ŠTEV. 13« KNJIGA 23. (LETO XII) V LJUBLJANI, 23. MARCA 1938 _—--- O, mi PK VELIKA NEMČIJA IN PODONAVJE PROMETNO POLITIČNE OPAZKE K NOVEMU ZEMLJEVIDU EVROPE IVO LAPAJNE adar smo otroci ob nevihti postajali pod napuičem domače hiše, smo vselej lahko opazili, kako je blatna deževnica razkopala zemljo in po izglodanih jarkih poiskala odtoke od strelnega kapa v bližnje kanale. Po dvorišču, potih in stezah je voda zarezala v pesek in ilovico globoke brazde, vsena-okrog je pričalo razdejanje o mehanični sili hudourne vode. Kar se dogaja v malem pred našimi očmi, to so združene mehanične in kemične sile deževnice ponavljale milijone let na obličju naše zemlje. Z visoko pod nebo nagubanih gorovij so se odtekali šumeči potoki v vse smeri, rezali v prodnati svet korita, kasnejše doline in začrtavali ločnice med posameznimi planotami, ki so za kasnejšo naselitev človeka postale velevažen činitelj v mednarodnem sožitju. In ko se je po ledenem oklepu razlilo po Evropi mogočno vodovje, je iz osrčja gora ugrabljeni prod napolnil široke doline in prostrane ravnine. Nastale so sedanje višinske razlike in deževnica si je za odtok k morjem poiskala lagodno, pa tudi s silo izdolbeno pot Večja in maniša porečja veletokov so včlenila v svoje omrežje sleherni studenček v samotni gorski dolini in gnala vode v naročje morij, odkoder so se v obliki hlapov in oblakov znova vračale na celino. Večni krogotok vode je tudi obličje Evrope prikrojil v ploskve, nagnjene do rečnem odtoku k različnim morjem. Če izbrišemo danes vse politične meje pisanega mozaika evropskih držav in ločimo njihove površi z glavnimi plovnimi rekami in kulturnimi središči le po razvodnicah, ki so najvidnejše smernice gospodarsko prometne politike držav, se odkriva nadvse poučen primer. Debelo začrtana, glavna razvodnica Evrope poteka od Gibraltarja in z>a vzhodno cbalo Španije k Pirenejem ob Biskajskem zalivu. Tu se povzpne na severna pobočja gorovja in teče dalje k izvirom Garonne in Loare, tja do Voge-zov, kjer zaokrene v velikem loku k izvirom Rena in Donave. Odtod sledi glavna ločnica voda levemu bregu vele-toka do Češkega lesa in se ob češko-mo-ravski meji približa izvirom Labe, Odre in Visle. Med Vislo in Dnjestrom teče razvodnica preko Rokitenskega močvir= ja k Valdajski višini, severno-zapadno od Moskve ter dalje k Uralu, dokler ne zaokrene na jugovzhod, k Aralskemu jezeru. , Glavna razvodnica deli tedaj Evropo na dve skoraj enaki polovici. Stranske razvodnice, ločene po manj debelih črtah, so spet razdelile področja posameznih morij na manjše skupine. K Atlantiku prometujejo neposredno vsa Portugalska, večina Španije in Francije, Irska, zapadna polovica Anglije in dve tretjini Norveške. V porečje Severnega morja segajo Belgija, Holandska, vzhodna polovica Anglije, večina Švice, Nemčija do desnega pri-brežja Labe, Češka, zapadna polovica Danske in iužna Norveška. Prometno-polltično zelo važno baltsko področje tvorijo vzhodni del Danske in Nemčije, večina Poljske, Litva, Letonska in Estonska, del zapadne Rusije, Finska ln Švedska. V zadnje čase zmerom važnejše porečje, prislonjeno k novi bazi ruske mornarice ob Severnem Ledenem morju, segajo pokrajine ob Dvini. Pečori in Obu. dočim je obsežno omrežje Volge in njenih dotokov usmerjeno h Kaspiške-mu morju. V kolonialni prometni politiki Evrope občutljivo področje Sredo-zemnega morja vključuje razmeroma malo evropskega kopna. Vzhodna Španija. francoska Provansa. košček Švice, Italija, primorska Jugoslavija s Povar-dariem, Albanija, Grčiia. južni del Bolgarije in Turčiie pošiljajo v največje not ran ie morje Evrope svoie vode. Najvažnejše, v preteklosti najbolj razgibano in v biifrnii bodočnosti za velesile Evrope najbolj privlačno, največje porečje Evrope pa tvorijo v e 1 e t o k i Črnega morja. V črnomorsko rečno zaledje prometujejo bogate, razmeroma redko posel jene državne, z najrazličnejšimi, med seboj se dopolniuiočimi poljskimi in rudninskimi pridelki. Prostrana Ukrajina, plodna črna zemlja ruske žitnice ob Donu, Do-necu in Dnjenru, vzhodna in južna obala Črnega morja, z bližnjim petrolejskim zaledjem, živahno trgovino z volno, ko-žuhovino. bombažem in svilo Male Azije, daleč v Transkavkazijo in Turkestan se vežejo z južnovzhodno Poljsko ter neposredno na žitnico Romunije in njene petrolejske vrelce. Severna Bolgarija, bogati kraji žitaric, lesa in rudnin Jugoslavije, vsa Madžarska, podkarpat-ski, slovaški in moravški del Češkoslovaške je pritegnjen s prometno žilo Donave k Črnemu morju. Urejena struga veletoka bo v Veliko Nemčijo vključeno Avstrijo povezala z bogatimi industrijskimi središči v Porenju, z živahno trgovino Holamdske, Belgije, Anglije in Francije ob Severnem morju in Kanalu. Nad 200 km širok industrijsko-polje-delski pas na obeh straneh Rena in Donave veže na 3500 km dolgi rečni cesti časov do predvojnega nemškega »Dran-ga nach Osten« je bilo Podonavje prizorišče dotikov za gospodarski in politični prestiž velesil. Ni samo naključje, da so ob srednji Donavi trčile težnje Germanov in Slovanov skupaj — pri-roda sama je vzela nase odgovornost za stanje, ki stopa z najnovejšo potezo Nemčije v nov tir. Donava sega s svojim izvirom daleč na zapad. Ren in Donava sta izrezala svoje struge na najvažnejših stikališčih evropski prenaseljeni zapad in njega industrijske izdelke z manj obljudenim vzhodom, katerega sirovine nudijo prebivalstvu dalekosežne razvojne možnosti. Najvažnejše, po zadnjih dogodkih na ostrino političnih trenj nasajeno jedro Podonavja pa tvorijo nasledstvene države bivše monarhije. Zemljepisno politična lega Podonavja je bila glavna gonilna sila, ki je bivšo a. o. monarhijo dvignila med prvorazredne države Evrope. Na bregovih Donave in njenih pritokih so trenja avstroogrskih narodov trajno vezala napeto zanimanje evropske diplomacije nase. Vse od rimskih narodnostnega, prometnega in gospodarsko političnega ozemlja Evrope. Gospodarji te zemlje lahko razpolagajo z bogatimi zalogami surovin, ki so bile in bodo za obstoj narodov glavna osnova neoviranemu napredku. Narodnostni cilj, ki so si ga nemški zemlje-pisci-politiki zapisali na ščit, ko vključujejo v svoja interesna področja pokrajine, koder so se po naključju zgodovine raztreseno poselili Nemci, prehaja v primeru s prometno političnimi in gospodarskimi težnjami Nemcev šele v drugem redu v poStev. S priključkom Avstrije, do katerega je prej ali slej moralo priti, je Nemčija nadoknadila Izgube zemlje, prebivalstva in sirovin, ki jih je utrpela po versajskem miru. Neposerdno aH po plebiscitih je tedaj izgubila 70.591 km2 zemlje in blizu 6 milijonov ljudi. Izgubljene pokrajine, ki so se po svetovni vojni vključile v pravičnejšo sožitje državnih tvorb, je Nemčija xdaj nadomestila z Avstrijo in povečala avoje ozemlje na 554.556 km* površine, e skoraj 75 milijoni prebivalcev. Postala Je tako druga država Evrope in po velikosti presegla za 3.556 km* Francijo. Obroč okrog daleč na zapad pomaknjenega slovanskega klina. Češkoslovaške, se je še bolj stisnil, Italija, Jugoslavija In Madžarska so dobile za sosedo vele-•ilo, ki je svoje južnovzhodne meje prestavila ob veletoku 280 km dalje pred Bratislavo, 75 mili jonski narod Je odprl široka vrata v Po-d ona v je ter dalje v črnomorski bi-*en, v katerega pritokih biva blizu 180 milijonov ljudi. Trgovinska mornarica Velike Nemčije bo poslej prometovala po Donavi in posegla s kupčijsko podjetnostjo v področje, na katerem prevladujeta dve tretjini slovanskega življa. Zemljepisno politično središče Nemčije, Id je iz svojega jedra zaman iskalo izhodišča ob Visli na vzhod, se je zdaj prestavHo proti jugovzhodu in poseglo v Uroki oklep slovanskega morja, sredi katerega je skupna usoda ob veletoku po naključiu zgodovine naselila Madžare in Romunije. S tem so se odprle tudi Jugo-tlaviji dalekosežne smernice v notranji kakor vnanji prometni politiki. Po priključitvi Avstrije se je na meje Jugoslavije prislonila že druga velesila. Na zapadne in severne mejnike Slovenije pritiska poslej 117 milijonov ljudi in na Karavankah se je Velika Nemčija približala Jadranu za 90 do 100 km! Se ne dvajset km imajo Nemci do Maribora, 39 km zračne črte od nemške meje leži Ljubljana, le nekaj nad 100 km Zagreb! Številčni pritisk na naše meje, to je količnik, ki ga dobimo če delimo prebivalstvo Jugoslavije z onim naših sosedov, se je od prejšnjega 6.6 povečal skoraj za polovico — na 11.71 Kaj pomeni v obrambi domovine visok količnik vnanjega pritiska na meje, si lahko razlagamo iz primera, ko je imela Srbija pred balkansko vojno količnik 24.7, leta 1914 le 15.5. V obrambi domovine ima Jugoslavija zdaj večji količnik kakor Rumunija, z veliko slovansko sosedo Rusijo (11), Češkoslovaška 9.2. Na slabšem od nas je Madžarska, katere količnik pritiska se je od 6 dvignil na 15.2. S pametno vnanjo politiko skušajo dr- Novi zemljevid Srednje Evrope. Bele lise kažejo Veliko Nemčijo s priključeno Avstrijo, nje važno lego ob dveh morjih, približanje Jadranu in Podo-navju, stik treh slovanskih držav, Poljske, Češkoslovaške ln Jugoslavije ter ostalih sosedov s pojačano velesilo žave pritisk sosedov na meje zmanjšatL Nasledstvenim državam Podonavja se odpirajo nove naloge, katerim prednja-čijo v prvi meri gospodarsko-prometne smernice. Kakor Nemčija je tudi povojna Rusija zvezala posamezna porečja med seboj in približala prostrano zaledje morjem. S prekopi bo povezan promet med Kaspiškim in Črnim morjem, porečje Volge in Dona. Dvine in Dnjepra bodo spojili kanali z Baltikom in Črnim morjem. Preko velikih jezer so Rusi zvezali baltski promet z novo vojno lu-ko, Murmanskim ob Sev. Ledenem morju in Romuni hite, da uresničijo načrt velikega kanala, ki bo iz Črne vode h Konstanci skrajšal veliki ovinek po Donavi. S posebno železniško tarifo je Poljska približala svoj rečni promet češkoslovaški luki Bratislavi in Odesi — primer, kako bi v bližnji bodočnosti lahko tudi mi pritegnili velik del podonavskega prometa zapadno od začrtane bele črte na skici na naš Jadran. V stari monarhiji je že obstojal načrt, usmeriti rečni promet iz Podonavja na Reko. Budimpeštanska vlada je nameravala izkopati prekop od Vukovara na Donavi k Šamcu ob Savi in regulirati Savo do Siska, Kolpo do Karlovca Pred leti je isti načrt v našem prometnem ministrstvu zaradi raznih okoliščin p ropa- del. Kanal Vukovar—Samac bi bil 57 km dolg in skrajšal sedanji ovinek preko Beograda do Samca za 475 km! Po Donavi potrebuje zdaj naša ladja iz Beograda preko Carigrada do južne Italije 50 do 60 dni, po skrajšani poti po Savi in železnici na Sušak bi potrebovalo blago tja največ 8—10 dni. Kaj pomeni to za vrednost blaga in kolikšen bi bil učinek na vnanjih trgih, si lahko predstavljamo. Kanal Vukovar—Samac bi pritegnil tudi mednarodni promet nase. Tarifne ugodnosti na železnicah, kakršne poznajo že Čehi za prevoz blaga iz obdonav-skih pristanišč na Labo, bi približale mednarodno blago po Savi in Kolpi ter dalje po železnici na Sušak, ali po unski progi na Split in Sibenik za 659 milj morske plovbe! Z vstopom Velike Nemčije v Podo- navje nastaja tedaj na jugovzhodu !>• rope nova doba gospodarskega izživljanja. Med Severnim morjem, Kanalom, Baltikom, Jadranom in Črnim morjem se je v vrsto držav včlenil velikan, katerega mogočna pljuča bodo puščala poslej sledove svoje aktivnosti v vseh smereh. Le majhna sprememba v ozemlju — toda prizadejana na najobčutljivejši točki evropskega porečja! Zgledi Nemcev, ki so svojo domovino povezali z gosto prometno mrežo in njihova težnja, izkoristiti vse prirodne dobrine izven države v korist naroda, pa nalagaj« slovanskim državam še posebej dolžnost da za obrambo vseh svojih pravic pozabijo na vse, kar bi utegnilo neizbežne škodovati lepemu napredku po vojni osvobojenih narodov. IZDELOVANJE GOBLENOV V južnem delu Pariza je zgradba z napisom: Tovarna in muzej goblenov. Tovarna stoji tu že preko tri sto let Začetki uri. e t nega tkanja visečih preprog ao aokaj neznani. Prvi »ateljeji« so bili v Fontaine-bleauju in Beauvaisu.. Tam kjer so danes v Parizu tovarne, je že 1. 1440 imel Jean Gobelin izdelovalnico pisanih preprog. L. 1601 je Henrik II. ukazal prenesti staro tovarno iz Soninebleuja v Pariz in sicer v prostore bratov Gobelinov, po katerih je potem tudi vsa preprogarska umetnost dobili. svoje ime. Pod Ludovikom XIV. so tovamo podr-žavili. Prva ravnatelja sta bila znana sli- karja Le Brun ln Mignard, a tudi pozneje so umetniki imeli odločilno besedo pri izdelovanju visečih preprog. Muzej ima nekaj zelo lepih goblenov is najrazličnejših časov. Za njim so delavnice, v katerih izdelujejo nove preproge. Za velikmi statvami sedijo tkalci. Obrnjeni so proti oknu, pred seboj imajo mrežo drobnih vrvic. Slnika, po kateri delajo preprogo, jim je za hrbtom; vidijo Jo v ogledalcu. Delo je silno zamudno, saj morajo barvasto nit prevleči okoli vseh osnovnih vertikalnih vrvic. Ce pomislimo, da je treba vsak čas menjati barvasto nit, primerjati delo s sliko ter popravljati napake, potem nam je jasno, zakaj posamezni delavec ne naredi več kot poldrugi kvadratni meter preproge na leto. Zdaj pa Izračunajte, koliko časa traja delo in koliko stane goblen, ki ima nekaj kvadratnih metrov, a običajna mera je 20 do 30 kv. metrov! Goblene so naročali v prejšnjih časih razni mogotci, danes izdeluje državna tovarna večinoma le kopije starih in pokvarjenih preprog. Kopije in original gredo potem v razne muzeje. Goblenska tovarna v Parizu je bila vedno na prvem mestu preprogarske proizvodnje. Znani mojstri so bili še Italijani in posebno Flamci. Njihovi izdelki so razsuti po vsej Evropi Spominjam se, kako so mi v kraljevskem gradu v Krakovu pokazali boveške goblene. Več prekrasnih preprog je bilo zgoraj odrezanih. Na vprašanje, kdo jih je pokvarili, so mi odgovorili, da so Rusi ob priliki delitve Poljske odnesli goblene s seboj. Ker pa je imela petrograjska Zimska palača pol metra niž-j edvorane, so Rusi goblen« enostavno odrezali. Rs VOJNA MED red 150 leti je Sprengel odkril, da se cveti oprašijo s pomočjo žuželk. Odkritje je bilo »kri-voverstvo«, ki mu je vzelo kruh in službo, še pred 75 leti niso i___J verjeli, da obstoje v resnici rastline, ki se hranijo z mesom. Danes je o takšnih stvareh poučen vsak laik, filmski posnetki nam kažejo nazorno še vse drugačne čudeže v življenju rastlin. In vendar je še dovolj skrivnosti in žudinih stvari v rastlinskem svetu. Ker fino že omenili mesojede rastline, moramo pripomniti, da mesa ne potrebuje, jo brezpogojno. Res je pa, da se takšne rastline z mesno hrano razvijajo bolje nego tiste njihove tovarišice, ki se morajo hraniti kaikor vse ostale rastline. Tem »zverem« med rastlinami so po. stregli z muhami in hrošči in celo s surovim mesom. Pri tem so ugotovili, da jim takšni obedi trikrat na dan ne samo zadostujejo, temveč da si s prevelikimi porcijami celo »želodce« pokvarijo, postanejo namreč lene kakor človek, Iki preveč je. So še druge podobnosti s človekom. Med drugim poznamo rastline, M spravljajo »žive mladiče« na svet. To so mangroje, ki rasejo kot orjaška drevesa ob obalah tropskih morij in ki se njih rastlinski embrioni razvijajo do do-aorelosti več nego devet mesecev. Potem so ti pokirug meter dolgi »otroci« godni za samostojno življenje. Rastlinica pade navpično v vodo in se z ostro korenino blizu matere zavrta v tla. Nadalje moramo rastlinam priznati tudi možnost do bojevanja in zmagova. nja. Pri tem nam ni treba misliti samo na zajedalke in navidezne zaiedalke, kakor omele in orhideje, liane in brš-ljan, ki korenini jo deloma v drevesnem lesu, deloma pa ob drevesih rasejo v vi. šino, da bi mogle tam svoje liste predajati sončnim žarkom. Daleč gre glad po svetlobi, ki tiči v rastlinah, in ta glad je sposoben tudi umorov. Premnoga drevesa postanejo žrtev teh svojih zajedalk in ko se mrtvo in strohnelo drevo po mnogih letih zruši, tedaj je tudi morilke konec. Samo učenjaki in gozdarji vedo o prastarem boju med bukvami ln hrasti. In značilno je, da se mogočni 'n krepki hrast na zadnje vedno umakne vitki, Vztrajni bukvi. Bukve se čedalje bolj ŠL rijo ne račua hrastov, Erigeroo cana. RASTLINAMI densae ,plevel z žareče belimi, astram podobnimi cveti, je prišel 1. 1650 ie Kanade na Angleško. Odtlej sd je osvojil že ogromna ozemlja, kjer so rasle prej druge rastline, in še vedno se širi. Rastlina proizvaja toliko semen in ta semena so tako lahka, da dospejo z zračnimi toki povsod in uničujejo s svojo bohotno rastjo na novih tleh vse druge zeli. 300 let traja že ta vojna, a kanadski plevel bi se lahko pobahal, da je ostal v tej vojni vedmo zmagovalec. »Letalstvo« je tisto, kar dela rastlinske armade močne in kar rastline naj. rajši uporabljajo za svojo kolonizacija Bukve, ki si osvajajo nova ozemlja tako rekoč kot pešci, kajti njih semena bi se nikoli ne mogle razširiti v takšni meri, kakor so se razširile, če bi človek in živaili ne zanašali njih žira vsepovsod. Po naravni poti, brez te pomoči, bi mogla mlada bukev vzrasti kvečjemu kakšnih 300 m od materinega drevja. Leta minevajo, preden je milada buitoerv sama sposobna za proizvajanje semen in njeni otroci bi vzrasli potem spet kvečjemu 300 m od nje Izračunali so, da bi se bukev pod temi pogoji na razdalji od Berlina do Hamburga razširila komaj v 18.640 letih. V resnici pa je to ozemlje zasedla v neprimerno krajšem času kakšnih 1000 let Toda »letalke« med rastlinami imajo še vse drugačne možnosti. Ko se je L 1883. večja polovica ognjeniškega otoka Krakatava pogreanOa v morje, sta preostalo jiužno polovico vročina in pesek popolnoma »sterilizirala«. Tri leta ni bilo nobenega rastlinskega življenja na Krakatavu. Toda s 150 km ki več oddaljene Jave in Sumatre so priplula čez ocean brodovja rastlinskih semenskih letal obenem s prahom. Prah se je pomešal z vlažnim trcpskim zrakom v nekakšno živico, ki je pokrila gole kra. katavske čeri in mase lave. Bakterije so to zemljo pregnetle, alge, mahovi in lišaji so se naselili Kmalu je začela rasti trava, prišle so praproti in na zadnje sta na ostanku nekdanjega otoka vzrasia goščava in gozd. Vsega tega bi lahko še stotine in stotine let ne bilo, če bi večji del rastlin svojih semen ne obdarjal z letalnimi pripravami. Po razpravi W. Lenza —nj Neka bojevitott je popadlv naio mladino in }o odtujila ljubezni, Stendhal UMNOST IN T! a človek je pametnejši od onega, slišimo lahko vsak dan. Dvakrat ali desetkrat pamet-_nejši? to je pa težko povedati. Podobno je z vročino. Nestrokovnjak i>o s težavo izjavil, kolikokrat je eno telo toplejše od drugega. Toda iznašli smo toplomer, da se tako razmerje hitro dožene. Sličen dušemer ali psiho-meter je izumil pred pol stoletjem Anglež Galton, metodo pa mu je dognal Francoz Alfred Binet. Ta »lestvica razumnosti«, kakor sta jo sestavila Binet in Simon za klasificiranje anor-malnih ljudi, je ostala skraja neznana v Franciji, pač pa se je uveljavila v tujini, odkoder se je vrn'.la v izhodišče. Pobudo je dal sodobnemu gibanju za razbor sposobnosti in poklicne ori-jentacije. S poskusi je Binet opredelil »umsko dobo« (age mental), to je starost, iz katere je poprečna razboritost lahko prišla zmagovito na dan. Prezrela de-ca ima večjo umsko dobo nego dejanska leta, pri zaostaležih je položaj rav» no obraten. Ti dokazi ali »testi« se tičejo ne le razumnosti, marveč tudi spomina, čutljivosti, volje. Ko je skušal določiti umsko višino kakega poedinca, se je B. boril proti staremu pojmovanju dušeslovja in trdil so-odnosnost ali korelacijo vseh delov duha. Do danes nabrane skušnje dokazujejo. da je bilo to gledanje pravilno: splošna umnost zaposluje vse duševne funkcije. ★ Binetove in Simonove teste je pomnožil ter izpopolnil Terman, ki jiih je sestavil 6 za vsako starost od 3 do 14 let, za odrasle pa 12. S 3 leti mora dete znati imenovati dele svojega telesa, domače predmete, predmete na sliki, označiti svoj spol, navesti svoj priimek, ponoviti 6- do 7-zložen stavek kakor tudi tri številke. S 7 leti otrok ve za število prstov na roki, opisuje podobe, ponovi 5 številk, naredi vozel z dvojno zanko, razloči d%'a predmeta po spominu, preriše romb, obnovi 3 številke ritenski. Z 12 leti mora dati 38 opredelitev ali definicij, med njimi nekaj pojmovnih ali abstraktnih besed, spraviti v red pomešan stavek, tolmačiti basni, narobe po* noviti 5 številk povedati podobnost med tremi stvarmi. Termanove »teste« naletiš v njegovem spisu: The measu- STATISTIKA rement of intelligence (Merjenje razumnosti) ali pa v izvrstni knjigi ženevskega profesorja Claparčda: Com-ment diagnostiquer les aptitudes che« les Ecoliers (Kako spoznamo zmožnosti pri šolarjih). Za razvedrilo čitate-Iju dam tri preskušnje (teste) za odrasle. Bister človek ne sme porabiti nad pet minut za vsako: 1.) Pojdi k vodnjaku ali k pipi s pet-litrovko in trilitrovko ter prinesi na-zaj natanko sedem litrov vodel 2.) S petlitrskim vrčem in sedemlitr-skim vedrom prinesi domov točno osem litrov tekočine. 3.) S štirilitrsko in devetlitrsko po« sodo prinesti sedem litrov tekočine. (Opomba. Rešitve glej v prih. št ZU ea na zadnji strani!) ★ Križanke, danes tako priljubljene, poroča Renč Sudre v Journal des De-bats 15. I., so deloma preskušnje za razboritost. Čedna razprava bi se mogla napisati o njih. Izločiti bi bilo treba vprašanja, ki se tičejo zgolj znanja kot »Izraelski kralj« ali »rastlina iz družine košarnic« in ki se ne obračajo na razum. Natečajnikom bi bilo treba dati učni rok, da bi spoznali razne vr» ste danih problemov, avtorjevih navad in taktiko iskanja, da se ne bi preveč časa potratilo. Vprašanje: »Zveneča žival«, nakar pride odgovor klopotača, zahteva od duha drugačnega napora za odkritje kakor pa tedaj, če je najti soznačnico ali besedo, ki pripada med znane pojme v naravi. V celoti sodi ta sodobna zabava v psihologijo izumljanja, ki je kaj zamotana. ★ Poleg umske višine (niveau mental) je visokost spretnosti Spretnost se meri po lahkoti, s katero opravljaš neka dejanja: petje, računstvo, risanje, itd. Spretnosti so bistveno relativne, to je, služijo za razlikovanje pocdin-cev. So li prirojene kakor oblika ušes ali naris prstnih odtisov? Vprašanje se zdi pomembno ne le za filozofiranje, marveč tudi za prakso. Ako se namreč ta ali ona spretnost more pridobiti pod pritiskom dela, volje in vaje, tedaj izgubi metoda testov svojo razodevno vrednost. V nevarnosti je, da napoti mlade ljudi na krivo sled v škodo kakemu poklicu, ki je še skrit in prikladnejši njihovi naravi. Da odstranimo to strašno težavo, bi morali spoznati osnovne, nepremenlji-ve prirodne zmožnosti. Za gotovo bi bilo treba dognati tole: sem Ii rojen, da bom delal sode ali pa ode? Zadatek je od sile težaven in še ni dokončno rešen. Navzlic bodrilu genetike, ki vse posameznikove posebnosti pripisuje elementom (sestavinam), zastopanim v kalici, še niso analizirali osnovnih nagnjenj duha in jih nemara nikoli ne bodo: duh se vobče vede kot celota, ki stalno spreminja svoje dele v nedoločeni in nedoločljivi meri. Vendar so nastale teorije, ki skušajo tolmačiti soodnosnost vseh sposob- nosti, razodetih s poskusom. Njih prednost leži v tem, da jih je mogoče vzeti v statistiko, ki je napravila že toliko uslug sociologiji. Ali treba je mnogo pozornosti in previdnosti, drugače d A statistika le poprečen uspeh. NK ZOPER ŠKORPIJONOV USCIP Etienne Sergent, član Pasteurovega zavoda v Alžiru je s ponovnimi poskusi do gnaJ učinkovitost seruma proti strupij&no-vemu ujedu, ki je po nekih deželah v Afriki bil doslej smrtonosen. Ta serum je z uspehom uporabil pri 33 osebah, katerih položaj so smatrali za brezupen. Od teh 33 bolnikov jih je 26 popolnoma ozdravelo. • ILUSTRIRAL NORRCTRANDERS e PONATIS NI DOVOLIM STAR PRIJATELJ »Vi ste hraber mož, d'Artagnan!« je vzkliknil kardinal ter položil roko na njegovo ramo v srečni zavesti, da je slednjič pridobil njegovo trdo glavo. »Storite s patentom, kar hočete, toda ne pozabite, da ste ga dobili, ne da bi bilo vpisano vanj imel« »Nikdar ne bom pozabil tega, Etni-nencat« »ln tu. d'Artagnan, imate spet svo« jega starega prijatelja,« je nadaljeval kardinal z nasmehom n* ustih ter mu vrnil njegov meč. Nato se je okrenil in zaklical: »Rochefort!« Zdajci je vstopil vitez, ki je najbri čakal za vrati. »Rochefort«, je rekel kardinal, »tu vidite gospoda d'Artagnana, ki sem ga sprejel med svoje prijatelje. Obje-mita se ter bodita pametna, če vama je do lastne glave.« SREČANJE Z GORILO edavno se je vrnila iz belgij. skega vzhodnega Konga znanstvena odprava prirodoslovcev, i Vodja, Loolog T. Barus je nanizal iz svojih doživljajev zanimive spomine, ki povedejo čiitaitelje v visokogorsko samoto notranje Afrike. Po iziletih v okolico Kisendžija, pripoveduje Barus, smo se pripravili za daljše potovanje v ognjeniško področje. V ranem jutru sem se poslovil od žene in z dolgo kairavano nosaoev. plemena Vahirta, krenil na pot Pričelo je deževati in po vlažni zemlji smo le počasi prodirali še težje je bilo ob oblačnem vremenu im neznosni vtlagi, ko smo stopili v pragozd. Na zapadmena pobočju gore Miikeno smo se utaborili ob prekrasnem jezeru, ki se je blestelo na dnu ugaslega oginjteniika. Občudovali smo raagled v lepo visokogorsko dolino, nad katero je žarel še delujoč ognjenik Niragoinga. Hlad je legal na zemljo, bili smo 2000 m visoko. Nalovil sem najrazličnejše metulje in SARDINALOVO VPRAŠANJE Rochefort in d'Artagnan sta se objela in poljubila na lica, toda dotaknila sta se komaj z ustnicami. Bila sta pač v kardinalovi navzočnosti. Istočasno sta odšla iz sobe. Takoj pred vrati je rekel Rochefort: »Sestaneva se pozneje, kaj ne?« »Kadar in kjer hočete,« je odvrnil d'Artagnan. »Bova že našla primerno priliko,« je menil Rochefort »Kaj želita?« je vprašal kardinal fa odprl vrata. Moža sta si prijazno podala roke ter se priklonila pred kardinalom. —II— »Malo predolgo se že mudi,« je me« nil Athos, ki ie čakal zunaj. — »Tu sem, prijatelji!« je zaklical d'Arta-gnan. »Ne samo prost, ampak celo povišan!« — »Povej, povejl« — .»Bom, toda šele drevL« krilate žužke, ki so se ob svitu gazoJin- ke zatekli v šotor. Tretji dan smo se odpravili dalje. Prostran bambusov pragozd je nam zastavil pot Vodnik je pripovedoval, da prebivajo v njem gorile. In res smo kmalu med drevjem zagledali na tleh gnezdo te zveri. V zemljo je bila izkopana globoka jama, nastlana z mehkim bambusovim listjem in travo. Nedaleč odtod smo pri studencu razpeli šotore. Naslednje jutro sva se s pogumnim vodnikom podala v gozd. Že po polurni hoji sva izsledila gorilo, ki je pnipogi-bala vrhove bambusa in spletala tako gnezdo, da bi se grela na soncu. Previdno sva se bližala, žival je pa zavohala nevarnost in glasno renčeč pobegnila. Dvajset korakov proč je znova obstala, vohala nekaj časa po zraku, nato pa izdavila iz sebe najstrašnejši krik, ki ga more čuti človeško uho. Zateglemu tuljenju, ki je postopama naraščalo, je sledfflo hripavo bučanje in zamolkli udarci so zdaj pa zdaj prekinili grozotni krik. Vedel sem že, da se gorile in orangutani bi je jo s pestjo po prsih, kadar zaslutijo sovražnika, da bi ga tako prestrašili. Da pomiriva zver, sva dolgo obstala na mestu. Debela debla, ki jih je gorila malo prerj igraje na lomila, so mi povedala dovolj, da imam opravka z nevarnim velikanom. Po vseh štirih sva se previdno plazffla dalje. Zver je ikričaila še bolj in bežala globlje v goad Zdajci sva opazila lomljenje vej in cula renčanje na vseh straneh, mak, da je v goadu polno go- OCEAN1 — PLODNE NJIVE BODOČNOSTI Nepregledna gladina oceanov je bogata, valovita njiva, polna piodonosnega življenja. Njiva, ki pokriva nad tri petine naše zemlje in ki skriva v sebi do globine več sto metrov najrazličnejše ribje bogastvo. Neizmerna zaloga oceanov je v stanu, da lahko priskoči na pomoč človeštvu, kadar bi zmanjkalo mesne hrane na celinah. In če pomislimo, da bo morala zemlja čez petdeset let nuditi 75°/o več hrane kakor danes, bodo ribje zaloge oceanov dosegle v najbližji bodočnosti velikansko vrednost Oceani so že zdaj gospodarsko naibriž-neje izkoriščana njiva. V plitvinah Novega Fundlanda n. pr., kjer nalove vsako leto nad sto milijonov kf? trsk ali polenovk, se ribiči, ostalo prebivalstvo in oblastva prizadevajo, nadomestiti ugrabljeni plen z novim zarodom Trske »e tu tako rekoč sejejo v Ocean. Samica zleže jajčeca n« površini morja in oplojenje teh je prepuščeno a»- ril. Hrabro sva stopala dalje in se končno ustavila na majhni jasi Sredi te je pravkar pospravljal listje orjaški gorila. Ko je naju opazil, se je oprl na roki in preteče zrl. Zdaj ni kazalo odlašati, naglo sem pomeril in sprožil kroglo kosmatincu v prsi. »Kosmati stari mož«, tako pravijo črnci gorilam, se je s strašnim krike-m prestopil proti nama, sprožili sem drugič in velikan je telebnil z obrazom na zemljo. Po pragozdu se je razlegnilo nepopisno tuljenje. Dve veliki samici sta z mladiči kričeč planili mimo naju, z bambusovih krošenj so renčali divji obrazi samcev. Sirokopleč kosmatin je stopil na desni iz drevja, naju s strahotnim pogledom nekaj časa motril, nato pa sL kajoč zbežal v gozd. Ogledala sva si mrtveca. StraSne čeljusti in močno kosmate roke so pove. dale dovolj, kaj bi pretilo sovražniku, ki bi zašel v njihov objem. Visoko, 2100 m v gorah, kjer jg precej hladno, so gorile poraščene z dolgo, temno dlako. Le prsa so gola, s kožo sive barve. Te vrste gorili ne žive po drevju, hranijo se z listjem in travo. Razen človeka ninuu-jo sovražnikov. Velikan je tehtal 204 kg. Visok je bil 164 cm in je meril čez prsa 155 cm! Nosači so slekli kožo in z velikim trudom spravili trup v dolino. Močno okostje smo prepeljali v domovino, kjer bo nudiilo obiskovalcem muzeja nazoren primer averi, ki jih je v divji samoti Afrike zmerom manj. Ime. ključju. Narava je sama poskrbela, da se ne izgubi preveč jajc, saj izleže ena sama samica toliko potomcev, da bi z njimi napolnili več velikih tovornih parnikov. Da bi se te dragocene ribe čim bolj razmnožile, vzamejo ulovljenim samicam jajčeca ter jih umetno oplajajo z moškim semenom. Preden se jajčeca razpočijo, jih vlože v posebne ribogojne bazene ob morski obali, kjer se voda venomer dviga, valovi in pada. Cim prebijejo izležene ribice v varnem zavetju prvo mladost, jih izpuste v Ocean, na daljno pašo. Na umeten način vzgajajo tudi mladice jastogov, ostrig, školjk, spužv in drugih, sladkovodnih rib. Na obalah oceanov je vedno več umetnih ribogojnic, ki preprečijo, da bi zaloge morja, katere so še nedavno imeli za neizčrpne, prezgoda usahnile. Zaradi vsakoletnega plena bi se lahko primerilo, da bi posebno redke vrste morskih delikates kmalu izumrla, -o« D A R I O DE T U O N I Naš naslovnik je poleg poklicnih slavistov eden prvih, ako ne prvi od zapadnlh sosedov, ki se je lotil umskega sodelovanja med obema deželama. Omenjen je bil v obeh ljubljanskih vodilnih dnevnikih njegov Članek Umetnost v Julijski krajini, priobčen v »Umetnosti«. Rodil se je v Innsbrucku 1892., preživel vso svojo mladost v Trstu, nato eno leto na graškl univerzi, kjer je spoznal Nika. Bartuloviča, svojega duhovnega vodjo po sodobni liriki. Novinar do začetka vojne: meseci blodnega ln bednega životarjenja po Flrenzl, Rimu, Monakovem. Kadet pri 97. polku. Pobegnil januarja 1915. Vojni prostovoljec v narodni vojski. Po svetovnem požaru končal nauke v Padovi, kjer Je prebil poldrugo leto kot knjižničar. Tedaj je nastopil službo kot profesor slovstva na Trgovski Soli, kjer deluje 8e danes. Obelodanil je nekaj zgodovinskih in umetnostnih razprav. Pred menoj ležita dve zbirki »zvonellc«: Sonetti azzurrl (Tri-este, 1936 E. Borsattl), Carso (isto, 1938). Na platnicah omenja: Ametiste. • Mladi učenjak Salvinl Je nedavno na nagem vseučilišču označil italijansko literaturo kot umik Iz resn'čnosti (evasione), kot polet v sanjarske višave. Zatem ml Je prišla v roke praška ocena študije: R. Bal-samo Crivelli, Cammln breve. La Vita dl Raffaello da lui stesso illustrata (Hoepll, МПапо), kjer je to delo malone z isto re-čenico prikazano: Ta genij je angelski, akoro preveč ožarjen, težko gremo z zanimanjem za njim. D. de Tuonl se zaveda te poteze v svojem umetniškem hotenju: zato stopa na čelu njegovih Višnjevih sonetov borec sa-njarstva, Don Kihote. Zemlja se mu vidi podsmešna in kruta, zategadelj želi človeku ne boja, temveč ljubezni: Non lotte piti. dategli un po' d'amore! V onem delu Modrih sonetov, kjer pred-očuje svoje osebno gorje — nesrečo v družini. vir svoje otožnostl — je še najbolj človeški, vobče dostopen. V znatnđ večini svojih umotvorov pa je bolj eteričen, ezoteričen. V podzemskem svetu sluti or-fejsko tajno: črfico mistero (La grotta di Gabrovizza), kakor njegov vzornik, pisec »Devinskih elegij«, prim. H. E. Holthusen, Das orphische Mythos Rilkes. sRilkes So-nette an Orpheus« (MUnchen, 1937). Pridružuje se oni skupini iskalcev, kjer pred-njacita Mallarmč in Valčry. Poslednjega De Tuonl strastno proučuje, vendar ne dosega Francozove blesteče oblike. Mlajši rojak »italijanskega Prousta«. kakor je francoska kritika nazvala Itala Sve-va, nima nobenega soneta v čisto klasični izvedbi Ne zlaga sicer Leopardijevih 16-vrstičnih pač pa sem enkrat naletel primer z leopardijevskim hemistlhom (D pa-store). Največjo svobodo si dovoljuje v Stihih ali rimah, Ж zadnjih dveh kiticah sta dva stiha redno »siroti« (angleško: blank verse). Za vzorec naj poslovenim sklepni trovrstlčnlci v sonetu »П Carso«, posvečenem gospč Slataperovi: O Kras, božanski ti v turobi beli, prešinja tajna te votlin grozljivih, ki pa smehljS se v Jami razcveteli! Kedčr življenja Je spoznal grenkobo, samozavesti moške trajno tihe on obožuje v tebi prispodobo. V svestl si plemenitosti svoje pesniške oblike (Un sonnet blen tournć vaut seul un long počme) nam slika pokrajino: Sa» matorza, Monrupino (prej Repen tabor), La Dolina. Itd. Malokdaj prebivalca: П villi-co (seljak). Vsi zasnutki pa so prežeti z resnim stremljenjem po krepkem Izrazu, z življenjskim modrovanjem. Obema snopičema bi mogel služiti za napis: Un friz-zante blcchiere di terrano (rezka čaša terana). Avtorjeva narava pa je kriva, da ne ogreje tako kakor Zupančič: Moja duša kipi in polje, moja duša je židane volje, kakor bi pila kraški teran. A. Debeljak E N J I G E IN REVIJE UredniStvo ie prejelo: KLABUND: PIOTR — RASPUTIN, poslovenil Boris RihterJič, L|ubliana 1958, Založba »Cesta« v Ljubljani. ZVONČEK, leto 59. it. ). Poleg nadaljevanj vsebuje ta Številka smotrno urejevanega mesečnika га mladino med drugim: Zgodba o dečku, ki je naSel srečo (V. Bitenc). Kita ska sveta lilija (D. Jerala), Zakai žabe v dežiu regljaio (rusinska pravljica), nadalje mno£o kraiSih in kratkih zanimivosti za mlade glave, številko sta ilustrirala Fr. PodreKar in M šubic. »Zvonček« se naroča v Ljubliani, Krakovski nasip 22 in stane celoletno samo din 30. REJEC MALIH ŽIVALI, leto V, it. J. vsebuie izmed pestre praktične vsebine Kako ugotovimo, dali so podložena jajca oploiena ali ne. Narava in živlienje golobov. Reja kozličkov. Pisatel« Ivan Albreht je prispeval »reisko himno«. »Reiec« se naroča pri upravi * Ljubljani Karunova ul. 10. ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG St. 485S in 4854. Prva Številka vsebuie nad Štirideset bogato ilustriranih člankov o Poreniu, ki obravnavajo porensko gospodarstvo, industrijo, umetnost, glasbo in opisutejo deželo tudi s stališča liudi in kraiev Zvezku ie prilo-ženih tudi osem barvanih umetniških prilog. Drugi Številka ie posvečena sevedn nainoveiSemu uspehu sodobne Nemčiie glede prikliuč'tve Avstriie nemSk- državi. Zanimiv ie prispevek »V starem nemSkem mestu«, ci v sliki in besedi opisuie Gdansk. Potopisnemu poročilu o prvi avtomobilski vožnii skozi Zadnje Indiio ilede aktualne rubrike. Prihodnia »tevilka bo vsebovali zlasti slike iz nekdanie Avstriie. »11'ustrirte Zeitung« izhaia tedensko in se naroči pri založbi J. J. Weber v Lipskem. Večkrat se pravi• »Narodi so netimrjoči, ministri in načelniki pridejo in odidejo — narod ostane.* — Res. ministri pridejo in odidejo, a tudi narodi preidejo, ako prav ne žive Da so narodi neumrioči. morajo v sebi imeti moč rasti in pomlajevanja Samo takra' in tako doiio ne propadeio. dokler v sebi hrani/o krepost vere >n polten je in dokler se ne ustavljajo splošnemu napredovanju in vladajočim Idejam 1. Mencinger TEHNIČNI OBZORNIK PRINCIP AVTOMATSKE TELEFONIJE I Telefon je eno najvažnejših prometnih sredstev, brez katerega se ne bl mogli misliti hitrega poslovanja v vsakdanjem življenju, ko je treba računati s časom, enim najvažnejših činiteljev današnjega poslovnega človeka. Malokdo pozna princip avtomatske telefonije. Nima vsak prilike, da bl se seznanil e to genialno napravo, ki tolikanj koristi svetovnemu prometu. Marsikdo misli, da Je vse samo ob sebi umevno, ker vidi le telefonski aparat pred seboj a za ostalo se ne zmeni. Zaradi tega morda ne bo odveč, ako se vsaj v principu seznanimo s tem važnim prometnim sredstvom. Koliko je ljudi, ki sto in stokrat na dan telefoniralo, vrtijo številčnico na aparatu, a pri tem niti za trenutek ne pomislijo, kaj se vse pri tem godi pri stroju in v centrali. Ljudje se po nepotrebnem jeze in si kvarijo živce zgolj zaradi nevednosti in nepravilnega ravnanla z aparatom. Res je. da ima tudi telefon svoje muhe ln da včasi nagaja, toda popolnosti se ne da nikjer doseči. Res je tudi, da nihče ne pomisli kako je lahko tudi sam kriv napak. Telefon je precizna naprava in se mora z njim precizno ravnati. Le na ta način bo vedno brezh;bno deloval. V naši državi imamo avtomatski telefon V Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu ln Novem Sadu. Kmalu ga dobimo tudi v Sarajevu in Skoplju. Pred kratkim je bila Izročena prometu telefonska centrala v Dubrovniku. Avtomatski telefon je izumil Američan Almon Strowger. Prva njegova centrala Je pričela delovati 1893. v Ameriki z 200 naročniki. Firma Siemens & Halske je ta sistem nekoliko predelala in je tak tudi pri nas v rabi. Vsak telefonski aparat je priključen na centralo s pomočjo dveh bronastih žic. po katerih teče tok nizke napetosti, ki ga dobimo iz akumulatorjev. 2'ce so ali prosta napeljava, ali pa so speljane v kablu. Kabelski vod ima veliko prednosti pred prostim vodom, ker ni podvržen vremenskim neprilikam. Prosti vod zahteva skrbno vzdrževanje ln čest'h popravil. Posledica tega so pogoste napake, ki škodujejo naročnikom kakor tudi upravi. Po drugi strani je prednost prostega voda ta, da so nabavni stroški razmeroma majhni Pri ka-beljskem vodu napake niso tako pogoste in če se pojavijo, so lažiega značaja in se razmeroma hitro odDravijo. Kakor rečeno: vsak telefonski aparat Je priključen na centralo s pomočjo 2 žic. Po eni teče tok iz centra e v prlstroj. po drugi nazaj v centralo odnosno v akumulatorje. To kroženje toka imenujemo električni krogotok. Kadar hočemo klicati željeno številko, moramo dvigniti slušalko odnosno mikrotelefon. S tem smo sklenili krogotok. ki Ji bil dotlej prekinjen. Zdaj mora« »o Čakati na znak telefonske centrale, na tkzv. »uradni znak«, to je kratki in dolgi visoki ton, potem šele smemo klicati Številko, če ne čakamo na uradni znak, se nam zgodi, da sploh ne dobimo zveze, če pa jo slučajno dobimo, bo najbrže napačna. Večkrat se zgodi, da se uradni znak dalje časa ne pojavi. Zaradi tega pa ni treba obupati. Ta pojav je samo vzrok trenutne preobremenitve centrale. Telefonski aparat je samo del celotne telefonske naprave. Je le sredstvo, s pomočjo katerega dobimo zvezo preko centrale z iskano številko oziroma naročnikom. To nalogo izvrši v glavnem številčnica z ostalim mehanizmom v aparatu ln v centrali. Za številčnico je zobato kolo, ki ima do 10 zob. To kolo se vrti šele tedaj. ko izpust'mo številčnico ln se vrne s njo vred v prvotni položaj pod vplivom vzmeti v aparatu. Zobato kolo Ima namen, da s pomočilo zobov in stikala, ki je z njim v zvezi, prekine ln sklopi krogotok tolikokrat. za kolikor smo pač zavrteli številčnico Iz prvotne lege. Vzemimo da zavrtimo številčnico pri št. 4 do nastavka in jo nato izpustimo. Pero potegne številčnico nazaj v prvotno lego, pri tem pa zobato kolo štlrkrat sklene in spet prekine tok. Na ta način stečejo 4 električni sunki po žiei v centralo. Važno je pri tem, da se številke ne kličejo prehitro druga za drugo. Treba je vedno počakati, da se številčnica vrne nazaj v prvotno lego in umiri. Prav tako se ne sme pomagati s prstom, da bi številčnica prišla čim prej v prvotno lego, kakor radi delajo tisti, ki se Jim vedno mudi. Posledica tega je, da električni sunki prehitro sledijo drug za drugim in jim mehanizem v centrali ne more slediti. V tem slučaju dobimo ali napačno zvezo ali pa sploh nobene. Prav zaradi tega je urejeno, da se številčnica vrne sama nazaj v prvotno lego, pri čemer dobiva centrala enakomerne električne sunke. Da ne more vsak po svoje z različno hitrostjo vrtiti štev.lčnice. za to skrbi regulator, ki je v zvezi z zobatim kolesom. Regulator ne dopušča večje hitrosti nego je potrebna. Kakor vidimo, se številke najprej pretvorijo v električne sunke, ti pa opravljajo naslednje funkcije: Dalje FOTOAMATER Pretenki negativi nam dajejo vendarle povečave z normalnimi kontrasti, če uporabimo staro metodo, ki je pa danes že prilično pozabljena ln na katero opozarja zadnja številka revije »Foto-Beobachter«. Pri povečavi damo pred objektiv namreč našo rumenico. Cim temnejša je rumenica. tem večje kontraste bo imela povečava, a seveda je tudi osvetlitev tem daljša. Določiti jo moramo • poskusom Učinek povečamo še s tem, da razvijemo papir v kontrastnem razvijalcu. Na podoben način je mogoče lz pretrdih negativov dobiti normalne povečave z modrico ln mehkim razvijalcem. Posnetke oseb iz bližine ne delamo preblizu. Tudi najboljši objektivi dajejo v tem primeru perspektivične *a risan osti. Model палп gotovo ne bo hvaležen. če mu napravimo nos. ki je bližje aparatu, prekomerno velik, ušesa pa sme-Ano majhna. Za vel ke portretne posnetke ao normalni objektivi z daljšimi goriščni-c&ml in teleobjektivi. ki nas prmorajo do ■nemanja iz večje razdalje, najbolj priporočljivi. a če nam je na razpolago objektiv • povprečno ali krajšo goriščn co, ki daje večje podobe le 12 bližine, tedaj ane-m&Jmo vse eno rajši Iz daljave najmanj 2 m ta manjšo podobo ▼ pravem izrezu povečajmo. Večina k l n o a m a t e r J e v uporablja obrač lno filmsko tvorivo. Razlogi za to 90 različni. Včasih pa se zgodi, da bi amater svoj film Izdelal rad kot negativni film, pa se vprašuje, ali bi za to lahko uporabil obračilno tvorivo. »Der Ki-no-Amatflur« opozarja v svoji zadnji številki, da to ne gTe. Industrja je svoj čas pač spravila na trg tvorivo, ki naj bi bilo uporabno za obojno izdelavo, pa Se ni obneslo. Zato Izdeluje danes posebne negativne In posebne obračilne filme. Vsaka z-med teh vrst ima svoje dolooene lastnosti, ki se amaterju oči tu jejo najbolj a tem. da •e obraslimi film ne da razviti v negatv. Ce hoče napraviti ta poskus, boš dož.vel razočaranje, da pride negativ iz ustalje-r&lca skoraj neprosojno črn ali rjav. Ta črna ali rjava plast se da spraviti lz filma le x obračilno kapelj«, а de daš negativ ▼ njo, ti raztopi negativno srebrovo sliko in posledica je popolnoma prozoren film brez vaBike slike. Ves problem uporabe barvnih sit (filtrov) Je dokaj enostaven, če si zapomniš dve temeljni pravili: 1 Ce hočeš dobiti neko barvo na predmetu v pozitivu temnejšo, tedaj vzemi sito komplementarne barve. 2. Ce hočeš dobiti neko barvo na predmetu v pozitivu svetlejšo, tedaj vzemi isto* barvne sito. N. pr.: Modro nebo dobiš kot temno nebo, če uporabiš sito komplementarne barve. torej rumenico. — Rdeča cvetlica postane v pozitivu bela cvetlica, če uporabil rdeči filter (seveda mora biti negativno tvorivo za rdečo barvo sploh občutljivo^ torej pankromatsko). Teoretično bi bilo torej odveč in z ozl-rom na daljšo osvetlitev škodljivo, če bl hotel n. pr modre predmete z rdečim filtrom dobiti temnejše nego z rumenico. V praksi je učinek z rdečim filtrom v tem primeru vse eno pogostoma močnejši lfl zato, ker čistih barv v naravi ni, temveč je modri barvi primešana n. pr. tudi zelena, a rdeči filter ne propušča niti teh, dočku jih rumenica propušča. V stereofotografljl se posnetkov gibanja kolikor mogoče izogi-bajmo, kajti učinkovalo bo potem bodisi neostro, bodisi nenaravno. Nad vse komično ali pa grdo učinkuje v stereoskopu n. pr. človek, ki je dvignil nogo, pa sedaj trajno tako stoji. Razgibana voda v stojni stereo-fotografiji gotovo ni videti kot voda, temveč kakor razcefrano steklo. Reprodukcije skozi steklo se v amaterski fotografiji običajno ponesrečijo, ker dobimo na posnetek vedno kakšne odseve. Ce že moramo snemati kakšno sliko, listino 1. pod skozi steklo tedaj skrbimo za to, da bo okolica enakomerno temna, da se ne bo mogla zrcaliti v steklu. Pri tem moramo pogostoma zakriti tudi kovinske dele kamere. K slabljenju Večje negative v poedinih deli'i (parcialno) lahko tako oslabimo, da damo na prehudo krito mesto suhega negativa nekaj pomade. kakršno uporabljamo za čiščenje srebrnlne, in potem to mesto toliko časa ne preveč krepko drgnemo, da postane prozornejše. T i h o ž i 11 e samo z dvema predmetoma je običajno boljše nego tihožitje z dvajsetimi predmeti. »Kako« je vedno važnejše vprašanje nego »koliko«. Najvažnejša pa je svetloba. ★ F o t o k I u b Ljubljana : V poredeljek ob 18. oa veleseimu običajni sestanek eksekutive razstavnega odbora. V torek interno predavame » klubskem letalu. V petek zvečer kritike in določitev izleta. Slovenska fotoamaterska organizacija napreduie. Dokaz za to je zopetna oživitev Fotokluba Maribora, ki ie imel pred tratkim ietni občni zboi. Predsedstvo kluba je pr-vzel doma in » tuiini zelo znani mladi amater Mariian Pf»ilet. eden najboliJih članov liublianskega fotokluba FK.M se pripravlja ta čas za sodelovame na raznih mednarodnih razstavah, prireia skupne izlete in bo imel za svoje člane ie v tej sezoni nekol ko predavani na katerih bo nastopil K. Kociančič. Mariborsk amaterji bi se morali zavedati, da se brez organiziranega dela v fotografiji ne da napraviti nič velikega. — V ponedel ek 21. t. m. ie bil ustanovni občni zbor novega tote-kluba, in sicer v Ptuiu. Upati ie, da bo slovenska fotografija tudi s te strani v kratkem dobivala nove ic.pulze. — Na novo « ie začel gibati tudi cotokuD v Litiji. Kakor nam poročajo, bo ena prvib ajegovih prireditev skurn* izlet . čiam ljubljanskega iotoklufe« F I L A T E L I J A Nove znamke po vsem svetu TURČIJA: Izdani so bili provizoriji za letalsko pošto. Frankovna znamka po kurusa je dobila pretisk 4 Vt k., znamka po 15 k. pretisk 9 k., znamka po 40 k pa pretisk 35 k. BOLGARIJA: V kratkem bo izšlo 500.000 znamk po 2 leva, ki bodo posvečene propagandi za bolgarsko rožno olje. Ta znamka pa bo šele začetek daljše serije znamk od 10 stotink do 14 levov, ki bodo imele vse slike raznih bolgarskih poljskih pridelkov. KANADA: V kratkem bodo izšle nove frankovne znamke po 10, 13, 20 in 50 centov ter po 1 dolar, razen tega pa še znamke za letalsko pošto po 6 c. ter znamka za pkspresne pošiljke po 20 c. KUWAIT: Ta angleška vazalna državica Je dobila dve novi znamki, in sicer vrednoti Britanske Indije po 5 rupij (škrlatne in sinje barve) in po 15 rupij (sinje ln olivno zelene barve) s pretiskom »Kuwait«. ITALIJANSKA VZHODNA AFRIKA: Za Eritrejo, Somalijo in Abesinijo, ki se zdaj skupno imenujejo Italijanska Vzhodna Afrika, bodo izšle enotne znamke. Frankovne znamke bod po 2, 5, 7%, 10, 15, 20, 25, 80, 35, 70 in 75 centesimov, po 1 liro, 1.25, 1.75. 2.55, 3.70, 5.10 in 20 lir. Serija za letalsko pošto bo imela vrednote po 25, 50, 60 in 75 c., po 1 liro, 1.50, 2, 3, 5, 10 in 25 lir. Razen tega bosta dve znamki za eks-presne pošiljke po 1.25 in 2.50 1're ter letalski ekspresni znamki po 2 ln 2.50 lire. LIECHTENSTEIN: Ta miniaturna država pod švicarsko upravo ie spet i?^aln novo znamko po poldrug frank s sliko gorske dolinp. Znamka le v temno sinji barvi in je bila izdana tudi s pretiskom »Regie-ruri psd i pnstsa che«. MALTA: Poštna uprava je Izdala novo serilo frankovnih znamk, ki oblega naslednje vrednote: čokoladno rjavo po % реппуја, zeleno po % p., kostanjevo rdečo po 1 p., temno sivo po 2 p., sinjo po ZMs p., vijoličasto po 3 p., olivno zeleno in rumenkasto po 4Ms p., olivno zeleno in rdeč kasto po 6 p., črno po 1 šiling, olivno zeleno in črno po 1% š., zeleno in sinjo po 2 š., rumeno in črno po 2% š., zeleno in črno po 5 š. ter rdečo i nčrno po 10 šilingov. RUSIJA: Poštna uprava je za 20 letnico ustanovitve rdeče vojske izdala posebno serijo spominskih znamk z raznimi vojaškimi slikami. Serija obsega vrednote po 10, 20, 30, 40 50 in 80 kopejk ter po 1 ru-belj. PERZIJA: Za 60 letnico vladarja Izidejo 15 marca posebne spominske znamke z njegovo sliko. Serija bo obsegala 10 vrednot. in sicer sivo sinjo po 5 dinarjev, rjavo po 10 d., zeleno po 30 d., sepiasto po 60 d., rdečo po 90 d., vijoličasto po 1 rial, sinjo po 1.50 r., rdeče vijoličasto po 2 r. in kar-minasto po 10 r. Serija bo izšla zobćana in rezana in bo v veljavi do 15. junija L L Iz naše fi 1 a t eli J e Seznam naših dopisnic s slikami Iz Slovenije lahko dopolnimo še z eno novostjo. Pod štev 75 lahko damo zeleno dopisnico s sliko Ljubljane (nebotičnikov kompleks). Prva dopisnica, ki smo jo prejeli, je prišla iz Ljubljane ln ima datum 2 marca V drugi barvi iste dopisnice še nismo videli. Dobrodelne znamke, katerih prebitek pojde za bolnišnico v Demir Kapiji, še niso izšle, čeprav so bile napovedane za 15. marec. Pisali smo že o odporu naših zbiralcev proti Izdaji spom'nskega bloka, ki naj bi izšel na dan odkritja novega spomenika Neznanemu junaku na Avali. Ta odpor na je bil zaman, kalti z uradne strani je bila misel o izdaji bloka sprejeta. Zdaj je samo še vprašanje, kdo bo ta blok izdelal in kakšen bo. Upajmo, da bo tiskan na novih strojih o katerih poslušamo že dve leti, da Jih imajo v Beogradu. Za konec meseca so nam obljubi lene nove frankovne znamke. Serija bo obsegala vrednote od 25 par do 30 dir v novi izvedbi in v večjem formatu kakor je dosedanji Osnutek za znamke je izdelala markarnica sama. Obetata se nam pa še dve drug! seriji znamk ln sicer dobrodelnih. Kakor poročajo »Novosti«, bo izšla v aprilu (!) serija znamk za zimsko pomoč, v maju pa vsakoletna serija znamk za otroško zaščito. Novi bloki Liechtenstein bo letos izdal spet poseben blok za razstavo znamk v Vaduzu. Tudi Madžarska pripravlja nov blok. Izšel bo 22. maja, ko bodo v Budimpešti odprli razstavo znamk. Imel bo samo eno znamko, in sicer rdečo po 20 filerjev lz seri le sv. Štefana. Blokov bodo natisnili 100 000. Soanska uporniška vlada prioravlja nov blok s štirimi znamkami po 20. 30 ln 50 centimov ter po 1 peseto Na znamkah bodo slike slavnih španskih zgradb Blok se bo prodajal za dvojno nominalo. Naklade bo imel 100 000, od tesa pa bo 80.00П zob-čanih in 20.000 rezanih blokov. — Izšla sta spet dva neuradna bloka v bakrotlsku. in sicer po 5 + 95 in po 10 + 90 centimov. Na obeh blok'h je naslikan general Franco. Za 150 obletnico ustave Ameriških Zdru ženih držav je izdala poseben blok tudi Guatemala. Napovedali smo ga že nedavno in omenili, da je na eni izmpd 7namk naslikan predsednik Roosevelt. Zanimivo je, da v Združen h državah ni dovoljeno izdajati znamk s slikami živečih predsednikov, zato pa je Roosevelt doživel to čast v drugI državi. Zadnje čase se prodaja nekakšen kitajski spominski blok, ki pa je zelo sumljiv ln izvira najbrž iz podobne delavnice, kakor je bila tista, ki je izdala pred nekaj meseci turški blok. Nekaj je vsekako skoraj zanesljivo: da kitajski blok Kitajske niti videl ni ZA LJUBITELJE CVETLIC Cvetlice v aprilu Cim so cveti sobnih rastlin odcveli, jih odrežemo, da bi naše zelene prijateljice po nepotrebnem ne trosile svoje moči zanje, čebulice, hiacinte, tulipane itd., spravimo potem v klet ali v kakšen drug hladen prostor, da se jim listi počasi posuše. Od srede maja dalje jih potem lahko vsadimo na vrt, kjer nas bodo naslednjo pom'.ad morda spet razveselile s cveti. Lahko Da )ih pustimo tudi suhe v kleti in jih presadimo tele v oktobru spet v cvetlične lonce ali na vrt Veliko veselja bomo imeli z balkonom, Ce smo sedaj v balkonske zaboje že vsadili mačehice ali če to še hitro storimo. Kajti šele sredi maja lahko spravimo druge naše cvetlice tja in škoda je, če ostane balkon toliko časa brez cvetnega krasa. A tudi drugače moramo misliti sedaj na balkon. Divjo trto moramo obrezati in njene stare vitice privezati v višino, balkonske zaboje ln špalire moramo na novo prepleskati in vse dobro priTvnvit' '"ieli čim prej polno veselje z balkonom. Dokler i*-mo velike rastline, kako roleandre avkube, veonimus in agapantus, ki poleti tako lepo cvete, še v kleti, moramo kletna okna imeti čim bolj odprta, če zunaj ni več mraza. Kajti tudi te rastline hrepenijo kakor mi po dobrem, svežem pomladnem zraku. Cim se kaže, da bo lepo, toplo pomladno vreme vztrajalo, pa je bolje, da spravimo vse te rastline na kakšen zaščiten kraj, mogoče v kakšen kot na prostem. Ce zvečer kaže, da bo ponoči mraz, jih lahko zavarujemo n. pr. z lahkimi cunjami prot mrazu. Na vrtu je sedaj mnogo dela. Med tem smo že vse prekopali ln sedaj je treba sejati in saditi. Čedalje bolj moramo misliti na to, da kdor'zgodaj seje, tudi zgodaj žanje. Pri tem moramo seveda paziti na pravilo, je treba za mraz občutljivo zelenjavo in sočivje, kakor fižol, buče, kumarce in paradižnike, pri nas vsejati in vsaditi šele po 15. maju na prosto. Drugače nam trojica mrzlih svetnikov to žetev lahko uniči. Da pa ne zaostanemo preveč, moramo te občutljive koristne rastline vsejati že prej v cvetlične lonce ali druge posode, postavimo jih v kakšnem prostoru k oknu, da bodo mogle dobivati polno dnevno svetlobo. In jih presadimo šele sredi maja previdno na prosto. V tem času moramo poskrbeti tudi za ruše. Staro travo in listje smo tu že prej od-grabili, kar je ostalo še plevela, ga moramo sedaj skrbno izruvati. Gola ln grda mesta posejemo na novo s travnim semenom, na tenko posujemo z dobro kompostno zemljo in to stlačimo Nove ruše pa posejemo najbolje od srede aprila dalje. Pomladi prihaja pogostoma vrsta suhih, toplih dni. Tedaj moramo začeti z zalivanjem. Baš pomladi potrebujejo naše vrtna rastline največ vode, da si naberejo čira več novih življenjskih sokov. PRAKTIČNE NOVOTE Potna prtljaga na kolesu Pogostoma je težak problem, kako bi pritrdili svojo prtljago na kolo. Oprtniki na kolesu ali na hrbtu niso prijetni. Kolesarji bodo zato pozdravili novi kovčeg, ki jim olajša daljše ture. To je pravi kovčeg Iz rjavega »fibra« in z držajem, tako da ga lahko nosimo tudi v roki. S petimi jermeni se pritrdi na zadnje kolo, tako da pride njegova poševna stran pod sedež. Kovček je trden in trpežen, ogli so mu zaščiteni z usnjem. V njem je dovolj prostora za obleko in za vse malenkosti, ki jih potrebujemo na večdnevni turi. Vsi predmeti v njem se porazmestijo trdno in sigurno, kar ni v oprtniku nikoli mogoče. Kakšno odejo ali kopalno obleko pritrdimo z jermeni tudi na zgornjo stran kovčega. NEVSEĆNA BESEDA V najvišjem poveljstvu narodne obrambe, kjer načeluje od 4. februarja general Keitol, so sklenili povsem opustiti izraz »Militar«, ker je francoskega Izvora. Ali mislijo za to rabiti Soldatenwesen ? Potem bi eno tujko nadomestili z drugo. Tako je mod vojno graški dnevnik Tagespost hvalil neko slaščičarno, ker je Delikatessen. Izpod riiflla s Feinkost, ne vedč, da sta oba izraza francoskega porekla, jc ZA BISTRE GLAVE Rešitev k št 3 86 (Problem v kopalnici) Obe cevi napolnita kad v 3 in 3/7 ure. R e S i t e v k S t. 387 (Premeteni računar) V obliki formule Je videti naša naloga takole: [(20x + 222). 5 + y]. 100 + z -f 111 = 10.000x + 100y + z + 111.111. Računar mora odšteti od rezultata torej samo 111.111 kar gre zelo hitro, in dobi potem šestmestno število, a trojica številčnih dvojic tega števila mu da dan, mesec ta ieta. Rešitev k št 388 (Utež v pametnih kosih) Poedini kosi so tehtali 1, 3, 9 in 27 kg. S S REŠITEV KRIŽANKE V ŠT. 10. Vodoravno: grand, Janez, lapor, ©kana, sem, srd, ri. mesto, oj, Ar.t, tla, scima. Kač, pas, oh, dnina, ri, lug, siv, osore, edikt Sivor, karta. — N a v p i k : gliva, ta, aps noem, dr. Mencinger, Jos. Tominšek, akro, en, zarja, in, ol, kolos. ah, Sirta, duro, Aida, lov, vir, si, kt — Pravilno je rešila ln bila izžrebana za nagrada Mara DoUnšek, Tolmin. KRIŽANKA Pingula III IV VI Vil VU1 IX 2 3 в 8 9 10 Vodoravno? I največji francoski diplomat 19. stol. (1754 —1838), ki je Izrekel krilatico: »Človeku je dana beseda, da skrije svojo misel« (v tej trozložnid je srednji zlog -ey-nem), П priimek angleške pisateljice in ameriškega pisca (se začenja kakor Elija) + obrobek (franc. iz lat ora = okrajek), Ш črepina (Istega korena kot lobanja ln lobanja) + nedraginja, IV priimek slov. vseučiliškega profesorja ia pesnika doma pri Mariji na Zilji (z enim »1«) + samice, V Štefan Karadžlč —, + vzklik + del mesta Ual-Ual, VI narečna Izreka za »jej« + tretja oseba mnol glagola biti -f eden + romanski ženski epolnik (tudi kem. in glasbeni znak), VH stanovalec za-loke (priimek slov. zdravnika ia prof.) 4- dve črki, ki so ju imeli v gumbu na kapi avstrijski vojaki še med svetovno vojno (zamenjan red), VIH pismenka, ki je tako ugajala J. Kopitarju, ker je oče z njo kobilo naganjal, + ribje jajce (tudi svinjska bolezen) + župan ob francoski zasedbi naših pokrajin, IX pogostno angl. Ime (skrčeno Iz Johannes) -f vzklik + ljubljanske tvrdka (tudi žensko imence, Zolajev roman), X prvotna, grška obl'ka za akrostlh. Navpik: 1) gledanje na daljavo po sodobni Izumitvi 2) cerkven velikonočni vzklik + fonetična trgovska angl. kratica za »vse v redu = ali correct«, 3) goska (po vzhodu Slovenije) -f vezati (franc.) ali Iežak (angl.) ali mednarodni zapis srhrv. besede lijer (lilija), 4) španski člen sred. spola, ki ga imajo tudi Italijani, n. pr. v Napoliju slavist Ettore — Catto + so glasnik, ki često predstavlja samoglasnik + tekočina ali jed + okrogla pismenka, 5) itd. + olepšava, nakit okrasek, 6) grška črka + to (špansko; obenem dajal nik latinske besede e s u s, po jed en) +•, kratica za »ad acta« + kratica za »tona«, 7) predvojno zabavališče na Dunaju (e h vzemi kot h, saj je ime koroško slovenskega izvora, prim. ronec = njiva na strmini) + ne biva, 8) Vlah, Cincar (spominja na »Romun«) + udar (tudi mehka rastlina), 9) pridevek veselju, kakršno si želimo (skaliti), 10) priimek rastlina ia Ime srednješolskega ravnatelja ia pisatelja (Veliki grof, Trojka, Učenjak). ш : ■ № S ■ ! m □ □ H Ш □ □ UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Uredništvo ш uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i.—t po raznašaicih dostavljeno Din •