*n*>u«A fcv.*2Ntc* v «ifuu caSavAki TEDNIK Začeti z gradnjo 33 nove šole TRBOVLJE, 18. XI. 1964 - ST. 47 - LETO XVII. Začeli z gradnjo nove šole TRBOVLJE — Zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje je na zadnji razširjeni seji, bila je v sredo, 11. novembra, sklenil, da se naj zaradi vse bolj perečih 20 DIN ■'otreb čimprej začne z grad-______: njo novega šolskega poslopja. Kolektiv ni kriv! Izredna seja delavskega sveta in upravnega odbora v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik o »nepravilnem gospodarjenju« (žak) HRASTNIK. — Zadnjo sredo je bila v Tovarni znašel v nepremostljivih te-kemičnih izdelkov Hrastnik razširjena seja delavskega žavah, konec koncev pa so sveta in upravnega odbora. Seji so prisostvovali tudi pred- to objektivni razlogi in de-stavniki družbeno političnih organizacij hrnstniške občine, lovni kolektiv pri lem ne za-predstavnika Okrajnega komiteja ZK Ljubljana, predstav- dene nobena krivda. Član nika gospodarske zbornice in drugi. okrajnega komiteja ZK Namen seje je bil seznani- Pred leti potrjen investicij Ljubljana lov. Zajc (ki je ti javnost z dejanskim sta- ski program, ki je zajel re- imel uvodnii referal na omenjeni v Tovarni kemičnih iz- konstrukcijo tovarne, je s nJenl ,scj* L>K ZK) je sezna-delkov Hrastnik, saj je zna- samo rekonstrukcijo opravi- n“ prisotne, da je bil smisel no, kakšno hudo kri je po čil vsa finančna pričakova- PrJn?,era Tovarne kemičnih vzročil pred kratkim članek nja in dal med drugim tudi izdelkov Hrastnik v samem v ljubljanskem Delu. Ta čla 70% deviznega efekta. Žal referatu v lem, da poudari nek, ki je obravnaval sejo pa je prišlo v času rekon- prav vlogo občana pri reše-okrajnega komiteja ZK v strukcije do različnih podra- vanju takšnih problemov. Ljubl jani, je navedel kot pri- žitev, spremen jenega gospo- Hrastničani so torej nepra-niet nepravilnega gospodar darskega sistema, sprememb vilno razumeli smisel član-jenja tudi Kemično tovarno v carini, kursu dolarja in ka. Na kontu razprave je bi-Hrastmk. To navedbo je si- davkov, tako da je bila inve- lo to vprašanje popolnoma cer vseboval uvodni referat sticija prekoračena za eno razjasnjeno in ugotovljeno, na seji okrajnega komiteja milijardo 27 milijonov di- da kolektiv za takšno situa-ZK. člani kolektiva Tovarne narjev. Seveda se je kolektiv cijo ni kriv. E E E CS E E ca e E ca E E E E E E E E E E E E E V TRBOVLJAH REDNE GLEDALIŠKE PREDSTAVE Za sezono 1964 65 je občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Trbovlje pripravil pester program gostovanj in nastopov tujih in domačih gledaliških hiš ter raznih vokalno instrumentalnih Skupin. Kot prvo je že nastopilo 10. t. m jeseniško gledališče »Tone Čufar« z dramo španskega dramatika Fe-derica Garcia Lorce »Dom Bernarde Albe«. Zdaj je na vrsti Celjsko ljudsko gledališče, ki bo 19. t. m./nastopilo z Djukičevo komedijo »Dolgo življenje kralja Osvalda«. Celjsko ljudsko gledališče bo gostovalo še z bulvarsko komedijo N. Krasne »Nedelja v Ncvv Yorku« in z dramo Dostojevskega »Zločin in kazen«. Ljubljansko Mestno gledališče bo uprizorilo komedijo G. B. Shawa in pa Brusatijevo igro iz sodobnega življenja »La Fastidiosa«. Slovensko gledališče Trst bo gostovalo z Rusante-jevo komedijo »Maskete«, Svoboda-center »Slavček« Trbovlje pa se nam bo predstavila z opereto Benetz-kv-škrinjarja »Pri belem konjičku«. - Med sezono bo priredil pevski nastop tudi Koroški akademski oktet iz Ljubljane, manjkal pa ne bo niti Kvintet bratov Avsenik, ki bo zabaval Trboveljčane z izbranim zabavnim vokalno instrumentalnim progra- m°Program, ki bo spremenjen le v slučaju nepredvidenih težav, bo izveden tudi za šolsko mladino, vselej ob 18. uri. Večerne predstave pa se bodo pričele ob 20 Razen tega bodo prireditelji organizirali tudi nastope raznih zabavnih ansamblov. Eden od ciljev teh gostovanj je tudi to, da bi navadili mladino zahajali v gledališče, ne iz dolžnosti, ampak iz resnične potrebe. Treba je poudariti prizadevanja prirediteljev, ki so z velikimi težavami premagali razne ovire, tudi finančne seveda, ki pa zaradi velikih stroškov se tudi ' . o povsem rešene. rv' * * o nalogah organizacij SZDL SlSSH kazanje s prstom na to, da I VI -n—- — u.cb;i ^ pi.ipravah na konfc- Mko°r^icočL»Lfnranf»i0V^rnC (L. E.) LITIJA - Uveljavljanje novega gospodarskega statutov, da se ne bi dogaja- renče krajevnih organizacij 1 cvi*. sistema, priprave na volitve in delo občinske skupščine so lo, da bi bili statuti tipski, SZDL posvetiti posebno po- i » ir* v knil rm uvodu nrknl bila glavna tema razširjene seje Občinske^ odbora SZDL'prepisani in ne prilagojeni zornost kadrovskim pnpra-,, odovino im- .rni U oho , Litija, ki je bila zadnjo soboto. potrebam in problemom pod- vam, pri čemer je treba do- SffiXirnteIh r, a • , ... ... , . roči j, za katere so ustanov- sledno upoštevati načelo ro- !ko/i različne faze raJvoia omtznf 2*, pr®d.scdnik samo Krajcvna ^upn«st-L.- ,jcne krajevnc skupnosti. lacije v nova vodstva KO mež v hab kri /e n M?uh c ?b0.SZDi,:J’ Ant°n ,Br.lc’ ,n?' t«la. Sicer je bila imenovana plenum Občinskega odbo- q7m’ vkliučiti čimvce ra>-m u otiraviči la ^svn i obs loi kazal. pr^vfn? ^doče del° Posebna komisija, ki naj bo ra SZDL v Liliji je tudi opo- SZDL pa vkljuc t. č.mtec n nn. opravičila s\oj obstoi. o.gamzacij Socialistične zve- „ nnlW Wl.aWnim ckimnn. 7nrU na not.eho rta se en- vih članov, predvsem se mla- 0B OBLETNICI R07MANOVE čelo rotacije. V razpravi jc bilo največ govora o krajev-SMRTI nih skupnostih, predvsem še ,, , ^ kar zadeva njihova območja. • ,,— , Šmarski Ugotovljeno je namreč, da so P^rji In mladinci, ki so se v nekaterih primerih usta-vključili v tekmovanje Ju- novljene krajevne skupnosti goslovanskih pionirskih iger, na preveč širokem področju, bodo v letošnjem šolskem zaradi česar niso mogle za-letu proslavili poleg držav- živeti tako, kot bi sicer lah-nl tu^. mno8e druge pra- ko. y področno preobsežnih znike, ki so povezani z zgo- krajevnih skupnostih ne mo-dovmo NOB re priti do veljave ludi sa- lako so ob 7. novembru moupravljanje, kot bi sicer - obletnici smrti narodnega moralo krajevne skupnosti heroja I ranca Rozmana-Sta- postanejo dejansko samo neta. po katerem se šola koordinator želja med posa-inicnuje, priredilo svečano meznjmj naselji. Zaradi tega selo, združeno s kulturnim bi bHo polrebno doseCi da programom. Njihovemu va- bi ustanavlJanje krajevnih Inlu se k- odn il tudi lova- skupnostl Izhajalo Iz intere-ris Vaum Bric, sprcmljeva- soy obfanov. lec heroja Staneta med NOB. _ , , , ,, , Pripovedoval jim je o njego- Prevladovalo je mišljenje, vi preprostosti, hrabrosti In da so 's' pogoji za obstoj požrtvovalnosti. Z zanima- krajevne skupnosti le na pod-njem so mu sledili. Najbolj r°čiu mesta Litije. Takšnim jih jc pretresel dogodek (ki podobnim mišljenjem jc se je zgodil 7. novembra botrovalo predvsem dejstvo, 1944. leta), ko se Je Stane da praktično sploh ni ve-smrlno ponesrečil. delo> kakšne naj bodo kra- Na seji so sklenili, da bo lovne skupnosti. To vpraša-odslcj postal 7. november nie .1° bilo razjasnjeno šele dan Šmarskih pionirjev. Za po širokih javnih razpravah svojo himno pa so si Izbrali občanov o tem vprašanju, pesem »Komandant Stane« Posebno vprašanje v zvezi Izrazili pa so tudi željo, da s krajevnimi skupnostmi je bi jih borci NOV še večkrat izdelava statutov. Doslej je obiskali izdelala predosnutek statuta , . , . .v pomoč krajevnim skupno- zoril na potrebo, da se en- ze, posebej sc na oge v zvezi (j j iZ' ' "it OBČANI HRASTNIKA OD 22. NOVEMBRA NAPREJ BODO NA PODROČJU OBČINE HRASTNIK ZBORI VOLIVCEV Predlog dnc\ nogif reda za zbore volivcev je naslednji: 1. Kn/ginor — informacija o urbanističnem planiranju v občini Hrastnik; 2. Poročilo o stanju in problemih otroškega varstva in varstva družine v občini Hrastnik; 3. Analiza tržišča in een. Z ozirom na gornji dnevni red sc /bori volivcev tega sklica izjemoma sklicujejo skupaj zn več \ ol i I n i li enot v mestu Hrastnik in na Dolu« to je po območjih, kjer so si obravnavama vprašanja enaka ali slična. Prav tako narekuje združitev zborov volivcev ^atna tehnično izvedba suj bodo urbanistični program pojasnjevali strokovnjaki iz pristojnih zavodov. * Zaradi aktualnosti dnevnega reda vabi Skupščina občine Hrastnik vse volivce, tla se zborov udeleže v čim večjem številu ter da s svojimi mnenji it> predlogi prispevajo k najboljši rešitvi obravnavanih vprašanj. OBČANE HRASTNiKA OPOZARJAMO, DA JE NA 3 STRANI OBJAVLJEN SKLIC S PODROBNIM RAZPOREDOM ZBOROV VOLIVCEV, HKRATI PA OBRAZLOŽITVE K POSAMEZNIM TOČKAM DNEVNEGA REDA! •••HI RAZPORED sestankov članstva SZDL po podružnicah (volilnih enotah) v krajevni organizaciji SZDL Trbovlje Center od 19. do 27. novembra 1964 1. Trg revoulcije — 19. nov. 1964 ob 17. uri — sejna dvorana »Forte« 2. Nasipi — 24. nov. 1964 ob 17. uri — sindikalni dom Obrata rudnika Trbovlje 3. Žabjek — 26. nov. 1964 ob 17. uri — sindikalni dom Obrata rudnika Trbovlje 4. Hohkrautova kolonija — 23. nov. 1964 ob 17. uri — Svoboda Dobrna 5. Ribnik — 24. nov. 1964 ob 17. uri — Internat 6. Šuštarjeva kolonija — 25. nov. 1964 ob 17. uri — Rudarska šola 7. Neža — 27. nov. 1964 ob 16. uri — gostilna Kepa 8. Novi dom — 26. nov. 1964 ob 17. uri -»* SZDL Prvi maj 9. Opekarna — 24. nov. 1964 ob 17. uri — v stolpnici (Opekarna) 10. Partizanska cesta — 27. nov. 1964 ob 17. uri — SZDL Prvi maj 11. Trg svobode — 25. nov. 1964 ob 17. uri — klub v stolpnici Elektrarne 12. Rudarska cesta — 23. nov. 1964 ob 17. uri — predavalnica — delavski dom 13. Prvi maj (spodnji) — 26. nov. 1964 ob 17. uri — klub Prvi maj LSI H S H a a a a a a a a a a a S SJ a a a Priprave na volitve V petek, 13. novembra, Je btla v sejni dvorani trboveljske Občinske skupščine seja skupščine, ki so se Je udeležili člani zbora delovnih skupnosti, plenum SZDL, plenum občinskega sindikalnega sveta, plenum občinskega komiteja ZKS in plenum občinskega komiteja mladine. Najprej so analizirali delo skupščine, odbornikov in svetov. Poudarili so, da sveti prevzemajo velik del obveznosti občinskih skupščin in tako postajajo prave skupščine za tisto področje, kjer so bili ustanovljeni. To je prav gotovo korak naprej, saj se bo tako občinska skupščina lahko posvetila v glavnem obravnavi temeljnih, ključnih vprašanj občine v gospodarskem in družbenem razvoju komune. Skupščina bo obdržala še vseeno mnogo funkcij, med drugim bo sprejemala in dopolnjevala statut, sprejemala ln obravnavala urbanistični načrt, ustanavljala sklade, nadzorovala upravo družbenih sredstev ln delitev dohodka, upravljala in razpolagala bo z družbenim premoženjem; sklepala bo tudi o sklepih zborov volivcev, proglašala zaslužne osebe za častne člane ln sprejemala svoj poslovnik In razen tega odločala še o drugih važnih vprašanjih. Da vsi dosedanji sklepi občinske skupščine niso bili Izvedeni dosledno, so precej krive tudi delovne organizacije ki se marsikdaj za vrsto teh sklepov sploh niso zmenile. Seveda je pa vrsta težav tudi pri samih svetih; vrsta odbornikov je namreč preobremenjena, nekateri so pa tudi nezainteresirani. V bodoče si bodo morali sveti prizadevati zboljšati dosedanje metode dela In z večjo zavzetostjo obravnavati razne važne zadeve, nepomembne pa prepustiti reševanju hišnih svetov oziroma posameznikov. V nadaljevanju razprave so govorili o zborih volilcev in ugotovili, da doslej do teh še ni bilo zaželenega odnosa, v glavnem s strani nekaterih delovnih organizacij, ki bi morale vselej upoštevati sklepe zborov volilcev, ki se tičejo njenega področja, seveda, v skladu z materialnimi možnostmi. Sploh mora biti pri skupnih družbenih akcijah mno- go večje sodelovanje gospodarskih organizacij in občinske skupščine. Več vzrokov je tudi v neučinkovitem obveščanju, saj vrsta ljudi raznih sprememb ln vsakomesečnih odločb sploh ne pozna in zaradi tega si je treba prizadevati poiskati najučinkovitejši način obveščanja. Predvolilna dejavnost bo v zvezi z bližajočimi se volitvami terjala močno politično akcijo, predvsem kar se tiče kadrovskih priprav. V vodenje kadrovske politike Je treba v popolnosti vključiti naše delovne ljudi, treba Je omogočiti občanom strokovno in družbeno izobraževanje, da bodo lahko na vseh področjih vodil) odgovorno kadrovsko politiko. Treba Je kandidirati več mladih v krajevne skupnosti, ki bi potem v svojem času lahko kandidirali kot odborniki občinske skupščine ln podobno. Vsi navzoči so se zavzeli za načelo striktne rotacije odbornikov na podlagi zadnjih dokumentov zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije. Na tej seji so ob koncu tudi Izvolili občinsko volilno komisijo. N. D. ®Pr6blemi družbene prehrane Ureditev družbene prehrane Je v Trbovljah vse bolj ln bolj nujna. Ce bo uspešno realiziran program polne zaposlitve družine, bo postalo vprašanje družbene prehrane In varstva otrok Se toliko pomembnejše. Javna prehrana predstavlja za obojestransko zaposleno družino veliko pomoč in olajšanje, saj' zavzema priprava hrane v družini največ delovnega časa. Na- ln končno tudi za osebno rekreacijo. Čeprav predstavlja uvedba toplih malic znaten korak v našem razvoju, se ne bi smeli s tem zadovoljiti, kajti to Je samo del tistega, kar človek potrebuje — torej celodnevno prehrano In varstvo otrok. Pregled stanja družbene prehrane v Trbovljah Je opravil oddelek za gospodinjstvo prt Delavski univerzi Trbovlje. Mnoge delovne organizacije so skušale vsaj delno ublažiti te potrebe in so organizirale v lastni režiji razne buffete, kjer delavec lahko dobi vsaj malico. Kljub dobri volji upravnih organov ln vodstev delovnih organizacij pa bo ta problem ostal nerešen še toliko časa, dokler ne bodo k reševanju pristopili organizirano, s sodelovanjem vseh delovnih organizacij in komune. Ne smemo prezreti tega, da Je v Trbovljah 17 •/• šoloobveznih otrok podhranjenih. Šolske kuhinje so torej še več kot samo potrebne. 14. Prvi maj (zgornji) — 27. nov. 1964 ob 17. uri — klub Prvi maj 15. Vodenska cesta — 23. nov. 1964 ob 18. uri — sejna soba »Forte« sprotno pa družino Javna prehrana močno razbremenjuje ln zato ostane staršem čas tudi za družinsko življenje, posebno za vzgojo otrok, za udejstvovanje v Javnem in kulturnem življenju Ugotovili so, da je mnogo delovnih oiganlzaeij, kjer Je zaposlenih pretežno število žena, za katere je. razumljivo, vprašanje celodnevne prehrane še toliko bolj važno. Razširjena seja zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje: Razprava o gospodarstvu Na zadnji razširjeni seji zbera delovnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje je bilo največ govora o aktualnih gospodarskih vprašanjih Namen razširjene seje je bil predvsem v tem, da se na njej obravnava stališče resolucije Zvezne skupščine o nekaterih ukrepih za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema In da se v skladu s to resolucijo oceni stanje oz. prilagajanje tem načelom v občini Trbovlje, hkrati pa, da se na podlagi resolucije poiščejo osnovne smernice za gospodarski razvoj v občini v pri hodnjem letu. 9 V resoluciji je predvsem poudarjeno, da je treba spremeniti globalno delitev razpoložljivih sredstev v korist osebnega in družbenega standarda in sicer na račun zmanjšanja Investicij; pa tudi sicer Je treba spremeniti delitev v korist delovnih organizacij. Resolucija predvideva tudi vrsto ukrepov za realizacijo teh nalog, ki se zdaj v praksi že izvajajo. Vse spremembe, ki Izhajajo iz resolucije ali pa so ji sledile, so občutne tudi na področju trboveljske občine. 9 Predsednik občinske skupščine Ado Naglav je na seji opozoril na nekatere po manjkljivosti, ki se porajajo v delovnih organizacijah. Predvsem jc naglasil, da se je v delovnih organizacijah spremenila delitev čistega dohodka v korist sredstev za osebne dohodke. V tistih delovnih organizacijah kjer so zviševali osebne dohodke na račun skladov, se poraja vprašanje, ali bodo le te še sposobne zagotoviti nadalj njo rast družbenega standarda, zlasti pa še osebnega standarda. Delovne organizacije se bodo morale vsekakor v večji meri usmeriti na večanje produktivnosti in Izboljševanje organizacije dela. S tem v zvezi bo treba sprejeti določena stališča. Predsednik Naglav Je še poudaril, da bo treba v prihodnje skrbeti v večji meri za razvoj na področju družbenih služb, investicije v gospodarstvu pa usmerjati v modernizacijo proizvodnje in za boljše izkoriščanje že obstoječih zmogljivosti. 9 Podpredsednik občinske skupščine Alojz Kočar pa je govoril o investicijskih vlaganjih, ki so prešla tako v Jugoslaviji in Sloveniji kot v Trbovljah vse meje finan utiranja. Ukrepi, predvideni za lelo 1965, pa bodo zvišali vire gospodarskim organizacijam, predvsem za razširjeno reprodukcijo. Poraja pa se ob lem vprašanje, ali naj vlagajo delovne organizacije sredstva v ekonomsko neutemeljene Investicije — kol si to nekateri tolmačijo — ali pa naj ta sredstva nala gajo pri denarnih zavodih in jih hranijo za res premišljene Investicije. Podpredsed nik Kočar je govori! še o no vem statusu bank. Namen Je, da naj bi banke poslale predvsem poslovne banke, ustanavljale pa bi jih lahko tudi delovne qrganlzaclfe. Zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje je na zadnji razširjeni seji — mimo drugega — pregledal tudi poslovanje delovnih organizacij v prvih devetih mesecih letošnjega - leta Ugotovljeno Je bilo, da je re allzaclja družbenega plana dokaj ugodna, saj se je pro Izvodil ja povečala za 10 Ao, realizacija pa za 28 oziroma 32 % pri povečanju števila zaposlenih za 6 84. Tako je industrija presegla planske naloge za 8 H, v primerjavi z lanskim letom pa je povečala proizvodnjo za 28 "6, za prihodnje leto pa računajo, da se bo povečala proizvodnja za nadaljnjih 14 do 18 odst. Gradbeništvo je doseglo za 15 % večjo realizacijo, kot Je predvidevalo, v primerjavi z lanskim letom pa jo povečuje za 33 %. Računajo, da bo gradbeništvo v obseg del za nadaljnjih 10 prihodnjem letu povečalo do 15 % Omeniti je treba, da je trgovina presegla planske naloge za IAW, gostinstvo za 15 'A, obrt pa za 36 odst. Itd. Zadovoljivi so tudi letošnji izvozni dosežki delovnih organizacij. Do konca septembra Jc bilo izvoženo za več kot 1,100 000 dolat jev izdelkov, s čimer |c bil dosežen že letni plan izvoza. Tako |e Strojna tovarna izvozila za nad 900 000 dolarjev izdelkov. Tovarna polprevodnikov za 106 000 dolarjev Iz delkov. Rudnik rjavega premoga Trbovlje-llrastnlk pa — zaradi objektivnih razlogov — le za 42.000 dolarjev rjavega premoga. L. Po vsem tem se vidi, da se čedalje bolj Jasno kaže potreba po centralnem obratu, ki bi Imel veliko prednost pred ostalimi. Oprem« obrata bi bila prilagojena vsem sodobnim ln higienskim predpisom, kader bi se rplatlvno zmanJSal, strokovnost pa dvignila. Neprimerno bi se lahko Izboljšala tudi kvaliteta jedilnikov ln se povečala potrošnja brezalkoholnih pijač. kar vsekakor spada v tak obrat Obenem ps bi se zmanjšali režijski stroSkl In omogočila temeljitejša kontrola Iz analize )e razvidno, da približno 7000 zaposlenih ljudi In 3000 Šolskih otrok rabi nekoga, ki bi se zavzel za reSltev tega problema. Seveda pa so tudi Se bolniki, ki rabijo npr. dietno prehrano ln na katere tudi ne smemo pozabiti Misliti pa Je treba ie na ogromne vsote denarja, ki se troSIJo z» kurativna In prcven livna zdravljenja zaradi nepra vllne ali nezadostne prehrane. V četrtek. 12 novembra, so o tem problemu razpravljali odborniki občinske skupSčine na seji, ki so se Je udeležili tudi Stane HodeJ, predsednik SZDL, Jože Laznik, predsednik Občinskega sindikalnega sveta, ln pa Anton Kočar, podpredsednik Občinske skupSčine Trbovlje Razpravljali so v glavnem o kompleksni rešitvi družbene prehrane v Trbovljah Praksa pre-htane v delovnih organizacijah le pokazala, da zaprti tipi menz ne ustrezajo več v dovoljnl meri. Vse več ln več žena se zaposluje ln družbena prehrana je zategadelj vse bolj aktualna- v doglednem čaau bo treba to vpraSanje zadovoljivo reiltl Velik del razprave Je bil posvečen problematiki podhranjenosti Šolskih .otrok Med njimi so tudi otroci Iz dobro situiranih družin, ki so podhranlenl ne zaradi nezadostne ampak zaradi nepravilne prehrane oziroma pomanjkanja časa (često oba starSa zaposlena) V letoSnjem letu so tudi Šolske kuhinje zvllale ceno malicam, česar vil ne morejo plačati in bo tudi tu treba nekaj ukreniti- Odborniki so se strinjali v tem, ,1» mora občinska skupSčina la ta pereči družbeni problem najti tudi ustrezne rcSItvei N- Na zborih volivcev bomo razpravljali: I. INFORMACIJA 0 URBANISTIČNEM PLANIRANJU V OBČINI Na teh zborih bodo volivci občine Hrastnik podrobneje seznanjeni in obveščeni o iz-_ delavi urbanističnega programa Hrastnika, ki ga je Izdelal Zavod za urbanizem v Ljubljani v smislu zakona o urbanističnih projektih in sklenjene pogodbe med tem zavodom in občino Hrastnik. V tem programu so obdelane posamezne analize in prognoze razvoja Hrastnika in Dola za dobo 30 let. V tej dokumentaciji so obdelane rešitve prometa, komunalne ureditve, površine, ki so predvidene za intenzivno izgradnjo vseh vrst objektov. Prav tako so ugotovljeni tudi faktorji, ki omejujejo gradnjo — talna voda, iDnnnnnnannnnnDnmur. AKTIVNOST HRASTNI-ŠKE POČITNIŠKE ZVEZE Na pobudo ObK /MS Hrastnik in na željo mladine se je povečala dejavnost Počitniške zveze v Hrastniku. Ustanovili so novo družino na Dolu pri Hrastniku, v Steklarni in v Sljaiu. Namen odbora in mladine Je. da se formiralo družine še na Rudniku In v kemični tovarni. Predvsem pa bi radi tesno sodelovali z ObK ZMS In ostalimi vodstvi aktivov ZMS In tako s svolo delavnostjo dopolnjevali njihovo politično lu Ideološko delo. Izvršni odbor P/J občine Hrastnik z ostalimi vodstvi družin ima specifične delovne načrte. Radi bi poticliali mladino v prostem času lz zakajene industrijske doline v kraje z naravnimi, ftuiturnlmi In zgodovinskimi značilnost ml. Naloga Izvršnega odbora PZ občine Hrastnik In odborov družin pa je, da v prihodnje pritegne čim večje število mladine In z raznimi akcijami doprinese k njeni vzgoji In rekreaciji. nosilnost terena, plazovitost, eksploatacijske površine rudnika, eshalacije od industrij v Hrastniku ter Termoelektrarne Trbovlje, vodovodno območje, osončenje, hudourniki, daljnovodi in odvodni’ kanali. Poleg tega so izvršene analize o številu prebivalstva po hišnih številkah, struktura poklicev, struktura starosti, gospodinjstev, dnevna in stalna migracija — priseljevanje in odseljevanje prebivalcev, delovna mesta itd. Dokumentacija obsega tudi problematiko obstoječega stanovanjskega fonda, kanalizacije, vodovoda, elektrike, telefona In vodnega gospodarstva. V zvezi z izdelavo prikazanih analiz je bilo potrebno izvršiti vrsto geoloških in rudarskih raziskav, na podlagi katerih so se ugotovile dejanske površine, ki se lahko uporabijo za stanovanjsko in drugo izgradnjo v smislu perspektivnega razvoja občine Hrastnik Na osnovi te dokumentacije so bili izdelani predlogi zazidalnih načrtov za posamezne stanovanjske soseske — Log, Log — zgoraj, nizka za- II. PROBLEMI OTROŠKEGA VARSTVA IN VARSTVA DRUŽINE Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL Hrastnik je ob letošnjem tednu otroka y mesecu oktobru skupno s svetom za socialno varstvo in varstvo družin tet Zvezo prijateljev mladine priprav.la analizo o stanju in problemih otroškega varstva v občini Hrastnik. Analiza je bila obravnavana na razširjeni seji, ki jo je organiziral občinski odbor SZDL, pozneje pa o njej tudi razpravljal svet za socialno varstvo in varstvo družine prt skupščini občine Hrastnik Zaradi pereče problematike na področju otroškega varstva je svet za socialno varstvo in varstvo družine predlagal skupščini, da se analiza o problemih otroškega varstva predloži v obravnavo zborom volivcev, kar je skupščina na zadnji seji tudi osvojila. Da bi bila razprava na zborih volivcev vsestranska in čim popolnejša in da bi se volivci na razpravo o problemih otroškega varstva bolje pripravili, želimo opozoriti na nekatere probleme s tega področja, o katerih naj bi občani razpravljali na prihodnjih zborih volivcev. V občini Hrastnik je 2906 otrok do 15 leta starosti, od tega 1235 predšolskih. Zaposlenih žena je 1309, od tega 589 mater, med njimi 138 samohranilk. Najbolj pereč problem je v steklarni, kjer je zaposleno 790 žena, od tega 288 mater, ki imajo 532 otrok. od skupno 138 samohranilk jih je 102 zaposlenih v steklarni. Iz nave’denih podatkov je razvidno, da obstoječe kapacitete vzgojno varstvenih ustanov ne ustrezajo današnjim potrebam, zgto je treba razmisliti o razširitvi že obstoječih Ln o ustanovitvi vzgojno varstvenih ustanov tam, kjer jih še ni (n. pr. zgornji del Hrastnika). zidava pod Prapretnim. nizka zazidava nad Rošem Na osnovi analiz urbanističnega programa so ugotovljena osnovna načela zazidalne politike na območju občine Hrastnik, ki se smatra kot osnovna naloga urbanistične dokumentacije, in bo usmerjala razvoj pbčine Hrastnik v nadaljnjem perspektivnem obdobju Urbanistični program občine Hrastnik, ki je bil v juliju 1964 razgrnjen na vpogled občanom, je v zaključni fazi ter pripravljen za obravnavanje in potrditev pristojnim predstavniškem organom Posamezni elementi urbanističnega prosrama 'n detaili zazidalnih načrtov bodo volil-cern občine Hrastnik na zborih volivcev nazorno prikazani v obliki diapozitivov ler poljudno obrazložen: od strokovnih sodelavcev, ki so |ode-lovali pri izdelavi urbanisi č-nega programa, kar bo pripomoglo. da se bodo volivci s ni>m seznanili ter ustrezna pojasnila na ljena vprašanja zastav- III. TUDI 0 CENAH BOMO GOVORILI NA ZBORIH VOLIVCEV Nenehno naraščanje cen postaja vsak dan bolj pereč problem in se o njem tudi vedno več raz.pravlja ?.e konec lanskega leta, zlasti pa v letošnjem letu beležimo vedno pogostejše dvigovanje^ cen tako živilskim, kot tudi industrijskim in ostalim artiklom. Zlasti pa je to opaziti v mesecu septembru ln oktobru, ko so nastali večji premiki v cenah živilskim artiklom, delo- ma kot posledica spremenjenih cen moke, kladkorja in olja. deloma pa tudi zaradi drugih okoliščin kot slabša letina itd. V industriji pa so spremenjene cene električni energiji in premogu sprožile verižno reakcijo pri skoraj večini industrijskih proizvodov. Upravni organ za evidenco in kontrolo cen je skupno s svetom za tržišče pri skupšči- ni občine Hrastnik Izdelal problematiko oz primerjavo cen in marž raznim predmetom in pridelkom med raznimi kraji v Sloveniji in med sosednjimi občinami. O prednjem bodo na pred-stoječih zborih volivcev seznanjeni tudi občani, ki bodo o tem razpravljali in kjer naj bi podali svoja mnenja in predloge. ZBORI VOLIVCEV V HRASTNIKU Predsednik skupščine občine Hrastnik sklicuje na podlagi 136. člena statuta občine Hrastnik zbore volivcev, ki bodo v času od 21. novembra do vključno 2. decembra 1964 v volilnih enotah občinskega zbora, in sicer: 1 Cečc - Boben, 21. nov. 1964 ob 17. uri v gostilni Rinaldo 2. Sludence — levi del Studence — desni del Nova Kolonija — Reber Stara kolonija — levi del - Stara kolonija — desni del 24 nov. 1964 ob 16. uri v klubskih prostorih Svobode 1. 3. Log — spodnji del Log — samski dom Log — stadion Uog — novo naselje 24. nov. 1964 ob 16. uri v kinodvorani 4. Hrastnik — center Frtica 26. nov. 1904 ob 16.30 v šoli Ivana Cankarja , 5. Steklarna — desni del Steklarna — levi del Podkraj — zgor. del Kemična 26. nov. 1969 ob 16. ure v ldnodvorani 6. Dol — levi del ’ Dol — desni del Novi Dol— Krištandol Brnica 2. dec. 1964 ob 17. uri v kinodvorani na Dolu 7. Prapretno — Plosko 22 nov. 1904 ob 9. uri v zadružnem domu 8. Podkraj — spodnji del 22. nov. 1964 ob 14. uri v osnovni šoli 9. Krnice — Savna peč 22. nov. 1904 ob 15. uri pri Kuharju — Krnice 10. Turje — Gore y 22. nov. 1904 ob 15. uri v osnovni šoli 11. Marno, Unično, Brdce 22. nov 1901 ob 9. uri v sušilnici 12. Kal 22. nov. 1904 ob 15. uri v osnovni šoli 13. Kovk 22. nov. 1904 ob 15. uri pri Gričarju Predsednik Skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r. Naročam »ZASAVSKI IEONIK. Pošiljali mi ga začnite takoj — rinem 196..., Priimek in ime Kraj, ulica, hišna št. I nslnoročni podpis Pošla Pred občnimi zbori Z občnim zborom sindikalne podružnice TEVE-VAR NOST, bil je zadnjo soboto, so se na področju zagorske občine začeli občni zbori sindikalnih podružnic. Na občin skem sindikalnem svetu menijo, da bodo zbori opravlje ni do konca decembra, kot je bilo to dogovorjeno z vodstvi sindikalnih podružnic. Občni zbori naj bi imeli delovni značaj, pri čemer naj ne bi bili le ugotavljala statističnih podatkov. Po mnenju ObSS naj bi na zborih obravnavali statute, in sicer s stališča, če so potrebne spremembe. Dosegli naj bi tudi, da bi prišlo v vodstva več mladine, neposred- Prometna nesreča zaradi preozke ceste (N. D.) Zagorje — 9. novembra »ta se ob 13 url na cesti II. reda v Izlakah zadela poltovornl avtomobil CE 80-33 ln osebni avtomobil, Fiat 1300, CE'68-44. Na ozki cesti se Je voznik tovornega avtomobila hotel umakniti drugemu tovornjaku, ker se ni mogel z njim sreCatt in je nekoliko zapeljal nazaj, toda za njim Je bil tedaj že osebni avtomobil Fiat 1300, ki se tud) ni več mogel umakniti, ker Je do njega že pripeljal spet drug tovorni avtomobil, ki se 1e vanj tudi zaletel, pri čemer so bila 'oškodovana desna zadnja vrata desni blatnik. Škode je bilo za približno 25.000 dinarjev. nih proizvajalcev in žena Mimo drugega pa naj bi obravnavali tudi analize struktur o gibanju osebnih do hodkov v posameznih delov nih organizacijah. Mimo dru gega se pa v Zagorju ob Savi ob občnih zborih sindikal nih podružnic zavzemajo tu di za rotacijo in so mnenja, da naj ne bi v vodstva volili tistih, ki so že bili 2-krat iz voljeni. (ma) SEJA SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE OB SAVI Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc je za petek, 20. novembra, sklical v prostorih Občinske skupščine Zagorje ob Savi s pričetkom ob 9. uri skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Pregled dnevnega reda je naslednji: 1. Poročilo o gibanju proizvodnje in poslovne aktivnosti zagorske komune ter o izpolnjevanju družbenega plana v razdobju Januar—september 1964; 2. poročilo sveta za blagovni promet o delu sveta ter o problematiki tržišča; 3. spremembe statuta občine Zagorje ob Savi; 4. ustanovitev slikarske kolonije Izlake; 5. soustanovitev in financiranje strokovnih šol; 6. odprava družbenega investicijskega sklada, 7. financiranje stanovanj za Občinsko sodišče Trbovlje; 8. sprememba sklepa o financiranju Zasavske ceste; 9. poročilo sodnika za prekrške; 10. zaključno poročilo komisije za statute delovnih organizacij; 11. gradnja nadomestnih stanovanj zaradi rušenja stanovanjske hiše Gasilska cesta; 12. poročilo o medobčinskih stikih; 13. sklic zborov volivcev; 14. personalno-kadrovske zadeve. Dejavnost zveze društev prijateljev mladine r; Društva prijateljev mladine teže k enotni družbeni in družinski vzgoji mladega roda, k spoznavanju in osvajanju pridobitev naših narodov in vsega človeštva na ra/nih področjih socialnega, znanstvenega, 'tehničnega, umetniškega in drugačnega kulturnega ustvarjanja pa še k osvajanju znanstvenega, materialističnega pogleda na svet. Mladini želi vcepili ideje enakopravnosti in zbliža-nja vseh narodov v interesu miru in napredka na svetu, torej, doseči želi. da bi vsi otroci imeli srečno in vedro mladost. Ta cilj pa je mogoče približali zlasti s sodelovanjem drugih družbenih organizacij, društev in oblastvenih organov. V zagorski gospodinjski šoli nega gostinskega podjetja ves razočaran,0 varstvenih ustanovah in prav zato jim gre pomembno mesto v naši družbi. Čim-prej bi morali uresničiti tudi to, da bi vsak otrok vsaj nekaj časa v predšolski dobi obiskoval varstveno ustanovo. se pravi, tudi tisti, ki žive v urejenih družinskih razmerah. V predšolski dobi se otrok najbolj razvija in raste, tedaj je zanj najbolj pri rodna gibanju in igri. se igrajo in gi- potreba po kje na naj Govorila sem z upravnico šole, tov. Jožo Škufca. — Da najprej odpraviva težave; ustavila se bom kar pri verifikaciji, ki nas zelo tišči. Niti tega ne vemo, kdaj bo to sploh prišlo v poštev za nas, smo pa pričakovali, da bo že v jeseni prišla kakšna komisija. Na srečo je še ni bilo. kaj pa bo, ko bo prišla, res ne vem. Pri nas o kakšnih pogojih za verifikacijo sploh nima smisla govoriti. Vse tovrstne šole bi namreč morale imeti obrate, kjer bi se učenci lahko tudi praktično naučili vsega potrebnega pri kuhanju in strežbi. Vprašanje je, če bo komisija še dovolila tak način prakse, kot je v navadi sedaj, da pač pošiljamo naše učence, na prakso v razna gostinska podjetja skoraj po vsej Sloveniji. — Se kakšne težave? — Precej težav je tudi s tujim jezikom Pri nas namreč poučujemo Izključno nemščino, ker je pač pri nas največ tujcev Avstrijcev in Nemcev in ker gostinci vsepovsod, kjer sprejemajo nove uslužbence, zahtevajo predvsem nemščino in na Jadranu morda še italijanščino. Težko pa je predvsem zaradi tega, ker skoraj v nobeni naši osemletki ne poučujejo nemščine, le angleščino in morajo učenci v tem pičlem času kar precej -spraviti vase«. — Kako pičlem času? — No, tako: pri nas traja teoretični pouk le tri mesece, sedem mesecev pa je obvezne prakse In še dva meseca počitnic seveda. Torej je vsega skupaj le devet mesecev praktičnega pouka, oz., tako je šele po novem, do sedaj sta bila le dva letnika in smo šolahje pred kratkim podaljšali še za en letnik. — Kje pa so vse na obvezni praksi vaši učenci? — V Domu Maksa Perca v Ljubljani, v ljubljanski Slaviji, v Sestici, Riu in Daj-damu pa v Trbovljah v Rudarju, na Izlakah in še'drugod — Kako pa se počutijo? — Kar dobro, vsaj večinoma Precej je odvisno od vzdušja, ki vlada v gostinskem podjetju Včasih je že kdo prišel iz kakš- ker se zanj sploh niso zmenili, ga omalovaževali in podobno. Toda tako Je bilo le redkokdaj. V glavnem se vsi vračajo navdušeni pa tudi mno-* go pridobijo na ta n'ačin, predvsem v funk-o cionainih renomiranih obratih, kjer je vse-J lej veliko gostov. — Pravijo, da je vaših absolventov po končanem šolanju povsod drugod več kot v Zasavju, kjer je nanje prav težko naleteti. Zakaj tako? , — Veste, tu je več razlogov, čeprav spet j [ ni res. da jih je tako težko najti. Med ob- j , vezno prakso pridejo naši go jenci v razne (i lokale, obrate, večinoma funkcionalnejše od *1 pa J! tu, ( i zasavskih — moderne in lepo urejene jih je potem skoraj nemogoče obdržati če imajo možnost zaposliti se kje drugje. j j Razen tega pa se bo verjetno trenutno sta- (, nje izboljšalo le, ko bodo v Zasavju vse-(i povsod speljane (dobre) ceste, ko bo večji J J priliv gostov in se bo tako zvečala tudi za- ( | htevnost gostov; takrat se bo res lahko (» marsikaj spremenilo — In finančna plat? — Spel problem Nihče si ne da dopo- J vedatt, da le takšna vrsta šol dražja od ,, ostalih Sol. Kuhinjski oddelek npr. je pri i j nabavi materiala vselej odvisen od dnevnih ( j tržnih cen, ki se neprestano spreminjajo, (pa le redko znižajo). Letos smo dobili iz sklada za šolstvo 4,400 000 dinarjev dotacij Od tega gre v teku leta 4 milijone za osebne dohodke ln( tako bi naj bil preostali znesek dovolj za, nabavo materiala za celo leto, čeprav smo ] le-tega že v prvem polletju nabavili za milijon dinarjev, brez vsakega razmetavanja. Da, povedati je treba tudi to, da je sodelo- < vanje med podjetji In nami v redu, še posebno v zadnjih letih nam gredo gostinci preče) na roko. Bili pa bi tudi zelo veseli, če nam ne bi bilo treba neprestano pisati , toliko poročil na toliko različnih forumov, teh vseh analiz je mnogo preveč pa še vse 1 so naposled v glavnem iste. In, na ta način 1 se problemi prav nič bolj uspešno ne rešujejo N. D. V Zagorju in okolici dela v odborih DPM 28 članov, večinoma so vsi stari več kot 25 let. Pri občinski Zvezi prijateljev mladine delujejo v glavnem tri stalne komisije: pionirska komisija, komisija za varstvo otrok, komisija za letovanje Pionirska komisija ima nalogo koordinirati delo pionirskih starešinskih svetov, pionirske organizacije in društev, ki se ukvarjajo z mladino. Prav gotovo bi morala hiti ta komisija tista ki bi dajala pionirjem vso potrebno moralno in materialno pomoč pri izvedbi njihovih praznovanj, pomoč pri navezavi tesnih slikov /. gospodarskimi organizacijami in dajala tudi navodila za čim uspešnejše delo v svoji organizaciji. Delo komisij^ hi bilo potrebno popestriti, obogatiti s kadrom, ki ga je treba vzgajati in vzgojiti. Prav tako je treba skrbeti tudi za razvoj samoupravljanja pionirjev in mladine v šoli od razrednih skupnosti, preko pionirskih štabov. do samoupravnih orgn- varstvo predstavljajo pri nas nov aktivnosti, ki se rn/vi- letovanja otrok in mladine, jajo v okviru sole., Zagorski otroci so do sedaj Pričeli smo se že okvar- lelovali že v Vrsarju, Strn-jnti z uvajanjem celodnev- n jami. Kopru. Malinski. v nega bivanja učencev v šoli Portorožu, na Visokem in v (to v svetu ni nič novega), Bohinju. Sprva so bile te- Zagorje bajo naši otroci? Igrišča so še vedno pereč problem. Razen tega tudi z naraščanjem prometa narašča število nesreč, zalo ne smemo dopu-stiti. da bi otroci uporabljali ulico zn svoja igrišča. Vsak večji stanovanjski objekt nujno potrebuje rekreacijsko površino, kjer je zlasti potrebno otroško igrišče, zn predšolske otroke v neposredni bližini stanovanja. Občasno, (oda kvnlitetno kat se je povsod, kjer so s lem že pričeli, bogato obrestovalo. Predvsem je treba poudariti, da bodo razširjene aktivnosti v okviru prostega čusa. ki jih bodo otroci deležni pri celodnevnem bivanju v šoli, obogatile pouk. Ob tem si je treba pri-zudevuti, da bodo otroci ob boljši kvaliteti vzgojno-iz-obraževalnega procesa pri pouku pridobivali na prostem času in ne. dn hi jim še podaljševali šolske obveznosti. Sedaj pa še o vlogi DPM pri vzgojno varstvenih ustanovah. Otrok mora dobili nešteto pobud, ki nuj ustrezajo stop-nji njegovega razvoja, po trebnje ustrezno otroško pripravljeni vselej pomngn-dru/.bo in sodelovanje v la- ti in tako pripomoči k lepki družbi. V tein smislu je šemu in srečnejšemu življe-( organizirano delo v vzgojno nju naših otrok. žave z vključevanjem predšolskih otrok, ki so jih starši pustili šele, ko so izvedeli, da bodo šle z njimi njihove vzgojiteljice in Inko je v letošnjem letu letovalo kar 24 predšolskih olrok v Malinski. Treba pu bi bilo omogočili (udi pionirjem, ki ostanejo cele počitnice doinn, čim pestrejše poletne dneve. Morda bi se dalo oživiti razna igrišča, predvsem p® ustanoviti bazo za dnevna letovanja, morda na Izlakah. Sploh pa bi nilo potrebno organizirali razna posveto-vnnjn in seminarje za vse liste, ki se ukvarjajo z otroki, ki so voljni delati z njimi in jih to veseli, ki so j«*n Skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Litija Izboljšati pogoje šolanja za mladino Lilija Nn zadnji skupni seji obeh zborov Skupščine občine Litija so razpravljali mednarodna pomoč, se je največ o šolstvu, in sicer potem, ko je bilo podano poročilo sveta zn šolstvo število prejemnikov malic in pa teze o perspektivnem razvoju šolstva v letih 1964—1970. V poročilu sveta ?n.altno znianjšalo. Y ?<>v.e,|n za šolstvo je bilo obravnavanih več perečih problemov, tako prevozi otrok v s kaS m™čnaUkJuhfnja°1 e81 ia 'šo- šolo, prešolanje učencev, posebno šolstvo, osebni dohodki prosvetnih delavcev, li v Litiji. Zaradi tega je bi-materialno stanje šol, šolske mlečne kuhinje in pa kadrovska zasedba. 1? odločeno, da občina delno Tako je bilo v zvezi s pre- ne Litija je npr. že sklenil, sredstev v sklad za šolstvo. [';“a-"Clra solske mlečne ku-vozom otrok v šolo poudar- da se dodeli šolam dotacija Sole so npr. dobile šele 5. fe- ^ ‘ jeno, da se mora zaradi raz- za povečanje osebnih dohod- bruarja dotacijo za osebne ličnih pogojev, pod katerimi kov (kar pa seveda pomeni dohodke za mesec januar. st' o^ija P0l,k na šolali, orno- le trenutno rešitev problema). Podobno se je dogodilo za gočiti za učence brezplačen Dejstvo je. da bi bilo samo mesec februar. Problem zase prevoz v matične šole. Reali- za osnovno šolstvo (brez in- pa je nabava inventarja, saj Odborniki litijske Občin- zaeijo te naloge zajema 7- vesticij) potrebno 142.454.000 gredo v ta namen le mini- ske skupščine so razpravljalni perspektivni načrt raz- din, za delavsko univerzo t lnalna sredstva. Sest šol s li tudi o rezultatih ankete, voja šolstva. milijon din, za glasbeno šo- področja litijske občine pa ki so jo izvedli na Osnovni Na seji so največ lazprav- lo 7 milijonov din, zu otro- ima odločbo sanitarnega in- šoli Šmartno o poklicih star-Ijali o problemih kadrov, po- ški vrtec 5 milijonov din in špektorja z zahtevo, da se od- šev. Ugotovljeno je, da se je litiki štipendiranja -in o oseb- pa za Zavod za prosvetno pravijo sanitarno higienske občutno znižal odstotek činih dohodkih prosvetnih de- pedagoško službo Zasavja pomanjkljivosti. stih kmetijskih proizvajalcev, lavcev. Pomanjkanje učnega 3,080.000 din. Ker pa Skup- V razpravi je bilo poudar- Otroci teli staršev imajo pre-kadra je bilo v šolskem letu ščina občine Litija ni bila v jeno, da je rebalans občin- cejšnje težave v šolan, ker 1963/1964 precej občutno, v stanju zagotoviti potrebna^ skega proračuna rešil v šol- morajo doma opravljat^ vr-novem šolskem letu pa se ie sredstva, je problem še toli- stvu trenutno precejšen pro- sto del. Zato ni čudno, če so stanje nekoliko izboljšalo, (z ko bolj. pereč in občutljiv, blem — šolske mlečne kjhi- se na seji nekateri zavzemali občine Litija je letos odšlo 16 Težave pa so še pri dotoku nje. Ker je bila ukinjena za to, da ne bi vozili otrok prosvetnih delavcev (od tega 6 z višjo in visoko izobrazbo), pet pa jih je bilo premeščenih iz ene na drugo šolo; na novo pa je prišlo v Litijo U prosvetnih delavcev (od tega 7 štipendistov litijske Občin- ske skupščine). Čeprav je bil 0 Dejstvo, da se je treba boriti za čira Intenzivnejšo pozitivno vplivajo na celot-objavljen razpis za zasedbo kmetijsko proizvodnjo, za visoko produktivnost dela, za no gospodarstvo v občini. Ne kar 40 delovnih inest, je bil bogate pridelke preko uporabe najsodobnejših tehničnih bi bilo prav, da bi zdaj po-odziv lc minimalen. Vzrok za sredstev, agrotehničnih ukrepov ln postopkov, s pomočjo zabili na objekte, ki so še v to je iskati v precejšnji fluk- Intenzivnega znanstvenoraziskovalnega dela, speciafi- izgradnji in katerih nadalj-tuaciji prosvetnih dejavcev zaclje In kooperacije, sodobne organizacije dela, skratka s nja izgradnja je odvisna od (nizki osebni dohodki in jx>- takšnimi oblikami dela, ki bodo pripomogle h kar naj- zagotovitve potrebnih sred-manjkanje stanovanj). Dej- uspešnejšemu poslovanju, kaže na to, da je potrebno za štev. Občinska skupščina Li-stvo je, da 1k> treba za za- dosego teh ciljev maksimalno prizadevanje vsakega posa- tija nam je za to namenila gotovitev stanovanj prosvet- meznlka oz. vsake posamezne kmetijske delovne organi- le 3,5 milijona din iz skla-niin delavcem zagotoviti ne- zacije. da skupnih rezerv, kar je ob kaj sredstev, sicer v Litijo „ , . . ... * • _ .. . . __čutno premalo. Vsekakor bi O tem, kako rešuielo to m pogoji za delo. Ugotovimo hiln £otr„hno gotovi,; Izguba je bila pričakovana KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA: delo in problemi ni,JlH> tega kadra. Zanimivo 9 tem> hako rešujejo to ni pogoji za delo. Ugotovimo bjj0 potrebno zagotoviti je npr., da je Osnovna šola "ftg0 v Kmetijski zadrugi pa lahko, da so sc letos-v sredstva saj bi le tako lah. Litija letos razpisuje zasedbo LltlJa’ smo povprašali njene- primerjavi z lanskim letom ko preprečili žkodo, ki na. ■iS-fcffirf-Sj- a""k'or,a’ "'**'* »Izguba, ki jo je prikazala Namreč, osebni dohodki bjja že doslej uporabljena je imela le eno sla- peljati 'oblem no,Vd'i7*j>rosrd d.Vnvci dbe- Clane^oleMbra Dričlf S° ? V julij“ pOV,Čali nep,°s precejšnja sredstva. &. £srslr,,k('in v g«*« « na drug- ob me. sko lel0i ko Je obravnaval lih službah pa za 10 do 15 %. vodov-od; pereč problem O fluktuaciji prosvetnih odcepitev gozdarske dejav- Povečale so se tudi prodajne predstavlja vzdrževanje delavcev bi kazalo razmiš- nosti, realno ocenil stanje v cene živine in sicer za 70 plantažnega sadovnjaka na Ijati več, predvsem si pa pri- KZ. Tedaj je bilo tudi po- din pri kilogramu vendar so Kresniškem vrhu, za izgrad-zadcvati, da bi čim prej od- udarjeno, da je odcepitev se vzporedno s ’ porastom njo katerega je bilo porah pravili vse tiste vzroke, ki gozdarske dejavnosti od KZ prodajnih cen povečali tudi lJenih doslej 35 milijonov fluklnacijo povzročajo. Svet preuranjena, dokler se kme- stroški Tako se je podražila ^in (d° rodnosti bi rabili za šolstvo Občinske skupšči- tijstvu ne zagotovijo drugač- krma Omenim naj še da se letno P° 15p°00 din na ha), je v KZ Lilija letos povečala če ?.e bo sredstev, bo inve-vrednost rastlinske proiz stlclJa nerentabilna.« vodnje ( v primerjavi z lan je bilo letos dovolj krmil? sktm letom) za 7,5 milijonov »Z zagotovitvijo reproduk V kooperacijo smo letos cijskega materiala letos ni* • , A«., , . . oddali 50 na površin, ki so smo imeli oosebnih težav Od leta 1958 naprej delu- lovni organizaciji, kitrenul- neprimerne za strojno obde Stalno imamo na zalogi je v Litiji kot samostojna no zaposluje 19 proizvajal- lavo. okrog 200 do 250 ton umet- delovna organizacija (udi cev, zaceli uvajati sodob- Kljub temu da izkazuje nih gnojil, prav tako pa je »■ kj v jpm o|,- liejšo mehanizacijo. Z uvaja- ___________■ L Ta<7«tiwli,-n:i inrli Imntinuira- v matične šole in so bili protj celodnevnemu pouku oziro* ma oskrbi. Pri tem pa so vet4 jetno pozabili, da je zelo k04 ristno za vsakega člana na* še družbe, da si pridobi vsaj osnovno znanje, kar zdaj ni vedno slučaj. Seje Občinske skupščin^ Litija se je udeležil tudi po* slanec kulturiio-prosvetnegžl zbora Skupščine SRS, tovariš Branko Babič, ki je poudaril v razpravi, da je pomanjkanje sredstev za šolstvo splošen pojav. Prosvetni delavci morajo za svoj kvan-tum dela (nekateri prosvetni delavci poučujejo po ves dan, da pri tem ne upoštevamo priprav na pouk, jx>pravlja-nje domačih in šolskin nalog tid.) dobiti tudi primerno nadomestilo v osebnem dohodku. Tov. Babič je tudi jioudaril, da bodo potrebna še precejšnja prizadevanja za izboljšanje stanja v šolstvu. Ob programiranju šolstva pa bo treba upoštevati prav vse negativne faktorje, ki zavirajo razvoj te dejavnosti. Naglasil pa je tudi, da v nekaterih primerih tudi sa* me občine ne store vsega, da bi se izboljšali pogoji šolanja, čeprav reševanje teh vprašanj ni samo stvar ob-. čin, pač pa tudi drugih druž-beno-j>olitičnih skupnosti. Ker se pojavljajo različna stališča do razvoja šolstva (nekaterim še vedno ni doce-^ la jasna reforma šolstva), je bil« sklenjeno, da bodo na posebnem sestanku v klubu odbornikov obravnavali nekatera vprašanja okrog šolstva in njegovega nadaljnjega razvoja. L. Erjaveo ©C »©»©OP »©•©•• UVAJALI BODO SODOBNEJŠO MEHANIZACIJO »Pletilja«, ki je v lem ob- nejšo mehanizacijo. Z uvaja- Kmetijska zadruga Liti« zagotovl jena tudi kontinuira dob ju dosegla nekaj /.odo- njem tc melianizneije bodo „ubo se jc ccjotn: dohodek na dobava močnih krmil, voljivih uspehov. povečali fakturirano reali- povečal kar za 20 % in sicer Težave so bile le z zagotovi- V prvih devetih mesecih žarijo na .okrog 35 milijo- ‘vijo rezervnih delov za liSlg! liiSfl Spps# narjev). Uspeli pn bi bil še mnlljk„je. Zapišemo naj še. »Ja rešuje vprašanja v zvezi *Ker >e naša proizvodnja večji, če hi bilo _ na trži- (ja /unsajo povprečni oseh- z razširjeno reprodukcijo? usmerjena na živinorejo, je Sču zadosti reprodukcijske- nj dohodki mesečno 33.00 »Od leta 1960 naša težnja, da gojimo pred- ga materiala — predvsem dinarjev in so se I. oktobru Kmetijska zadruga Litija ta^° kvalitetne volne. novečnli za okrog 25 odstot- vložila precej sredstev v in- travnlike kot njivske.« (E) vesticijsko izgradnjo, ki že V kratkem bodo v tej de- kov. L. E. KJE JE BILO OSTALIH 100 MLADINCEV? Za sredo, 11. novembra 1964. je bila sklicana letna konferenca mladinskega aktiva litijske predilnice. Toda namesto 120 članov jih je prišlo le okrog 20. Zakaj tako? Kje je iskati vzrok? Ali so-morda na slabo udeležbo vplivala vabila, ki so čakala pri vratarju? Ali je morebiti slab obisk odraz slabeli a dela mladinskega aktiva? Zapišemo naj sario še. da se napovedane konference nista udeležila niti predsednik niti sekretar aktiva ZMS v Predilnici. aaaaBSBS iBsaieEaciBzosftseacaaaBMaBeaBBsssi S s OINOSI SO SE IZBOLJŠALI OBISK \ m*KAVI ZA DOHODKf OBČINSKE SKl PSCI.VE ERBOVLJE E Oglasila sem sc na trboveljski občini pri tovarišici Setki Škerjančevi, šefu uprave za dohodke. — Kako je z obdavčevanjem kmetov v višjih legah? sem se pozanimala. — Sicer ni tu nobenih večjih težav, nekoliko bolj problematična sta le tretji (srednje višinski) proizvodni okoliš in pa četrti (višinski, sem spadajo Vrhe, Dobovec, del Čeč, skratka vsi hriboviti kraji) proizvodni okoliš. Za obdavčenje dohodnin vetja lestvica, ki se že dve leti ni spremenila, spremenila sc je le občinska doklada, ki je v primerjavi s prejšnjim letom zelo nizka, saj je Janško leto znašala prva lestvica za občinsko doklado kmetov 21—41 odstotkov katastrskega dohodka, letos pa le 10—28 odstotkov in druga lestvica: lani od 1!) —39, letos pa od 3—10 odstotkov. Z.u gozdove je lestvica oslala ista: od 3—6 odstotkov za celo področje, ker gozdovi niso razporejeni po okoliših. V res kritičnih primerih, kjer se ne da drugače pomagati, mi je povedala lov. Skorjančeva, pa si pomagamo s 162. členom o dohodnini, ki pravi, da sc lahko socialno ogroženim delno ali pa v celoti odpiše dola. — I*a problemi? — S kmečkim socialnim zavarovanjem so težave,, saj Je relativno precej visoko (lani 29.5*1 odstotkov kntnstiskegu dohodka, letos pa Že 20.20) Problemi so seveda' z i?ter)a-vo. kei pač terjajo skupaj, v celoti davek na dohodnino In kmečko zavarovanje. Mislili so že. da bi davek in socialno zavarovanje posebej Izterjevali, vendar bi se na ta način verjetno mnog«.krat zgodilo, da bi ljudje plačali le davek socialnega zavarovanja pa ne. — t»i rubeži? — S tem se ne ukvarjamo, stvari poskušamo raje drugače -s, oditi Prizadete sipo1 poklicali sem. se pogovorili in sc zmenili /a obročno odplačevanje. Sploh pa je takih primerov, zelo malo. Je tudi nekaj takih, ki še niso poravnali davkov pa iih bodo zdaj. ko bodo sekali in prodajali, les. Torej, stanje sploh ni kritično. večinoma vsi sproti plačujejo. Tudi odnos med strankami in nami je povsem drugačen kot prej. Radi so se prepirali in godrnjali, sedaj pa se da z njimi že prav lepo pogovorit}. Sedaj tudi manj prihajajo som. ker jih vselej o vsem potrebnem obveščamo pismeno. — Se kai? — Letos smo, za razliko od lanskega leta. pav-šalirali gostilničarje; prej so bili obdavčeni za nazaj, za preteklo leto, letos pa so že ob pričetku leta vedeli, koliko so jim določili prometa in čistega dohodka in tako tudi natančno vedo. koliko bodo morali plačati. Ce določeno stimulacijo dosežejo, je v redu, če pa jo še presežejo, je to v njihovo korist. Razen tega smo pavšali rali uslužnostno obrt, kot frizerstvo. krojaštvo. čevljarstvo . . in jim, kai je znatno olajšava, znižali dohodnino za 20 odstotkov. Proizvodne obrti (peki, izdelovalci kravat) ne pavšaliramo, tega je tudi zelo malo, v glavnem jih obdavčimo za preteklo leto. Se je pa v zadnjem času precej »razpasla* navada, da ljudje poleg svojega rednega delovnega razmerja opravljajo ‘Še razne stranske poklice (razne usluge) na podlagi potrdil seveda, ki jih da oddelek za gospodarstvo — za te poklice pa morajo prosilci imeti strokovno kvalifikacijo. Tega je, kot že rečeno, kar precej. morda pa se b;>do na ta način napolnile vrzeli, ki jih nezadosten obrtniški kader ne zmore. Zdaj pa še nekaj drugega. Z novim letom bo precej sprememb v zvezi z novim temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov. Treba bo spremeniti vrsto odlokov; po novem bo tudi občina sama določala svoje dohodke. Vse potrebne spremembe pa bo seveda treba pripraviti že do januarja, kajti le tako bodo s prvim januarjem 1903. ko bo zakon priče! veljati, lahko delali že po novem. N. D. /A IZLAKE MLINŠE SZHOtETt KltK RSOV13E JDoBove c bOL ČEČE PR SPRETNO DOPISNIKI funtcEclmt- Delo'komisije za vloge in pritožbe skupščine Trbovlje Statut občine Trbovlje določa v 140. členu mesto in vlogo občinske komisije za vloge in pritožbe, preko katere lahko občani uveljavljajo svoje upravičene zahtevke v primeru, če le teh ne morejo uveljavili v rednem postopku pred pristojnimi organi javne uprave ali drugimi delovnimi organizacijami. Komisija in služba za vloge in pritožbe je vseskozi od ustanovitve skibela za organizacijsko utrditev, za izpo-polnitev strokovne službe ter si prizadevala, da v kar naj večji meri pomaga občanom pri uveljavljanju njihovih upravičenih zahtevkov. Probleme, ki jih rešuje komisija, bi morali pravzaprav pravočasno reševati prizadeti organi oz. posamezniki, vendar pa žal ti večkrat neodgovorno postopajo z občani, tako da morajo slednji iskati svojo pravico po mnogo daljši poli-, kar pa se v socialističnem družbenem sistemu praviloma ne bi smelo dogajali. Kasneje obravnavani 9 mesečni statistični podatki vloženih vlog in pritožb ob članov na prvi pogled niso v ničemer zaskrbljujoči, vendar pa moramo upoštevati, da so le redki občani, ki so našli pot do zveznih, republiških, okrajnih in občinskih organov za vloge in pritožbe, in-da se občanom pogosteje delajo krivice pri uveljavljanju njihovih zahtevkov, kar ima za posledico nepotrebna negodovanja, nezadovoljstvo in nezaupanje občanov do organov javne uprave, organov delavskega samoupravljanja in drugih institucij. Komisija za -vloge in pri- VSAK TEDEN DVE 7GODBI tožbe je v preteklih 9-mese-cih na 5 sejah obravnavala 31 vlog in pritožb občanov, ki so jih ti naslovili: — na zvezne organe za vloge in pritožbe 4 — na republiške organe za vloge in pritožbe 13 — na okrajne organe za vloge in pritožbe 2 — na občinsko komisijo za vloge in pritožbe 12 Vloge in pritožbe se nanašajo na sledeča vprašanja: — stanovanja 7 — delovna razmerja 5 —■ zaposlitev 6 — družbena pomoč 5 — pokojnine 4 — invalidnina 1 — nacionalizacija 1 — davek 1 — odškodnina 1 Na podlagi intervencij pri pristojnih organih je komisiji uspelo, da je bilo 12 vlog ugodno rešenih, 11 vlogam iif bilo mogoče ugoditi, do čim je bilo 8 vlogam !e delno ugodeno. Iz gornjega izhaja, da se nanaša največ vlog občanov na stanovanjska vprašanja. Prosilci so po večini zaposleni v manjših delovnih organizacijah, ki nimajo lastnega stanovanjskega fonda, niti sredstev za nakup stanovanj za najnujnejše primere članov kolektiva. Prosilci so v glavnem mladi poročeni delavci, ki si želijo ustvariti lasten dom, drugi se ne razumejo s starši, tako da postajajo razmere v skupnem stanovanju nevzdržne, poleg teh pa prosijo za stanovanja tudi upokojenci, ki želijo boljša stanovanja. Komisija je v vseh primerih intervenirala pri delovnih organizacijah ali pri od-borniški stanovanjski komisiji, vendar so bile njene intervencije zaradi pomanjkanja stanovanj, razen v enem primeru, brezusj^šne, sar izhaja, da bo treba te- Pritožbe s področja social-meljiteje proučiti stanovanj- nega zavarovanja povzročajo sko problematiko manjših deloma neustrezne prevedbe upokojencev iz prejšnjih let in nizke pokojnine, zlasti tistih upokojencev, ki so bili upokojeni z nepopolno delovno dobo. V vseh teh _ primerih komisija ni mogla oziroma pritožb se nanaša uspešno posredovati, ker so na zaposlitve in ostala vpra- bili postopki izvršeni v slda-šanja delovnih razmerij, du s predpisi; v enem prime- podjetij in upokojencev, socialnih podpirancev in drugih oseb, ki nimajo- možnosti, da jim priskrbi stanovanje delovna organizacija. Naslednja skupina vlog delovnih Priznali moramo, da je imel Zavod za zaposlovanje delavcev na intervencije komisije polno razumevanje in so bile tozadevne vloge ob-čanovnigodno rešene. Z vlogami, ki so se nanašale na ostala vprašanja delovnih ru pa je na našo intervencijo Komunalni zavod za socialno zavarovanje priznal invalidsko pokojnino. Iz ostalih področij so bile le po ena ali dve vlogi, s katerimi so občani uveljavljali odpis davka, izjjlačilo od- razmcrij, so občani uveljav- škodnine za posevke in po-Ijali pravilno razporeditev stopek za denacionalizacijo na delovno mesto, višino poslovnih prostorov; od te-osebnih dohodkov m odpo- ga je Rudnik ugodno rešil ved delovnega razmerja. —l-*—1— ... , Družbena pomoč in uveljavljanje iz naslova social nega zavarovanja predstavlja nadaljnjo skupino pro-obča- blemov, ki težijo naše zahtevek za izplačilo odškodnine, ostalim zahtevkom pa ni bilo mogoče ugoditi, ker so bile zadeve v upravnem postopku obravnavane po obstoječih predpisih in v ne. S prenosom pristojnosti danih primerih ni bilo nekih dodeljevanja socialnih pod- novih dejstev ali okoliščin, por na stanovanjske skupno- ki bi lahko vplivale na dru-sti je bila ta služba bolj pri- gačno rešitev, o čemer je bližana občanom, vendar pa komisija stranke pismeno stanovanjske skupnosti za- obvestila. radi nezadostnih za dodeljevanje iz če- sredstev ___„_____ socialnih podf>or nastajajočih problemov in potreb ne morejo uspešno rešpvati. Prav bi bilo, da skupščina s proračunom za leto 1965 predvidi več sredstev /a socialno pomoč občanom. Delovanje občinske komisije in službe za vloge in pritožbe dokazpje, da je ta organ zelo koristna institucija, saj je preko te komisije marsikateri občan uveljavil svojo pravico. Dejstvo pa je, da sc občani vse premalo obračajo na občinsko komi- sijo ter raje vlagajo, svoje pritožbe in druge vloge na višje organe, iz česar lahko povzamemo tudi zaključek, da imajo občani morda še premalo zaupanja v delo občinskih komisij, ?ato si bo komisija tudi v bodoče prizadevala, da nudi vsestransko pomoč pri uveljavljanju njihovih zahtevkov. Ko je Skupščina občine Trbovlje na seji obeh zborov razpravljala o poročilu o delu komisije za vloge in pritožbe, je med drugim po razpravi sklenila, da" je: — treba zagotoviti v proračunu občine Trbovlje za leto 1965 več sredstev za dodeljevanje socialne pomoči preko krajevnih skupnosti; — potrebno v večji meri seznaniti občane z delom komisije za vloge in pritožbe, da bi tako občani vedeli, kaj komisija dela in se tako v večji meri obračali na njo in da — naj delovne in druge organizacije z večjim razumevanjem obravnavajo probleme delavcev in v primerih, ko so podani vsi utemeljeni razlogi, da se zahtevek ugodno reši, le-ta tudi ugodno reši, da bi tako odpravili večkrat nepotrebne pritožbe, ki jih delavci in drugi občani naslavljajo na občinsko komisijo za vloge in. pritožbe, še posebej pa na komisije pri zveznih, republiških in okrajnih organih. Jll | M ilu im c š $ i H $ $ H $ J f 43. V CESARSTVU KURUZNEGA PIVA Kuruza je rastlina, ki so jo najprej Rojili Maja v Srednji Ameriki. Zato je tudi razumljivo, da se je la, tako koristna rastlina, razširila po eetcin ameriškem kontinentu in celo v nuj-K lobi je pragozdove Amazonke in Malto Grossa. Vsa plemena v teh krajih poznajo le primitivno obdelavo zemlje. S tem sc brez Izjeme ukvarja žena. To pa zaradi tega, ker moški le lovi in se bori — braniti mora svojo družino pred napadom ljudi in živali. Skoraj nikoli ne odloži iz rok loka in puščice. Pred pričetkom deževne dobe za/sejo kos gozda, nato pa žene z dolgimi šiljastlml palicami navede luknje v zemlji in polože vanje nekaj kuruznih zrn. Nato luknje z nogo zamahjo in odidejo. Vrnile se bodo šele nekaj me-erev kasneje, na žetev. Zanimivo je, da, čeprav plemena v Mntto Grossu goje koruzo žc več stoletij, ne znajo iz nje narediti nobene jedi. ampak jo uporabljajo le za neko pijačo, ki ji pravijo ->čiča~. Čiča je lahko zelo močna alkoholna pijača, če vre dgset dni. Toda Indijanci nikoli niso tako potrpežljivi in jo popijejo že drugi ali najkasneje tretji dan. Kako pa delajo čičo? Indijanke najprej koruzo skuhajo, nato pa jo prežvečijo in pljuvajo v veliko leseno posodo. Tega dela se morajo udeležiti prav vse. od osmega do osemdesetega leta. mm mkm m trov v enem samem popoldnevu ni bilo nič posebnega Največje presenečenje me je po še čakalo. Nekega dne sta prišla na obisk dva lovca iz sosednjega plemena. Prenočila sla in se zjutraj nato pripravljala na odhod. Tedaj jima je poglavar sporočil, da še ne moreta odili, ker je še ostalo precej Čiče. Nič več in nič manj kot 120 litrov' Po kratkem dogovarjanju sto gosta izjavila, da sta pripravljena popiti vso čičo Pristopili sla dve poglavarjevi ženi in napolnili dve veliki leseni posodi. Gosta sta pila Medtem ko sta ženi ponovno natakali, sta oba izbruhala prejšnjo količino na zemljo, brez vsakih težav in skoraj elegantno. Cez eno uro sp vsi stali v mlaki. Toda, tudi posode so bile prazne in vilom ceremonijala je bilo zadoščeno., Zadovoljna, čeprav z majavimi koraki, sta gosta odšla 'mm daj je pijača gotova Sedaj le končano tudi žensko delo in se pričnejo ukvarjali s čičo moški — oni bodo namreč popili največji del. Koruzno pivo Indijancev Matto Grossa jo zelo okusno. Pil sem ga leto dni in to z užit- Ko je lesena poseda polna prežvečene kaše, kom Sem pa vselej občudoval Indijance, ki so jo pomešajo z vodo, kot se to vidi na sliki. Te- lahko popili neverjetne količine čiče. Deset li- li. KRVAVO PRAZNOVANJE Proti večeru sem se znašel na ulicah Karačija. Zaželel sem si sesti v neko kavarno in poslušati glasbo. Toda, niti v eni kavarni ni nihče igral. Vse kavarne so bilo zaprte. Prav lako tudi bari, kino dvorane in drugi lokali. Bil jc namreč pričetek meseca Moharam, čas, ko v Karačiju vse umolkne. Zaradi žalosti namreč za Prerokovim vnukom, ki jc devetega dne tega meseca umrl imi-čeniške smrti. Moja dva prijatelja, novinarja Gjnsudln in Mehmed sla mi razložila, da so to šele priprave na veliko Povorko, ki jo bodo priredili devetega. Končno je prije| ta dan. Pol milijona ljudi, torej vsi Prebivalca Karačija, je bilo na ulicah. Tudi mi tu je smo hiteli proti glavni ulici kol tudi vsi ostali Ljudje so prekrili vse pločnike. oapoimii balkone in splezali celo na strehe. Tedaj se jc pričela povorka. Deset ljudi je nosilo maketo nekega mauzoleja, narejeno iz kartona 'P sijajno .okrašeno. Pred maketo je bila skupka mošta nov, latern orkester frul in bobnov, hi končno, pred samim orkestrom, dvajset dervifttv. golili do pasu. Lc-ti so neprenehoma tolkli 2 dlanmi po /prsih in v ritmu izgovarjali besede v mučenikovo slavo. Ko je popra- vorka zastala, jc postalo klicanje Hussinovega imena močnejše in s lem tudi udarci ob prsi. »Dja Husein, HF*"'n* ■ --------------------------------------------- Janez Bizjak: Na Centralnih ■ c m m m E ■ m ■ ■ m m m r : Alpah (POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«) Značilno zanje Je, da so na vseh Štirih vogalih dvignjene na visokih kamnitih podstavkih. To preprečuje, da les ne gnije in trohni. Ko sem prišel do Črnega jezera, se je Matterhorn že ogrinjal s črnim plaščem. Šotora sva z Maticem postavila v dobrem zavetju na široki travnati ravnici nekaj minut nad jezerom. Komaj sta platneni strehi stali, se je že izdatno ulilo. Deževalo je do večera in vso noč. 19. avgust. Ko sva se zjutraj zbudila, je bilo nebo kot umito. Matterhorn pa se je svetil v debeli plasti novozapadlega snega. Torej danes ' ne bo nič z njim. Treba bo počakati, da se snežne razmere unesejo. Po načrtih sva želela najprej na Matterhorn, pozneje pa bi opravila prečenje vrhov Monte Rosa. To ni težka tura, le zelo dolgotrajna in naporna. Pa se je zaradi vremena vse pokvarilo. Ves- dan je sonce prijetno grelo. Izpred najinih šotorov je bil lep razgled na najvišje švicarske vrhove: Matter-born, Monte Roso s prostranimi ledeniki, fcreit-horn, Weisshorn, Dent Blanche (Beli zob). Tudi vodo sva imela blizu, zato najina kuhinja ni občutila tega, danes zelo občutljivega pomanjkanja. 20. avgust Jutro je bilo spet sončno. Zato sva sklenila, da ta dan poskusiva srečo z Matter-hornom. Odšla sva po široki poti do koče Hornli na višini nekaj nad 3000 metrov. Od tu sva prečila v levo čez strm ledenik pod vzhodno Matterhornovo steno. V tem ledeniku sva se zamudila dve uri. Bil je precej težak, toda ne-izpostavljen Ko sva dosegla Jugovzhodni greben, sva bila na začetku grebenskega prečenja Mattcrhorna. To vodi po JV grebenu (po njem teče meja med Švico in Italijo) navzgor, po SV grebenu Ilbrnli pa navzdol. Plezanje JV grebena je v vodičih opisano kot IV. težavnostna stopnja z več mesti V. stopnje. 2e po prvih korakih v grebenu naju je zajela megla. Nje se nisva preveč ustrašila, ker se smer giblje v območju izrazitega grebena in se je zato težko izgubiti. Vendar pa zaradi megle nisva imela nobenega užitka. Se fotografirati nisva mogla. Vedela sva, da bova morala čez vzhodno steno prečiti v desno, ko bo višinomer pokazal višino 4000 m. Na tej višini naj bi našla neoskr-bovano zavetišče Sol\vay (4019 m). In res, ko sva po Šestih urah nezanimivega plezanja in blodenj v gosti megli dosegla to višino, sva po prečenju vzhodne stene kmalu zaslišala nad seboj glasove, ki so prihajali iz koče. Zagledala pa sva jo šele, ko sva priplezala do nje, tako gosta megla je bila. Zavetišče je bilo že polno, pričakovali pa so še nekaj navez, ki so bile medtem na vrhu. Na močno ožgani mizi sva si skuhala večerjo ln zelo kmalu odšla spat. V bajti se je pozneje nabralo toliko ljudi, da niso dobili vsi prostora za spanje. Nekaj se jih |e uleglo kar pod mizo na tla. 21. avgust. Zjutraj se megle nikakor niso hotele razkaditi. Kljub temu sva se i Maticem odpravila proti vrhu. Mislila sva, da se bodo megle pozneje razkadile. Seveda sva se spet močno uštela, kar sva spoznala šele pod samim vrhom. Na Matterhorn sva iz Solwaya šla po grebenu Htirnli. Čeprav Je bila to smer normalnega pristopa, ima vseeno detajle IV. stopnje. Greben vodi neposredno nad strahotnimi brezni severne stene, ki velja za enega izmed treh zadnjih problemov Alp. Ko sva lovila ravnotežje na zasneženem in ozkem grebenu, nisva imela najboljših občutkov. Najbolj izpostavljena in strica |e zadnja piramida, ki predstavlja tudi sam vrh. Svojčas so bile tu na najtežjih mestih napete trdno pritrjene debele konopljene vrvi. Zdaj Jih je le šv pod vrhom nekaj. Sprva sem ple/al brez derez, pozneje pa sem Jih moral natakniti, ker Je bilo vse bol) ledeno. Proti vrhu se Je megla še bolj zgostila. Ko sva priplezala na vrh t4382 m). Je oh močnem viharju začelo Izdatno snežiti. Dolgo nisva mogla /držati na vrhu. Dva Francoza, ki sta bila pred nama, sta sestopila na italijansko stran. Za nama sta prišla dva Kanadčana. \ srninem mrtelu srno* tako sestopali štirje Nastal Je tak vihar, da je po nekaj metrih zametio že naše lastne stopinje. Po vrhom smo srečal) še tri Norvežane, ki pa so se zaradi nevzdržnega viharja kmalu obrnili. Sestop Je bil eden najtežjih, kar sem jih doživel. Vidljivost Je hitu ničeva, sunki viharja so postajali vodno močnejši, snežilo Je Čedalje gosteje. Kanadčana sta bila dobra alpinista, vendar tako kot midva, prvič v Mntlerhornu. Vsi smo enako slabo poznali pot nazaj na Silna v. ker je snežni metež popolnoma spremenil podobo skal In grebenov. V nastajajočem peklu smo maksimalno skrb posvetili varovanju. Zato |e bil sestop precej počasnejši, toda varovanje Je le bilo brezhibno. Premočeni smo bil) popolnoma, od vseli strani Je pritiskal mraz s polno močjo. Kmalu sem prste komaj še čutil. Na najtežjih mestih smo se spuščali po vrvi. Poleg vseh nevarnosti Je nad nami nenehno visela možnost, da se odtrga snežni plaz In nas popelje vse drugam kot b koči. Za pot navzgor smo zjutraj I? koče po- trebovali tri ure. V tem peklu pa smo za isto pot navzdol porabili vse preostale ure do večera. Zavetišče bi zgrešili, če nc bi naši tovariši, ki so ostali v njem, oddajali redno zvočne signale, da smo se vedeli orientirati. V mraku smo sc, sami ne vemo kako, priborili do koče. Snega je tačas zapadlo že za ce: meter. Takoj za nami so prišli Norvežani. V koči so bili trije alpinisti, ki so se zjutraj premislili in niso šli na vrh. Ti trije so nam sezuli primrzle čevlje in premočena oblačila, ker sami tega nismo zmogli. Bili smo preveč ozebli in izčrpani. Tudi toplega čaja so nam skuhali v velikih količinah. Večer je minil v kovanju tovariških zvez. Največji prijatelji smo postali z Norvežani. Midva sva govorila nemško, oni pa norveško; vseeno smo se odlično razumeli. Bili so študenti — absolventi iz Osla. Poznali so tudi naše Julijske in Karnijske Alpe. Najbolj so se spominjali naše Trente, Bohinja in Postojnske jame. Vedeli so tudi za našo letošnjo odpravo na njihove Spitzberge ali Svarbald, kot jih sami Imenujejo. Med prijetnim kramljanjem ni nihče slutil, da Je pred nami še enodnevni pekel, preden bomo prišli v dolino med ljudi in življenje. Težka skupna usoda je spletla med nami neločljive vezi; trije Norvežani, dva Kanadčana, dva Franco/a, en Švicar in dva Jugoslovana. Vsi smo bili alpinisti in gorski vodniki iz različnih pogorij sveta. Vse je 21. avgusta snežni vihar ločil od sveta in vsakega življenja. 22. avgust. 2e drugo noč smo prebili pri nenormalnem mrazu na višini 4019 m. Jutro ni prineslo izboljšanja. Se vedno Je snežilo. Novega snega Je naneslo precej čez en meter. Sklep je bil samo eden: Nujen sestop v dolino in to za vsako ceno. Rešili se moramo sami. Najmanj deset dni ne bo nobenega gor iz doline. Hrane pa smo imeli največ za en dan. , Deset nas je stopilo na to pot: do pekla In skozi njega na/nj v življenje. Samo osem nas je bilo tako srečnih, da smo dosegli dolino . . . Kako smo sestopali je težko opisati. Človek nerad opisuje najtežje in najnevarnejše ure v življenju. Megla, vihar, mraz in sneg so opravili svoje. Izgubili smo občutek za realnost, najstrašnejše, kar se človeku lahko primeri pri polni zavesti. Kot mesečniki smo se mehanično spuščali. Nenehno so se trgali manjši pršni plazovi. Samo rezek ton bi bil potreben, pa bi se odtrgal ogromen plaz in / nami vred zabobnel v brezna vzhodne stene. Spomnim se, da nisem mislil na nobeno stvar. Misli so otopele. Pozabil sem, da obstaja še drugačno življenje onkraj našega pekla. Streznili se nismo niti tedaj, ko se je zgodilo tisto najstrašnejše. Francoza sta se spuščala v sredini. Na grebenu Je prvemo spodrsnilo na skritem ledu. Drugi je sunek /obdržal, toda vse skupaj je odlomilo snežno opast, na kateri sta stala oba Francoza. Z njima vred je pred našimi očmi zgrmela v črno globino severne stene. Slišali smo še dva krika, nato je nastaja tista mrtvaška tišina, ko je utihnil tudi snežni vihar. | (Se nadaljuje) OTROK SE JE OBESIL NA TOVORNI AVTOMOBIL (N. D.) TRBOVLJE — 6. Voznik tovornega avtomo novembra je ob 11.30 voznik bila vsega tega sploh ni opa-tovornega avtomobila, LJ zil. 191-48, Anton Bučevec (star 34 let) iz Trbovelj vozil počasi čez križišče pri Sušniku. To počasno vožnjo je izkoristil Albin Rajner, star 11 let, iz Zagorja in se obesil na zadnjo stranico avtomobila. Po približno 300 metrih so mu roke omagale, spustil se t VSAKO SREDO VAS OBIŠČE VAŠ je in padel. Pri padcu je do-, St- ..titl bil hude poškodbe — pretres"' možganov in razne odrgnine. 1 Takoj so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico. OILAKIUO j ajtoi. j TEDNIK KMETOVALCI in rejci PRAŠIČEV K0TEKS T0BUS, Ljubljana vam sporoča, da je v le-- tošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KO-TEKS TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Zraven povišane odkupne cene smo vam pripravili nagradna žrebanja s preko 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja in 20. aprila 1965. Rejci prašičev, udarite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici K0TEKS TOBUS m ■mm Wmmm n *L f&JlL. " ■V'$‘WŠ iSfSr Ledenik Boussons strmo pada proti Chamonixu. Zadaj Mont Blanc z belo ' -lakom skladu V vsklajevanju gospodarskih in družbenih služb bodo morali sindikati igrati veliko vlogo. Zavzemati se bodo morali za pravilna stališča in pravilno politiko pri začrta-nju družbenega plana za leto 1965. Sindikati se morajo boriti za vrednotenje vzgojno izobraževalnega dela, urediti samoupravljanja v šolah in odpravljati notranja nasprotja. V razpravi, ki je siediia in je bila zelo bogata in živahna, so poudarili, da je osnovno in strokovno šolstvo, problem ne samo nerazvitih, ampak tudi razvitih občin. Za to obstajajo tako subjektivni kot objektivni vzroki. Problemi so tudi glede stanovanja za kadre, otroci Morajo ponekod hoditi v šole pod r-emogočimi pogoji poleg tega p so še sam učni programi prenatr- . pani. Reševanje osebnili do hodkov naj bi bila prva faza, prehod na enoizinen ski pouk pa je po neka terih mnenjih Se iluzija treba je preiti vsaj na dvoizmenski pouk. Pri gradnji novih šol ni treba iti v razkošja, treba pa je zagotoviti čim bolj ustrez ne pogoje dela tako učnemu kadru kot tudi učen ccm. Vprašanje jc po membno za gospodarski razvoj. Obstajajo tri pod ročja z-različnimi mnenj-ki pa v bistvu želijo isti Ta področja so: fina miri nje komun, vrednotenje šolstva znotraj komuno in čim večje'angažiranje šolskih kolektivov za modernizacijo pouka. Tudi glede medobčinskega financiranju so nekateri opozorili na morebitne nepravilne kriterije pri podeljevanju teh sredstev. Seja je izzvenela v prepričanju, da bo treba v temeljih spremeniti občinsko politiko pri financiranju šolstva, uvesti zakonsko kreditiranje v šolstvu in precizirati odnos (pravilen!) med kreditom v gospodarstvu in kreditom v šolstvu. V vseh vzgojnovarstvrnili in izobraževalnih ustanovah bo treba preiti na sistem dohodka In to v največji meri upoštevati v družbenem planu za leto 1965. Šolskim kolektivom bo treba dati status delovne organizacije in izboljšati odnos na relaciji delovna organizacija — Sola A Ž • /.AMt.vKI IT.DMK« I rbo vije - L rctli.i.-i*«- »> Uprava: Trbovlje. Trg revolucije 11/11 — telelon 80 191 poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah (»00-13-008-1 — Naročnina: posamezne številka 20 dl-nnrjev mesečna naročnina 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev — Poštnina: plnčana v gotovini Nenaročenih rokopisov in fotogrufij ne vračamo — Stuvck, klišeji In tisk ( I •'Mariborski tisk« Maribor,