gospodar- skih delovnih organizacijah, ki v devetih mesecih niso iz- polnile vseh predvidevanj- Razen tega so odborniki in drugi udeleženci zasedanja podprli predlog tako imeno- vanja družbenega dogovora za financiranje nekaterih ne- gospodarskih investicij do 1972. leta- KORAK NAPREJ K HALI Poslovno združenje Agnes v Celju je naročilo študijo o gradnji večje hale, ki bi naj služila za gospodarske, kul- turne, športne, politike in druge večje prireditve. Pri združenju so se odločili za ta korak zato, da bi krenili z mrtve točke in vsaj pripravi- li osnovno gradivo za razpra- vo in morebitno odločitev. DEVETA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE v petek, 19. t. m. se bo ob 8. uri začela v veliki dvorani Narodnega doma deveta skup- na seja članov obeh zborov skupščine občine Celje. V predlogu dnevnega reda je med drugim tudi poročilo predsednice skupščine o pr- vem in drugem zasedanju de- legatov občin pri skupščini SR Slovenije. Odbormki bodo razen tega razpravljali o štipendiranju in izobraževanju odraslih, o prometni varnosti v občini, spremenili odlok o ureditvi prometa v mestu, odločali o poročilu komisije za zadeve borcev in invalidov NOV pa tudi o poročilu sklada za re- ševanje stanovanjskih vpra- šanj udeležencev NOV Zani- mivo pa zna biti še poročilo komisije za sanacijo ozračja in voda. TRI RAZSTAVE v Celju so trenutno odprte tri zanimive razstave. Tako je društvo za varstvo živali in vzrejo ptic pripravilo v pro- storih taborniškega odreda II. grupe v Gledališki ulici raz- stavo ptic. Razstavljenih je preko 200 vrst najrazličnejših domačih in tujih ptic, katere je možno tudi kupiti. V fojerju gledališča je od- prta razstava umetniških fo- tografij, diapozitivov in krat- kih filmov. Prireditelj je Ob- činski svet Ljudske tehnike, razstava pa bo odprta do 21. decembra. V Narodnem domu pa je ob prazniku človečanskih pravic filatelistična razstava- T. V. PIONIRSKA OLSM- PIADA V UDINAH Prihodnje leto bo II. pio- nirska olimpiada v Udinah v Italiji. Pobudo za srečanje najmlajših športnikov so dali v lanskem letu Celjani, še po- sebej prof Metod Klemec, ki so tudi bili organizatorji pr- vih iger, katere bodo prihod- nje leto razširjene tudi na plavanje. Olimpiada bo od 19. do 21. junija v Udinah, ude- ležile pa se je bodo pionir- ske reprezent-ance Celja, Udin, Lau.sanna, Brna in Budim- pešte, Graza in Miinchna. Več o olimpiadi bomo poročali v novoletni številki Novega ted- nika na športni strani. T- V. KON-IICE OBČNI ZBOR SINDIKATA Danes dopoldne bo redni dvanajsti občni zbor občin- skega sindikalnega sveta Slo- venske Konjice, na katerem bodo prebrali poročilo in re- ferat o bodočih nalogah sin- dikatov v občini- Sprejeli bo- do tudi pravila občinskega sindikalnega sveta in izvolili nov svet ter nadzorni odbor- V občini je 43 sindikalnih podružnic s 3.975 člani. DOHODKI POD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM Kljuib zvišanju osebnih do- hodkov v tem letu, so oseb- ni dohodki v Slovenskih Ko- njicah še vedno pod re- publiškim povprečjem. Pet odstotkov vseh zaposlenih ali 160 delavcev je letos septem- bra dobilo osebni dohodek v višini od 400 do 600 dinar- jev. Dobra tretjina teh je za- poslenih v industriji, približ- no toliko pa v obrti in grad- beništvu. 723 delavcev je do- bilo v septembru osebni do- hodek med 600 in 800 dinar- jii, kar pomeni, da dobra če- trtina vseh zaposlenih na ob- močju občine Slovenske Ko- njice dobiva osebni doho- dek pod 800 dinarji. Glede na to, da so le redki brez po- sojila in da so pri mnogih obroki zelo veliki, je stanje še veliko težje. MALE ŠOLE Tudi v Slovenskih Konji- cah so se male šole zelo ob- nesle. V preteklem obdoju je bilo vključenih v predšol- ski pouk kar 350 novincev, ali 92 odstotkov vseh šolskih no- vincev. Pomembne so tudi za to, ker so v teh posebnih oddelkih za namlajše, lahko ugotovili, kdo bo moral po- čakati še leto dni za pravo šolo. žal, je v več prime- rih šlo za otroke z motnjami v duševnem razvoju. 6ENTJUR 2 MILIJONA SKLADOV To leto je bilo za Lesno industrijo Bohor zelo uspeš- no. Tako pričakujejo, da bo letos v skladih koncem de- cembra 2 milijona novih di- narjev. Z novimi stroji, uspeš- nimi pogodbami in zaradi boljše stimulacije tudi večjo storilnostjo bodo leta 1970. povečali realizacijo na 26 mi- lijonov novih dinarjev- Raču- najo, namreč, da se bo storilnost povečala za sedem odstotkov. OTROCI ŠE VEDNO PEŠ Odborniki šentjurske občin- ske skupščine so zahtevali pojasnilo avtoturističnega podjetja Izletnik Celje, če bi bilo mogoče podaljšati avto- busno progo s Planine do Šentvida, da ne bi otroci ho- dili peš v šolo oziroma iz nje. Žal pa bo to nemogoče, tako da bodo otroci v tej honovno izvo- ljen, so kritično ocenili de- lovanje organizacije in ko- munistov in nakazali osnov- ne probleme, s katerimi se bo nujno spoprijeti. Gre zla- sti za enotno akcijo za hit- rejši razvoj celotnega koz- janskega območja, za uvelja- vitev idejnosti pouka v šo- lah in ureditev samouprav- nih odnosov, v katerih bo prišel do polne veljave ne- posredni proizvajalec. Kot je med drugim menil Beno Zupančič, bo morala občina preko svojih pred- stavnikov doseči večjo pri- sotnost v republiki; organi- zacijo ZK naj bi okrepili s člani iz vrst mlajših ljudi ter se skupno F>ovezali v SZDL kot najširši akcijski sili. dhr ŽALEC RAZŠIRJENA SEJA Pretekli teden sta občinska tonferenca SZDL in občinski sindikat delavcev družbenih ie javnosti na razširjeni seji razpravljala o vlc^i in druž- beni odgovornosti učno- vzgojnih zavodov v občini za dosego boljšega rezultata učnega uspeha. Izvršni odbor občinske konference SZDL v Žalcu je ob sprejemu svo- jega delovnega programa si- cer že razpravljal o proble- matiki vzgoje na naših šo- lah, vendar je glede na sta- nje potrebno še razpravljati in ukrepati. T. VEČJA POVEZAVA S TERENOM Na nedavni seji občinske konference ZMS v Žalcu so prišli do spoznanja, da je mladina v tej občini z reor- ganizacijo svoje organizacije ostala na polovici poti. Delo organizacije je bi^o slabo, z delovanjem so popolnoma prenehale nekatere dejavno- sti, med njimi tudi mladi kmetovalci, ki so bili včasih izredno delavni- Mirno lahko zapišemo, da je v mladinski organizaciji nastala kriza, ki se je pokazala kot rezultat premajhne povezave občinske .organizacije s terenom. Trenutno je v žalski občini več kot 10 tisoč mladih do 25. leta starosti, aktivnih pa je .samo koli 1500! Ob zadnjih sprejemih v Zvezo komuni- stov je v omenjeno organi- zacijo bilo sprejetih zelo ma- lo mladincev in po anketi, ki so jo izvedli med njimi, ome- njena organizacija prav med mladimi izgublja ugled. Delo organizacije je bilo zastavlje no preveč šablonsko, initiner sko in brez novih, privlačnih in konkretnih oblik, ki bi navdušile mlade. Premalo sc pomagali mladini na delovnil: mestih, v šolah, na terenu itd Tudi kulturno delo v teren skih mladinskih aktivih jf bilo vse preveč omejeno ns prirejanje veselic in plesov. Z delom so prenehali števihi: mladinski pevski zbori, kul turne skupine itd. Večja po vezanost bi morala — pred vsem p;ri terenskih aktivih — biti tudi s krajevnimi skup nostmi. Glavna naloga vodstva mla dine v žalski občini je, d? vzpostavi tesnejše, boljše ii konkretnejše sodelovanje met I mladinskimi aktivi. I T-V TRADICIONALr . SILVESTROVAN« Tudi letos bo Svob^ j Žalcu pripravila tradlj | no silvestrovanje v proj p Kmetijskega kombinata, r je 50 dm, rezervacije p^ , jemajo v knjigami ii| j ska knjiga na šlandrove, gu !! REVIJA NARODNE GLASI Preteklo nedeljo je jj l domu Svobode šempet^ ; vija narodne glasbe. Na i so sodelovali folklorna' i pina, oktet Rista S« ! kvintet Borisa Ter^ kvintet Florjena Lesjaka,' Vojka Golavška, Zjj I fantje, ansambel Vokali^ listi in zbor. Uprizorili g di spevoigro »Obiralci : tu«. Prireditev si je ogle veliko ljudi, ki so bili zi zadovoljni. j ZLATA POROKij Zofka in Jurij Bukov^ šmiklavža nad Taborom te dni praznovala nadvse srčen jubilej zlate pot Slovesnost je bila na m nem uradu v Žalcu. E visoki starosti sta oče iii ti Bukovec še krepka in] va. Tudi bralci in uredn Novega tednika želi zla ročencema še mnogo st( skupnih let. g DEDEK MRAzI Zveza prijateljev mlj bo tudi letos razveselila še najmlajše z obiskom ( ka Mraza. Prireditev bo decembra v domu Svot na Polzeli. Za otroke I pripravili darila. Denar prireditev in obdaritev pi dala Krajevna skupno« Polizele. ADiNSKI PLES jična srednja šola iz organizira za 20 decern- J 19. uri mladinski ples. >0 v dvorani KK Žalec. , Faraoni. Mnoge mla- , pritegnil nov sestav jbla saj sta k Faraonom pila bobnarja Tuljo in ki sta prej igrala pri leonih. VOLILNA (ONFERENCA dinci in mladinke mla- ega aktiva v Tovarni ic na Polzeli so imeli 0 konferenco, katere 1 je udeležilo le 46 mla- in mladincev, od 274 za- ,iih. Dosedanji predsed- Jočevar Jože je v svo- [)oročilu FKJudaril pred- dosežke na športnem )čju in udejstvovanje ipk in mladincev v dru- iruštvih. Na splošno pa o premalo interesov za idnevno problematiko, ki )raja v okolju, kjer de- Za novega predsednika la izvoljena Milena Ro- LAftKO (OIVIUNISTI O NAJBOLJ PEREČEM inuli teden je bila v La- n prva povolivna seja nske konference ZK, na iri so izvolili novo vod- ) in organe konference ter komiteja, za sekretarja pa ponovno tovariša Srečka SENTJURCA. Na konferenci so razprav- ljali o rezultatih reorganiza- cije ZK, predvsem pa o bo- dočih nalogah ZK v občim. Pri tem so poleg reformnih nalog in vprašanj okoli sa- moupravljanja in njegove krepitve v ospredje postavili tudi vprašanje ogroženega dela prebivalstva v občini (zlasti na Kozjanskem), kate- rih dohodki so na meji živ- ljenjskih stroškov ali celo pod njo. Tudi o kmetijstvu, o prepuščenosti kmetov sebi in svojim težavam je bilo go- vora in to zelo odkrito in ne- dvoumno. DEDEK MRAZ DELI POMOČ Ob koncu leta bo 287 obča- nov v laški občini spet dobi- lo novoletno denarno pKMnoč. Pomoč bodo dobili vsi uži- valci družbenih podpor, bodi- si socialnih, študijskih pod- por ali priznavalnin za borce NOV. Velikost teh enkratnih novoletnih podpor se bo gi- bala med 60 in 130 novih di- narjev, skupaj E>a bo za to izplačano 27.880 dinarjev. ZA STANOVANJA V LAŠKEM IN RADEČAH Iz sredsteiv, ki so bila na- menjena kritju razlik pri sta- narini naj bi izločili del, to je 600.000 dinarjev — novih seveda. Ta denar bi porabili za gradnjo stanovanj, pred- vsem za tiste delavce, ki ni- so kos individualno graditi, oziroma za ljudi, ki so v občini nujno potrebni, treba pa jim je nuditi stanovanje, v Laškem bi porabili 60 od- stotkov v Radečah po 40 od- stotkov teh sredstev KADhCK Železarna Štore najboljša v kegljanju V petek se je končalo le- tošnje sindikalno moštveno prvenstvo v kegljanju. Nasto- pilo je 21 ekip s preko 200 tekmovalci. Najboljše mesto so si nadmočno priborili predstavniki Železarne štore, ki so podrli 1579 kegljev. Ostala mesta so zasedli: Ingrad 1492, Celjski tisk 1488, Libela 1465, EMO 1445, Aero 1426, Mesnine 1311, Ob- nova 1282, Kovinotehna 1235, žična 1219. » Priznanja celjskim rokomet- nim delavcem Ob 20. letnici Rokometne zveze Slovenije je bila v ne- deljo v Ljubljani švečana se- ja sekretariata ter predstav- nikov medobčinskih in občin- skih rokometnih odborov. Ob tej priložnosti smo lahko za- sledili, da je celjski rokomet p>ostavil osnovne temelje tega športa v Sloveniji in je še danes osrednji rokometni center v republiki. Številni • rokometni delavci iz Celja so tako prejeli tudi posebna pri- a znanja. Rokometni klub Ce- | Ije je prejel za svoje delo in razvoj rokometa! posebno pri- | znanje od Rokometne zveze I Jugoslavije, kakor tudi Albi na Zabukovec-Horvatova, ki n je bila prva državna repre- | zentantka Slovenije po vojni. Od ostalih so še prejeli I priznanja: Franc Ramskugler, | Janez škrlec, Jože Kuzma, Pavle Bukovac, Viktor Dom, I Tone Goršič, Drago Lesjak, | Janez Zakrajšek, Dominko Uršič, Andrej Telič, Jure I Koren, Silvo Krelj, Janez | Goršič, Žarko Presinger in Bogdan Povalej. Od zunanjih I rokometnih kolektivov iz | celjskega rokometnega pod- ročja pa še Vlado Veber I (Žalec), Štefan Kac in Stane I Kokot (šoštanj). Rudi Veli- govšek (Griže), Vlado Pocajt I (Velenje) in Jože Culk (Pe- I trovče). jk Pretekli teden je kegljaški klub Žalec izvedel prvo klub- sko izbirno tekmovanje. Vsi so metali jx) 50 in 100 lučajev. Pri članih je bil prvi Marko- vič pred Pinterjem, Marov- tom itd. Pri članicah pa Bir- sova pred Grumovo, Krajn- čevo itd. Pri mladincih pa Kovač R. pred Kovač J., škobemetom itd. Pri mladin- kah pa Krulejeva pred Zago- detovo. Občins!kega sindikalnega pr- venstva v šahu za posamez- nike občine Žalec se je ude- ležilo 25 šahistov. Zmagal je Debevc z 12 točkami pred Štormanom 10, Ranztngerjem 9 itd. V nadaljevanju celjske šahovske podzveze je Žalec I premagal Velenje s 3:1, Žalec II pa je izgubil s Cinkarno I. z rezultatom 1:3. Savinjčan iz Šempetra II. je premagal doma Rogaško Slatino s 4:0. Za ekipo Sa- vinjčana so nastopali Voš- njak, Galjod, Orešnik in Brišnik. Prva ekipa Savinj- čana pa je premagala Celje II s 3:1. T. TAVČAR MALA ANKETA LJUDJE S POLNIMI TORBAMI VOŠČILNIC Te dni, ko na vse strani pošiljamo novodetne čestitke, miajo pismonoše trikrat več dela kot običajno. Spet bodo prehodili na desetine kilometrov, da bi prinesli v hišo dobre želje. In ko bomo odprli poštni pre^l, bomo s pi- smom vred sprejeli tudi vsakdanje delo pismonoše, ki ga včasih niti ne poznamo. Na ožjem celjskem območju nosi pošto 17 pismonob. Vsako jutro se zberejo v svojem oddelku, napolnijo toibe, preštejejo denar in pripravijo vreče s pošito in pjošiljkjuni, ki jih bodo z dostavnim avtom odpeljali na dogovorjeno mesito, kjer bodo pismonoše, ko bodo izpraznili svoje tor be, dobili njihovo »novo vsebino«. Trije se odpeljejo z mopedi, nekaj s kolesi, drugii pa jo v sfvoj rajon mahnejo kar peš. Ivan Vengust, pisnutnoša za ulico XIV. divizije, Cup- rijsko. Savinjsko nabrežje itd.: »Pismonoša sem že 30 let in ni mi žal. Z delom sem zadovoljen, najbolj pa se bojim praznikov, ki se jih ljudje v drugih poklicih naj- bolj veselijo. Vsak dan sem na terenu po več ur, na svo- jem rajonu pa delam že pe- to leto. Poklic pismonoše me je veselil že od nekdaj, mislim, pa, da bi zaslužil: zgodnejšo upokojitev.« Alojz Gorenjak, pismono- ša za Stanetovo ulico, Koc- bekovo, Miklošičevo itd.: »Tudi jaz sem se za poklic pismonoše odločil zaradi ve- selja. Čeprav sem na tere- nu po pet do šest ur dnev- no, se mi poklic še vedno zdi lep. Pismonoši se sicer marsikaj pripeti, toda lju- dje so v glavnem z njim ljubeznivi. Težave imamo le s tistimi, ki se nočejo pod- rediti našemu redu — pri sodnih pismih je na primer datum treba izpisati z be- .sedo in to je že primer.« Dra.fijo Knez, pismonoša na Slomškovem in Tomšičevem trgu, tja do Maistrove ulice: »Naša največja težava so pomanjkljivi naslovi, največ na časopisih. Pred novim letom pa bi seveda želeli, da bi ljudje čimprej odposla i svoje novoletne čestitke, saj bomo imeli dela na pretek Prav bi tudi bilo, če bi svoje poštne nabiralnike opremili z naslovi, saj pismonoša le ne more poznati vseh ljudi svojega območja.« Ivan Gorečan, pismonoša Nove vasi, dela Zgornje Hu- dinje, Dobrove in še nekate- rih drugih naselij: »Z mo- pedom sem na poti vsak dan, naj bo sneg ali dež. Včasih pa moram tudi pe- šačiti. V poklicu sem nekaj več kot tri leta in rad imam ljudi svojega rajona. Tudi oni imajo do mene lep od- nos. Največ težav pa imamo pismonoše zaradi pomanjklji- vih poštnih predalov in v novih zazidalnih okoliših, ker so slabo opremljeni s številkami in imeni.« Stane Hrovatič, pismonoša za Otok, Prešernovo ulico, Linhartovo ulico in še ne- katere dmge: »Pismonoša sem postal zato, ker sem rad med ljudmi. Naš poklic je težak, saj med hojo nos'- mo še težko torbo. Najljubši dan v tednu mi je ponede- ljek, ker je malo pošte, naj- težji pa sireda, ker je je naj- več. Največji problem v na- šem poklicu je preseljevanje ljudi, ki ne sporočajo spre- memb svojih naslovov in potem je po njihovem kriv pismonoša.« Taki so torej možje z usnjenimi torbami. Veže jih sku- pen poklic, enake težave in — potrpljenje, ki mora biti ena njihovih temeljnih lastnosti. Zakaj ljudje nismo vse- lej prijetni! Tekst: I. B. Foto: T. V. NAČRT URBA- NISTIČNEGA RAZVOJA Te dni je v Radečah javno razgmjen načrt, oziroma program urbanističnega raz- voja občine za nadaljnih 30 let. Načrt je bil razgrnjen v Laškem mesec dni, zdaj pa bo nekaj dni tudi v RadečaJi, drugem največjem središču v občini. HOROSKOP 21 marec 20 april Imeli boste polno glavo skr- bi in nekaj denarnih težav, Eato pa veliko sreče v ljubez- ni Do cilja je le korak. 21 april 20 maj Ovire, ki je na pvoti, ne bo latiko premagati. Spremenili boste načrt in se odločili za skromnejšo rešitev. 21 ma) 21 junij Poklon vam bo pomenil več kot izraz prijateljstva. Nevar- nost, da izgubite glavo, pa bo bitro prešlo. 22 junij 22 jutii v zdravstvenem in finančnem pogledu doživite pomembne »premembe. Izpolnitev želje -pa je še v zraku. 23. julij 23 avgust Ne da öi hoteli, boste zagre- šili večjo napako, ki vas bo veljala miru. Ob koncu tedna boste vedeli pri čem ste. 24. avgust 23. sept Naredili boste svoj obračim in ugotovili, da vam n^aj manjka Tega ne iščite zunaj svoje bližine 24. sept. 23 okt Nepričakovano srečanje bo za nekaj dni spremenilo vaše ži- vljenje- Ne pretiravajte pre- reč z zdravjem. 24. okt. 22. nov Brez vznemirjenja ne bo šlo Za prijateljem, ki vas bo za- pustil, vam ne bo žal. Mož- nost daljšega potovanja. 23. nov 21. dec Nekdo vas bo spravil iz veli- ke zadrege. V družinskem krogu lahko pričakujete sre- čen dogodek. 22. dec. 20. jan Ponuja se vam priložnost, da zaslužite in naredite kariero. Odstraniti boste morali nepri- jetno oviro. 21. jan 18 febr Odločili se boste za važno spremembo. Ob koncu tedna še ne bo plesa. Bodite previd- ni zlasti v prometu. 19. febr 20. marec Pogovor, ici je pred koncem, lahko zaide v slepo ulico, zato pridite z besedo jasno na dan- Važno sporočilo. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA PRIPRAVIMO OTROKOM SREČNE NOVOLETNE PRAZNIKE Kaj je lepše kot spomm iz naših otroških let. V.se živ- ljenje nam ostanejo v spo- minu. Dostikrat, ko nam je v življenju hudo, nas beseda dobrega prijatelja ne bi po- tolažila, ohranila kot spomin na lep dogodek iz otroštva. Ko naši otroci doživijo ne- kaj lepega, kako se iskrijo oči, nasmejan je obraz in vso srečo, veselje izžarevajo tako, da tudi mi odrasli ob njih čutimo radost. Za otroka je najlepvši prav- ljični svet. Ta mu najbolj razgiblje duha, domišljijo in ga spodbuja k razmišljanju. Kako ustvarja otrok svoje junake, lep svet in tako je srečen ob tem. Naša dolžnost je, da znamo otroka popelja- ti v ta svet, da v njem kar najdlje živi in preživlja svoje otroštvo. Razni letni časi prinašajo različne čare za otroke. Vse premalo jih seznanjamo z njimi. Ne pripravljamo pri- hoda pomladi. Kako so naše babice in Oton Zupančič zna- li lepo pripovedovati o ptič- jih svatbah, zajčki so pri- našali darila pridnim otro- kom, ko je prišla »teta Je- sen«, je prinesla mnogo da- rov, pripravila za njih trga- tev grozdja, pekla kostanj itd. Vse premalo mislimo na to, da bi otroku vse te lepo- te prikazali, ga razveselili. Ko razmišljamo o vsem tem, trka na naša vrata de- dek Mraz. Sprejmimo ga kar najtopleje. Naj bo naš ce- njeni gost, za naše otroke mora biti to najlepši dru- žinski dan. Otrok je srečen, ko sre- ča dedka Mraza v vzgojno- varstveni ustanovi, krajevni skupnosti, v podjetju, kjer sta očka in mamica zaposle- na, v šoli, a doma je vedno najlepše. Tega se moramo v polni meri zavedati starši, da v teh zadnjih dneh de- cembra svojim najdražjim pripravimo lep družinski dan. Praznujmo dedka Mra- za s svojimi otroci, ostal nam bo še vedno čas za pra- znovanje v kolektivu in za Silvestrovanje. Ni opravičila, da ni časa, da bi pripravili lep driižin- ski praznik. Celo leto smo se opravičevali, da nimamo dovolj časa za otroke. Služ- ba, sestanki, razne obvezno- sti, neodložljiva dela, skrb za dom, gledanje televizije, otrok pa je moral čakati, kdaj bomo imeli čas zanj. Zdaj pa ga moramo imeti, kako bo srečen ko bomo vsi doma. Nikomur se ne bo nikamor mudilo. No- voletna jelka bo naredila v sobi svečanost, tako lepo bo, ko bodo na jelki zagorele lučke. Večji otroci bodo pomagali krasiti jelko, mali se bodo vrnili s sprehoda, od soseda, obstali, ostrme- li na pragu; joj, kako je le- po! Tu so še darila. Se taj skromno darilo, poklonjoj od srca in ljubezni, odteh še tako dragoceno. Kosil večerja bo tudi malo bol ša kot ponavadi, miza vs drugače pripravljena, bol svečano bo in Barbka bo j mizo sedela z Janezkom lepi obleki s pentljo v lase^ Tudi očka in mamica, de. dek in babica bodo oblečeuj praznično. Kako bo lepo Odrasli bomo pripovedovali o novoletnem prazniku, ijj se nam je zdel najlepši in nas spremlja kot nepozaben srečen dogodek vse življe. nje. Skupaj bomo preživeli lep dan, večer in srečni bo. do otroci in mi. Z zadovolj stvom bomo stopili v Novo leto z željo, da bi ga večkrat pričakali v krogu svojih naj. dražjih. Starši! A nismo dolžni pri. praviti tega veselja svojinj otrokom. Ivica SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO SILVESTROVO V DOMAČEM KROGU Kje bomo silvestrovuli, se navadno ne odločimo šele poslednji dan v letu. Ves december se nam to vprašanje mota pO glavi, kajtt zadnji večer leta bi vsakdo rad pre- živel, kolikor je mogoče, lepo. če računamo 2 letošnjimi cenami Silvestrovih menujev ter rezervacij sedežev v re- stavracijah in hotelih na našem območju — gibljejo se ocl 50 do 150 Ndin — potem lahko mirne duše računamo, da bo tistih, ki bodo Novo leto dočakali doma, vsaj tri- krat več kot onih, ki se bodo vrteli na plesiščih Silve- strovanje v domačem krogu ima svoje prednosti, pa tudi slabosti Skoraj gotovo je, da bomo v novo leto stopili z bistro glavo in da bomo prihranili nekaj tisočakov. Prav tako pc je skoraj gotovo tudi to, da je doma man) veselo kot pod lampioni v restavraciji ali hotelu. In vendar — lahko bi bilo drugače, če Silvestrovanja doma ne bi jemali kot poslednje možnosti, temveč bi se zanj odločili pre- mišljeno — in ga tudi tako pripravili. če se boste odločili, da bo- ste letos gostovali vi, potem boste seveda sami izbrali svoje goste. Ce bo družba pi- sana, j6 prav, da pripravite različne možnosti razvedrila. Zato bi bilo najbolje, če sta- novanje za tisto noč nekoliko »preuredite«.. Ker bodo verjetno z vami tudi otroci, bo prav če v spalnici uredite več ležišč, kot jih je tam navadno. Od- lično bi bilo, če bi otrokom dali tudi svoj prostor za za- bavo. če to ne gre, jim pose- bej uredite vsaj mizo. Ko bodo dovolj utrujeni, bodo tako sami zaprosili, da bi šli spat in tako bo spalnica polno izkoriščena. Le v redkih družinah se bodo odločili za toplo večer- jo. Preveč dela da in tudi gostje bi se ob tej pretirani pozornosti slabo počutili. Za- to je hladen bife mnogo bolj primerna rešitev. V dnevni sobi lahko slovesno pogrne- te mizo, naložite nanjo na- rezek iz različnih vrst mesa, kruh, solato, krožnike, pri- bor, primerno dekoracijo — vse to seveda pripravite prej — na posebnen pladnju pa aperitiv, slano pecivo, ob- ložene kruhke ali kaj podob- nega, kar boste ponudili go- stom ob njihovem prihodu. Princip strežbe bo — sa- mopostrežba — in s svojim zgledom boste najbolje spod- budili vse ostale. če želite, da bo vaša druž- ba vesela, potem odnesite te- levizor na balkon! Ali pa ga vsaj prekrijte, da ne bo ni- kogar premotila skušnjava, da bi ga prižgal. Le če bodo v vaši družbi ljudje, ki bi si to posebej želeli — in če imate možnost — naj bo v tisti sobi, kjer ne bo motil drugih — in le — ti ne gle- dalcev televizijskega sporeda. Stari radio pa bo za silve- strov večer veliko bolj pri- meren. Če je le mogoče, pripra- vite tolikšen bife, da čez noč ne boste imeli dodatnega de- la. V tem primeru bi lahko tudi kuhinjo uporabili za dru- žabni prostor. Le nekaj po enajsti, ko se boste odpravili kuhat punč — brez tega pač ne gre — ji bo treba vrniti njen stari namen. Toda četudi bodo jedila pri- pravljena vnaprej, bi bilo prav, če bi si delo na Silve- strovo primemo razdelili. Možje naj skrbe za pijačo, prijateljica lahko skuha ka- vo, doraščajoči otroci za glasbo, vsi skupaj pa za pri- jetno razpoloženje. In še nekaj — na Silve- strovo naj bodo vrata vašega doma odprta! Ni treba izgu- biti prisotnosti, če bodo prL šli nepovabljeni gostje — zlasti če bo to po pol noči, ko bo morda prišel kdo vo- ščit srečo novo leto! Vaši gostje naj ne sedijo kot pri. biti na mestu, ki ste jim ga določili in tudi na razlito vino boste verjetno morali račimati. Silvestrovo doma je lahko prijetno — če boste poskr- beli, da večer ne bo prav tak kot vsi ostali. In če je le mogoče, razširite svoj dru- žinski krog, kajti sicer vam bo kljub polni mizi in okra- šeni smrečici, dolgčas. V GOSTE GREMO Povabljenim v prijateljsko družino bo nekoliko laže kot gostitelju. Če je prijateljstvo veliko, si lahko tudi stroške silvestrovanja razdelite. Še lepše pa bo, če boste druži- no, katere gost ste bili na Silvestrovo, povabili med prazniki k sebi na kosilo. Kljub takemu ali drugač- nemu dogovoru pa na Silve- strovanje ne boste prišli praznih rok. Steklenica ali dve dobrega penečega vina, bonboniera ali rože za go- spodinjo, bodo prav lepo po- zornostno darilo. Tudi oblekli se boste pri- merno in plesali ne boste v čevljih,- v katerih ste pri- šli. Prijateljici lahko ponu- dite tudi svojo pomoč, ven- dar ne vztrajajte, če bo od- klonila. Gospodinja je včasih najbolj zadovoljna, če je sa- ma v svoji kuhinji! Kljub prijetnemu vzdušju se boste približno ob dveh zjutraj le poslovili. Gospodi- njo čaka naslednji dan še veliko dela. Zato' morda le pKJvabite prijatelje na kosilo, ki naj po »obilni« noči ne -bo pretežko. In še nekaj bi vam radi povedali. Pravzaprav je tudi nasvet, kako preživeti Silve- strovo v domačem krogu- Kaj ko bi po polnoči s ste- klenico dobrega vina potrkali na sosedova vrata? flnogi so to že poskusili in posledic^ je bila, da sta se dve družbi strnili v eno! In ker je za sosednjimi vrati gotovo ne- kaj novih znancev, je snov« za pogovor in razvedrilo vo^ kot dovolj! Tako vam torej nismo svetovali Silvestrovega menuja. Vsaka gostiteljica ga bo pripravila po svoje. In prav je tako, zakaj prilagodila ga bo okusu prijateljev — mu do- dala kakšno svojo speciahteto — in predvsem upoštevala'] bo svoje finančne možnosti (^e pa bi vendarle radi s čim i ■presenetili, poiem preberite še naš recept v okvirčku. In za konec — želimo vam prijetno Silvestrovanje in veliko\ veselja zadnjo noč — v domačem krogu! Tode Mitev, kuhar iz hote- la Celeie vam predlaga na- slednjo Silvestrovo večerjo: Jajca na Florentinski način: jajca trdo skuhamo, jih pre- režemo, odstranimo rume- njak, ki ga s skuhano špma- čo pretlačimo. Umešamo maslo, dodamo sol in poper ter z dekorativno vrečko s to snovjo napolnimo jajčne po- lovice. Kot podlogo dodamo francosko solato, ki jo po možnosti zložimo v piramido in primerno dekoriramo z jajci. Po okusu nabrizgamo z majonezo. Cvetačna krem juha: sestav: cvetača, korenjček, čebula, moka, maslo, 1 dl srhetane, rumenjak, sol, poper, lovo- rov Ust, limonina lupina ter peteršilj. Narežemo korenj- ček, ga prepražimo na ma- ščobi, dodamo nasekljano čebulo, malo pomokamo, da dobi zlato-rumeno barvo ter zalijemo z vodo ali juho. Do- damo nekaj listov ovetače ter pustimo, da se počasi kiha. Posebej ovetačo strgamo na cvetke ter posebej skuhamo. Ko se sestavine, ki jih kuha- mo — korenjček, čebula itd. kuhane, to pretlačimo in do- damo kuhano cvetačo. Po okiusu solimo, dodamo limo- nin sok, na koncu legiramo (mmenjak s smetano stepe- mo ter počasi vlivamo v ju- ho.) Po okusu dodamo bele- ga vina. Puran po štajersko: purana pečemo kot običajno, zaliva- mo ga z lastnim sokom in belim vinom. Ko je mehek, ga zrežemo. Serviramo ga z mlinci, morda z zeljem ali s krompirjevo slamico (na i>a- ličice zrezan krompir, opra- žen v olju). Za konec lahko serviramo mešan kompKJt ali sveže sadje. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV SO SE IZTEKLI BILO JE KORISTNO INZABAVNO »rispevki naših bralcev, ki sledili podlistku o rabi )lemonovega žegna v na- 1 krajih, so se iztekli. Ka- še tu in tam kak list, to- I ne toliko, da bi mogli ibriko obdržati. Reči mo- tno, da je bila to zelo bra^ i rubrika, da doslej še no- na rubrika ni privabila liko sodelavcev, toliko pisv nr. Moram priznati, da smo uredništvo dobivali tudi laje, češ zakaj objavljamo ike vraževerne spise, čemu iloh obujamo te reči, ki » hvalabogu, s civilizacijo, Dbrazbo ali višjo kulturno ivnijo že presežene, preži- rte? Ali so res? ObisK mladega človeka iz Zgornjesavinjske doline mi je dal misliti. Po vsej sili je hotel imeti »Colemona«, ki da je njegovemu sorodni- ku med vojno šel po zlu in bi ga spet radi imeli pri hi- ši. Opozoril me je ves rdeč v obrjiz, da se s takimi reč- mi ne kaže šaliti, da so lah- ko nevarne in pa seveda za poznavalca hudo hudo ko- ristne. Prispevki naših bralcev, ti- stiih, ki so bili podpisani s polnim imenom in priim- kom, kot onih, ki .so se skri- li za psevdonimom, so bili različni. Eni so pisali o čud- nih dogodkih, kot da sami verjamejo vanje, drugi so se prikrito norčevali iz lahko- vernežev, ne/cateri pa so vra- že iz svojega kraja nepo- sredno izpostavili poTo- gu. Toda vse skupaj vendar daje skupen rezultat. Skoraj leto dni tiraj ajoča rubrika je dokaj pester zbir med ljudstvom še vedno krožečih ali pa vsaj še ne pozabljenih vraž in bajk. prispevki po kraju biva- nja piscev tudi geografsko določajo območja, kjer vra- ža še ni izgubila čisto svo- jega vpliva. Prispe\-ki so bi- Li z Koz.ianskega od Savi nje do Sotle. Največ jih je bilo iz okolice Laškega, Jur kloštra, iz Obsotelja, okolice Kozjega, pa tudi iz Zgornje Savinjske doline. Nekomu, ki bi se prouče- vanju vraževemosti v na- ših krajih posvetil bolj znanstveno in podrobno, lah- ko prispevki v Novem ted- niku in seznam piscev, ve- liko pomaga. Dejstvo, da vraže, da spo- min nanje še živi, je drago- cen kažipot, kjer bi bilo tre- ba iskati tudi drugo po- dobno duhovno blago, kot' recimo hLšno zdravilstvo, morda tudi padarstvo. Dragoceno je tudi to, da nekateri, ki spremembo, za- vesti preveč ocenjujejo po pojavnih oblikah v strnje- nih mestnih naseljih, zvedo tudi za te vrste protislovja v času hitrih družbenih sprememb. Ko sem prebiral prispevke naših bralcev sem prišel na misel, da bi ne bi- lo nič čudnega, če kje na Kozjanskem pri luščenju fi- žola še gomazijo mravljinci po hrbtiščih otrok ob zgod- bah o jagi bagi, divjem lov- cu in jim je kar lažje pri srcu, ko se spet prižge elek- trična luč, ki jo je pred tem vzelo in ko se spet po hiši razlega domača viža ob če- trtkovem večeru. In še nekaj. Nekateri pisci, tako na primer Anton Lokovšek iz okolice Laškega, so pokazali veliko večnost pisanja, pred- vsem pa veliko smisla za zgradbo zgodb in seveda ve- liiC posluh za ljudsko izroči- lo. če pa pri vsem tem vzamemo v obzir še podat- ke, da je nad 70 let star upokojeni cestar, ki je ljud- sko šolo končal v ranjki Avstriji, potem moramo zar- devati pred njim vsi, ki smo mnogo dlje drsali šolske klo- pi in venomer poslušali na- šo materinščino v hramih učenosti (z izjemo zadnjih vojnih let). Vsem piscem lepa hvala s priporočilom, da se še ogla- sijo o drugih zanimivostih svojega kraja. Vsem kriti- kom Pa se opravičujemo, če smo jih zavedli v zmoto, da želimo gojiti vraže in vrača- ti našega človeka v temačni srednji vek. UrR .1nik NAGRAJENI REŠEVALCI SKANDINAVSKE KRIŽANKE Izmed številnih bralcev, ki so nam poslali rešitve naše zadnje nagradne skandinav- ske križanke smo izžrebali enajst nagrad in sicer so srečni dobitniki tile: 1. na- grada Norbert Drugovič, Na otoku 13/11, Celje; 2. nagra- da Mojca Pečnik, Ul. 29. no- vembra 5, Celje; 3. nagrada Jožica Bremec, Ul. Bratov Vošnjakov 19, Celje; 4. na- grada Milena Gedrih, Stane- tova 18, Celje; 5, nagrada KAJ SE ßO PRIKAZALO? Počrnite samo dele sliči- ce, ki so označeni s črno piko! Tanjtt Kragl, Trubarjeva 53a, Celje; 6. nagrada Gabrijela Bemšek, škalce 52, SI. Konj.; 7. nagrada Julij Videtič, Pre- šernova 12, Celje; 8. nagrada Štefan Vengust, Dobrava n. h., Celje; 9. nagrada Moj- ca Vizjak, Ul- XIV. divizije 6, Celje; 10. nagrada Slava Lah, Ulica 29. novembra 30, Celje in 11. nagrada Milena Kumer, Dijaški dom Krško. RE.SITEV SKANDIN.WSKE KRIŽANKE REŠITEV: Vodoravno: Du- mas, opart, motor, rima, Stanko, Jan, termo;j.tati, rok, Lea, IC, Erato, leza. Leda, iti, Anam, Lars, pun- tar, Adi, nn, racija, krater. Rešitve iz prejšnje številke ZAPESTNICA 1. Gorjanci, 2. iver, 3. ba- bištvo, 4. romb, 5. ostronom, 6. last, 7. Titograd, 8. Anet, 9. rastlina. GIBRALTAR. SATOVNICA 1. zaroka, 2. mazilo, 3. Ramona, 4. tarifa, 5. tabele, 6. Lahore, 7. amater. MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. slatina, 2. Marinko, 3. stis- kač, 4. Tinkara, 5. Ankaran. REBUSI NIKOTIN, KOPICA. OKO- LIČAN, KOOPERACIJA. SERVISI Na Ipavčevi 21: — Renault — Zastava — Alfa Romeo — Škoda — NSU PRETIŠ V Medlogu 16 za tovorna pozila — TAM — FAP — IMV Vsa avtollčar- ika in klepar- ska dela v Me- diocru 16 sa tovorna vo- zila; v Ipavče- vi SI pa za 3sebTia vozila Oen se je počasi dvignil, čeprav v Svetu ni bila navada govoriti stoje. Zavedal se je odgo- vornosti in zdelo se mu je, da je ves prostor tja do nezaznavnega svoda z veliko težo legel nanj. Napočil je zgodovinski trenutek. Pogosto .ie razmišljal, s kakšnimi izbranimi b«^sedami bo sporočil svoje izsledke, vendar pa se mu je zdaj, ko je stal pred to nalogo, zdelo vse tako neresnično... Thor je vključil magnetc^on. — Sklenil sem, da bom poslednjič govoril v Svetu. Moji izsledki temeljijo na dolgotrajnih znanstvenih raziskavah. Vse meritve in podatki so vam na voljo v laboratoriju. Vsaka podrob- nost je nekajkrat preverjena, kompjutor deluje brezhibno. Že dolgo vemo, da se na.še zaloge goriva manjšajo. Bazeni nafte so prazni, skladi premoga pa ob skrajni redukciji, iz katere bi bila izvTzeta le proizvodnja hrane in kisika, za- doščajo za 112 tempov, ali po starem za leto in pol. — Kaj pa nove raziskave? — Je živčno planil Rhoen. Ali ni v vzhodnem rovu polno ljudi, ki vrtajo? Kaj vibrografi niso odkrili novih naha- jališč? Vi ste krivi, eneVgetik, zahtevam, da po- date ostavko, dokler je še čas! že dolgo sumim, da ste nesposobni... ob vsej tej tehniki ste od- povedali kot otrok. Oen je vstal miren. Kot da bi ne slišal pod- predsednikovih pikrih pripomb je nadaljeval: — Vsi razpoložljivi stroji delajo tam, kjer je vsaj promilo verjetnosti, da naletimo na gorivo. Toda naše delo je deficitno; za stroje porabimo več energije, kot jo pridobimo. Vibrografi ne zaznavajo poroznih plasti v razdalji 250 m od centra. Računajoč po starem merjenju časa, po- meni vsak dan dela s stroji, najmanj 10 do 12 dni manj življenja oziroma tri cela tempa. — Moji račimi se ujemajo — je pripomnil Tjsson — primerjal sem minimalno osvetlitev, ki je še potrebna algam za sintezo, s potrošnjo energije strojev. Nadaljnje raziskave s stroji skrajšujejo življenje. O tem ni dvoma. Energetik je nadaljeval: — Ce se ne motim, predstavljamo 38. gene- racijo po Katastrofi. Naši predniki so si rešili gola življenja s tem, da so si tu, pod površjem zemlje uredili bivališča. To so zgodo\inska dej- stva in prosim, da me nihče ne prekinja. Pri popolni zavesti in hote kršim veliki Tabu. Zbe- žali so pred atomsko katastrofo, ki je uničila ves živi svet na zemeljski površini. Vsem v dvorani je zastal dih. Pi-vi se je zbraJ Thor. — Kako si drznete?! Kaj sploh govorite, Oen, ali ste znoreli...? — Ponovno poudarjam, sem pri popolni za- vesti in vem, da kršim Tabu ter govorim o stva- reh, Id jih nihče našega rodu še nikdar ni spre- govoril. Radiacija je uničila človeštvo na zemlji in mi smo le Ijoren ostanek nekdaj mogočnega rodu Homo Sapiens. Naši prednild so besede radiacija in atomska energija izbrisali iz svojega slovarja. To so storili iz strahu, da se kaj po- dobnega ne bi nikoli več zgodilo. To je sicer bila razumljiva reakcija, vendar z znanstvenega stališča popolnoma zgrešena. Ta trenutek nas lahko reši le atom.ska energija, toda o njej ni- mamo prav nobenih podatkov, vse, kar je bilo v zvezi s tem, je bilo uničeno. Rhoen spet ni vzdržal: — Vi ste odpadnik, Oen, vi ne spoštujete niti naši prednikov. Namesto, da bi bili hvaležni, da sploh obstojate, .jim pripisujete strahopetnost in šarlatanstvo. — Ob tem, kar je iwvedal cenjeni kolega, mi je prišlo na misel, da so znanstveniki že v samem začetku predvideli tako brezizhodno situacijo. Da bo nekoč zmanjkalo energije je bilo na dlani. Nismo mi začeli štediti, ampak so že davno pred nami uvajali redukcije. Prvi tak ukrep je bila popolna ukinitev svetlobne energije, razen v laboratorijih za prehrano in za eksperimentalne namene. Do teh ugotovitev lah- ko pride vsak med vami in niti ni nujno, da je odpadnik. Drži, kolega Rhoen? — Vi kršite naša načela, uničujete naš način življenja. In četudi je res, kar trdite, nim^e niti najmanjše pravice izpreminjati zgodovine. Vse to so le vaše predpostavke s katerimi hočete slepariti, da bi opravičili vaše jalovo delo na področju energetike. — Presenetili ste nas Oen, — se je oglasil Thoer — vaše trditve so drzne, čeprav se s ko- legom Rhoenom glede vaše strokovnosti ne stri- njam. Morda imate prav ... — Ne razumem — se je prvič oglasil zdrav- nica — kako je mogoče, da se o teh stvareh zdaj tako odkrito pogovarjamo, še pred nekaj trenutku pa se nismo upali niti razmišljati o tem. Oen, cenim vašo bistroumnost, vaš fanta- stični govor me je presunil, vendar va.s obso- jam. ker ste tako brezdušno kršili tabu. Ne mo- rem dojeti, da je to res. — Zapreti bi vas bilo treba — je sikajoče de- jal Rhoen — zapreti zaradi izdajstva. To, kar počnete, je žalitev za celotno ljudstvo. Oen je sedel. Ni bilo pomoči. Preteklost je bila preveč zakoreninjena v teh ljudeh. Tudi v tako hudih trenutkih niso mogli odvreči teh spon. Dolgo so vsi molčali. — Kakšna klavrna seja — se je naposled oglasil matematik — še o tem se nismo dogo- vorili, kako bomo umrK. Sicer pa skrbim za vas, kajti meni bo to prihranjeno. Umrl bom narav- ne smrti. Magg, bi jim povedala, da imam raka? Koliko tempov si že rekla? No, saj ni važno ... Toda misel je kljub temu prijetna, saj v tem trenutku. Dragi kolegi, edini bom, ki bo umrl naravno ... Skeenov smeh je ponovno zadonel v dvorani. Moreče vzdušje se je še stopnjevalo. Vsi so se- deli sklonjenih glav. — Zakaj ne bi poslušali Energetilca do kon- ca, se je prvi iz svojih misli predramil biolog Tysson. — Kolikor sem razumel obstoja samo ena rešitev, ali ne, Oen? — Da! — In to je ...? Oen je ponovno vstal, dvignil roko in poka- zal navzgor. Počasi je dejal: — Pot navzgor, pot na zemeljsko površino, iskat Sonce! Nepopisen vr\'ež, ki je sledil, je preglasil Rhoenove besede: (Se nadaljuje) tedenski mozaik v Latinski Ameriki so sku- hali že dosti revolucij in spo- dnesli že dosti predsednikov, toda takšnega udara, kakor je bil v ponedeljek v Pana- mi najbrž še ni bilo: med- tem ko je bil panamski pred- sednik na konjskih dirkah v Mexico City ju, je njegov pod- predsednik, ki ni šel na konj- ske dirke, ampak je ostal v Panami, postal predsednik . . . V Sovjetski zvezi so odkrili novo zvist pornografije. Do- slej smo poznali pornografi- jo v besedi in sliki, toda na sestanku sovjetskih pisate- ljev so obsodili tudi »porno- grafijo v glasbi» in druge škodljive zahodne vplive na umetnost... V Frankfurtu bi morali soditi devetnajst- letnemu fantu zaradi razgra- janja in upiranja organom javne varnosti. Sodnik je ukazal policiji, naj temeljito »očisti« sodno dvorano, ker so mladi obtoženčevi prijate- lji »navijali« za svojega ko- lega Policija je tako temelji- to »očistila« dvorano, da je poslala domov tudi obtožen- ca Proces so preložili. .. Češkoslovaški časopis »Život strany« je obtožil avstrijske in zahodnonemške socialne demokrate, da bi radi poma- gali na noge socialnim de- mokratom v ČSSR časopis med drugim piše. da je pri- šel v Prago eden izmed glav- nih T'Oditeljev zahodnonem- ških socialnih demokratov Fritz Erler, ki je oblj \nl svojim Češkim somišljenikom izdatno finančno pomoč. Fritz Erler je umrl 24. fe- bruarja 1967' . Ameriški ke- miki so izdelali novo bom- bo, ki vsebuje dve kemični snovi. Vsaka zase je neškod- ljiva, /co se pa pomešata, se iz tega izcimi smrtnonevaren živčni plin Spet nova »znan- stvena pridobitev«... V Da- homepi so prejšnji teden spet izvedli državni udar. Tam jih niti več ne štejejo. Kaže, da so v Afriki državni udari v modi in v obratnem sorazmerju z velikostjo drža- ve. čim manjša je država, tem več je državnih uda- rov . . Predsednik sveta U- SE VEDNO NEREŠENO Kdaj kmečke pokojnine? Za pokojninsko zavarovanje kmetov še vedno ni denarja - Kdo upa jamčiti, da ga bo prihod- nje leto ali čez pet let več? - Ali naj skrb za stare kmečke ljudi odlagamo brez prestanka? Upal sem, da se bo pri urejanju kopojninskega zava- rovanja kmetov kamlu nekaj spremenilo, pa sem spet zgu- bil upanje, da bi kdaj doča- kal pokojnino. Tako je glas- no razmišljal starej.ši, a še vedno podjetni kmet, ki je za svojo pokojnino pripravljen prispevati ustrezni delež. Njegovo upanje se je zve- čalo, ko so predlogi kmetov našli sivoje mesto tudi na prvi strani najpomembnejše- ga republiškega časopisa. Splahnelo pa je, ko so raz- prave republiških organov spet stekle po starem tiru. H Kmetje že precej časa razpravljajo o »položaju kme- ta«, o določilih, kdo se lahko prišteva med kmete. Take razprave je sprožilo zdrav- stveno zavarovanje kmetov. Prej podeželski prebivalci iii- so iskali takiJi razlik med sabo, zlasti ne po zadnji voj- ni, Kategorije zavarovancev pa jih silimo k razmišljanju. Delavci imajo svoje socialno zavarovanje. Obrtniki svoje. Kmetje pa imajo ie zdravstve- no zavarovanje, dokler ne bo sredstev, da bi lahko vzdrže- vali tudi pokojninsko in in- validsko, K razpravam jih spodbujajo visoki prispevki in pomanjkanje sredstev. Pri delavcih je točno dolo- čeno, da so socialno zavaro- vanj le tisti, ki so redno za- posleni ali jim družba prizna- va začasno brezposelnost, pri obrtnikih pa le obrtniki. Zakaj ne bi bilo enako pri kmečkem zavarovanju? Dolo- čiti bi morali enako natančno kot pri delavcih, kdo je kmet. Tisti sloj prebivalstva, ki bi izpadel iz teh treh kategorij, pa naj bi uvrstili v novo ka- tegorijo občanov. H Zakaj pristojni organi ne upoštevajo takih predlo- gov? Nihče ne zanika, da bi se z določitvijo j>položaja kme- ta« razmere kmečkih zavaro- vancev izboljšale in bd bilo več možnosti za skorajšnjo uved- bo pokojninskega zavarova- nja. Pravijo pa, da bi to povzročilo nov problem. Kdo naij bi skrbel za tiste, ki ne premorejo sredstev zia svoje zavarovanje? ■ Kmetje se ne čudijo vprašanju (za ljudi bi morali poskrbeti!), temveč tistim, ki le sprašujejo, ne iščejo pa ustreznega odgovora. Ali so ljudje, ki zaradi razmer v prejšnjih družbenih ureditvah in sedanjih težavah pri iska- nju zaposlitve, pa tudi staro- sti nimajo dovolj sredstev, le del »kmečke družbe« ali vse naše družbe? Od odgovora je odvisno, kdo je dolžan skr- beti za njih: ali le kmetje ali vsa družba. Če delimo delovne ljudi na tri kategorije socialnih in zdravstvenih zavarovancev: delavce, obrtnike in kmete, potem bd morala za tiste, ki jih po določitvi »statusa kme- ta« ne bi mogli uvrstiti v no- beno od teh kategorij, skrbe- ti vsa družba To b^ bila si- cer dodatna obremenitev za nekatere gospodarske dejav- nosti Toda kmetijstvo je tu- di gospodarstvo, zasebno ena- ko kot družbeno. Vzlic raz- nim težavam v gospodarstvu Pa je kmetijstvo še vedno na najslabšem. S predlaganimi spremem- bami ne bi urejali le social- nih problemov kmečkega in drugega podeželskega prebi- valstva, da bi kmetje laže in prej dobili polcojninsko zava- rovanje, temveč bi hkrati krepili tudi kmetijsko dejav- nost. Dobro kmetijsitvo pa nam je potrebno tako kot kruh Tega še nihče ni posku- šal zanikati. JOŽE PETEK PO ATENTATU — Takšno je bilo razdejanje, ko je eksplodirala bomba v kme- tijski banki v Milanu. Bil je petek in banka je bila polna ljudi. Eksplozija je ubila 14 oseb, huje ali laže pa jih je ranila kakih sto. Vso italijansko javnost je prc^ tresel ta strašni zločin. Na tisoče policistov išče sledove za atentatorji. Desno na sliki ležita na tleh dve trupli, pokriti z rjuho. Levo je miza, pod katero je eksplodirala bomba. TELEGRAMI TRIPOLI — Brit^mci so se za- čeli umikati iz dveh oporišč v Li- biji. Libij.sJca vlada se je začela pogajati tudi z Američani, da bi se umaknili iz Wheelusa, največ- jega letalskega oporišča ZDA v Sredozemlju in sploh zninaj ZDA. BONN — V Ravensburgu v po- krajini Baden-Württemberg se na- daljuje sodna obravnava proti pe- tim astaSkiin teroristom in organi- zatorjem diverzantskih akcij v Ju- goslaviji TOKIO — Premier severnokorej- ske vlade Kim Ir Sen je dejal, da se Severna Koreja ne bo vmešava- la v spore med Kitajsko in ZSSR. Trditve zahodnega tiska, da se je Severna Koreja ^redelila v tem sporu, je premier označil pot »podtikanje«. ATENE — V. Atenah je pristalo etiopsko potniško letalo »boeing 707« z dvema mrtvima potnikoma. Dva etioipska agenta v letalu sta povedala gT.škim oblastem, da sta morala ubiti oba potnika, ker sta hotela ugrabiti letalo. Toda po iz- povedi drugih potnikov obstaja sum, da gi-e za kaj drugega. TEHERAN — V iranskem glav- nem mestu so ustrelili deset iran- skih državljanov, ki so tihotapili mamila. To je bilo prvo ostro ka- znovanje. po novem iranskem za- konu o preganjanju tihotapcev in uživalcev mamil. WASHINGTON — V krogih, ki so blizu Pentagona, pravijo, da utegne biti preiskava o pokolu v vietnamski vasi Song My končana šele na pomlad. tedenski zunanjepolitični pregled Grčijo so pretekli teden v petek izključili iz Zahodno- evropske zveze (WEU) oziro- ma iz Evropskega sveta- ki je nekakšen »parlament« te zveze s sedežem v Strasbour- gu. Pravzaprav se je Grčija izključila sama. Ko je grški ma iz Evropskega sveta^ ki je nekaj dni pred sestanKom sveta prepričeval Pariz, naj ne glasuje za izključitev, uvi- del, da je vse zaman, se je umaknil z izjavo, da ,ie Gr- čija dovolj demokratična in človekoljubna. Čeprav je sprva kazalo, da ne bo velika večina članic sveta glasovala za izključitev, je bila pri glasovanju proti samo ena država: Ciper. Celo Britanija in Francija sta se nekaj dni pred glasovanjem odločili, da bosta glasovali za izkjučitev, čeprav so ZDA pritiskale na vseh 18 članic sveta, naj ne izključijo Grči- je, ki varuje jugovzhodni sredozemski bok atlantskega pakta. Izključitev Grčije iz Zahod- noevropske zveze ne bo ime- la večjih posledic, učinek je predvsem moralni. Zveza .ie bila ustanovljena kot kolekti- vna obrambna organizacija Francije, Velike Britanije, ZR Nemčije, Italije in Bene- luksa pod »natovskim dežni- kom«. Pozneje je postala predvsem zahodnoevropski politični debatni klub brez pravih gospodarskih In poli- tičnih pooblastil in pristojno- sti. Zagovorniki zahodnoev- ropske politične integracije vidijo v zvezi in svetu pri- hodnjo skupno vlado in par- lament zahodne Evrope. Z izključitvijo Grčije pa je Zahodna Evropa vendarle pokazala, da se zgraža ne sa- mo nad diktatorskim reži- mom v Atenah, ampak tudi nad tem, kaj ta režim počne z ljudmi v svojih zaporih. Sprva so najbolj odločno zahtevale izključitev skandi- navske države, ko pa so se množila preverjena poročila o mučenjih v grških ječah, je postajala javnost v vseh dr- žavah članicah čedalje bolj ogorčena. Komisija za človekove pra- vice je sestavila poročilo, dolgo 1200 strani. Četrtina te- ga poročila je posvečena pri- čevanju Grkov in Grkinj, ki so bodisi sami doživljali mu- čenje ali so bili priča muče- nju. Med pretresljivimi opisi trpljenja in mučenja, ki jih vsebuje poročilo, je tudi pri- čevanje Grkinje, ki je bila noseča, ko so jo zaprli, ker so v njenem stanovanju našli tri ilegalne letake. Prosila je poiciste, naj ji prizanesejo. ker je noseča. Policist ji je odgovoril, da je bol.ie, če ne rodi, ker bo n.)en otrok prav takšen, kakršna je ona. Za- tlačili so ji cunje v usta, da ne bi kričala, in jo začeli ne- usmiljeno pretepati. Vrgli so jo v celico in v temi je za- čutila, da krvavi. »Začela sem kričati,« je izpovedala žrtev, »Izgubila sem otroka, izgu- bila sem otroka!« Potem je prišel stražar in mu je po- kazala, da krvavi. Po enour- nem čakanju so jo vendarle odpeljali v bolnišnico, k.jer so zdravniki ugotovili, da ne bo mogla več roditi, ker je spavila. Ko so tuji novinarji vpra- šali inšpektorja atenske poli- cije Lambruja, če pozna ne- kega Lendakisa, ki so .ga v ječi nečloveško mučili, je ta odgovoril, da ga pozna in da je z njim »prijateljsko kram- ljal«. Vsi Italija, a tudi javnost v drugih državah se je zgro- zila ob eksplozijah podtak- njenih bomb v kmetijski banki v Milanu in na treh mestih v Rimu- Milanska eksplozija je terjala 14 člo- veških življenj, ranila pa jih kakih sto, med njimi več oseb hudo. Na tisoče policistov išče zločince, ki so očitno zelo do- bro pripravili atentate. Ko to pišemo, zločincev še niso odkrili, a tudi niso sporočili, da bi bili prišli na kako obe- tajočo sled. Morda pa je po- licija previdna in noče prehi- tro na dan s podatki. Toda pritisk javnosti je si- lovit. Med Italijani, ki so pretreseni zaradi teh zloči- nov, so tudi skupine, ki bi rade izkoristile položaj v svojo korist. To velja pred- vsem za skrajnjo desnico, ki je napovedala demonstracije. Notranje ministrstvo jih je prepovedalo. Ljudje ugibajo marsikaj o razlogih za aten- tate, toda gotov» ni«« daleč od resnice tUai penijo, da zločincem ni bil pogodu miren in demokratičen raz- voj v Italiji. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ DEVET ČASTNIH DOKTOR- JEV — Ob 50-letnici rednega delo- vanja ljubljanske univerze so bile velike slovesnosti. Predsednik re- publiške skupščine Sergej Kraigher je izročil rektorju univerze dr. Ro- manu Modicu red zasluge za narod z zlato zvezdo, s katerim je pred- sednik republike Tito odlikoval ljubljansko univerzo. Čestitke so izrekli zastopniki številnih jugoslo- vanskih in tujih univerz. Rektor univerze je podelil naslove častnih doktorjev Josipu Brozu Titu, Ed- vardu Kardelju, Srečku Brodarju, Jovanu Hadžiju, Milku Kosu. Aliji Koširju. Feliksu Lobetu, Francetu Steletu in Aloisu Tavčarju. Po slavnostni promociji se je v Imenu počaščenih zahvalil predsed- nik Tito, ki je v svojem govoru med dru^m dejal, da je šele z zmago našega narodnoosvobodilne- ga boja in revolucije, s pravilno ureditvijo nacionalnega vprašanja, dobila ljubljanska univerza možno- sti za vsestranski razvoj. Nato je Tito govoril o našem narodnoosvo- bodilnem boju, ki ga. nekateri v svetu deva j o v nič in sprevračajo zgodovinske dogodke. Vsem takim poskusom se bomo odločno posta- vili po robu, ker pomenijo napad na našo socialistično samoupravno družbo, na enakopravnost naših narodov in na neodvisnost Jugosla- vije. Tito je spomnil na to, da so napredni ljudje Slovenije, denimo France Prešeren in Ivan Cankar prispevali k ideji mednacionalnih odnosov brez zavisti in sovraštva , ter opozorili na usodno povezanost boja slovenskega naroda z bojem vseh narodov Jugoslavije. Ivan Cankar je razumel, da lahko majh- ni narodi, ki jih nenehno ogrožajo močnejši sosedje, izvojujejo svoj obstoj samo, če v bratski skupno- sti z drugimi narodi najdejo skup- no zaščito. Socialistična Jugoslavi- ja je skupnost enakopravnih naro- dov, kjer so se v načelnem pogle- du pravilno urejala vsa vprašanja mednacionalnih odnosov. Svobod- no in popolno enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije jamčita federativna ureditev in si- stem samoupravljanja. Predsednik Tito je v petek obi- skal kranjsko tovarno »Sava«, ki je znana po svojevrstni organizaciji samoupravi j an j a. ■ BANJALUKO MUČIJO TUDI BOLEZNI — Mestna sanitarna in- špekcija v Banjaluki je zaradi hu- de epidemije gripe razglasila izjem- no stanje. Prepovedali so vsa javna zborovanja. Doslej je zbolela več kot polovica prebivalstva. Skoraj v vsaki družini razsajajo gripa, zla- tenica, pljučnica ali bronhitis. Ve- čina obolelih pa nima niti kje le- žati, manjka kurjave, ni elektrike. Prejšnjo sredo je Banjaluko spet zajel tudi potres okoli pete stop- nje. Odbor solidarnosti univerze v Beogradu je začel akcijo pomoči tem prizadetim krajem s tem, da je pozval vse, naj sredstva za običaj- ne novoletne čestitke raje nameni- jo v sklad za pomoč Banjaluki. m POL RABA ZBOLELO ZA GRIPO — Epidemija gripe je zaje- la mnoge kraje v naši državi, prav tako pa tudi mnoge druge države. Na otoku Rab je gripa prejšnji te- den priklenila na postelje polovico prebivalstva. ■ SPREJETA RESOLUCIJA — Republiški in enotni zboV delovnih skupnosti slovenske skupščdne sta prejšnji torek sprejela resolucijo o smernicah ekonomske politike in o politiki zbiranja ter uporabe sred- stev za splošno potrošnjo v prihod- njem letu. ■ ELEKTRIČNI VLAK DO DO- BOVE — V petek so slovesno od- prli elektrificirano železniško pro- go od Zidanega mosta do Dobove. S tem se je vožnja od Ljubljane do Brežic skrajšala približno za eno uro. Magistralna proga od Jesenic do Dobove, dolga 180 km, je zdaj v celoti elektrificirana. ■ KAKO BO S CENAMI V PRI- HODNJEM LETU? Letos so se živ- ljenjski stroški v Jugoslaviji pove- čali za 10 %. Prav takšno poveča- nje pričakujejo tudi v prihodnjem letu. Ne bi pa smeli dovoliti še večjega skoka cen. Na cene naj bi vplivali zlastd z ustreznim uvozom blaga, ki ga manjka. Osnutek reso- lucije o ekonomski politiki v 1. 1970 predvideva, da bo odloženo pove- čanje stanarin za prvih šest mese- cev 1. 1970. Prav tako naj bi se pri- hodnje leto ne podražila elektrika. ■ CENEJŠI TELEVIZORJI — Elektronska industrija Niš obljub- lja, da bo ob novoletnih praznikih pocenila svoje televizorje za 25 %. m REŠEVANJE »PROLETER- KE« — Jugoslovanska potniška ladja »Proleterka« je prejšnji to- rek nasedla na čereh v bližini oto- ka Murter (blizu šibenika). V la- dijskem trupti so tri velike luknje, skozi katere dere v ladjo voda, ki jo morajo nenehno črpati. Na po- moč so poklicali posebne strokov- njake iz Londona, ker je ladja na- sedla zelo nerodno Samoupravni sistem zagotavlja popolno enakopravnost narodov (OGA VSE JE PRELISIČIL? 26-LETNI FRANC UNGER, DOMA S TE- pANJSKEGA VRHA JE OGOLJUFAL MAR- SIKATEREGA OBČANA. NAKUPOVAL JE AVTOMOBILE, GOVEJO ŽIVINO, PRE- MOG, PRAŠIČE, VSE ZA KAR JE MENIL, HA MU BO NAVRGLO DFMAR. ffa celjskem območju se joraj vsako leto pojavi kak- fi goljuf, ki kot kaže prav i tem območju najde uspež- n torišče za svoje nepošte- [ delo. Kakorkoli je nera- nljivo in nesprejemljivo, r naši ljudje še vedno za- iftjo in zato nasedejo raz- ni mešetarjem, je res, da 26 letni Franc UNGER, ffna s Tepanjsk^a vrha pri (n'enskth Konjicah, izdajal . je tudi za FRANCA SIMO- ICA, ogoljufa] ali posku.šal luljufati izredno mnogo jeanov. Mogoče ne bo odveč, če tvedemo nekaj primerov, katere je F. Unger, ki je iaj v preiskovalnem za- »ru osumljen. Po dosedanjih ro^^^ovitvah simidjo, da je foljufal nekaj lastnikov rtomobilov, kmetovalce pri iterih je nakupoval govejo vino in prašiče, tiste za ka- re je organiziral nakup remoga in še mnoge druge, ajti goljufije in Unger jeva Bjavnost je bila žal, dokaj rostrana . .. Kot rečeno je Francu Un- jrju marsikatera goljufija spela zaradi in predvsem ob livnosti in neverjetnem za- panju naših občanov. Taiko ! na primer pri Lenovšku v odgorju »kupil« stari TAM 500 za 4 milijone starih di- arjev. Za ceno, ki jo je navrgel« lastnik. »Kupec« je eno kar sprejel, čeprav je ilo očitno, da tovornjak ni reden tega denarja. Ko je linger prišel sklenit kupčijo, to je bilo nekaj dni po »ogledu«, se je pripeljal z re- ordom, da bi tako »bil bolj »repričljiv«. Nihče ne ve, ako bi se vsa kupčija izste- la, če ne bi lastnikov sin ivtomobila Ungerju »ukra- lel«. Po avtomobil je nam- eč odšel z rezervnimi ključi a avtomobil enosta-TOO odpe- ljal nazaj domov. Pn »kup- cu«, ki seveda kupčije m pK> ravnal pa so ostali originalni ključi in vsi dokumenti. F. Unger je {»skušal pro- dati tudi avtomobil, ki si ga je iziposodil pri izposojevalni- ci a/vtomobilov. Preprodal je tudi avtomobil, ki ga je »icu- pll« na licitaciji podjetja Usluge s Polzele. Čeprav je bilo uzakonjeno, da mora kupec poravnati dolg pri pre- vzemu, je Unger avtomobil odpeljal, ne da bi plačal di- nar ... Nakupoval Je tudi govejo živino. Kmetovalcem seveda stroškov ni poravnal, nekaj živine pa je zaklal in meso razprodal. Potegnil je tudi občane, ki so potrebovali premog. Marsikateremu je natvezil kakšno zgodbo, da bi od njega dobil denar. Glede na to, da delavci mi- lice in UJV v tem času, ko so ga odkrili še niso uspeli vso neix>šteno dejavnost Franca Un,:;ea"ja razčistiti, predvidevajo pa, da je ostalo še mnogo neznanega, pKJziva- jo občane, da bi sami prija vUi posamezne primere golju- fije. Franc Unger je v pre- iskovalnem zaporu. Tokrat Unger ni prvič osumljen ka- znivega dejanja. Kot so ugo- tovili, je bilo tokrat njegova dejavnost razprostrana na območju Štajerske. -ez S CELJSKEGA SODIŠČA CELJE, 12. dec. — Danes sta na celjskem okrožnem sodišču obravnavala dva ka- zenska senata. Enemu je predsedoval sodnik okrožne- ga sodišča Janko Cigoj. Na zatožni klopi je sedel Stje- pan Steranko, 24-letni sam- ski Rus iz Sremske Mitrovi- ce, baje študent, že večkrat kaznovan, v priporu od 3. novembra 1969. Dne 3. no- vembra 1969 okoli pol dveh zjutraj je v Celju na Muzej- skem trgu b sodelovanju nekega drugega sostorilca vlomil v zaklenjeni osebni avto škoda celjske registra- cije, last Marije Humski. Oba sta že vstopila v vozilo, nista pa utegnila ničesar vzeti, ker sta bila zasačena pri i>oskusu vlomne tatvine. Drugi storilec je zbežal, Ste- ranka pa so prijeli. Obsojen je bil poskusa vlomne tatvi- ne. Iz Sremske Mitrovice je dobilo sodišče sporočilo, da je Steranko znan kot delo- mrznež, ki je storil že več- krat kaznivo dejanje zoper premoženje. Zagovornika ni hotel imeti niti po uradni dolžnosti. »Ce pa mi bo vse- eno postavljen, pa kajpak ne morem nič proti temu,« je izjavil obtoženec. Obsojen je bil danes v smislu obtož- be in kaznovan na šest me- secev zapora. Ostati mora v priporu do pravnomočnosti sodbe. Drug senat Je vodil sodnik okrožnega sodišča Miloš Bla- gotišek. Pred njim se je za govarjal Anton Korošec, 32- letni samski delavec z Lopa- te pri Celju. V priporu je od 20. novembra. Obtožen je bil kaznivega dejanja ve- like tatvine, ker je dopoldne 18. oktobra 1969 na Lopati vlomil v hišo Martina in Marije Knap nasilno, se splazil skozi kuhinjsko okno in s tam najdenim železnim drogom nasilno odprl zakle- njena vrata spalnice. Odne- sel je celo vrsto premičnin, da je moral priti dvakrat ponje. Od vsega začetka ob- toženec priznava dejanje in krivdo. Čeprav je sodišče u- poštevalo celo vrsto olajše- valnih okoliščin, ga je kot specialnega povratnika obso- dilo na tri leta strogega za- pora. Do pravnomočnosti sod- be mora ostati v priporu. C. G. VLOM V AVTOMOBIL v Krškem so neznani zli- kovci prerezali platneno pre- krivalo prikolice tovornega avtomobila, katerega voznik je odšel na počitek. Skozi odprtino so zlezli na vozilo, na katerem je bilo naloženo med drugim tudi več zabo- jev menjalnih ročk za av- tomobile. Iz zabojev so u- kradli enajst takšnih ročk. Varnostni organi predvideva- jo, da jih bodo zlikovci poskušali prodati. Preiskava je v teku. ZGOREL sumj S HIŠO v zaselku Okroglica med Lisco in Jurkloštrom je pri- šlo do nevsakdanje trage- dije. 42-letni Mirko Blatnik, gospodar posestva je živel na svojem posestvu, ki je ze- lo odmaknjeno sam. Do naj- bližjega soseda je približno pol ure hoda. V nedeljo zjutraj okrog šeste ure so sosedi presenečeni ugotovili, da je pri Blatniku požar. Ko so prišli do domačije so u- gotovili, da je zgorelo go- spodarsko poslopje skupaj z živino. Čeprav so iskali in klicali gospodarja, tega od nikoder ni bilo. To se jim je zdelo čudno, saj ni imel navade hoditi naokoli, na zadnjem obisku pri sosedih pa je bil v mesecu oktobru. Ko so ga iskali, je postal nekdo pozo- ren na zoglenel kup pri vho- du v hlev, ki bi lahko bil tudi zoglenelo truplo. O za- devi so obvestili milico in UJV v Celju. Posebna komi- sija UJV, ki se je pK) dveh urah in pol prebila" po glo- bokem snegu do pogorišča je ugotovila, da je Mirko Blatnik v resnici zgorel sku- paj s poslopjem. Do nesreče je verjetno prišlo med reše- vanjem živine iz hleva. V Blatnikovi sobi je bila še razmetana postelja, po tem sodeč je lastnik ležal in ga je zbudil verjetno požar, po položaju sodeč je omahnil zaradi prevelike koncentra- cije plinov. Nesreča je moč- no pretresla okoliško prebi- valstvo. POŽAR V ŠENTJURJU v torek zgodaj zjutraj je izbnihnil požar v upravnem poslopju šentjurskega pod- jetja za lahko obutev. Stav- bo popravljajo. Požar je na- stal na ostrešju nad pisar- nami. Zgorelo je več deset kvadratnih metrov ostrešja in strop nad pisarnami. Po- žar so prizadevni gasilci hit- ro omejili. Komisija UJV iz Celja, ki je prišla na kraj dogodka, je ugotovila, da je požar nastal zaradi tlenja heraklitne plošče, ki se je vnela pri varjenju cevi za centralno kurjavo. Ponoči se je požar razširil, škodo oce- njujejo na 20.000 dinarjev. NE POSKUS UBOJA. PAČ PA liUDA TELESNA POŠKODBA CEL.JE, 10. decembra. Tudi na celjsko okrožno sodišče se je vtihotapila gripa čeprav gre za nujne zaporne pri- mere, so morali včerajšnjo kazensko obravnavo preložiti, ker je predsednik senata Ve- koslav Tanko zbolel za hudo gripo- Predvčerajšnjim pa je še obravnaval njegov senat peterice proti Ivjmu Zolgerju, 51-letnemu poročenemu kme- tu iz I,ake 6»). pošta Lesicno, ki ga je okrožni javni tožilec obtožil posku.sa uboja. Dne 4. septembra 1969 zvečer je na- mreč prišel žolger k svojemu sosedu Stanetu Vovku, ga najprej udaril z lopato in na- to zabodel z nožem v trebul; ter mu tako prizadejal smrt- no nevarne p<)škodbe na je- trih in žilah trebušnega oste- nja Poškodovtinec je ostal pri življenju le zaradi hitre in uspešne intervencije kirurgov- Obtožbo je zastopala na- mestnica okrožnega javnega tožilca Vida Kosi, zagovarjal pa je po uradni dolžnosti odvetnik Jernej Goričan. Ob- toženec je dejanje ves čas pri- znaval in ga obžaloval. Ra- vnal je pod vplivom alkohola. Vztrajno se je zagovarjal, da ni imel namena spraviti Vov- ka ob življenje. Res pa je nad njim že dolgo časa ku- hal jezo zaradi večletnih spo- rov, zlasti zaradi bližnjega kolovoza in zaradi ničvred- nih čenč med ženskami. Po- škodovanec se še vedno zdra- vi in hodi na preglede v celjsko bolnišnico. Senat pe- terice se ni mogel prepričati o Zolgerjevem namenu, da bi hotel vzeti sosedu življenje in je zato obtoženca kazno- val le zaradi hude telesne po- škodbe na eno leto in osem mesecev zapora. Obtoženec mora ostati v priporu do pra- vnomočnosti sixibe. C. G. NAJDEN MRTEV V torek dopoldne so nekaj metrov pred lastno hišo na poti v snegu pod šmihelom našli mrtvega Antona Vaj- dela. Komisija UJV iz Celja je po preiskavi ugotovila, da je A. Vaj del po vsej verjet- nosti umrl zaradi tega, ker je na predvečer pil in med potjo proti domu omagal ter v mrazu umrl. VLEČNf^^E m CELJ^Kt^ FODROČIU V leUxsnji zimi bo celj- skem pcKiročju delovalo deset smur";arskih vlečnic ter gon- dolska žičnica in sedežnica na Gol teh, Golte: deluje gondol-ka žič- nica, sedežnica in ver'- vleč- nic, Gondolska žičnica vozi vsako uro od 7,30 do 19,30. ure. Ob sobotah je zadnja vožnja ob 00,30 uri, ob nede- ljah pa ob 22,30. Vsako so- boto in nedeljo je v novem hotelu na Golteh pri zgodnji postaji žičnice ples. Avtobusi vozijo iz Mozirja v 2ekof.'ec šestkrat na dan, Pensionski gostje v hotelih CeJeia in Evropa v Celju, Pa- ka v Veleiiju in Turist v Mo- zirju lahko kupijo enodnev- no karto za sistem žičnic po ceni 30 din.' Cene »paiket« uslug; eno- dnevna »paket« usluga v zim- ski sezoni iz Celja zajema avtobusni prevoz v obe smeri do žičnice, prevoz z gondol- sko žičnico in en dan upo- rabljanja vlečnic in secležnice na Golteh ter kosilo v samo- postrežni restavraciji 5,5 din, za člane smučarskega dru- štva Izletnik 4,5 din. eno- dnevna »paket« usluga v zim- ski sezoni iz Zagreba pa 75 din. Cena enodnevne karte za sistem žičnic 40 din! Celjska koča: smučarjem sta na voljo dve vlečnici, planinski dom je vseskozi od- prt, cesta pa splužena m pre- vozna tudi za avtobuse preko Štor in Svetine. Ob domu je parkirni prostor. Svetina: približno kilometer od planinskega doma je 1,50 metrov dolga vlečnica, ki jo oskrbuje TVD Partizan — Kovinar Store. V domu na Svetini so najnižje cene. Mozirje: vlečnica v dolžini 281 metrov je na pr^stoi-u za staro osnovno šolo. Smuči- šča so primerna tudi za za- četnike. Gornji grad: 290 metrov dolga vlečnica, stnna sjnuči- šča vzhodno od hotela Tu- rist. Ljubno: vlečnica je dolga 2.50 metrov m stoji na desnem bregu Savinje, kjer so ugod- na smučišča za začetnike in tiste, ki se že spuščajo po strmejših pobočjih. Šentjur pri Celju: z 350 metrov dolgo vlečnico oprav- lja tamkajšnje TVD Parti- zan. Ob delavnikih oVjratuje vlečnica popoldan, ob nede- ljah pa ves dan. Uboje: preko 300 metrov dolgo vlečnico upravlja ŠŠD »Janko Herman« iz Žalca. Ob vlečnici so parterni pro- stori in gostinski prostor k'er je možno popiti topel čaj. Ob vlečnici bo vedno smučarsiki učitelj. V nepo- sredni bližini je tudi manjša skakalnica, ki omogoča 15. metrske skoke. Verjetno bo že to zimo urejena tudi raz- svetljava ugodnih smučarskih terenov in tako omogočeno tudi nočno smučanje. V vsaki številki Novega tednika bomo obveščali o de- lovanju žičnic, zasedenosti hotelskih kapacitet, debelini snežne odeje in stanju na ce- stah. Kdo ga pozna? 27. novembra se Je v dom počitka v Loki pri Zidanem mostu zatekel neznanec, ki je, po vsej verjetnosti gluho- nem. Ker ne morejo od nJe- ga i)z\'edeti kdo je in od kod, UJV v Celju naproša vsako- gar, ki bi o neznancu karkoli vedel, naj to sporoči najbliž ji postaji milice ali Upravi javne varnosti v Celju, Ob priloženi sliki objavlja- mo še nekaj podatkov o ne- znancu: stsr bi naj bil od 30 do 35 let, visok je 155 cm, slabo razvit, teninokostanje- vih gostih las, ki so nekoli- ko valoviti. Na levi strani brade ima poševno vreznrno, dolgo 2 cm. Oblečen Je bil v močno obnošeno temno mo- dro obleko z vtsdolžnimi beli- mi črtami. Na sebi Je imel še volneni pulover zelene barve, rdečo karirasto sraj- co, obut pa je bil v visoke črne čevlje z usnjenimi pod- plati. IZ ZAPORA V ZAPOR 20-LETNI STANKO ŠKA- ?AR. doma iz Lipovcev pri Beltincih vlomil v gostišče ine Medved. Kaže, da nekatere tudi os- tre obsodbe družbe ne gane- jo dovolj, da se namreč ne bi znova prekršili ob njih. To spoznanje vsiljuje komaj 20-letni Stanko škafar, ki je po prestani kazni v celjskem občinskem zaporu že po ne- kaj dneh znova osumljen kaznivega dejanja. Noč po praznikih je nam- reč vlomil v gostišče Ane Medved iz Verpete pri Fran- kolovem. Ko je prispel v notranjost gostišča in posku- šal vlomiti v točilno mizo, menil je, da je v njem de- nar je povzročil ropot. La- stnica Ana Medved se je ob ropotu prebudila in se hrabro odpravila v točilni- co. kjer je vlomilca pregna- la. čeprav je ta pobegnil, lastnica pa ga ni mogla pre- poznati, ker ga doslej nikoli še ni videla, so varnostni organi že po nekaj urah o- sumljenca prijeli. Kot reče- no, so odkrili, da je to Sta- ne škafar, ki po prihodu na Prostost ni odšel domov, temveč se je klatil po celj- ski okolici, dokler ni vlomil v gostišče. Preiskovalni sod- nik je za osumljenca odredil preiskovalni zapor. Vlah' o.glase sprejemanio načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto lz.iemoma spre jemamo naročila za malt oglase u oddai.jenih krajev bolnišnic zavodov in podobno tudi v pismih č< nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denar,ia N FKDMK OGLASNI ODDELEK IN SPRE rE'Vl RADLISKIH OB.IAV TER ČESTITK, Ce l.ie Gregorčičeva 5 pritlič.ie levo; telefon 31-05 Vsaka heseda t ma leiu ofjlasu stane t),50 Ndin (za naročniki*) m i).H(t \dm (za vstr rtrii Ob posredovanju naslova v upravi lista itaračunamo še dstaje Šent- jur prodam. Vprašati v go- stilni Pevec, Šentjur. 5 HA GOZDA, 1 ha sadov njaka s hišo, 45 minut od Celja prodam. Marija Zu- pan, Celje, Cuprijska 7. AVTO škoda 1967, dobro ohranjen prodam. Vprašati na telefon: Celje, 37-04 v popoldanskih urah. VAJENCA z osemletko sprej- mem. Vodovno instalater- stvo. Ulica Bratov Kresni- kov 34. Ci()SP<>DlN.ISK() pomočnico iščem. Plačam dobro. Vpra- šati: Ribič, Vojkova 13, Otok, Celje. I'iÄKE nesnice, »LEGHORN« lahko tudi jarčke in pete- line kupim. Jakob Leskov- šek. Lesično KI SOBO in kuhinjo v bližini mesta iščem. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista. DELNO opremljeno sobo od- dam. Vido Brinovšek, Ce- lje, Dolarjeva 18. MOŠKIM oddam opremljeno sobo. Anica Fartelj, Doboj- ska 25, Sp. Hudinja. UPOKOJENKI damo sobo, hrano in nagrado za po- moč v gospodinjstvu. Osta- lo po dogovoru. Uranič, Vojkova 17, Otok III, Ce- lje. ZA SLUŽBUJOČEGA inženir ja iščemo ogrevano, opre- mljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pvod »15. ja- nuar«. OPREMLJENO sobo ogreva- no s centralno, oddam samskemu moškemu. Na- zorjeva ul. 27, pred Mleko- prometom na Ljubljanski cesti. S'rARP:JšI upokojenki, ki bi vsak drugi teden pazila po 8 ur na dojenčka oddam sobo. Naslov v upravi li- sta. MOŠKI srednjih let sprejme lažje delo v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na uprava lista pod »Delo«. DVE prikupni mlajši upoko- jenki vesele narave iščeta primerno moško družbo (od 50 do 60 let), za skupno sil- vestrovanje. Samo resne po- nudbe na upravo lista, po možnosti s sliko, pod »VE- SELO V NOVO LETO«. KAMNOSEK Martin Pevec, Šentjur 216, izdeluje na- grobne spomenike, oken- ske police in strešno dvo- rezno cementno oi>eko ter vsa v stroko spadajoča dela. Klinar Miloš, ključavničar- stvo Celje. Vrunčeva 14, tel. 30-51 izdeluje aluminijaste karnise v raznih barvah, okvirje za^ rolete in vsa v stroko spadajoča dela. ZAHVALA Pri težki prometni nesreči, ki se je zgodila pri Vran- skem, dne 4. marca 1969, sem bil hudo iK)škodovan. Za us- pešne težke operacije in zdra- vljenje se iskreno zahvalju- jem primariju dr. Jenšterlu, primariju dr. Strokolu in dr. Pilihu ter strežnemu osebju kirurgičnega oddelka splošne bolnice Celje. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljuje hvaležni pacient — Anton Bahč FOTO VESTI - FOTO VESTI - FOTO VESTI - FOTO VESTI - FOTO VESTI NAGLICA NI POMAGALA — Čeprav so gradbinci hiteli z gradnjo srednjega proizvodnega trakta v Strojnem industrijskem podjetju Šempetru v S. d., jim do zime vseeno ni uspelo spraviti objekt pod streho. Nekateri polizdelki so zaradi pomanjkanja pokritega pros ra ostali na snegu. Seveda so jih pred tem ustrezno zaščitili. V prihodnje v SIP Šempeter takšne stiske ne bo več Foto: F. Krii ZIMSKA IDILA — Podobnih posnetkov lahko v teh prvih zimskih dneh napravimo po naših krajih veliko. Star mlin, ki je samo še kot spomenik, stara kmečka hiša, zaledenel potok, sneg. Idila, ki spominja na nekaj lepega in toplega. Foto: teve Boris DEBIČ (na sliki levo), član ribiške družil iz Šempetra je pred dnevi v Savinji blizu Šemj tra ulovil sulca težkega 11,50 kg in dolgega 11 cm. Zanimivo pa je tudi to, da je sulc imel v t! buhu še 45 cm dolgega lipana. Zares lepa ribiši trofeja. T.' Besedo ima: TONI HERCFELER Tokrat še ne bom delal letne inventure oz. je sploh vprašljivo, ali je to pametno za mojo rubri- ko. Sedaj pa k tekočim za- devam. Če kdo misli, da je pletenje ženske jopice enostavna zadeva za ti- stega, ki to dobro ume, se moti. O, bilo bi že, če bi n. p. za volno ustrezne debeline kupec dobil tudi primemo številko pletilk. V Celju na primer trgov- ci niso mogli pognmtati, da so potrebne za debelo volno pletilke št. 6 ali kaj podobnega. Najbrž jim ustrezna zaloga ple- tilk le ne bi preveč vezala obratnih streds^tev?! To s pletilkami za Icupca na- vsezadnje še niti ni tako strašno razočaranje. Bolj razo'^aranega sem videl nekega kupca v delikate- si in samopostrežni mes- nici v Stanetovi ulici, ki je oreišnji teden kupoval pečenega piščanca. Že res. da ni znal slovensko, vendar številke na cenikti so le toliko jugoslovan- ske, da jih je raziumel. Prodajalka mu je namreč poved'^la. da stane kilo- gram piščanca 22,5 dinar- ja. človeku pa to ni šlo v glavo in je dokazoval, da to ne drži. Pri tem se je Sikliceval na uradni cendk na steni, kjer je le- PK) pisalo, da velja kilo- gram pečenega piščanca 20 dinarjev. Trgovska moč je na vso moč gnala svo- jo ceno, češ, da so pi- ščance podražili in je kupcu Se to in ofno »po- ložila« v ušesa. Da je vsa zadeva okrog takšnega načina trgovanja še dosti bolj delikatna, sem čez dva dni lahko v isti deli- katesi na ceniku prebral, da velja kilogram peče- nega piščanca ?1,5 dinar- ja. škoda, da je kupec (tisti namreč, ki se je zastran »realne« in urad- ne cene pečenega piščan- ca razburil) odpoit-oval proti Slavonskemu Brodu. Pa ni bil edini! Ej, v teh dneh so se razburjali tudi v žailcu, predvsem pešci, ker so se mc-^i dobesedno prebi- jati skozi neočiščen sneg na nekatrih pločnikih in cestah. Zares je nerodno, ker takšnega snega ne pomete veter, kot je to n. p. slučal v drugih let- nih obdobjih s silanuo in posušenjimi konjsiteimi... Ja, bja do pomladi po pač tre^ba pobroeti. BACIL NA DVEH NOGAH o, nikarte misliti, da bom predaval o bacilih gripe, sušice in kdo ve kateri bolezni. Ne, ne. Ba- cil je majčken in največjega med njimi ni moč vi- deti brez posebnega povečevalnega aparata. Bacil pa. o katerem želim kramljati, ta bacil je precej večji. V vsakem organizmu je kak bacil, ki zastruplja zdravo ali vsaj normalno tkivo. Tudi v družbi so takšni. Tako v naši soseščini deluje bacil, ki vsake toliko časa spravi v slabo voljo vse svoje sosede. Kako deluje ta bacil na dveh nogah — brez rep- ka? Kajti bacili imajo tudi repke. Pride vam v hišo, sede k družini, ki je zelo šte- vilna, potegne vase vonj iz kuhinje in zavzdihne: — Blagor vam, ki smete jesti vse od kraja. Bla- gor vam, da imajo vaši otroci takšen tek. H mm, krvavice!« — Saj niso krvavice, soseda. Le maščobo v pon- vi, v kateri so se včeraj pekle, sem, pogrela in polila z njo z^je, ki bo zraven zgancev. — Ah, da niso? Pa si vseeno privoščite, ali ne? — Bolj malo, soseda. Vidite koliko nas je prt hiši? Treba je obrniti vsak dinar, zdaj ko bomo zi- dali vikend ... — Ne čuti ohlajenih obrazov, naS bacil brez repka še klepeta dokler ne okuži družine z moralno gripo in gre naprej k drugemu sosedu. Drugi sosed je ravno sedel z ženo pri mizi. Bu- ljila sta v zvezek, kjer vodita hišno knjigovodstvo. Trije otroci so čez poletje zrasli tako nesrečno čud- no, da niti eden za drugim ne morejo nič nositi, pa jih je treba za zimo obleči in obuti od pet do gla- ve, Kako? S čim? Prekratki sta obe plači. — O, dober večer! Veste kaj sem prišla vprašat? Seveda ne veste. Trgovec ste in strokotmjak. Misli- te da bi lahko dobila topli pod za naš vikend s po- pustom. Saj bi se dalo dobiti kaj takega, kar bi la- hko šlo v drugo vrsto, pa se ne bi poznalo! Uh, kako smo jezni, da nam niso pri zvezi borcev odobrili kredita za vikend ...« Tretji sosed je bil bolj previden, V vratih ima kukalo in lahko pogleda, kdo zvoni. Ko je videl ba- cila brez repka, ki ga je razkuril poleti do onemo- glosti. Bilo ]e namreč takrat, ko se je bacil brez rep- ka, toda z družino odpravljal na počitnice v počit- niški dom ZB in na vse pretege kritiz»al, češ, kaj ima od organizacije, saj popusta na železnici sploh ne rabi, ker ima pač avto. Tretjemu sosedu je bilo dovolj, da je imel lepo m čedno hongkonško gripo. Ta bacil mu je zaenkrat zatostoval, zato niti vrat ni odprl... —ruf NOVI TEDNIK — Uredni Hvo in uprava Celje, Gre gorčičeva 5 poštni preda iül. Urejuje uredniški od bor. Glavni urednik BEB NIRU STRMCNIK, odgo vomi urednik JLRE KRA ŠOVEC NOVI TEDNIh izhaja od decembra 196t' kot naslednik CELJSKEl..'* TEDNIKA, ki je izhajal od 19.W leta NOVI TEU MH iziiaja vsako sredo Izdaja ČGP .DELO« - enota uiformacije propa ganda Celje lisk in kli šeji COP .UEU>« Roko piso» ne vračamo Cen« posamezne $tcvilkr 60 par letna oaročnina 30 din polletna U> din. £a tujin« zna.ša naročnina 60 din rekoči račun 507-M2.S(i TELEFONI: uredništvo 23-6», mali oglasi In na ročnine. ekonomska pro paganda 31-05 podružnici 28-00 50