Poštnina plačana v gotovini.
št. 4.
V Ljubljani, 15. aprila 1936.
Leto 53.
strani Din 800 — strani Din 400 —
Celoletna naročnina znaša Din 25*— (za inozemstvo Din 35-—). List izhaja enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: in Din 40 — oglasne takse '/g strani Din 200"— in in Din 20 — oglasne takse '/16 strani Din 100'— in Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2~— oglasne takse Priloge listu se računajo za vsakih 1000 prilog po 100 Din
Din 5 — oglasne takse Din 2-— oglasne takse
Vsebina: Kmetska akcija. — Razno. — Kdaj sejemo travne mešanice? — Gospodarska važnost pridelovanja krompirja. — Razno. — Kultura breskev po ameriškem načinu. — Ali je zatiranje krvave uši mogoče? — Razgovori na vrtu. — Razno. — Drugo pretakanje vina. —■ 5 in 10litrska prodaja vina lastnega pridelka. — Koliko molzejo naše krave? — Važnost pregleda krav na brejost. — Beljenje hlevov. — Zagonetno poginievanje svinj. — Zakaj cepimo prašiče proti rdečici? — Merjasec „Kralj David 33". — Krvna sorodnost perutnine in dolžnosti kurjerejca. — Perutninarsko se-lekcijsko društvo v Ločah. — Razno. — Kaj ovira napredovanje naše konjereje? — Čebele v aprilu-maju. —■ Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve in razno. — Priloga: Vnovčevafec.
Brinje, fige in rozine
oddaja po najnižji ceni IVAN JELACIN, Ljubljana. Emon-ska c. 8.	87
Večjo množino ajdovih plev
Din mernik: Alojz Vehovec,
(luskavcev) ima na prodaj po Žužemberk 63.
Cepljene trte
nudi ..PRVA TRSNICARSKA ZADRUGA V SLOVENIJI, pošta JURŽINCI PRI PTUJU" Iz vrst trsnega izbora. Pišite po cenik! Tudi sadna drevesa po konkurenčni ceni.	103
Vinske trte, sadno drevje
in sadne divjake ima vedno po ugodnih cenah na prodaj: Trsnica in drevesnica Janez Ceh, Trnovska vas, p. Sv. Bolienk v Slov. goricah pri Ptuju.	2
Žrebico, dve leti staro
14 in pol pesti visoko, ima na prodaj: Matija Jurca, Bre-kovce 8, pošta Žiri.	27
Jajca za valjenje
od velikih sivih Rlimout kokoši. Kanadke izvrstne jajčarice. Cena 2.50 Din se dobe pri Avgust Kuhar, Vevče, pošta D. M. v Polju.	29
Vsakovrstno prejo
sprejema v tkanje tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. — Sej lan in predi, da se s tkanino lastnega pridelka oblečeš!	1
Posestvo
tik Slov. Konjic, gozd, vinograd, sadovnjak, lepo poslopje, krasna lega, vse arondirano, ugodno na prodaj! Naslov: Kul-terer, Slov. Konjicc.	33
Lep bikec
matofonskega plemena, 6 tednov star, naprodaj: Hotel Slon, Ljubljana. __m
Lepega pincgavskega bika
licencovanega, 2 leti starega proda: Cegnar Ivan, Zabnica 43, pošta Skoija Loka.	32
Cepljene trte!
Zametova črnina, modra frankinja, bela in rdeča žlahtnina ima naprodaj: Trsnica Ferle Janko, Svibno, pošta: Radeče pri Zid. mostu.	28
Velik gramofon
z lijakastim zvočnikom in 25 raznih plošč (plesni komadi, koračnice, petje in zabavne) vse v najboljšem stanju, nerabljeno, zato nepokvarjeno, pripraven za gostilno ali planinsko kočo, ie na prodaj v Ljubljani za Din 500. Naslov pri upravi Kmetovalca v Ljubljani, Novi trg 3.	14
Gepelj
po zelo nizki ceni proda radi nabave motorja Bien, Bra-slovče._19
Sadno drevje!
Večjo množino jabolk in hrušk, visokih in pritličnih, črešenj, češpelj, vse samo boljših vrst, močno razvitih. Imam na prodaj. Andrej Hafner, Dorfarje 7, p. Skofja Loka.	18
Drevesno seme
vseh vrst kakor tudi sadike gozdnega in lepotičnega drevja dobite pri firmi ,,Šuma", družba z o. z., podružnica Zagreb, Zvonimirova ui. 1. — Zahtevajte cenik.	31
OPOZORILO!
Kupite Kolesa in šivalne stroje
ki so že malo rabljeni, a odgovarjajo novim,
zelo po ceni, edino pri »PROMET" v Ljubljani
(nasproti Križevniške cerkve).
Rejci malih Šivali čitajo strokovni list
„Rejec malih živali"
glasilo Zveze društev rejcev malih živali LJUBLJANA. Karunova ulica 10.
Zagrebački zbor
25. špecijalni veliki sejm od 2. do 11. maja 1936
XIII. salon avtomobilov — Udobni dom in vrt — Turizem — ,,Kavica" Poletni šport — Poljedelstvo — Perutnina — Kunci.
V naprej nabavljene legitimacije imajo brezplačni po-vralek za osebe in blago, na jadranskih parobrodih višji r8zred za ceno nižjega, za prihod od 27. IV. do IX. V., za povratek od 2. V. do 16. V. 1936.
Vabilo
na redni XVIII. občni zbor Električne strojne zadruge v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936. ob 15. uri v šoli v Poljanah. Dnevni red: 1. čitanje in odobritev zapisnika XVII. rednega občnega zbora. 2. Poročlo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935. 4. Določitev cene toka. 5. Deleži. 6. Volitev 4 članov načelstva in 2 članov nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Računski zaključek za 1. 1935. je na vpogled zadružnikom tekom 8 dni pred občnim zborom v občinski pisarni v Poljanah.	25
Vabilo
na XI. redni občni zbor Kmetijske Gospodarske zadruge r. z. z o. z v Boh. Bistrici, ki se vrši na nedeljo dne 3. maja 1936. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Sklepanje o sanaciji zadruge. 6. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure drug občni zbor na istem mestu in. z istim dnevnim redom, kateri bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov.	26
Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen Gozdne drevesnice
Saša Stare - Mengeš
Žel. post. Jarše - Mengeš
Dravska banovina Telegrami: Starš Mengeš Zahtevajte cenik!
KMETOVALEC
št. 4.	V Ljubljani, 15. aprila 1936.	Leto 53.
Kmetska akcija.
Fr. K.
Pokret za zvišanje cen živini je zavzel tudi pri naših kmetijskih podružnicah precejšen razmah. KD je pričela s to akcijo, čim se je doznalo, da je »Gospodarska sloga" v sosednji banovini med kmeti uspela. V ta namen je bila sklicana anketa 5. marca pri KD, na katero so bile povabljene vse kmetijske organizacije brez izjeme. Zal, da se ankete, vkljub vabilu, niso vsi odzvali. Zbrani so složno in sporazumno v polni meri odobrili navodilo KD za osnovanje sejmskih odborov, ka-kortudi „Poziv živinorejcev" k složnemu nastopu na sejmih. S tem je bila podana osnova za skupen nastop živinorejcev po deželi. Soglasno se je ob tej priliki sklenilo, da naj podružnični odbori sodelujejo z vsemi činitelji, ki slučajno nastopajo to-pogledno v podružničnem okolišu tudi izven naše akcije. Glavno je, da se doseže uspeh, pa naj ga prične kdorkoli.
Naj omenimo glavne točke teh navodil: 1. Regulirati dogon živine na sejme. 2. Kvalifikacija prignane živine in s tem v zvezi tudi določitev cen. 3. Določiti cene prignani živini in pažnjo pri tehtanju. 4. Opozoriti živinorejce s primernimi letaki na vidnih mestih z navedbo najnižjih cen. 5. Določitev odgona živine s sejma in obveščanje o tržnem uspehu.
Kjerkoli so naše podružnice na sejmih samostojno ali pa v zvezi z drugimi kor-poracijami nastopile, so dosegle precejšnje uspehe. Pohvalno moramo omeniti delovanje kmetijskih podružnic v Mengšu, Brezovici, Sv. Rupertu, Žireh, Mošnjah, Loškem potoku, Trojanah, Dravogradu, Konjicah, Sv. Marjeti ob Pesnici, Zagorju, Šoštanju, Velenju, Novem mestu, pri okrožju kmet. podružnic v Ljutomeru, dalje v Ptuju, Celju, zlasti pa pri okrožju kmetij, podružnic v Mariboru pod vodstvom odbornika gospoda dr. Janka Ko-vačiča.
Končno naj pripomnimo, da ni šlo KD kot 168. letni kmetsko-stanovski organiza-zaciji za kak prestiž ali prvenstvo, da bi ona sama izvedla to velevažno akcijo.
Vodila jo je glavna in edina želja za skupnim nastopom vseh živinorejcev v naši banovini na sejmih. Kdorkoli je pričel pred našo akcijo v posameznih okrajih z organizacijo sejmskih odborov in jo tudi uspešno izvedel, naj mu bo na tem mestu izrečena topla zahvala.
Slovenski kmet je hvaležen vsem, ki so pripomogli vendar enkrat po dolgem kolebanju se znajti na skupni gospodarski črti za zboljšanje razmer na kmetih. Dal Bog, da bi tej akciji za organizacijo sejmskih odborov, sledile še druge slične, ki so najmanj tako potrebne kakor za zvišanje cen živini na domačem trgu. Naj omenimo samo ureditev trga z lesom in s poljskimi pridelki, dalje ureditev tržnih razmer po trgih naših mest, s tem, da izdajo mesta tržne rede, ukinejo mitnine in tržnine na poljske pridelke in izročijo vodstvo trgov strokovnjakom, ki so v tem izučeni. K tem važnim vprašanjem se bomo o priliki še povrnili.
Razno.
Po uspešnem hrvaškem zgledu, sta tudi slovenski kmet in delavec začela akcijo za izboljšanje svojega položaja. Upravičenost teh prizadevanj morajo priznati vsi stanovi. Zadnje tedne se je že brez vsake organizacije pokazal složen nastop kmetov, ki po sejmih ne prodajajo več živine izpod minimalnih določenih cen. Da se doseže še bolj enoten nastop ter popravijo do pravične meje tudi cene drugim pridelkom in sploh omogoči medsebojna pomoč kmetov, se je ustanovila v Ljubljani „Sloga", gospodarska in podporna zadruga slovenskih kmetov in delavcev, ki bo v kratkem razširila svojo organizacijo po vsej Sloveniji.
Po organizacijskem načrtu bo imela zadruga v sleherni občini občinske zaupnike in zadrugarji občine svoj občinski zadružni odbor iz treh do šest članov. iPoleg njih bodo poslovali okrajni zaupniki. Ti bodo načelovali okrajnim zadružnim odborom, ki bodo sestavljeni iz občinskih zaupnikov enega okraja. Podobno bodo organizirani tudi zaupniki avtonomnih mest, zakaj tudi meščani morajo pristopati k zadrugi, da tako dokažejo solidarnost s kmetom in delavcem, ki sta jedro naroda in glavna nosilca narodnega blagostanja.
*
V načelstvo zadruge „Sloga" so bili izvoljeni: predsednik Jože Černe, kmetovalec iz Zg. Šiške, podpredsednik Stane Lubienski, kmetovalec iz Ja-renine, tajnik Jeršin, kmetovalec in drugi.
Zadruga „Sloga" ne misli delati samo za kako strankarsko opredeljeno skupino kmetov in delavcev, temveč hoče pošteno pospeševati gospodarske koristi vseh slovenskih kmetov in delavcev brez razlike strankarske pripadnosti ali svetovnega nazora.
Poljedelstvo in travništvo.
Kdaj sejemo travne mešanice?
Ing. I. Zaplotnik.
Naravna setev se vrši istočasno s popolno dozrelostjo, ko zrelo seme izpada iz klasov in latov. Umetno setev obavljamo navadno spomladi, včasih pa tudi jeseni.
Nekateri priporočajo kot najboljši čas setve april, maj, manj pa junij, avgust in september; drugi zopet od srede marca do srede aprila ter junij; tretji pa trdijo, da je pravi čas za setev tedaj, ko začnejo zeleneti naravni travniki. Naši kmetovalci sejejo trave kaj radi že marca.
Katero naziranje je pravilno? Katera setev je pravilna: zgodnja, srednja, pozna? In katera je najboljša?
»
SI. 26. Košnja na menjalnem travniku g. A. Osol-nika na Muhaberju pri Novem mestu.
(Fot. Malasek.)
Na ta vprašanja bomo dobili pravilen odgovor, če premotrimo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da trave morejo kaliti. Samoposebi se razume, da mora biti njiva za travno mešanico dobro obdelana, pravilno in zadosti pognojena in da ne smemo sejati pregloboko. Zato o teh vprašanjih tu ne bomo razpravljali. Pri pravšno globoki setvi tudi zrak in svetloba nimata posebno odločujočega vpliva. Ostaneta
torej le še toplota in vlaga. Toplota zemlje in vlaga v njej določujeta najboljši čas setve.
Seme potrebuje za kalitev neko najmanjšo množino toplote (približno 4° C). Dokler zemlja ne doseže te najmanjše množine toplote, seme sploh ne začne kaliti. Pri najnižji toploti kali seme zelo počasi; pri večji toploti pa kali vse hitreje,
SI. 27. Osolnikov menjalni travnik.
dokler od gotove toplote dalje hitrost ka-litve zopet ne začne pojemati. Stopnji toplote, pri kateri travno seme kali najhitreje, pravimo optimalna temperatura za kalitev travnega semena. Za travna semena, ki pri nas prihajajo v poštev, znaša optimalna temperatura približno 20" C. Jasno je, da te temperature površina zemlje v rani pomladi ne doseže.
Razen toplote igra pri kalitvi travnega semena posebno vlogo vlaga. Vsako seme potrebuje za kalitev približno toliko vode. kolikor tehta samo. Ako te vode ne more odvzeti najbližji okolici, ker je ta preveč suha, tudi ne more kaliti. Zemlja — zlasti njen površinski sloj — vsebuje največ vlage v rani pomladi. Pozneje pa se zemeljska vlaga vedno bolj in bolj zmanjšuje. Z ozirom na zemeljsko vlago samo, bi torej bilo priporočati rane setve. Vendar pa se zemeljska vlaga s padavinami obnavlja, tako da ostaja zemlja dovolj vlažna vso pomlad.
Iz navedenega sledi, da bomo najbolj zadeli pravi čas za setev trav, ako se bomo držali srednje poti: ne prezgodaj (zaradi mraza!) in ne prepozno (zaradi suše!). Vedno pa bomo pri tem poslu odvisni od vremena: v suhi in topli pomladi bodo boljše rane setve, v mokri in hladni pomladi pa se bodo bolj obnesle kesnejše setve. Prav tako bomo sejali v toplejših nižinah prej, v hladnejših višjih legah pa
pozneje. V splošnem pa lahko rečemo, da aprilska setev ne bo prepozna, za višje, hladnejše kraje bo rajše prezgodnja.
Gospodarska važnost pridelovanja krompirja.
Ing. Teržan.
Krompir spada danes med najvažnejše. poljske pridelke. Pridelovati krompir pomeni, pridelati na polju trikrat več hranilnih snovi, kakor jih pridelamo v obliki žitaric.
S pravilnim gnojenjem in uporabo dobrega semenskega krompirja lahko pridelke še za V3 dvignemo. "Nitrofoskal-Ruše s 4% dušika, 8% fosforne kisline, 8% kalija in 33% apna je za gnojenje krompirja izvrstno gnojilo.
Krompir poznamo v Evropi kot splošno hrano šele nekaj čez 150 let. Prvič je prišlo par gomoljev krompirja v Evropo pred 370. leti. Pradomovina krompirja je Južna Amerika (Peru, Ecwador in Južni Chile ter otok Chiloe).
Z odkritjem Amerike je bil za Evropo tudi krompir iznajden. V Evropo so ga prinesli osvajalci Amerike, španski vojaki. Ko so španski vojaki prišli v Južno Ameriko, so dobili prvič domačo narodno jed, imenovano „catapulca", ki je izgotovljena iz krompirja. Evropejcem je ta južno-ame-riška narodna jed dobro teknila ter so vojaki in misijonarji, ki so osvajali Južno Ameriko v letih 1525-^-1543, v svojih poročilih omenjali krompir kot glavno hrano tamkajšnjega ljudstva. L. 1565. so španski vojaki poslali svojemu kralju Filipu II. en zaboj krompirja (imenovanega „papas"). Kralju Filipu II. se je ta jed dopadla. Poslal je za pokušnjo nekaj gomoljev krompirja papežu v Rim. Svetega očeta je krompir zelo navdušil ter je ta novi „zdra-vilni zemeljski sadež" poslal svojemu bolnemu kardinalu na Nizozemsko. Tudi kardinal je bil z njim zelo zadovoljen ter zaprosil- se za več gomoljev, da jih pošlje prefektu v Belgijo. Ta prefekt je nekaj gomoljev poslal naprej francoskemu naravoslovcu Carolusu Clusiusu, ki ga je razmnožil in gojil v cesarskih vrtovih na Dunaju in v Frankfurtu.
Tako je potoval krompir od dostojanstvenika do dostojanstvenika po zapadni Evropi. Gojili so ga v vrtovih kot novo zdravilno zelišče. Iz cesarskih in samostanskih vrtov se je krompir širil med me-
ščanstvo in ljudstvo ter postal sčasoma tudi v zapadni Evropi važna hrana. Danes imamo v Evropi že okrog 3000 raznih vrst krompirja. Iz Južne Amerike so ponovno naročevali krompir, ki je prispel v Evropo iz raznih krajev Južne Amerike. Evropejski prirodoslovci in vrtnarji so vzgajali, križali in selekcionirali krompir, tako da smo dobili danes to ogromno število raznih vrst krompirja. Tudi pri nas v Sloveniji imamo v posameznih krajih razne domače sorte krompirja, t. j. belega, rožnika in rumenega. V trgovini pa se išče oneidovec in Schneeflocke, v gotovih letih tudi rožnik za jug. Zadnji čas hvalijo od uvoženih sort Bomov krompir, ki je zelo okusen. Nekateri gojijo: Alma, Parnasija, Centifolija, Jubel in dr. krompirjeve sorte. V Sloveniij pridelujemo krompir na pribl. 54.000 do 55.000 ha in znaša srednja letina okrog 30.000 vagonov krompirja. Če računamo ceno po 60 para za kg, dobimo, da predstavlja vsakoletna letina krompirja okrog 180 milijonov dinarjev.
Kemična sestavina krompirja je sledeča:
Vode......... 67—72%
suhe snovi.......18—30%
(v glavnem škrob)
surovi protein...... 1— 2%
surova vlakna...... 0.25—0.75 %
masti.........0.04—0.3%
Pepela........0.9—1. — %
V krompirju je torej največ vode, pribl. % teže gomolja. Škroba vsebuje krompir Ve—/4; beljakovine pa samo %; še mnogo manj pa je v krompirju masti. Krompir vsebuje pod lupino strupene snovi — alkaloid, imenovan Salanin. Če se krompir olupi, oz. skuha, se odstotek tega strupa zmanjša, tako da ni več zdravju škodljiv.
Če si ogledamo posebej še kemično sestavino pepela gomoljev in krompirjevke (zeleno steblovje in listje), ki znaša okrog 3%, vidimo, da se nahaja v krompirjevem pepelu: kalij, natrij, apno, magnezij, železo, fosforna kislina, žveplo, kremična kislina in klor.
Iz tega sledi, da moramo gnojiti krompirju vsestransko. V večjih količinah potrebuje krompir dušik, kalij, fosforno kislino, apno in magnezij. V manjših količinah pa natrij, železo, žveplo, kremično kislino in klor. Te zadnje najdejo korenine v zadostni meri v zemlji. Prvih pet hranilnih snovi pa moramo dodati v obliki umetnih gnojil, in sicer v obliki nitrofoskala-Ruše, ki vse te krompirju potrebne hra-
nilne snovi vsebuje. Na en oral je potrebno raztrositi okrog 300 kg. Gnojilo se naj trosi in plitvo zaorje, oz. zabrana pred saditvijo krompirja. Seme naj ne pride v do-tiko z gnojilom, ker bi vsled tega lahko kaljivost krompirja bila slabša. Zato se naj gnojilo ne trosi v isto brazdo, kamor se sadi krompir, temveč naj se gnojilo raztrosi po celi njivi, preden se naredijo brazde za sejenje krompirja. Gnojilni poskusi z nitrofoskalom dokazujejo povišanje pridelka, boljšo kakovost krompirja, večjo odpornost proti boleznim in škodljivcem ter dobro trajnost v shrambah. Brez gnojenja z nitrofoskalom pridelovanje krompirja ni priporočljivo, ker so pridelki kakovostno in po količini slabi.
Krompir je za naše dežele ena najvažnejših gospodarskih kultur, zato moramo tej kulturi posvetiti vso našo pažnjo in delati na to, da dobimo čimprej poskusno in selekcijsko postajo za krompir.
Razno.
Rajoniranje krompirjevih sort. V načelu je biloi sprejeto sledeče rajoniranje krompirjevih sort v Dravski banovini: za Prekmurje, Dravsko polje, Mursko polje in Slovenske gorice se določita kresnik in pozni rožnik, ki segata nekako do Celja in Savinjske doline; za Savinjsko dolino in bivšo ljubljansko oblast pa oneidovec in zgodnji rožnik.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Kultura breskev po ameriškem načinu.
Dr. V. Orel, preuredil Fr. Kafol. (Dalje.
Vzgoja breskve iz enoletnega okulanta.
Kako vzgajamo breskve iz okulantov, nam prikazuje slika 28.
Take sadike dobavljajo drevesni-čarji, neobrezane ali jih sami vzgajamo. Pri korenskem vratu opazimo, kako sta se dobro izravnala divjak in cepljeni del. Rašča je jako močna. Poganjki so, kakor vidimo na sliki, močno odgnali v vseh ozirih. Ako so nekatere mladike vsled zime usahnile, jih odstranimo popolnoma, druge pa skrajšamo na 1—2 očesi. Na ta način si vzgajamo že prvo leto močne mladike, ki jih izberemo pozneje za voditeljice.
Na sliki 29. opazimo, da smo enoletno cepljenko odrezali 70 do 80 centimetrov visoko. Da smo šli precej visoko z obrezovanjem, nam je narekovala pre-
Sl. 28. Dobro razvita enoletna cepljenka.
SI. 29. Vzgoja debla iz pozeble enoletne sadike.
vidnost, ker ni bilo vidnih živih popkov na njej. Vsi popki so namreč odgnali že prejšnje leto in prav pri najbolj potrebnih les ni dozorel. Zaradi tega smo morali
ščene na vse strani. Ako iste poženo nad 1 m dolžine, jih še v istem letu skrajšamo. To delo obavimo v pozni jeseni ali proti spomladi. Med prvim letom očistimo drevo od znotraj vseh odvisnih mladik, in to vedno na 5 cm dolg čep ter pustimo, kakor že prej povedano, le 3—4 mladike za bodočo krono. Že iz početka moramo vzgajati vse veje voditeljice bolj kvišku. Naklon naj znaša od 45° do 90°; viseče veje že v madosti, nikakor niso na mestu. S tem je povedano, da moramo posamezne veje, kakor pri ostalih pritlikavcih, navezati na kole še na obroč in jih formirati po potrebi. Paziti moramo, da se veje ne odrgnejo. Na ta način vzgaja previden sadjar breskve v lepo kotlasto obliko. Ko smo si vzgojili cepljenko do oblike, kakor jo predstavlja slika 30., smo lahko zadovoljni s tem uspehom v prvem letu. Seveda moramo med letom ugoditi vsem zahtevam umnega sadjarjenja, o čemur bo pozneje govora.
sadiko, ki je bila odrezana pri sajenju nad 80 cm višine, v drugi polovici maja odrezati pri črki T. Tako smo si polagoma vzgojili mladiko B kot voditeljico. Mladiko A zaenkrat pustimo samo in jo pinciramo pri črki M, da se med tem časom ojači glavna mladika B. Po preteku nekaj tednov mladiko A ^odstranimo, ker je več ne potrebujemo. Čez nekaj mesecev, ko se razvije dovoljno število močnih madic na voditeljici B, odščipnemo vrh ter pustimo 3—4 stranske mladike za bodočo krono.
Slika 30. predstavlja enoletno cepljenko junija meseca. Sadika je dobro odgnala. Zaradi tega si lahko izberemo veje voditeljice, nižje ali višje. Ako obrežemo sadiko pri C, nam ostanejo 3 lepo, enakomerno razvrščene, krepke, 20 cm dolge mladike. Izpod 4 mladikami očistimo vse poganjke, ali pa jih vsaj pinciramo ter jih odstranimo šele po dveh do treh tednih, ko se glavne mladike krepko razvijejo.
Vsajene cepljenke tedaj odrežemo na zaželjeno višino. Vzgojimo si 3—4 mladi-ke-voditeljice, ki so enakomerno razvr-
Slika 31. Lepo razvito drevesce v I. letu v jeseni, ko listje odpade.
Slika 31. nam predstavlja enoletno breskev, obrezano v jeseni. Listje je že odpadlo. Veje voditeljice so skrajšane na /4 dolgosti. Od pomladi je obrezovalec pustil samo eno na desni strani, vse druge so odrezane na čep, tako da bodo iz teh vzklile prihodnje leto nove mladike. Sadike so precej strogo odrezane, ker je obrezovalec videl, da je podlaga deloma še šibka. Nasprotno nam slika 32. kaže manj strogo obrezovanje istodobne sadike.
Slika 30. Vzgoja debla iz enoletne lepo razvite sadike.
Slika 32. nam predočuje enoletno sadiko v jeseni, oktobra meseca, ki smo jo posadili kot okulanta spomladi. Veje voditeljice A in B so že obrezane. Na veji C so poganjki nalomljeni, na mestih pravilnega obrezovanja. Naslednje leto nam kaže pustiti brste za nadaljevanje vej voditeljic pri črki H, vendar nekoliko nižje.
Na tem drevesu razvidimo, kje in kako je bil vrh odrezan, in sicer na čep, v katerem je še življenje; torej se ni posušil. Bolje je za sadiko, ako se čep med letom še ne posuši. Na njem tekom leta odgnale poganjke skrajšujemo, da ga zadržujemo v razvoju, dokler se voditeljice do dobra ne razvijejo. Čep zaostane v rasti nekako samodsebe ter ga, ko je suh, sčasoma odstranimo.
(Dalje prih.)
Ali je zatiranje krvave uši mogoče?
Š. - o.
Krvava ušica (Schizoneura lanigera) živi kar v kupih na koži debel in vej sadnega drevja, predvsem ljubi jablane. Naj-rajše se drži na nežni kožici brazgotin zaceljenih ran, pozneje pa napade mladje okoli brstov; pa tudi na koreninah se rada pojavi. Spozna se po snežnobeli, volni podobni prevlaki, v kateri so zavite naselbine škodljivca. Ta iz voščenih niti sestavljena odeja jih varuje sovražnikov in pa mokrote. Če tak kupček med prsti stisnemo, postane prst krvavordeč; odtod tudi ime zajedalca.
Uš se pojavi v majniku in se silno hitro množi, ker iz zimskih jajčec izležene
samice kote žive mladiče in le samice, ki rode zopet le rodove samic brez oplodbe. To se ponavlja skozi vse poletje. Poletne uši so brezkrilati zajedalci in šele proti koncu poletja se izležejo krilati, ki skrbe za razširjanje zalege na vse strani s tem, da kote spolne živali, torej samce in samice. Šele te samice ležejo jajčeca in ohranjajo na ta način rod čez zimo.
Ker izsesava uš mezgo izpod kože, jemlje naravno drevju snovi za uspevanje. Zaradi neverjetne množine škodljivca, je tudi škoda temu primerna.
Zatiramo jih zlasti z arborinom pozimi, ker prezimi v zavetnih skrivališčih po drevju tudi marsikatera brezkrilna samica, posebno pa v zemlji po koreninah in ob deblu. Zatiranje z mazavim milom se je kot direktno zatiralno sredstvo dobro obneslo, ker se to najprej posuši in postane mazavo pri vsaki padavini, vsled česar učinkuje zopet jedko.
SI. 33. Škropljenje sadnega drevja z „Nosprasi-tom" na posestvu kmet. podružnice v Konjicah.
Zatirati pa je mogoče krvavo ušico tudi s kalijem (40% kalijeva sol) in celo uspešno, tako da izginjajo naselbine od leta do leta in jih navadno v drugem letu po gnojenju s kalijem ne opažamo več. Treba pa je vsakemu drevesu precej močno pognojiti s kalijem, pri čemer itak ne pride ničesar v kvar. Po mojem mnenju sploh primanjkuje tega važnega hranila sadnemu drevju. 40% kalijevo sol je potrositi pod celo krono drevesa — ne le okoli debla —, dobro ie celo s kalijevo soljo pognojeno zemljo prekopati in pomešati, posebno pri močnem napadu, ker prezimijo uši tudi na koreninah. Delo je seveda opraviti v jeseni ali v zgodnji pomladi. Sedaj je še čas, ker se zemlja ne izsuši, ampak obdrži vlago za čas vegetacije.
Sadjarji, poskusite in o uspehu učinka se boste sami prepričali; z zatiranjem s
tem sredstvom pa dosežete z istimi stroški dvojno korist, kar je za naše kmečko gospodarstvo pri obstoječih prilikah zelo važno vedeti.
Razgovori na vrtu.
Josip Štrekelj. #
Ob lopatanju.
Ne lopataj z zakrivljeno lopato, temveč z ravno in z ravpim ročajem. Najboljša je vilasta.
Ne lopataj s kratko lopato, temveč s 25 do 30 cm dolgo.
Ne zajemaj ob lopatanju več, kakor ID cm.
Ne polagaj gnoja v jarek, ampak položno ob strani, da ga korenine čimprej dosežejo.
Ne gnoji nikdar s svežim gnojem.
Ne gnoji s hlevskim gnojem, kjer ni potrebno, to je stročnicam in korenstvu. Tem pomagaj s fosfornimi in kalijevimi umetnimi gnojili.
Ne puščaj kep. Čim bolj je zemlja zdrobljena, tem rodovitnejša je.
Ne napravljaj visokih, obokanih gred. S takih odteka voda in odplavlja tudi seme ter mlado setev. Ravne naj bodo, v isti višini in legi, kakor stezica ob njej.
Ob setvi.
Ne sej posamezne povrtnine na isto mesto, kjer je sorodna rastla eno ali dve leti prej, temveč umno kolobari.
Ne čakaj z nabavo semena, ako ga doma nimaš, do časa setve.
Ne sej na splošno ali na široko. Vso povrtnino seje umen vrtnar na vrstice, razen buč in fižola preklarja, ki gredo na grmiče.
Ne sej pregloboko. Seme pokrij z zemljo trikratne njegove debelosti.
Ne sej pregosto, da se rastline ne pre-tegnejo. Pregosto setev čimprej prepuli.
Ne sej takoj po gnojenju z umetnim gnojilom, temveč nekaj dni kesneje.
Ne sej seseklega, zonastega semena. Iz takega zrastejo slabotne rastline.
Ni zadosti, da seme pokriješ z zemljo, moraš ga tudi potlačiti. Ako so ob semenu praznine, strohni.
Ne zalivaj setve z mrzlo vodo.
Ne zalivaj spomladi setev na prostem zvečer, temveč zjutraj; v topli gredi pa o opoldanskih urah z ogreto vodo.
Ne sej v enoinisto toplo gredo semena različne kaljivosti. Ako prvo izkaljene vrste zračiš, oviraš kalitev pozno kalečim. Ako zračenje opustiš, se rastlinice preteg-nejo in vsahnejo ali vsaj pokvarijo.
Zaradi ugodnejšega kaljenja, zasenči poletne setve, da se tanka plast zemlje nad semenom ne posuši. Ko pa seme iz-kali, odstrani senčno napravo.
Ob pletvi.
Ne trpi zemeljske skorje, ki ovira dostop zraka h koreninam, pospešuje pa iz-sušitev zemlje. Čim setev izkali, razrahljaj skorjo.
Ne čakaj s pletvijo, da plevel zraste. Taka pletev je draga in slaba.
Ne trgaj plevela. Izkopaj ga s koreninami in ga nesi na kompostni kup:
Ne rabi slabega orodja. Dobro orodje dela mojstra. Z novodobnimi rahljačami, vlačljivimi motikami in okopalniki opravimo hitreje in bolje.
Ob presajanju.
Ne presajaj pretegnjenih sadik iz goste setve, zlasti takih ne iz toplih gred, ki niso bile dovolj zračene in utrjene.
Nepikirane sadike so male vrednosti, zato ne sadi takih.
Ne puli sadik, ko jih nabiraš za nasad,, temveč jih dvigaj iz zemlje z vrtno žlico z vsemi koreninicami, zlasti s sesalkami, ki so najvažnejše.
Ne puščaj pripravljenih sadik na zraku, da se koreninice ne posuše. Sproti jih vlagaj v mešanico kravjeka in ilovice, ki jo napraviš v primerni posodi.
Ne krajšaj sadikam korenin. Umen vrtnar bi jih še dodal, ako bi bilo mogoče.
Ne krajšaj sadikam listja. Listje pospešuje rast, kakor korenine.
Ne sadi globokeje, kakor so sadike prej rastle. Zlasti so v tem občutljive solata, čebula in zelena. Edino por dela izjemo, zato ga sadimo globokeje.
Ne potiskaj sadike v premajhno luknjo, da se korenine skrivijo navzgor. Sadiko položi globokeje v jamico, na to jo dvigni do primerne višine, da se korenine vsme-rijo navzdol, nakar jo s klinom pritisneš ob strani.
Ne pritiskaj sadik s klinom od zgoraj, temveč od strani, da se praznine ob koreninah zapolnijo.
Ne puščaj neporavnanih jamic ob sadikah.
Ne presajaj kadar je toplo, temveč kadar je oblačno, ali pa proti večeru.
Ne sadi pregosto. Ako so dorasle rastline v gneči, se ne morejo razviti.
Ne sadi neredno, temveč ob vrvici v ravnih vrstah v trikotni smeri.
Posadi nekoliko sadik kje na gredi za reservo, da posadiš, ako v nasadu kaka propade.
Ne trpi, da posajene sadike ovenejo, zato jih zalij takoj po končanem nasadu.
Ne zalivaj samo po imenu, temveč temeljito, da je zemlja v globočino namočena.
Ne zalivaj nasada na škropilnikov razpršilnik, temveč posamezne sadike na cev.
Ne zalivaj z mrzlo vodo, ki ovira rast. Postana in ogreta voda je za to dobra.
Ne zalivaj komaj posajenih sadik z gnojnico. To uporabljaj, kadar začno že rasti.
Spomladi zalivaj zjutraj, poleti pa zvečer.
Ne trpi vsled zalivanja nastale zemeljske skorje ob sadikah. Ob tednu moraš to temeljito porahljati in to ponavljati čim nastane.
Ob vzgoji.
Ne čakaj z zalivanjem, da začne po-vrtnina veneti. Če pa zalivaš, delaj to raj-še poredkoma pa temeljito, t. j. da poliješ velik škropilnik vode (161) največ na 2 m2 prostora.
Ne obiraj listja povrtnini (kapusnicam, zeleni, paradižnikom itd.). To jo slabi, vsled česar imaš manjši in slabši pridelek, ker listje dovaja več hrane rastlini, kakor korenine.
Ne obrezuj zeleni vrhnjih korenin. Za dober pridelek sadijo pikirano in plitvo, da je koreninski vrat na površju zemlje.
Ne otikaj fižola preklarja, kadar že odraste. Prekle postavi, preden sadiš fižol. Ko odraste za dve pedi, ga okopaj in obsuj. Ako se tu in tam ne more oprijeti prekle, pazi, da se fižol ovija na levo, zato ga ne pripenjaj v desno smer.
Grah pa okopaj, ga obsuj in otakni z vejevjem, kadar je dobro ped visok.
Ne teptaj čebuli listov in ne veži jih česnu. S tem zmanjšaš delovanje zunanjih delov, da čebule zaostanejo v rasti in ne dozore. Potrgaj pa cvetne glavice, ko se pokažejo.
Ne čakaj, da gosenice objedo listje kapusnic. Najuspešnejše jih zatreš, ako od
časa do časa iščeš metuljeva jajčka, ki jih leže na spodnjih straneh listov.
Ne odstranjuj pri bučah in kumarah stranskih odganjkov, ki so rodovitnejši, kakor je glavni. Ko odrastejo na 6 listov, odščipni glavnega med 4. in 5. listom, da zrastejo stranski, rodovitnejši.
Ob pridelovanju semena.
Ne nabiraj semena od vsake poljubne rastline, temveč od najrodovitnejših in najzgodnejših prvo dozorelih.
Ne' sadi v semenske namene pri ka-pusnicah kocenov. Odganjk iz glave doprinese boljše seme, kakor odganjk iz ko-cena. Pri korenstvu odberi za seme take, ki imajo najlepše in najpopolnejše oblike.
Ne sadi sorodnih semenskih rastlin v bližini. V tem primeru se skrižajo.
Ne sadi semenskih rastlin pregosto. Redko nasajene in v dobro pripravljeni zemlji donašajo najboljše seme.
Ne spravljaj za seme zadnjih preostankov zrnja na stročnicah. Tudi pri teh določi za semenjake že med raščo najrodo-vitnejše in najpopolnejše.
Ne čakaj pri solati in korenju, da dozori vse seme. Prvo dozorele glavice po-beri in shrani, ostalo pa zavrzi kot manj vredno.
Ne spravljaj semena dvoletnih rastlin, ki v prvem letu odženejo v seme, kar se tu in tam dogodi, n. pr. pri pesi, kolerabah, radiču i. d.
Ne odstranjuj pri dvodomni spinači moških rastlin, ker sicer bo oploditev pomanjkljiva.
Ne spravljaj semena kumar in paradižnikov takoj, ko ga izžmeš. Počakaj tri do štiri dni, da sluznata kožica zgnije, na to ga izperi, posuši in shrani.
Spravi seme, kadar je popolnoma posušeno, zavij ga v vrečico, na kateri zapišeš vrsto, sorto in letnico ter ga hrani na suhem in zračnem prostoru.
Razno.
Tečaji za precepljanje domačega kostanja z debeloplodnim v srezu Slovenjgradec. Zaradi važnosti vzgoje debeloplodnega kostanja s precep-ljanjem domačega drobnoplodnega z ozirom na gospodarske prilike in koristi kmetovalcev, se priredi v srezu Slovenjgradec tri tečaje o preceplja-nju domačega kostanja z debeloplodnim, in sicer: 3. maja 1936. pri posestniku Vrabiču v Skornem. Zbirališče tečajnikov ob 14. uri pri zgoraj nave-
denem posestniku. 10. maja 1936. pri posestniku Brinovšeku v Sv. Andražu. Zbirališče tečajnikov ob 14. uri pri zgoraj navedenem posestniku. 17. maja 1936. pri posestniku Dolinšku Blažu v Št. Ilju pri Velenju (Laze). Zbirališče tečajnikov ob 14. uri pri zgoraj navedenem posestniku. Tečaje vodi sr. kmet. referent iz Slovenjgradca, ki bo udeležencem tečaja razdelil brezplačno cepiče de-beloplodnega kostanja.
Vinarstvo in kletarstvo.
Drugo pretakanje vina.
Josip Zabavnik.
V	nekaterih vinorodnih predelih Dravske banovine, kjer pomladna pozeba lani ni napravila znatne škode, je zrastlo mnogo vina. Trgovina z vinom se ves čas od jeseni črez vso zimo ni prav razvila, to pa vsled tega, ker je povsod vina dovolj in ga dovažajo k nam še iz drugih krajev. Potrošnja vina nazaduje, ker pravega zaslužka ni, in ker se plače delavcem in nameščencem tudi znižujejo. V primeri z lanskim letom je potrošnja vina padla za najmanj eno četrtino. Tako pravijo točil-ci vina na drobno. Posledica teh razmer je, da se nahaja še mnogo vina po kleteh pri vinogradnikih.
V	vinu leži lepa glavnica, ki predstavlja plačilo za ves vinogradnikov trud skozi vse leto, ali morda celo za več let nazaj. Zato je v velikem vinogradnikovem interesu, da s to glavnico, namreč z vinom, pravilno ravna, da se mu ne pokvari. Lahko je z lanskim vinom ravnati, ker je bilo grozdje, ki smo ga predelali v mošt, oziroma v vino, zdravo in so skoraj vsi mošti že v jesni popolnoma pokipeli. Vino smo v teku zime pretočili prvikrat. Takrat še ni bilo prav čisto. Po pretoku se je vino v teku tednov popolnoma učistilo in je sedaj, če je bilo vse v kleti potrebno delo v redu opravljeno, čisto kot zlato. In takega moramo ohraniti, če hočemo doseči zanj boljšo ceno.
Sedaj je čas, da vino pretočimo v drugič. Vsekakor pa ga moramo v drugič pretočiti, preden se zaradi bližajočega se poletja toplota v kleti dvigne. Čimprej moramo v drugič pretočiti vino v kleteh, ki so vsled svojega položaja bolj izpostavljene toplotnim izpremembam, t. j. v kleteh, ki niso popolnoma pod zemljo. V globoko pod zemljo ležečih kleteh s skoraj stalno enakomerno toploto, se nam z drugim pretakanjem tako ne mudi.
Ker naše kmečke vinske kleti povečini niso pod zemljo in so zaradi tega bolj podvržene toplotnim izpremembam, priporočamo, da vinogradniki z drugim pretakanjem v takih kleteh ne odlašajo, temveč vino ob lepem, tihem vremenu takoj drugič pretočijo.
Sedaj pretakamo, da odstranimo kalež, ki se je vsedel v sodu po prvem pretakanju, ker bi vino drugače postalo motno, čim se toplota v kleti dvigne in se vino začne gibati. Motnega vina pa noben kupec ne kupi, ker ga tudi potrošači odklanjajo.	_
5 in 10 litrska prodaja vina lastnega pridelka.
(Obenem odgovor na razna vprašanja.)
Josip Zabavnik.
Iz dopisov, ki jih prejema Kmetijska družba, je razvidno, da bi si vinogradniki, ki z raznih vzrokov vina ne morejo na debelo prodati, radi pomagali iz zadrege s 5 in 10 litrsko prodajo vina, da bi prišli do vsaj nekoliko denarja, ki ga nujno potrebujejo za kritje obdelovalnih stroškov.
Ker pa si vinogradniki niso vedno na jasnem, pa tudi kontrolni organi različno postopajo glede prodaje vina lastnega pridelka, hočemo podati v naslednjem tozadevno kratko pojasnilo.
Tudi o priliki zasedanja banskega sveta, so nekateri člani iznesli pritožbe, da se mnogokrat delajo vinogradnikom težkoče pri prodaji vina lastnega pridelka.
Vsled tega je kr. banska uprava v Ljubljani z odredbo z dne 29. februarja 1936, št. VII 4810/1, opozorila vsa sreska načelstva in glavne oddelke inančne kontrole na člen 7. uredbe finančnega ministra z dne 23. novembra 1934., št. III. 96144 (Službeni list kraljevske banske uprave v Ljubljani št. 773/105 z dne 29. 12. 1934.) o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, ki določa, da proizvajalci vina ne plačujejo banovinske trošarine, razen če so istočasno točilci pijače tudi na drobno ali debelo. Natančno pojasnilo tega člena daje razpis ministrstva financ z dne 16. junija 1934. (Službeni list kraljevske banske uprave v Ljubljani št. 457/57 z dne 18. julija 1934.), ki določa, da sme vinogradnik, ki ni točilec na drobno ali na debelo, iz kleti, kjer je vino proizvedel, prodajati brez vsake dovolitve in brez plačila banovinske trošarine na vino v
množinah nad 5 litrov, če je klet v vasi in v množinah nad 10 litrov, če je v mestu ali trgu.
Izven kleti, kjer se je vino proizvedlo, pa se sme vršiti prodaja vina lastnega proizvoda brez vsakega dovoljenja in brez plačila banovinske trošarine le v množinah nad 50 litrov, samo ne v odprtem lokalu, marveč le z voza ali kakih drugih prevoznih sredstev.
Za prodajo vina v gori označenih množinah pa je potrebno potrdilo pristojne občine, da je prodajalec vinogradnik in da prodaja vino lastnega proizvoda. Taka potrdila so zavezana taksi po 20 Din.
Prodaja vina lastnega pridelka v manjših množinah, kakor je gori navedeno, se smatra za točenje na drobno. V tem primeru se mora brezpogojno plačati banovinska trošarina. In če je kdo ne bi plačal, bi se to smatralo za kaznivo dejanje v zmislu prej navedene uredbe finančnega ministra.
Vinogradniku torej ni treba nikogar prositi za dovoljenje, da bi smel prodajati vino lastnega pridelka nad 51 na vasi, oziroma nad 10 litrov v mestu ali trgu. Trošarine pa mu tudi ni treba plačati nobene, tudi občinske ne, razen, ako jo do-
nančne kontrole v Mariboru, se mi je priporočalo, da opozorim vinogradnike na razliko prodajanja in točenja vina. Prodajati sme vinogradnik vino lastnega pridelka nad pet litrov v vasi, oziroma nad 10 litrov v mestu ali trgu brez vseh ovir, točiti pa ga ne sme. Pod točenjem kontrola razume, da kupec vino spije na mestu prodaje, kar po naziranju kontrole ne sme biti. Ta okolnost je menda dala kontroli povod, da je vinogradnika napotila, da prosi za točilno dovoljenje politično oblast prve stop-jne in plača trošarino. To pa bi bil vinotoč pod vejo, pri čemur je postopek zopet drugačen. _
Živinoreja in mlekarstvo.
Koliko molzejo naše krave?
Ing. B. F.
V prejšnjih letih nam je napisal bivši živinorejski referent kr. banske uprave ing. Wenko Boris članek s podatki o zaključkih preizkušnje molznosti krav naših selekcijskih edinic. O zaključkih za 1.1933. je poročal v 7. štev. „Kmetovalca" 1. 1. Sedaj objavimo nekaj podatkov o zaključkih v letu 1934. Primerjati je tudi sledečo razpredelnico:
		Selekcijske edinice, ki		Število krav z veljav-					i i£ s * g	M ® c0 T3 ha > OS	Ugotovljena molznnst				
Pasma	Pasemski okoliš	so izvajale preizkušnjo		nim zaključkom					S				povprečje edinic		v
	obsega	molznosti			ai leto				© r* eo — ► N		cd	18	a>	at	»0 aj v S
		število	imajo krav v rodovn. knjigah	1930	1931	1932	19331934 1		2 2 o !|i o B-	£ = e .2 5" B-« CO TjgS o	'> nT C	io" C	— "a s	hs 'S t? C	£ E CL tu > tO 0 CL a.
Gorenjska cikasta	Gorenjsko	24	1048	43	119	300	231	539	72%,	133%	3944	769	2563	1694	2068
Ormoška cikasta Sivo-pšenična	Srez Ptuj Sreze: Brežice, Celje, Konjice, Laško in Šmarje	6 13	314 644	199	74 175	105 202	110 338	154 443	70% 85%	40% 31%	4861 4235	816 741	2870 2278	1855 1640	2070 1951
Svetlolisasta	Prekmurje in Prlekijo	25	1887	210	525	759	790	1194	89%	51%	4253	226	2801	1259	2073
Sivorjava	Dolenjsko in Notranjsko	31	1531	—	—	306	538	739	67%	37%	6419	461	2851	1494	2162
Slovenska bela	Sreze: Gornji grad, Maribor, Prevalie in Slovenjgradec	11	453	31	121	153	235	303	82%	29%	3866	566	2669	1923	2170
Skupaj	Dravska banovina	110	5877	483	| 1 1014jl8252242			3372	79%	50 »/o	6419J 226		28701259J2084		
govorno z občino sam rad plača. Pač pa mora občinsko trošarino plačati potrošač, toda to ni briga vinogradnika, temveč občine.
Ko sem prosil pojasnil o teh zadevah med drugim tudi pri glavnem oddelku fi-
Število krav, ki so bile vse leto pod veljavno preizkušnjo molznosti, je ponovno znatno poraslo in doseglo že 3372 napram 2242 v prejšnjem letu. V odstotkih znaša ta porast 50 % in je znatno višji kakor lani (samo 22%). Ta močni prirastek je pripi-
sati deloma razširjenju dela na novo ustanovljene edinice, deloma poglobitvi dela pri že obstoječih edinicah, deloma pa tudi okolnosti, da se je v enem pasemskem okolišu pričelo z izredno živahnim delovanjem. Naravno, da kaže ta okoliš največji odstotni prirastek preizkušenih krav, namreč 133% napram zmanjšanju za 23% v prejšnjem letu. To je okoliš gorenjskega cikastega goveda. Želeti bi bilo, da bi se delo v tem okolišu moglo tudi naprej nemoteno razviti in izkazati tako odlične uspehe kakor v letu 1934. Zelo močan porast za 51% izkazuje tudi svetlolisasta živina. To je deloma posledica razširjenja dela, največ pa uspeh odločnega prizadevanja načelstva zveze po izboljšanju. Tudi pri vseh ostalih zvezah je število zaključkov znatno naraslo in to tudi pri onih, ki svojega delovanja niso razširili na nove člane. Dokaz, da je 1. 1934. pri selekciji našega goveda izredno uspešno in rodovitno. Upajmo, da sledijo enako uspešna leta.
Po absolutnem številu preizkušenih krav se razmerje po pasmah ni mnogo iz-premenilo in so pasme ohranile lanski vrstni red z edino izjemo gorenjske cika-ste pasme, ki se je iz petega mesta povzpela na tretje za sivopšenično in sivo-rjavo dolenjsko.
Najvažnejša številka pa je odstotek preizkušenih krav napram skupnemu številu vse leto vpisanih. Ta odstotek nam je najboljše merilo za doslednost molzne preizkušnje in vse selekcije. Dosegel je že 79% ali z drugimi besedami skoraj štiri petine vseh krav je veljavno zaključenih. To je napram lanskim 64% in predlanskimi 45% zopet zelo razveseljiv napredek. Doslednost se je izboljšala za 23%, kar je zelo razveseljivo in nam je znano, da prinašajo zaključki za 1. 1935. pri nekaterih zvezah nadaljnje izboljšanje. Tako bomo v tem pogledu lahko tekmovali z najbolje discipliniranimi deželami na svetu.
Doslednost pri posameznih pasmah pa daje sledečo sliko: Na prvem mestu stoji svetlolisasta pasma z 89%. S tega mesta je odrinila sivopšenično pasmo, ki jo je že lani prehitela, letos pa je morala zopet nazaj na drugo mesto, kar znači za to pasmo, ki se številčno ni razširila, majhno nazadovanje v kakovostnem pogledu svojega dela. Na tretjem mestu, kakor lani, je z 82% slovensko belo govedo. Na četrtem mestu stoji gorenjska z 72%, ki je bila lani na zadnjem in je torej vidno napredovala. Pa tudi ormoška cikasta pas-
ma in dolenjska sivorjava, ki sta na zadnjem in predzadnjem mestu, izkazujeta lep napredek napram prejšnjemu letu.
Sedaj pa nekaj besed o zaključkih samih. Povprečna molznost vseh preizkušenih 3372 krav znaša 2084 litrov napram 2162 v lanskem letu. Torej padec za 78 litrov! Številke dosedanjih let so znašale po časovnem redu: 2064, 2008, 2049, 2162, in sedaj 2084. Iz teh številk na žalost ni razbrati nikake jasne smeri navzgor. Temu so seveda največ krive naše kritične gospodarske prilike, ki so ovira vsakemu napredku v intenzivnosti gospodarjenja. Zdi se mi pa, da je velik del krivde tudi pri selekcijskih zvezah, ki zaključke preizkušnje molznosti ne uporabljajo v zadostni meri za izločanje živali z nezadostno molznostjo, kar je pač ena najvažnejših njihovih nalog na polju selekcije. Tu si želimo malo več odločnosti.
Najboljšo povprečno molznost je letos dosegla bela živina z 2170 litri, ki je s tem prvič odrinila dolenjsko sivorjavo govedo z 2162 litri na drugo mesto. Lep uspeh toliko zaničevanega domačegrudnega slovenskega goveda. Z 2073 litri je ohranila tretje mesto svetlolisasta živina. Takoj za njo sledita ormoška in gorenjska cikasta živina z 2070, odnosno 2068 litri, medtem ko je sivopšenična živina ponovno nazadovala in s 1951 pristala na zadnjem mestu. Ponovni padec je tu deloma pripisati strožji kontroli, ki je ponekod odkrila netočnosti pri edinicah, ki so sedaj odpravljene.
Zanimajo nas tudi povprečni zaključki posameznih edinic, ki niso toliko posledica pasemskih lastnosti krav, kakor pa stanja kmečkega gospodarstva v dotičnih krajih na splošno. Najvišjo molznost 28701 izkazuje edinica Sv. Lenart ormoško-cika-stega okoliša, ki pa ni pomembna, ker obsega le tri krave. Rekord ima kakor vsa leta zopet Selekcijsko društvo Vrhnika z 2851 1 (lani 2797, predlani 2911). Drugo mesto si je priborila prvikrat svetlolisasta živina, ki izkazuje pri Selekcijskem društvu Lutverci 2801 1. Na tretjem mestu sledi ista pasma z edinico Dolga vas pri Dolnji Lendavi, ki je dosegla 26851. Četrto mesto si je priborila slovenska bela pasma, ki je dosegla pri selekcijski edinici: Vinarska šola Maribor 2669 I. Na šestem mestu najdemo zopet dolenjsko pasmo z 2608 1 pri Selekcijskem društvu Novo mesto. Gorenjska cikasta pasma pa ima šesto mesto v Predosljah z 2563 I.
Navajamo še najnižja povprečja edinic, ki so važna zato, ker morajo pri teh edinicah selekcijske zveze v prvi vrsti izločati slabše dojnice, če hočejo dvigniti svoja povprečja. Najnižje povprečje edinice ima svetlolisasta pasma v Bogojini s 1259 1. Navajamo še za vsako pasmo one edinice, ki imajo povprečje izpod 18001, ker smatramo to molznost nekako kot najnižjo, ki jo še dopustimo v naših razmerah za dobro plemensko kravo. Te edinice so pri gorenjski cikasti Voglje in Moravče, pri sivopšenični Oplotnica in Sv. Križ pri Rogaški Slatini, pri svetlo-lisasti razen Bogojine še Hodoš, Vučja Gomila, Markovci in Kupšinci ter pri dolenjski sivorjavi Struge, Krka, Tribuče in Ambrus. Na Dolenjskem se točno pozna vpliv kraških predelov na molznost, kajti vse edinice s slabo molznostjo so v kraškem svetu. Zanimivo je, da nima bela slovenska živina nobene edinice z nedo-voljno molznostjo, kakor sploh lahko ugotovimo pri tej pasmi ne toliko rekorde, kakor zelo lepo izenačenost na srednji molz-nosti.
Sedaj še malo o posameznih kravah. Deset krav v banovini izkazuje letni zaključek za 1934. nad 4000 litrov, in sicer pet krav svetlolisaste pasme, tri krave sivorjave pasme, ter po ena krava sivo-pšenične in ormoške cikaste pasme. Ostali dve pasmi imata rekorde izpod 4000, in sicer Gorenjska cikasta 3944 pri edinici Predoslje in slovenska bela 3866 pri društvu Slovenska Bistrica.
Najboljša dojnica v banovini je bila krava pri selekcijski edinici Ribnica, ki je dosegla 6419 litrov, množino, ki jo pri nas še nismo dosegli. To je torej banovinski rekord ne le za 1. 1934., temveč sploh.
Na drugem mestu je cikasta krava ormoške edinice s 4861 litri. Dalje sledijo po vrsti: Vrhnika (dolenjska) 4495, Lut-verci (svetlolisasta) 4253, Špitalič (sivo-pšenična) 4235, Dolga vas (lisasta) 4190, Brezovica (lisasta) 4162, Ljutomer (lisasta) 4103, Stična (dolenjska) 4086 in Dolina (lisasta) 4058. Zelo obžalujemo, da nimamo podatkov o lastnikih teh krav. Zato prosimo, da nam selekcijske zveze pošljejo dobre slike teh krav z navedbo lastnika, da to naknadno objavimo.
Z zaključki za 1. 1934. smo zelo zadovoljni, ker so nam dokaz, da je bil naš selekcijski sistem na pravi poti in se od leta do leta poleg počasnega razširjenja predvsem vidno poglablja, tako da nismo
v strahu za bodoči razvoj, če le delamo dalje po izkušnjah, ki smo si jih v tako bogati meri nabrali v dosedanjih letih. Pred očmi smemo imeti le edini cilj: koristiti napredku naše živine.
Važnost pregleda krav na brejost.
Veter. Marjan Pavšič.
Določitev brejosti je posebno pri kravah zelo važna. Kdor je kdaj prisostvoval kakemu živinskemu sejmu, ve, na kakšne načine si kupec ob nakupu krave hoče zagotoviti tudi to, da je kupljena žival breja. To je popolnoma razumljivo, ako pomislimo, da se taka žival primerno višje ceni. Vsak živinozdravnik bi lahko povedal iz svoje prakse nešteto primerov, kakšne prevare ali bolje rečeno zmote se pri takih kupčijah dogajajo.
Kadar se žival ubreji, opaža živinorejec pri njej različne znake, po katerih sklepa, da je žival breja. Najprej je vedno neka zaokroženost telesnih oblik, dlaka postaja svetlejša in bolj gladka. Vidi povečanje obsega trebuha, njegove oblike se izpreminjajo, vendar šele v drugi polovici brejosti. V 5. ali 6. mesecu že poskuša zaznati znake živega ploda, in sicer na ta način, da daje kravam zjutraj tešč piti hladne vode, nakar vidi kratke sunke na desni stranski trebušni steni. Ali pa pritiska preko desne trebušne stene na maternico in poskuša zaznati udarec živega ploda na svojo roko. Ker je povečana potreba življenjskih sil za stvarjanje novega bitja, opažamo tudi pri brejih živalih, da delazmožnost peša. Posebno peša mlečna žleza, tako da krava normalno 2 meseca pred porodom čisto prisuši.
Vsa navedena opazovanja pa so pomanjkljiva. Zanesljiva ugotovitev brejosti po zaznavanju živega plodu v materi, je precej pozna, pa tudi ni vedno možna. Dostikrat se zgodi, da je plod zelo majhen, lahko pa je tudi na levi strani.
Kot bistven znak, da je krava breja, smatra živinorejec tudi to, da se krava ne poja. Dostikrat se zgodi, da čaka živinorejec pri taki kravi celo normalno dobo brejosti, vidi pa pozneje, da je bil v zmoti. Tudi ta znak namreč ni zanesljiv, kar ve tudi marsikateri izkušeni živinorejec. Znano je, da se večina krav z gnojnim vnetjem maternice in s takozvanim trajnim rumenim telesom na jajčniku ne poja. Do-
sti je pa tudi takih krav, ki imajo normalno pojanje tako slabo razvito, da ga jedva opazimo. Posebno opažamo to pri kravah, hranjenih s krmili, ki imajo premalo beljakovin.
Trajna pojatev se smatra pri kravi kot dokaz, da se še ni ubrejila. Opozoril bi pa živinorejce, da tudi to ne moremo vzeti kot splošno pravilo. V svoji praksi sem imel večkrat primere, da so mi živinorejci privedli krave v zdravljenje, češ da so jalove, ker se redno stalno in močno pojajo. Pri pregledu pa sem našel 3 do 4 mesečno brejost. To je tudi vzrok, da se v klavnicah precej pogostoma zakoljejo lepe in breje krave, čeprav so sposobne za gospodarsko izkoriščanje.
Zaradi tega bi priporočal živinorejcem, da se v primerih, kadar hočejo ugotoviti brejost pri kravi, vselej obrnejo na živi-nozdravnika. Ta jim bo v vsakem primeru mogel dati zanesljive podatke, živinorejci pa bi bili s tem rešeni nepotrebnih stroškov jpri nakupu, oziroma reji jalove krave. Živinorejec lahko dobi po pregledu krave od živinozdravnika dragocene podatke, da-li bo preiskana žival ostala trajno jalova (n. pr., če se pri preiskavi najde maternica napolnjena z gnojem, jetična obolenja spolovil itd.), ali pa je verjetno, da je pri kravi jalovost samo začasna.
V katerem času pa se brejost pri kravah da zanesljivo ugotoviti? Na splošno se lahko reče, da je možna popolnoma točna ugotovitev od tretjega meseca dalje. Zivinozdravnik pa, ki je v teh preiskavah posebno izvežban, lahko ugotovi brejost z veliko verjetnostjo že od drugega meseca dalje.
Zgornji članek je posledica opazovanja kupčij po naših sejmih in zmot, ki nastajajo pri nakupu brejih krav. Je migljaj, kako naj se živinorejec ogne gospodarske škode in pogosto tudi dolgotrajnih tožb. Živinozdravnikova preiskava na brejost pa mu bo tudi pri domači reji dala dobre kažipote, kaj naj s to ali ono živaljo ukrene.
Beljenje hlevov.
A. Sottler.
Važna naloga vsakega živinorejca je čuvanje zdravja svoji živini. Ker preživi pri nas v splošnem živina večji del leta v hlevih, moramo skrbeti, da bodo le-ti tudi v zdravstvenem pogledu čim bolj
ustrezali. Ne mislim tu na neke moderne, vzorne zgradbe za živino, katere bi naj kar posnemali, ne, pred očmi imam naše, čisto preproste lesene ali zidane hleve. Zavedajmo se, da zamorejo biti tudi taki hlevi čisto dobri, odnosno bi mogli biti — z nekaj naprav in izboljšav — skoro enakovredni razkošnim, modernim hlevom naših vzornikov. Ni namreč neprimeren tlak, nepravilne jasli ali druge tehnične nepopolnosti ono, kar najbolj bode v oči, nego pomanjkanje snage sploh je navadno glavni nedostatek naših hlevov. Kdor je imel kdaj priliko občudovati kje v tujini krasno živino, je mogel navadno ugotoviti tudi, da ima tam živina hleve čiste, pobeljene, kakor pri nas hiše.
Tudi pri nas mora prevladati mišljenje, da hlev ni kraj smradu in nesnage, nego snažno, ugodno bivališče naše živine. To imejmo pred očmi, ko si hlev gradimo; pozneje pa skrbimo, da bo v njem trajno najlepši red in čistota. Kakor skrbi naša slovenska gospodinja, da najmanj dvakrat na leto temeljito očisti in pobeli domačo hišo, tako bi naj bila gospodarjeva naloga, da letno vsaj enkrat opravi to s svojim hlevom. Žal se to važno delo še zelo malo opravlja. Večinoma nam je pobeljen hlev ali svinjak še vedno le znamenje, da je do-tičnik imel v hlevu nalezljivo bolezen. In vendar, kako važno je to opravilo, da bodo naši hlevi snažni, živina zdrava! Apno je velik neprijatelj raznih bolezenskih klic in kali, zato je nevarnost obolenja po raznih kužnih boleznih za živino v pobeljenem hlevu dosti manjša. Pobeljeni hlevi so dosti svetlejši, kar silno ugodno učinkuje na zdravje živine. Tudi zrak je v pobeljenem hlevu dosti čistejši, posebno zoprn duh po amoniaku se tako ne občuti. V pobeljenem hlevu pa ne trpi živina tudi toliko vsled muh, ki so dostikrat neznosna nadloga za domačo živino. Apno pa tudi čuva lesene predmete v hlevu, kar je važno za lesene hleve sploh, posebej pa še za hlevski strop, jasli itd.
Apneni belež si napravimo slično, kakor to delajo naše ženske za beljenje hiš. Za beljenje rabimo navaden zidarski čopič; z uspehom pa se moremo poslužiti za beljenje tudi kake škropilnice, bodisi sadne ali vinogradniške. V tem primeru pa mora biti belež nekaj redkejši in škropljenje po potrebi ponovimo.
Bližajo se vroči poletni dnevi. Za živino, ki mora biti dan in noč v hlevih, je prava muka, če so soparni, nesnažni, polni
mušje nadloge. Navzlic dobremu krmljenju ne moremo imeti od take živine nikdar popolnega užitka. Privoščimo torej naši živini, da bo imela čim snažnejše hleve, ker le tako zamoremo pričakovati od nje največjo donosnost.
Zagonetno poginjevanje svinj.
Veter. Franc Lobnik.
Lani poleti sem bil klican k posestniku K. v Rečici, kjer sta preko noči poginili 2 velik stari svinji; zvečer sta kot običajno pojedli vso krmo, zjutraj pa so ju našli mrtvi v takem položaju, kakor sta se zvečer vlegli; bili sta že mrzli in trdi, kar je znak, da sta poginili že v večernih urah. Druge svinje v istem svinjaku niso kazale nikakih bolezenskih znakov.
Po kratkem, le ure trajajočem poteku bolezni, ni bilo misliti na kako kužno bolezen, kar je povsem izključila še raz-telesba; niti pljuča niso kazala onega običajnega edema (nabreklosti), kakor se pojavlja po daljšem smrtnem boju. Tudi na drugih ni bilo nikakih bolezenskih izpre-memb. Želodec je bil poln zelenjave, po videzu in duhu povsem normalne, nepokvarjene krme. Jasno mi je bilo, da gre v tem primeru za neko zastrupljenje; toda običajne strupe kakor fosfor (podganji strup), strihnin, ki ga rabijo lovci (in arzen) mišnica, ki jo dajejo konjem, da so lepši in da se jim dlaka bolj sveti, sem lahko izključil že po pregledu želodčne vsebine, po nadaljnjem raztelesbenem izvidu in še po drugih okolnostih, ki jih ne morem tu vseh navesti.
Posestniku sem svetoval, naj krmo iz-premeni ali pa ji naj dodaja navadne sode zaradi nevtraliziranja (uničenja) morebitnih škodljivih rastlinskih kislin.
Letos v februarju pa me je pozval posestnik K. iz Ljubnega zaradi povsem enakega primera; nekaj ur po jutranjem krmljenju je služkinja slučajno pogledala k največji svinji ter jo je našla v agoniji (poginjevanju); svinjo so v vsej naglici zaklali; šele čez nekaj časa, ko je klavec svinjo že skoraj razdelal, se je gospodinja spomnila, da bi pogledala še k drugim svinjam; in res je našla 2 najlepša prašiča že mrtva ter skoraj hladna, medtem ko so bile ostale svinje popolnoma zdrave. Pri raztelesbi nisem našel nikakih bolezenskih izprememb; želodec je bil poln nepokvar-
jen krme, ki je obstojala pretežno iz repe in repne zeli (cime). Ker tudi v tem primeru ni bilo misliti na kako kužno bolezen, nisem ukrenil v tej smeri ničesar; napram lastniku sem izrazil mnenje, da je mogoče oksalna kislina, ki se nahaja v repni cimi, povzročila pogin in sem priporočil, kakor v prvem primeru, naj krmijo manj te krme in naj ji pridevajo sodo.
Te dni sem pa čital v Vet. Glasniku referat o članku nekega francoskega živino-zdravnika, ki piše, da jte imel v zadnjih letih mnogp^enakih primerov, ki si jih ni znal razlagati, nakar je začel temeljito pre-iskavati vse v poštev prihajajoče okolnosti. Ker mu je bilo jasno, da ne gre za kužno bolezen, je obrnil vso pozornost na pripravljanje krme. Dal je najprej preiskati vsebino želodca poginjenih svinj aa razne strupe; preiskava je bila negativna. Zanimiva pa je: bila ugotovitev, da je skoraj pri vseh poginjenih svinjah našel v želodcu pretežno repo. Toda tudi.v prejšnjih časih so svinjerejci krmili repo in jo pripravljali nacisti način kakor sedaj in vendar ni bilo poginov; zastrupljenja so začela nastopati šele tedaj, odkar so začeli uporabljati nove kotle brzoparilnike, ki so boljši od starih železnih kotlov, ker so lažji, tanjši in hitreje segrevajo; da ne rjave, so ti kotli prevlečeni znotraj z neko kovinsko leguro (spojino). Ugotovilo se je nadalje, da je krma bila tem bolj strupena, čim dlje je stala v kotlu in čim bližje je bila dnu. Če pa se je krma takoj po kuhanju odstranila iz kotla, so zastrupljenja namah prenehala; krma, ki se kuha v takih kotlih, ni strupena; strupena postane šele tedaj, če dlje časa stoji v kotlu.
Glede na te ugotovitve sem se seveda zanimal za to, kakšne kotle imajo v zgoraj navedenih gospodarstvih in sem našel, da imajo moderne kotle brzoparilnike, s čimer bi bil vzrok opisanih poginjevanj pojasnjen.
Da nastopi zastrupljenje zlasti pri krmljenju z repo in repno cimo, si razlagam na ta način, da daje oksalna kislina, ki se nahaja zlasti'v repni zeli in pa navedena legura v kotlih, posebno strupeno spojino, ki povzroča smrt posebno pri starejših in močnejših svinjah.
Ker ni izključeno, da so bili od sličnih nesreč prizadeti tudi svinejerejci drugih okolišev, smatram za potrebno, da priobčim gornja opazovanja z opozorilom: svinjerejci, gospodinje, ne pustite stati kuhane krme v kovinastih kotlih, pokrmite jo sve-
žo ali pa jo izpraznite v lesene posode; v ostalem pa navajajte svinje kolikor mogoče na surovo krmo.
Zakaj cepimo prašiče proti rdečici?
Veter. Milan Dolenc.
Odgovor je na kratko ta: da si zavarujemo pr-ašiče proti tej bolezni, ki vsako leto razsaja več ali manj po vseh naših krajih pričetkom spomladi. Občine razglase, naj kmetje prijavijo prašiče za cepljenje. Mnogo jih je, posebno razumnejših, ki dajo v resnici cepiti, ker so slišali, da je to dobro ali so pa sami preizkusili in se prepričali, da je res koristilo. Zelo veliko je pa takih, ki zaradi nepoučenosti in nezaupljivosti temu nič ne verjamejo. Tem predvsem so namenjene te vrstice.
Zakaj je prašič zavarovan po cepljenju proti rdečici? Kakor vemo, je rdečica nalezljiva bolezen, katere vzrok so zelo majhne kali, imenovane bakterije, ki se jih s prostim očesom ne vidi, pač pa samo s pomočjo drobnogleda, s čemur jih zelo povečamo. Te kali se nahajajo vsepovsod na zemlji, v stelji, v lesu itd. in včasih tudi v zdravem prašiču. Glavni vzrok, oziroma povod, da prašič za rdečico zboli, pa je njegova oslabelost zaradi nenadne izpremembe krme, slabe krme, oslabelost po drugi bolezni, kakor glistavosti, prehladu ali nenadni izpremembi vremena; vse sami vzroki, ki telo slabe in ga napravijo neodpornega proti rdečici. Kali, ki pridejo v telo navadno s krmo, se v krvi hitro razmnožijo na milijone in prašič zboli na rdečici. Nastane borba med kalmi in telesom; če to omaga, prašič pogine, če pa je dosti odporen in je okužitev slaba, tedaj ostane prašič živ in ozdravi. Tak prašič tisto leto ne zboli več na rdečici.
Podobna stvar je pri cepljenju proti rdečici. Ko cepimo, vbrizgamo majhno količino bolezenskih kali v telo. Prašič sicer narahlo zboli, toda tako majhno vcepljeno količino lahko prenese, posebno, ker mu dodamo seruma; tako se zgodi, da bolezen preboli in ostane zdrav tudi tedaj, ko pride do prave okužbe. Necepljeni prašiči take okužbe po navadi ne prenesejo in pri tem poginejo.
Kako to? Ko pridejo kali v telo, oziroma v kri, se začnejo tvoriti v krvi nekaka obrambna protitelesa ali protistrupi, ki te kali uničujejo. Če je telo dosti moč-
no, okužba pa slaba, stvori dovolj veliko količino takih obrambnih protiteles, ki premagajo in uničujejo kali rdečice, in prašič bolezen preboli. Navadno pa je okužitev tako močna, da ne more kri naenkrat stvoriti dovoljne množine protitelesc, tedaj kali premagajo protitelesa in prašič pogine.
Ker si ne more telo vedno samo pomagati, mu pomagamo mi. Kakor sem omenil, vbrizgamo v telo majhno količino kali rdečice. Ko pridejo te kali v telo, se začnejo delati v krvi protitelesca in ker je količina oslabljenih kali majhna, telo lahko stvori zadostno število protiteles in prašič ostane zdrav. Pri tem se pa zgodi sledeče: mi smo podražili telo, da si je napravilo obrambna protitelesca, ki ostanejo v krvi še dolgo časa, in ko pride do prave okužitve, je telo že pripravljeno za obrambo; bolezen je tako lahko premagati. Ta odpornost ostane v telesu prašiča v polni jakosti približno 4 mesece, včasih do 6 mesecev; nato pa vedno bolj slabi in do enega leta izgine. Zato je najbolje dati zaradi večje varnosti po 6 mesecih še enkrat cepiti, kar tudi že mnogo kmetov zahteva.
Gotovo ste videli, da se daje pri cepljenju dve vrsti cepiva: eno so kali rdečice, drugo pa je serum. Serum pa ni nič drugega kot krvna sokrvca konja, ki so ga okužili z rdečico. To bolezen je prebolel, njegova kri pa vsebuje mnogo obrambnih protitelesc. Če pa prašič zboli, ga cepimo zdravilno samo s serumom; s tem damo telesu naenkrat velike količine protiteles, ki jih samo ne more naenkrat stvoriti. To cepljenje pomaga seveda le tedaj, če se pravočasno pokliče živinozdrav-nika, da cepi. Ne sme se čakati, da najprej poskušajo zdraviti mazači iz vse okolice in se bolezen že toliko razvije, da cepljenje več ne pomaga. Čimprej se namreč začne bolezen zdraviti, tem lažje jo je ozdraviti.
Naj k temu omenim še en vzrok, zakaj kmetje nimajo popolnega zaupanja v cepljenje, vzrok, ki je samo posledica nepoučenosti. Cepljenje proti rdečici je zelo dobro in uspešno. Redki so primeri, da prašič pogine po cepljenju na rdečici. Uspehi so pokazali, da na 1000 cepljenih prašičev le eden pogine na rdečici. To je številka, ki dovolj pove, kako velik uspeh ima cepljenje. Res da marsikateri pogine pred potekom šestih mesecev po cepljenju in tedaj vsakdo misli, da je prašič po-
ginil za rdečico. Toda vedeti je treba, da prašič ne zboli samo na rdečici, da ni rdečica edina svinjska bolezen, ampak da imamo še svinjsko kugo, paratifus, glista-vost in še nekaj drugih bolezni. Kot zelo pogosti vzrok nenadne smrti je zastrup-ljenje s pesnim, ozir. repnim listjem in krompirjevko. Vedeti je tudi treba, da cepljenje proti rdečici zaščiti prašiča samo proti rdečici in če prašič pogine po cepljenju, se ne sme misliti, da cepljenje ni koristno; pustimo ugotoviti po živino-zdravniku, če je res rdečica in pomislimo, da ni vzrok pogina vedno samo rdečica, ampak lahko tudi kaka druga bolezen. Če hočemo prašiča zaščititi tudi proti svinjski kugi, tedaj ga moramo dati cepiti tudi proti kugi.
Ko bodo kmetje enkrat to vedeli, jih bo malo takih, ki se jim bo zdelo škoda dati onih par dinarjev za cepljenje. Našemu kmetu bo tako ostal marsikateri prepo-trebni prašič pri življenju, naše narodno gospodarstvo pa ne bo trpelo tako velike škode zaradi rdečice.
Merjasec »Kralj David 33«.
Martin Zupane.
Na svetovni razstavi v Londonu jeseni 1930. je naše kmetijsko ministrstvo nabavilo nekaj plemenskih merjascev velike bele angleške (plemenite) pasme in jih porazdelilo po državi. Naša banovina je prejela dva izmed uvoženih dragocenih živali. Eden je bil dodeljen veleposestvu v
Beltincih, a drugi Selekcijskemu društvu Središče ob Dravi. Slednje omenjenega vidimo na sliki 34. Ima rodovnik za sedem rodov nazaj in je ena najboljših živali, ki jih je bilo mogoče takrat v Angliji dobiti.
Od jeseni 1930. do jeseni 1932. je bil pri Selekcijskemu društvu v Središču, kjer ga je oskrboval Horvat Srečko. Ubrejil je 117 svinj in je bila srednja rodovitnost 9 prascev. Vseh potomcev je imel v Središču okoli 1000. S tehtnih razlogov pa v Središču ni mogel več ostati, ker je postal tam za pleme nesposoben.
Našel sem novega rejca v osebi gospoda Josipa Kuhna v Razvanju pri Mariboru, ki je merjasca sprejel 19. XI. 1932. svečano, a z razumljivimi pomisleki. Merjasec je takrat tehtal 219 kg in je bil v nepovoljni'plemenski obliki. G. Kuhn mu je po mojih navodilih napravil poseben,
SI. 35. Merjašček iz reje Kinga Davida; rejec g. Kuhn iz Razvanja.
dobro osenčen, z zelenjem obrasel prostor, ki mu ga je ogradil. Skozi se pretaka potoček. Postavila se mu je lesena lopa brez vrat, da je bil proti mrazu in dežju zaščiten. Krmilo se ga je le enkrat na dan dobro, drugič z nekoliko zelenjem. Vse je dobil v surovem stanju in suho. Kuhanega ni dobival ničesar. Ob takem negovanju se je žival kar vidno popravila. Do jeseni 1935. je zopet ubrejil 118 svinj, ki so imele povprečno po 10 prascev in je tako zopet zaredil okoli 1100 potomcev." Ves zarod se odlikuje predvsem z odlično sposobnostjo za izrabo hrane. Samo s subvencijo kr. banske uprave je bilo odkupljenih nad 30 njegovih sinov, ki so bili porazdeljeni kot plemenjaki med narod. Prasci, ki so se skotili v Središču po njemu, pa so zasloveli daleč naokoli tja do Čakovca in Va-raždina, kjer so jih iskali. Središčani so sedaj zahtevali zopet njegovega potomca za plemenjaka.
„Kralj David" se je odlikoval s skladnim truplom, posebno širokim ravnim križem in izdatno globino prs. Nekoliko težka dolga glava kot posledica naravne vzreje na
SI. 34. Merjasec King David, uvožen iz Londona; rejca Srečko Horvat in Josip Kuhn.
paši, našim ljudem ni posebno ugajala. V septembru 1935. je bil rezan in februarja 1936. zaklan. Dosegel je starost šestih let in težo 500 kg.
Iz tega opisa je razvidno, kako važno je, da se dobri plemenjaki s pravilnim, naravnim krmljenjem in negovanjem ohranijo dolga leta za pleme.
Slika 35. nam kaže sina „kralja Davida", ki ga redi g. Kuhn v Razvanju in tehta kot petmesečni merjašček že 86 kg. Vzredil se je izključno s surovo hrano in s prosto pašo.
•k ie k
Opomba uredništva: Velika bela angleška pasma je visoko plemenita žival s posebno lepim enakomernim truplom in izvrstno šunko. Pasma je izrazito mesnata in torej prikladna predvsem za one kraje, ki izvažajo mlade pršutnike, proleke in bakone. Naravno je, da stavi glede nege in hrane zlasti pa še glede naravne vzreje znatne zahteve.
Krvna sorodnost perutnine in dolžnosti kurjerejca.
Ivan Nemec.
Pri večjih živalih, kakor: konj, govedo, svinja itd., krvna sorodnost ne pride tako hitro do izraza v oškodovanju rejske vrednosti dotične živali kakor pri malih živalih. Nekateri znanstveniki pa celo parjenje v ožji sorodnosti vedoma uporabljajo, ako hočejo hitro uveljaviti izredne lastnosti kake plemenske živali. Manjše živali, kakor: ovce, koze, zlasti pa kokoš, pri parjenju v krvnem sorodstvu zelo hitro odpovedo.
Pripominjam, da tukaj ožja krvna sorodnost med našimi podeželskimi (kmet-skimi) perutninarji nima nobene meje. Kokoš je navadno pri hiši deseta luknja na piščali. Plodi in razmnožuje se po svoji volji, kakor pač prilike kakega dvorišča nanesejo. Dosledno puščajo ljudje peteline iz istega legla kakor jarčke in se to samoodsebe ponavlja skozi leta in leta v škodo kokošje družine, še bolj pa perutni-narjevega žepa. Plemenjenje v vsemogočih stopnjah krvnega sorodstva pride do izraza zlasti v izgovorih: „Kaj mi pa bodo kure, ko pa vedno poginjajo; s kurami je največja izguba, ker desetkrat več pojedo, kakor so vredne z jajci vred."
Poleg ostalih pogojev (hlev, način prehrane in oskrbe), mora torej kurjerejec obrniti tudi malo več pozornosti odbiri
plemenskega blaga. Iz kakšnih jajc lahko vzgojimo dobre kokoši in dobrega plemenskega petelina? Da se prepreči prevelika krvna sorodnost, moramo vedno dobiti petelina-plemenjaka iz drugega gnezda kakor jarčke, oziroma kokoši. Uspeh v napredku kokošje družine je v veliki meri odvisen od petelina, vsled česar moramo posebno tukaj paziti, da odberemo res najboljšega. Ako ni pismenih podatkov o njegovi vrednosti in poreklu, o nesnosti matere itd., moramo povprašati in po možnosti ugotoviti, iz kakšnih jajc je bila dotična žival izvaljena. Samoobsebi umevno, da se bodo nasajala taka jajca za peteline in jarčke, ki izvirajo od najboljših nesnic.
Nekatere kmetske gospodinje to prav dobro vedo in imajo svoje kokoši zabeležene s posebnimi imeni, ki so včasih zelo nežna. Na pr. kokica, barbika, minka itd. Za vsako ima v spominu koliko je znesla jajc in jo že od daleč pozna; kokoši jo pa tudi prav dobro slišijo na ime. Le žal, da imamo malo takih gospodinj, kajti samo te vedo povedati, kolikšna je vrednost za družino dobra kokoš. Ker se vsako leto delijo subvencijski petelini, je to seveda najboljša, najcenejša in najhitrejša odbira dobrega plemenjaka, saj so predhodno izbrani po strokovnjaku. Ako izbiramo plemenjaka sami, izberimo vedno spomladanskega (najboljši podmladek je iz marčnih piščancev), zgodaj izvaljenega, ker le tako nudi jamstvo, da se bo kokošja družina zboljšala in prinesla tiste koristi, ki jih kokoš resnično lahko prinese.
Posebno pozornost moramo tudi posvetiti številu petelinov, kar se po naših kmetijah redno pozablja. Dva nasprotja opažamo pri naših rejcih: nekateri imajo prekomerno število petelinov in petelin-čkov, ki kokoši prekomerno vznemirjajo, drugi pa premalo, kar povzroča premajhno nesnost in slabo uplojena jajca, ki niso za valjenje. Kokošja družina z 12 do 16 kokoši, mora torej imeti enega petelina. S tem bi bilo na kratko opisano, kako se obvarujemo pred pretirano krvno sorodnostjo kokošjega podmladka. Delo je praktično, zelo malenkostno, treba ga je le izvršiti in bo redno prinašalo velike koristi.
Ako torej naši štajerki poklonimo še malo pozornosti, se bo lahko vsakdo prepričal, da je v današnjih razmerah kokoš-jereja še najbolj dobičkanosna panoga. Kdor ne verjame in se sam ne more pre,-
pričati, naj vpraša pri Perutninarskem selekcijskem društvu v Ločah. Prepričati se je treba in delati po praktičnih izkušnjah!
Perutninarsko selekcijsko društvo v Ločah.
Ivan Nemec.
Kakšno ogromno važnost ima reja dobre perutnine, predvsem pa štajerske kokoši, bi lahko povedali naši kmetski rejci in člani Perutninarskega selekcij-skega društva v Ločah. V tej vasi se je pričela reja in odbira štajerke 1. 1931. Tabela pa nazorno priča o uspehih selekcije, ki je v marsičem zavidanja vredno. Ne samo, da so rejci odbrali dobre nes-nice za svojo uporabo, ampak je društvo tekom tega časa razpečalo tudi okrog 10.000 valilnih jajc v ožji in širši okolici. Poleg valilnih jajc pa so vsako leto razpošiljali plemenske peteline in jarčke, ki izvirajo od kokoši z najmanj 140 jajc letne nesnosti. Razen visoke nesnosti, pa je tudi važen rejski cilj teža kokoši, ki se je že pri nekaterih članih prav lepo dvignila in učvrstila. Najnižja telesna teža znaša 1.35 kg, najvišja pa 2.95; povprečje se nahaja med 2.10 in 2.20 kg, kar je za štajersko kuro zelo viden uspeh. Tabela nesnosti prikazuje: Štev. članstva, ki vodi kontrolo nesnosti, štev. kokoši, telesno težo, težo jajc v gramih in število jajc, znesenih v 1. 1934./35. Kokoši, ki imajo nizko nesnost, so večinoma letniki 32. in 33., ki so pa imele lansko leto čez 140 in celo do 245 jajc.
V teh kratkih besedah bi bilo povedano in pokazano delo smotrene vzgoje perutnine, še bolj nazorno pa prikazuje pridnost in požrtvovalnost perutninarjev tabela sama, da je odveč izgubljati besedi. Poudarim naj samo, da je reja kokoši (ne vseh štajerskih), še najbolj dobičkanosna v današnjem času. Potrebno je seveda, da se da perutnini primerno bivališče, ne pa da morajo reve celo v največji zimi spati zunaj po drevju.
Opomba uredništva: Teža odrasle štajerke bi morala znašati najmanj 1,90 kg. Zato naj drušitvo odpravi vse lažje kokoši in naj bi bile še tako dobre mesnice. — Znano nam je, da ie sel. društvo v Ločah doseglo odlične uspehe zlasti glede teže jajc, ki so pri drugih rejcih včasih še prav pomanj-
kljiva. Kdor hoče težka jajca, naj si nabavi plemensko blago v Ločah.
Razno.
Plemenski sejmi bodo: 25. aprila v Beltincih za svetlolisasto govedo, 2. maja v Ormožu za cl-Kasto govedo, 4. maja v Šmartnem ob Paki za belo slovensko govedo in 15. maja v Kranju za cikasto živino. Ponovno opozarjamo na te sejme, ki si jih naj ogleda vsak napredka željen živinorejec.
Preosnovo selekcijskih zvez so predlagali nekateri sreski kmetijski referenti. Dosedanje debate na sejah in skupščinah selekcijskih zvez so pokazale, da so vsi resni delavci na polju selekcije proti vsaki preosnovi, ki bi delo selekcijskih zvez drobila na sreske zveze. Dosedanji način selekcije se je dobro obnesel in so le potrebne take izpremembe, ki jih zahteva naravni razvoj selekcije.
Letna skupščina zveze selekcijskih organizacij za sivorjavo dolenjsko govedo se je vršila v nedeljo, 29. 3. t. 1. Udeležba je bila polnoštevilna, ko je načelnik Hočevar Franc otvoril skupščino. Podano je bilo obširno poročilo načelstva, zlasti selekcijsko poročilo je bilo skrbno pripravljeno in zanimivo. Načelstvo je dobilo soglasno razrešni-co, nakar so sledile volitve novega načelstva, ki ga tvorijo: Stih Ivan, načelnik, Stritar Josip, I. pod-nač., Kol ene Lojze, II. podnač., ing. Jelačin Ivo, tajnik, Furlan Franc, blagajnik, Drolc Jože, vet. in odborniki Levstik Ivan, Cernič Matija, Vide Franc, Papež Josip, Kvaiternik Franc, Zefran Ivan in Hočevar Franc iz Strug. Novi načelnik je podal izjavo, da bo smatral za dolžnost ohraniti započeto delo Zveze v istem pravcu, kakor je bilo dosedaj za dobrobit dolenjske živinoreje. Ing. J.
Poraba jajc v Švici. Švica porabi letno 660 milijonov jajc. Dve tretjini od tega se krije iz domače produkcije, a ostanek v znesku od pri-hliižno 20 milijonov frankov se uvaža iz Belgije, Danske, Bolgarije, Jugoslavije itd. Kokošje farme so precej redke v Švici. S kokošjerejo se bavijo večinoma kmetje. Okrog 100 milijonov frankov je investirano v švicarsko kokošjerejo. Čisti prebitek iz tega in iz produkcije jajc se ceni na 64 milijonov frankov letno. Kokošjereja stoji z ozirom na čisti prebitek pred produkcijo sočivja, žita in vina.
Uspeh švicarske živinoreje. V mesecu decembru 1935. je nakupila ena češkoslovaška nabavna komisija v Švici 30 plemenskih bikov in 6 krav, ki so namenjeni za Karpate; prvi poskusi v tej okolici so se prav ugodno obnesli s švicarsko živino.
											
		©J i-l »-«									
		M 9, ^ .H									
	60 2 »O ®2										
«rt H	aS i- 0 IH										
©J T-i ©J	(N i CO (N										
5«gg •M I-t	T-l I 00 (N	«H H									
M (M ® ^	° nH 00 *** oo ©J ,H »H	©1 iH									
^ S CO »o t- 00 S M ©j JH »-«	os , t- I (N	©i IH		co T5 S ©1 1H IH			1Ž8S				
	»§Ot» ©1 JH ^ ^	OS ©J rfj to		©I OS OS CO ® S IN H "			gg«o »• O! ® °°		©» ©I iH		«0 s »O 00 ©1 ©I - »H
os c-	^•"KJN			CO S ©1 r-i			Spgg 04		04 & ™		»0 2 >0 ©J M *-«
® 21- ^	»So® ©J?®«	8«g8		co T* Sj to ©i ©i ^			O^inO »M™-				
EsSooS	S 1	SpgES 0»M	1	flilgn^ N^tO« ©i ca			12 0 «		00 © ifl ^		MOs.t* j« ^ ^ - ^ ©J ^
©1 »H ©J		oo 2 oo 2		eo t- (M ©1 in CO ©J JH			M H H	^ 2 ^ . 10 ^ <M CM rH	N H H		■S^H "O lorto« ©J ©i
(N JH T-I	05 o, '-S			»Ogin^ ©J(M ^	»h rj «0 «0		©1 1H	tO^,. H H	7* S "K ©J "		<N it10
	OS ^ lO co	to o in		J2 co 03 <n S O «H H			c ® ^^ ©1 ©1 iH	©• OJ	"H u CC (Nrt		©4 04
SPsS N H W	oScai CTJ ^ >0 CC	1 i		co 5 os 00 ©1 »H »H			0» 12 ao OS iS co	©1 M w ^H	H 7 (O to CM ©J		C"©®« •» f S M 04 ©4 «
		os i os 1		^ goo OS			s 10 ^	©• iH »H	SH 09 ©1 ^		hwbh
	OJ "-«	g 1		S5® CO »O JJ	sPss		t- 0 ©1 os« So	©J ©1 •-<	SSgg ©J »H T-«		
	t- 52 »H w oo EI co	S 1	»Psa M	m S ao co co g 0 »0	ooSgg 1-1 ©»	H« H	co 0 00 0 os <p S »H (M 1-1	©J M T-l	SSgS «H H		
©i ©i rh	»fiH1«« 00 ©J		£31 ^ O 04 Sj CD	•d-So« eo ^ to os		(M '-"	>0 ® CO 10 OS ?> S ©1		© co <*• ©J ©J 50 ^		«i«>5 04 ^ «
©J »H		o i os 1		©gos*!	(oršo ©J ©»	»0 co co	SS® S OS 0 CO	00 2S os 0 co 91 Jo CO NH H	os S c, 00		« r* co 10
t— »O „ o WH H		T* I os 1	o ^ r-( m f (o t-©i	^©jgS	0 _ .	SosgS	7* CO		00 © t- t-©1 ©J »H		2 8 «-2
▼H in ©i		CO 1 os 1		00 2 « ^	©1 0®	00 O QB »O	OS " 00	© ® O O 25 ~ te rl ©J ©j w »H	ec ©J ^ ^	— 0 t- co ?» S «	
©i ©>	t- g os os f^Ot«	os ^ lO «£»	»H ©'	f J2 0 »o	»gSS	SSgS H« »H	O OS ©J O	»« Soo»« co S »O ©> ©1 ^	«0 s 00 ©j eo 9° S »h 91 ^ »h	SSgS t-l ©! ^ ih	
iH ©J ^	oc ^ »n rj	©i		tu ^ o «0	O _ co	»h 0 ih	0® .c^ »h ©» ^	O co cof) 2 ^ ©1 »h rh	Sašooo	N^COO	
	co co			co 0 ©) Vj «o os	1						
O rt .
"8 Si
rt S «
II i
O ® » » ja** -B"-
o <
j:
ta 0£
o® ® ' •M
£§■8 i
n
ca
I«
CU
CL)
C cd ■O N
O ^ rrt ej	O rt >S .S .Si, ^ >N
o © S 03	O ©
M **
rt 2 «S ©	«5 S
S >S >	£ §
s: ©'£,©	S ®
			>a				K/3
rt 0 IS	S iS « 0 J4	Ort00 0 « J!**-S "	O rt 0 1>	rt 0 3 S	© rt -š'S'1	O •	O M
«5	s si.S	£5 As	S		rt § «	4)	rt iS a
			a> Iz	•■-»>73		>1»	0)
	M	KO	KD				xn
>s ^ © ©|S g rtjS
©.5.K0
m
o a o « .a-- — « S a O
'Sr ™
n <
>
o £> 3
•a
n
o
"c <
cd
C/)
o
o
iS 0
o
s
> cd
a
o
a
cd
s
a)
Xi o
O
c
cd
>
cd >
o
cd X)
'5
cd
® rt m u
^ -M .S,
O«?«
iS s,S'? g ® AS
cd k. a-a
a>
y/i >
o J2
3 ^
T3
Konjereja.
Kaj ovira napredovanje naše konjereje?
Dr. Fr. Veble.
V 2. in 3. štev. letošnjega »Kmetovalca" sem čitalcem predočil, da so glavne ovire napredka v naši konjereji na eni strani pomanjkanje plemenskih žrebcev sploh, potem istotako pomanjkanje dobrih plemenskih žrebcev in končno ravnotako pomanjkanje dobrih plemenskih kobil. Navedel sem sredstva, s katerimi bi se dala odpraviti prva dva nedostatka, o tretjem, t. j. pomanjkanju dobrih kobil, bom pa razpravljal v tem članku.
Izhajajoč iz preizkušene predpostavke, da sta na kakovosti žrebeta enako udeležena kakor žrebec tako kobila, bi konje-rejec smel uporabljati za pleme le dobre kobile. To se pa na žalost ne godi, temveč konjerejci kobile slabe kakovosti pripuščajo ravno tako kot dobre, če ne morebiti še v večjem številu. Slabe plemenske kobile so ponavadi v rokah slabih, nerazsodnih konjerejcev, ki si ne znajo preračunati, da stane vzreja zaroda slabih kobil istotoliko, če ne še več kot vzreja dobrega zaroda. Najčešče se pa sploh niti ne zavedajo, da imajo v rokah za delo morda še sposobne živali, ki pa niso nikakor dorastle zahtevam dobrih plemenskih živali.
Za vsakdanje delo zadostuje konj, ki to delo zadovoljivo opravi, pri tem pa ne zahteva preveč nege in se zadovolji s skromno streho in prehrano. Pogoj je seveda tudi, da je zdrav in da mu vremenske neprilike ne gredo preveč do živega. Ako odgovarja tem zahtevam, mu odpustimo vse napake, ki ga pri delu ne ovirajo. Po sposobnostih njegovih prednikov, oz. njegovega rodu pa sploh ne vprašujemo.
Vse višje so naše zahteve pri plemenskem konju, od katerega ne zahtevamo samo sposobnosti kot pri delovnem konju, t. j. sposobnosti za vsakdanje delo in zdravje, temveč predvsem zmožnosti prenašanja svojih dobrih lastnosti in sposobnosti na potomce. Te dobre lastnosti in sposobnosti mora plemenski konj imeti sam, sicer jih ne more prenašati na zarod, vidne so pa morale biti že tudi pri njegovih starših in daljnjih prednikih, kajti nauk dednosti nas uči, da se podedujejo le one lastnosti in sposobnosti, ki se pre-
našajo stalno od roda do roda in tvorijo stalna značilna svojstva gotove pasme. Od plemenskega konja zahtevamo torej pasemsko čistokrvnost, ker hočemo biti gotovi, da bo svoje dobre lastnosti gotovo prenašal na zarod. Plemenski konj mora torej biti ne le sam sposoben za delo in zdrav, temveč mora biti tudi dobrega rodu, čistokrven, razen tega ne sme imeti napak, ki se dedujejo, torej takih, ki jih je sam podedoval.
Vprašajmo se, ali odgovarja naš kobilji material tem zahtevam? Mirno lahko trdim, da več kot 50%, t. j. polovica naših kobil ne more izpolniti naštetih pogojev in torej ni sposobna za pleme. Slabe kobile so povečini križanke med toplo in mrzlo krvjo, imajo znatne napake v ekste-rijerju, nravi in konstituciji (t. j. odpornosti proti boleznim), nekaj jih je tudi naravnost bolnih in bolehnih.
SI. 36. „Nelka", S letna kobila, kostanjeve barve, oče Nepomuk, mati po Lonstienu, lastnik Kranic Alojz, trgovec in veleposestnik v Ljutomeru, vzgojitelj Franc Lah, posestnik v Branoslovcih.
(Fot. Dr. Veble.)
Križanje mrzlokrvnih konj s toplokrvnimi ni dopustno in je vsekakor obsojati; res je sicer, da je večina pasem nastala potom križanja raznih pasem, toda kulturne pasme — in med te spadajo vse, ki jih mi gojimo — so nastale le potom od-bire (selekcije) parjenih živali. Za nadaljnjo rejo smemo zato uporabljati le take živali, ki odgovarjajo gotovemu smotru in tipu.
V kmečki reji se dela često prav narobe. Potomci križancev so morebiti in prav često res dobri, toda izkušnje uče, da njihovi potomci propadajo. Ponavljam in ponovno poudarjam: če plemenske kobile same nimajo nobenega tipa ali tipičnih znakov, nobenih ustaljenih lastnosti
niti oblik, jih seveda ne morejo prenašati na potomce. Parjenje z neprimernimi žrebci drugih pasem, torej križanje ustvarja zarod z najpestrejšo zmesjo koristnih lastnosti in telesnih oblik, konje dvojnih tipov, toplo- in mrzlokrvnih, zarod, ki zaradi neskladnosti v zunanjih oblikah in znotranjih lastnostih ne odgovarja niti za vsakdanje delo, kaj šele za nadaljnjo rejo. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je kakovost plemenskih konj najslabša na meji med toplokrvnimi in mrzlokrvnimi pasemskimi okoliši.
SI. 37. Premovanje konj v Ljutomeru 17. VIII. 1935. Osemletna premovana kobila z žrebetom, last posestnika Mariniča Ivana v Bunčanih. Mati po Bluifu. Žrebe od Geldoradosa.
(Fot Dr. Veble.)
Angleži, ki spadajo med najboljše in najstarejše konjerejske strokovnjake v Evropi in sploh na svetu, uporabljajo sami za šport in zlasti za lov križance med toplokrvnimi in hladnokrvnimi konji, toda le križance čistokrvnih pasem in se tudi križanci ne uporabljajo dalje za pleme. Oni so preizkusili, da so uspehi čistokrvne reje odločno gotovejši in boljši kot uspehi križanja. In to pri uporabi čistokrvnih križancev. Kaj pa šele, če uporabljamo križance križancev, ki jih je pri nas morda največ, posebno onih, ki jih uvažamo iz Savske banovine. Pri uporabi takega materiala za pleme pridejo na površje potomci z neskladnimi telesnimi oblikami in večjimi nedostatki (pogreški) v teh, kakor so: velika glava, šibek vrat, predolg, mehek hrbet, pobit križ, ozke in plitve prsi, visokonožnost, tanke noge, nepravilne stoje in hoje.
Konji take kakovosti predstavljajo v naši kmečki reji največje zlo, ki ga po-vroča to nesmotreno in nezmiselno križanje toplokrvnih in mrzlokrvnih konj in ki ovira vsak napredek. To zlo bi se dalo
izkoreniniti, oz. popraviti edino le tedaj, če omejimo križanje.
Kako naj to napravimo? Meje med toplo- in mrzlokrvnimi plemenskimi okoliši morajo biti čim krajše in nikjer ne smemo dopuščati, da se nam vrine v čistokrvni konjerejski okoliš tuja pasma nasprotnega tipa, torej v mrzlokrvni okoliš ne smemo pripuščati toplokrvnih plemenskih konj in narobe. Pri nas bi bil tak nedopusten primer vrinjenja toplokrvne pasme (noniusa) v mrzlokrvni (medžimurski) okoliš v murskosoboškem srezu.
Ponekod v mešanih okoliših je potrebno, da postavimo mešane plemenilne postaje. Take postaje niso vedno slabe, temveč celo koristne, saj one nadzorujejo in skrbe za to, da se pripuščanje toplo- in mrzlokrvnih kobil vrši pravilno.
Kako pa naj zabranimo nesmotreno križanje? Tako, da popišemo vse kobile v naših pasemskih okoliših v poseben zapisnik ali rodovnik ter jih pripuščamo le pod žrebce vsaj istega tipa, če že ni mogoče iste pasme: torej mrzlokrvne kobile le pod žrebce noriške ali medžimur-ske (belgijske) pasme, toplokrvne kobile pa le pod žrebce toplokrvnih pasem, ki jih naša banovina vzdržuje (lipicance, noniuse, američane in polkrvne angleže, oz. polkrvne arabce). To osnovno načelo je jasno izraženo tudi v našem zakonu o pospeševanju živinoreje iz 1. 1929.
SI. 38. Peter Pilot, 4 letni žrebec, vranec, oče Peter Mozart, mati Prima po Princu Dillonu. lastnik Slavič Ludvik, Grabe.
Zmagovalec v Jugoslov. derbiiu 1936.
(Fot. Dr. Veble.)
Pregled in popis vseh kobil v banovini je sicer velik posel, vezan z izvestnimi stroški, toda je vsekakor potreben, da se zagotovi uspeh. Izvršile bi ga pa konje-
rejske podružnice s svojimi člani s sodelovanjem banovinske žrebčarne ter pod nadzorstvom banske uprave. Slednja bi naj krila tudi vse s tem zvezane stroške.
To važno in prepotrebno delo se je pri nas že pričelo pred dvemi leti, vendar se pa ne vrši posebej, kakor bi se moralo, temveč je zvezano s konjskimi premova-nji. Zato je seveda izvedeno samo v gotovih krajih, konjerejskih središčih, in še to samo delno, torej za one plemenske kobile, ki pridejo v poštev za premovanje.
To torej v tem obsegu nikakor ne zadostuje, temveč bi ga bilo potrebno izvesti ločeno od premovanj in za vse kobile vse banovine.
Po tem popisu kobil, ki bi se seveda moral izvršiti vsako leto, bi dobili pregled čez naš kobilji material, ki bi ga nato ločili v dva dela: v sposobnega za pleme in v nesposobnega za pleme.
Vse sposobne kobile bi se pripustilo za pleme, zabranilo pa uporabo za pleme nesposobnih kobil. Za ta slednji čin nimamo — kakor že omenjeno — zakonske osnove. Moglo bi se pa to zgoditi mimo zakona. Kako, o tem pa v prihodnjem članku. _
Čebelarstvo.
čebele v aprilu — maju.
Dr. M. Podgornik.
Razvoj čebelnih družin se bliža. Da ga panj doseže pred glavno pašo, potrebuje poleg dobre matice in zadostnega števila čebel tudi dovolj toplote, tekoče hrane in beljakovin. Od srede aprila dalje mu v naših krajih, posebno ob slabem vremenu, pomagamo z dražilnim pitanjem. Dajemo panju skozi' več tednov po dva-, trikrat tedensko poln pitalnik (XA 1) redkejše hrane. Če manjka obnožin, dodajemo včasih tudi na mesto vode v hrani nekaj mleka.
Rojilno dobo moramo kot napredni čebelarji pravilno izkoristiti. Zakaj rojijo čebele, kaj je zadnji brezpogojno potrebni nagib k rojenju? Roj vobče lahko smatramo za beg matice pred novim zarodom, pred matičniki. Zadostuje, da matičnike odstranimo, pa ne bo roja. Vendar pa ohranimo dobre matičnike za naraščaj, namesto da bi jih uničevali. Napravimo si sami roje. Čakanje na naravni roj in njega ogrebanje je zelo zamudno, pri tem pa vedno zvezano z nevarnostjo, da roj izgubimo. — Ko vidimo, da stavlja močna družina povsod trotovske celice, moramo
vedeti, da se že pričenja lenarjenje čebel, kar zelo škoduje donosu panja. Tedaj posežemo vmes, najbolje, še preden nastavi panj matičnike: iz plodišča takega panja prestavimo na kozo vse sate s čebelami vred, razen tistega sata, na katerem se nahaja matica. Tega vrnemo panju v sredino plodišča, poleg njega pa izpolnimo praznino s satnicami v okvirih. Kar pa imamo na kozi, prenesemo k praznemu panju in namestimo to brezmatično družino v njem. Zrelo temu panju nekoliko zožimo, vse toplo odenemo in skozi 8 dni moramo stalno priskrbeti zadosti tekoče hrane ali vode; kajti ta družinica bo sedaj izgubila vse letalke, te se vračajo v stari panj k matici. Brezmatična družina si bo, ako ne dobi od nas matice, iz zalege vzredila novo matico, kakor to sicer dela izro-jenec. Saj je v našem primeru položaj roja („prvca") v obeh panjih ravno obrnjen.
Prvorojena mlada matica bo ostale matičnike podrla, če ji preprečujemo prve dni izletavanje. V ta namen pritrdimo tik pred žrelom košček matične rešetke, da mlada matica ne roji. Ko ni več drugih matični-kov v panju, odstranimo to zapreko pred žrelom, da omogočimo matici izlet na oplemenjenje (praho). Tako dobimo v novem panju novo družino, v starem pa so čebele v medčasu novo satje v plodišču že zopet izgradile, kolikor je to paša dopustila, ali naša pomoč.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 24. Naša občinska uprava je po višini zemljarine in zgradarine odmerila vsakemu posestniku občinski kuluk, neoziraje se na to, da tvorijo večino posestnikov naše občine državni uslužbenci - železničarji, ki se jim kot nameščencem od prejemkov (zaslužkov) odtegne kuluk. Nasprotno temu postopku pa naša sosednja občina ni predpisala hišnim lastnikom — državnim uslužbencem nobenega kuluka, marveč je v zadevne sezname vpisala pripombo ..odkupljen". Prosim pojasnila: 1. Se-li zgradarina prišteva k direktnim davkom? 2. Ali mora državni uslužbenec plačati dvojni kuluk? 3. Ali ne velja za vse občine enak zakon glede kuluka? (S. in A. v D.)
Odgovor: ad 1. Zgradarina se prišteva k neposrednim (direktnim) davkom. Ad 2. Državni uslužbenci plačujejo kuluk (to je odkupnino za kuluk) od svojih prejemkov (zaslužkov) popolnoma neodvisno od svojega zasebnega imetja. Občina odmerja na osnovi davčne moči zemljarine in zgradarine kuluk, to je osebno delo za občinske ceste. Od tega kuluka so državni uslužbenci opro-
ščeni. Ad 3. Ako ste mnenja, da se zakonska določila glede kuluka neenako izvajajo v posameznih občinah, naznanite to kralj, banski upravi Dravske banovine.	Š. S.
Vprašanje 25. Hranilnica in posojilnica v D. me terja za plačilo obresti v višini 6% in ene četrtine glavnice mojega dolga. (A. K. iz V.)
Odgovor: Predpisi uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. sept. 1935. se ne uporabljajo na terjatve kmetijskih zadrug in njih zvez. Te ustanove smejo izteriavati svoje terjatve od zaščitenih kmetov po posebnem odplačilnem načrtu, ki ga je odobril minister za kmetijstvo. Po tem načrtu smejo zadruge računati dolžnikom-kmetom od 1. jan. 1935. letne obresti do višine 6%. Dolžniki-kmetje morajo te obresti vsako leto do konca meseca novembra plačati. Dolžno glavnico pa morajo odplačevati v 12 letnih obrokih. Če pa dolžna glavnica ne presega 6000 Din — kakor je to v Vašem slu-čaju — pa mora dolžnik-kmet plačati zadrugi-po-sojilnici vsako leto eno četrtino dolga. Če dolžnik ne plača obresti in odpadajočega odplačila na račun dolga v 3 mesecih, izgubi pravico do ugodnosti iz odplačilnega načrta. Če se kmetje-dolžniki dotične posojilnice obrnejo na zvezo, v kateri je posojilnica včlanjena, s prošnjo, da se jim priznajo ugodnosti uredbe o zaščiti kmetov, potem jim zveza sme priznati zadevne ugodnosti, katerih se lahko nato šele okoristijo.	Š. S.
Vprašanje 26. Slišal sem predavatelja, ki je priporočal travnike valjati, da se uniči plevel. Rekel je pa, da se sme uporabiti valjar le na suhem travniku, sicer bi valjar uničil prašno stanje travnika. Kdaj so travniki suhi? Ali se smejo valjati travniki le tedaj, ko se lahko valjajo niive? Saj se vendar valjar tia travniku ne prijemlje zemlje in se tudi živina pase o slabem vremenu. Moj travnik je vedno bolj vlažen in voz se udira tudi o lepem vremenu. Tudi barski travniki niso nikdar čisto suhi. (N. K. v R.)
Odgovor: Pod suhim travnikom morate razumeti travnik, ki ni premoker in ki je že dovolj suh. Barske travnike, ki se lahko tudi popolnoma osušijo, je treba valjati, dokler imajo še toliko vlage, da se pod nogami vdajajo. Nikakor ne morete glede na čas valjanja postavljati travnik in njivo v isto vrsto. Sploh pa prihaja valjanje v cilju uničevanja plevela v poštev le v določenem času, in sicer 1—2 tedna po košnji sena in 2—3 tedne po košnji otave.	V. S.
Vprašanje 27. Sme li kmet lastni vinski pridelek prodajati v količini po 5 litrov brez vsake prijave, odnosno ako je prijava potrebna, komu je treba prijaviti in kakšne pristojbine so za to? Isto prosimo tudi glede sadjevca. (Km. p. R.)
Odgovor: Pojasnila glede prodaje vina Vam nudi članek o „5- in 10 litrski prodaji vina last-
nega pridelka" v 4. številki „Kmetovalca". O sadjevcu ni nobenih zadevnih predpisov. Prodajate ga lahiko kakor hočete.	J. Z.
Vprašanje 28. Sem posestnica 8 oralov zemlje, od katerih odpadejo 3 orali na vinograd, ki mi da glavni in skoraj izključni dohodek pri mojem gospodarstvu. Skozi poletje preteklega leta sem vinski pridelek prodajala po 5 litrov in čez. Med tem mi je pa finančni organ prepovedal še nadalje točiti od 5 litrov navzgor, češ, da je to vino-toč na drobno in da moram, ako hočem še v naprej točiti po 5 litrov, zaprositi za dovoljenje in plačati trošarino. Prosim za natančno pojasnilo. (D. A. v B.)
Odgovor: Pojasnila Vam nudi članek o „5 in 10 litrski prodaji vina lastnega pridelka" v današnji številki „KimetovaIca".	J. Z.
Vprašanje 29. Jeseni sem napravil iz gnilega grozdja (rizling) 300 1 mošta, ki je imel 25% sladkorja. Mošt sem razsluzil, ki se je potem po prvem pretakanju lepo učistil. Imel je pa zoprn okus po gnilobi in sem ga čistil s 30 dkg eponita sedaj spomladi. Preteklo je že 1 mesec, vino se še ni učistilo in eponit se ni še sesedel. Kaj je temu vzrok? Kako naj čistim to vino? Ali bi bilo umestno z enim izmed čistilnih sredstev (želatina, ribji klej) eponitizirano vino čistiti? (V. M. v P.)
Odgovor: Iz Vašega vprašanja sklepamo, da vino v jeseni še ni popolnoma dokipelo, vsled tega je vino pričelo kipeti spomladi. Tu tiči vzrok, da se čistilo eponit noče sesesti. Svetujemo Vam, da čistite to vino z dodatkom 3 dkg (dekagrame) tariina in 3 dkg želatine. To mora vino sčistiti. Ta-nin dodajte vsaj 24 ur prej ter ga raztopite in dobro primešajte vinu, sicer ne bo imelo nobenega učinka. Odmerjeno količino želatine pa namakajte 24 ur V imrzli vodi, nato mrzlo vodo odlijte, ter že-latino polijte s toplo vodo (na vsak dkg zadostuje 1 kozarec vode). Šele na to jo vlijte, ko se ohladi, v čist škaf 'ter jo z brezovo metlico ali s čem drugim dobro premešajte in stepte, da postane kakor smetana.	Fr. K.
Vprašanje 30. Pred par leti sem kupil kravo, ki mi grize les (jasli). Njen 3 mesece stari junček trpi na isti bolezni. Dajem obema klajno apno, otrobe in grenko sol. Prosim za nasvet zdravljenja. (A. C. v N.)
Odgovor: Takozvana lizavost je bolezen, ki jo povzroča ponajveč pomanjkanje kuhinjske soli v živilih, včasih pa tudi pomanjkanje drugih živilskih soli v prehrani, kakor apna, fosforja, bakra i. dr. Teh soli primanjkuje posebno v travah, rastočih na močvirnatih travnikih, ki niso gnojeni. Nekateri učenjaki dolže, da povzročajo bolezen gotovi strupi, ki jih vsebujejo trave z močvirnatih travnikov. V novejšem času se je pridružila domneva, da je krivo bolezni pomanjkanje takozva-nih D-vitaminov, t. j. za življenje važnih snovi,
ki uravnovešajo medsebojno razmerje apnenih in fosfornih soli v živalskih sokovih. To je posebno dokazano in preskušeno pri kostolomnosti ter pri mehkokostnosti, ki ju povzroča pomanjkanje te snovi. Pri teh dveh boleznih je lizavost le bolezenski simptom (znak), poleg tega jih je pa še več drugih, kakor pomanjkanje apetita, hujšanje, zate-čenje sklepov, pokanje v kosteh, splošna oslabelost. Ni izključeno, da boleha tudi Vaša goved za to nevarno in težko ozdravljivo boleznijo. Zdravljenje bolezni obstoji v tem, da telesu nudimo v primerni zadostni množini manjkajoče soli, rudnine ali snovi. Cesto pomaga že krmljenje s svežo sladko krmo ali pa paša. Pokladanje klajnega apna je koristno; posebno hvalijo takozvano vita-apno, ki se ga pri nas najbrže ne dobi (nemški izdelek). Koristilo bi tudi dajanje takozvanega Težakovega olja ali pa ribjega olja samega. Zelo koristni so tudi umetni preparati, vsebujoči omenjeni D-vitamin. Takih sestavin je cela vrsta (Vigantol, Radiostol, Praformin, Davitol, Vitophos, Viosterol, Pekik, Din, Vit, Ostomalt, Viorosum i. dr.).	Dr. V.
Vprašanje 31. Imam kravo bele pasme (mari-jadvorko), ki je po četrtem letu dajala prvi mesec 15.21 mleka dnevno, drugi mesec 11.81, tretji 6.11, dalje pa po 1.41, 1.21 in končno 0.91. Ker je to lepa krava, bi rad dvignil molznost s preparatom „Laktei'n". Ali mi to svetujete? (G. F. v Z.)
Odgovor: Dobra molznost je posledica dveh pogojev. Prvi je naravna telesna prikladnost, ki jo je krava podedovala od svojih prednikov. Zato pa izbiramo naraščaj le od dobrih krav, ki so preizkušene po selekcijskih društvih. Drugi pogoj pa je dobra in izdatna krma, ki jo moramo seveda vselej dati, da more žival svojo podedovano ugodno molznost razviti. Ako sta oba pogoja dana in seveda krava ni bolna, kar bi molznost zelo poslabšalo, morete doseči pri svoji kravi večjo molznost, kakor jo navajate. Ako je ikrava po prejšnjih telitvah dajala več mleka, je verjetno, da je sedaj bolna. Ako pa je vedno dajala tako malo inleka, je to znak,.da je po svoji podedovani pri-rodi slaba molznica. V tem primeru jo prodajte in kupite ali vzredite boljšo od dobrih staršev. Pokladanje kakih umetnih sredstev za izboljšanje molznosti, ne moremo priporočati, ker to ne bi moglo imeti trajnega uspeha.	Ing. B. W.
Vprašanje 32. Ušivo telico sem po nasvetu nekega znanca mazal s strojnim oljem. S tem sem sicer uši pokončal, toda koža je postala lišajasta in krastava, več ali manj trda ter neprožna. S kakšnim sredstvom naj lišaje, oz. kraste odpravim ter kako naj napravim kožo zopet elastično? (A. C. v S.)
Odgovor: Strojno olje povzroča samoposebi kožno vnetje bodisi zato, ker je žarko, bodisi zato, ker vsebuje več ali manj surovega olja, ki kožo
močno draži. Mazanje kože s takimi sredstvi se torej inora vršiti previdno. Za občutljivo kožo so pa sploh nevarna. Kadar smo jih primorani uporabljati, jih razredčimo s sredstvi, ki njihov učinek ublaže. Tako mešamo surovo olje, ki so ga svoj-čas zaradi nizke cene uporabljali za zdravljenje konjskih garij, z apneno vodo, ki to olje ne samo razredči, temveč vpliva blažimo na morebitno vnetje kože ali pa to sploh prepreči. Če je vnetje že nastopilo, kakor v tem primeru, bi bilo dobro, kožo mazati z mazilom, ki ga napravimo iz enakih delov lanenega olja in apnene vode. Profesor Schindelika priporoča kot domače sredstvo tudi mlečno smetano, pomešano z jajčnim rumenjakom. Uspešna je tudi uporaba 10% nafalanovega mazila ali mazila, obstoječega iz enakih delov 10% sali-cilovega mazila ter 10% clnkovega mazila (clnkovega oksida). Na razpolago je še mnogo drugih priporočljivih sredstev, pa zaenkrat naj navedeno zadostuje.	Dr. V.
Družbene zadeve in razno.
VABILA
k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z.
Spored:
1.	Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10.
2.	Slučajnosti.
V nedeljo, 26. aprila 1936.: Benica, ob 14. uri v šoli; Iška loka, ob 10. uri pri načelniku; Kostanjevica na Krki, ob 8. uri zjutraj pri Bučarju Lavoslavu; Poljčane, ob 14. uri v posojilnični pisarni; Ptuj, ob 10. uri v gostilni Bren-čič; Rogatec, ob 9. uri v gostilni g. Marinca v Rogatcu; Sv. Gora pri Litiji, ob 14. uri pri načelniku Zajcu v Kostrevnici št. 20.; Stari trg pri Rakeku, ob 'A8. uri v občinski hiši v Starem trgu; Stude-nice pri Poljčanah, ob ^8. uri v cerkveni hiši v Studenicah; Ribna na Pohorju, ob 8. uri v gostilni Petruna Josipa; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, po rani sv. maši v narodni šoli; Sv. Vid pri Ptuju, ob 8. uri v dvorani Slomškovega doma; Šenčur pri Kranju, ob 13. uri pri načelniku; Unec Pri Rakeku, ob 15. uri v osnovni šoli; Tomišelj, ob 10. uri v Gasilnem domu;
v petek, 1. maja 1936.: Sv. Marko pri Ptuju, v šoli kakor običajno;
v nedeljo, 3. maja 1936.: Dol. Logatec, ob 10. uri v narodni šoli v Dol. Logatcu; Dobrava pri Podnartu, po sv. maši v šoli na Dobravi; Globoko-Pišece, ob 14. uri v občinski pisarni; Kapela, Sv. Jurij, Slatina Radenci, ob 15. nri v šoli na Kapeli; Slov. Konjice, ob 9. uri v poslopju kmetijske podružnice; Krka, ob 13. uri v šoli
na Krki, Središče ob Dravi, ob 9. uri v občinski dvorani v Središču; Sv. Jurij ob Pesnici, po sv. maši v šoli; Podbrezje, ob 15. uri v kaplaniji; Ponikva ob južni železnici, ob 8. uri v stari šoli; v nedeljo, 10. maja 1936.: Selo pri Bledu, ob 15. uri v hiši načelnika;
v nedeljo, 24. maja 1936.: Naklo pri Kranju, ob 15. uri v stari šoli v Naklem.
Razno.
Vzorne kmetijske podružnice. Vkljub raznim neprilikam, ki ovirajo uspešno delovanje naših podružnic, zavzema kmetijska podružnica na Raki pri Krškem gotovo važno mesto. Delovni odbor, pod vodstvom načelnika Bajca, tajnika Kovačiča in blagajnika Cemiča, deluje z vso požrtvovalnostjo za prospeh kmetijske podružnice, Podružnica ima v redu najrazličnejše orodje in stroje v vrednosti okoli 8000 Din, ki se jih člani pridno poslužujejo. Nakup novih bran, tehtnic, alkohol-metra in drugo je odboj omogočil. Tako narašča vkljub hudim časom podružnično premoženje. Posebne pohvale vredno je podružnično delovanje glede vnovčevanja kmetijskih pridelkov, zlasti jabolk, kakor tudi glede dobave raznih potrebščin,
ki jih člani potrebujejo. Podružnica šteje 54 zadružnikov, od katerih je nad 30 naročenih na ..Kmetovalca". Le v pravem, nesebičnem in skupnem gospodarskem delovanju kmetov, je najti pravo pot k zboljšanju razmer.
Ne nasedajte! Po mariborskem okrožju so hodili ljudje od raznih tvrdk ter zahtevali od kmetov, da jim puste pregledati strelovode. Našli so strelovode, ki so bili v redu in pa pokvarjeni ter so ljudi nagovarjali, da jih puste popraviti. Mnogo kmetov je temu tudi nasedlo in računi za taka popravila so bili tako visoki, da ni bilo nobenega razmerja med opravljenim delom in plačilom. Člani kmetijske podružnice so se pritožili na pravni odsek našega okrožja, ki jim je dalo potrebna, navodila. Ko jih je podjetnik tožil, je pravdo pri mariborskem sodišču izgubil in je moral znesek na polovico znižati. Naš pravni svetovalec, dr. Jančič, je priskrbel za vse naše člane brezplačnega zastopnika, tako da niso imeli s tem nikakih stroškov. Opozarjamo vse člane mariborskega in celjskega okrožja, da vsak tak primer javijo svojemu okrožju, ki jim bo dalo primerne nasvete. Mariborsko okrožje pa priskrbi na željo članstva za svoje okrožje solidne in cenene podjetnike.
VNOVČEVALEC
15. aprila 1936. Letošnja preskrba z modro galico.
Kakor vsako leto, je tudi letos Kmetijska družba v Ljubljani, čim je doznala od tvornic za cene galici, sporočila iste kmetijskim podružnicam, ločeno za posamezne vinske okoliše. Načelstva podružnic so prejela tozadevna navodila, kako je nabirati naročila za modro galico. Ob tej priliki je bilo tudi sporočeno poleg cene, da izdeluje modro galico tudi nova tvomica v Celju pod znamko „Solnce , poleg prejšnje tvornice galice „Zorke" v Subotici. Kakovost, kakortudi cena tej in oni znamki je enaka. Drž. kmetijska poskusna in kontrol, postaja v Ljubljani je namreč tudi galico iz Celja spoznala kot prvovrstno blago. Podružnice se morajo odločiti za to ali ono znamko galice, upoštevaje pri tem vedno V2—1 vagonska naročila za posamezne postaje.
Pozivamo vsa načelstva, da zberejo nemudoma, to je najpozneje do 24. aprila vsa naročila in jih pošljejo na družbo. Le za naročila, ki bodo do tega dne v Ljubljani, jamčimo, da bodo poslana v skupni pošiljki z drugimi podružnicami, kar znači prosto voznine po sporočenih cenah.
Pripominjamo, da je pričakovati po izjavah zastopnikov tvornic med tem časom porast cene galici, zato je tembolj na mestu, da načelstva naročila na galico čimprej zberejo in jih dostavijo centrali. V primeru padca cen galici na trgu, kar pa ni pričakovati, bo KD obračunala in upoštevala tedanje cene s podružnicami na koncu sezije.
Kmetijska družba v Ljubljani,
r. z. z o. z.
Velika jugovzhodna razstava v Breslau — Nemčija.
V dneh od 7. do 10. maja 1936. se vrši 62. sejm za poljedelske stroje na Jugovzhodni razstavi Breslau-Nemčija. Kmetovalce opozarjamo na tozadevni inserat v tej številki.
Zdravilna zelišča.
Kmetijska družba v Ljubljani je začela 1. 1934. tudi z vnovčevanjem zdravilnih zelišč, na katerih je naša banovina zelo bogata.
Zdravilna zelišča bi lahko bila bogat vir dohodkov našega kmetijskega gospodarstva, ako bi se pravilno izkoristila, tako pri vnovčevanju, kakortudi na pridobitvi čistoče drugih kmetijskih pridelkov. Zbolj-šajo se polja, travniki, gozdi in pašniki z odstranitvijo raznih zajedalcev, ki so več ali manj škodljivi drugim kulturam našega rastlinstva. V gospodarski stiski, ki se v gotovih delih naše banovine zelo občuti, je k ublažitvi veliko pripomogla ta zelo potrebna akcija Kmetijske družbe. Ako upoštevamo, da se je do pred nekoliko leti izvažalo k nam mnogo raznovrstnih zelišč iz tujine, za katere smo izdali mnogo milijonov, je že uspeh v tem, da je uvoz zdravilnih zelišč, katera rastejo pri nas, popolnoma prenehal. Le zelišča, katerih v naši državi ni dobiti, se še uvažajo. Tudi za te izdamo letno okrog 5 milijonov Din.
Po prizadevanju domačih tvrd, ki se bavijo z izvozom zdravilnih zelišč in katerih delo podpirajo tudi nekatere za to poklicane državne oblasti, je vendar uspelo, da se na svetovnem trgu v sedanjem času povprašuje po jugoslovanskem blagu, katero se je že prej v manjših merah prodajalo po posredovanju katerihkoli tujih tvrdk, kot blago njihovega izvora.
S solidnim, vestnim in poštenim trgovanjem naših izvoznikov in dobrim sortiranjem v prvovrstni kakovosti blaga, bo nedvomno uspelo našim izvoznikom si v nekolikih letih pridobiti stalne dobre odjemalce, brez posebnih posredovalcev. V zadnjih letih je opažati, da se obračajo nekatere večje tvrdke topogledno naravnost na KD. Večje in solidnejše tvrdke želijo nakupovati blago neposredno od nas, brez posredovalcev. Ali žal, pri tem dela največ težkoč našim izvoznikom nepravilno sortiranje ter nepravočasno nabiranje raznih zdravilnih zelišč od strani nabiralcev, katerim se nikakor ne more dopovedati, da morajo biti zdravilna zelišča v kar najboljši kakovosti, ker le taka
zamorejo najti dobrih odjemalcev na svetovnem trgu.
V	mnogih primerih so na Dolenjskem nabirali zdravilna zelišča v slabem, deževnem vremenu, misleč, da je to nekako postransko in manjvredno delo, kateremu ni potrebno posvetiti večje pazljivosti. Ko so pa nosili zelišča k prevzemu podružnic KD, so izjavili, da je to prvi dohodek v letu in tedaj smo bili že na koncu maja.
Ako primerjamo pridelovanje krompirja, za katerega dobimo kvečjemu po 60 do 70 para za kg, z nabiranjem zelišč, katera se plačujejo od 1 do 10 Din za kg, vidimo, da je slednje pač dobičkanosneje. Zato bi naši nabiralci po deželi ne smeli imeti nabiranje zdravilnih zelišč za nekako manjvredno opravilo.
V	splošnem podamo kratek pregled zdravilnih zelišč v zadnjih letih, ki jih kupuje KD:
Hrastov mah: Tega blaga se je izvozilo iz naše banovine 1. 1931. komaj 13.000 kg, 1. 1932. 19.500 kg, 1. 1934. pa že 45.000 kg, od tega je samo KD izvozila 25.000 kg. Leta 1935. se je izvozilo že 50.000 kg. Ako upoštevamo, koliko je samo na tem blagu zaslužilo revno podeželsko ljudstvo in koliko se je doprineslo z nabiranjem hrastovega mahu, ki ga je v velikih množinah dobiti po raznem sadnem drevju, je to velik doprinos k izboljšanju našega gospodarstva. Tako je prišlo na eni strani precej denarja med potrebno ljudstvo, na drugi strani se je pa rešilo sadnega drevja tako nadležnega za-jedalca.	(Dalje sledi.)
„Rejec malih živali", aprilska številka lista je izšla in ima sledečo vsebino: Razne bolezni organov za nesenje jajc pri perutnini. — O račjereii. — Domača grlica. — O valjenju. — Žene in dekleta za rejo angorskih kuncev. — Vsem odpoši-Ijateljem volne. -— Pomnožite ovčje črede in očistite planinske pašnike. — Koza, najboljša tvornica mleka. — Kanarčki v aprilu. — O vzgoji športnega psa. — O akvaristovstvu. — Podlistek. — Društvene prireditve itd. Vse podrobnosti o valjenju pri perutnini prav poljudno opisuje živinorejski nadzornik kr. banske uprave g. Gosak La-voslav. List se naroča v Ljubljani, Karunova ul. št. 10.
Povprečne tržne cene na trgih v Ljubljani in Mariboru.4
Žitni tn drugI pridelki.
Pšenica rž
ječmen
oves
proso
koruza (nova) ajda
fižol, ribničan fižol prepeličar
domači krompir laneno seme konoplja čebula češenj
Seno In slama.
Seno sladko
„ kislo slama pšenic, detelja
Goveja živina.
Voli I. žive teže
„ n. „
„ plem. „ krave, debele,
žive leže krave klobasa-rice, žive teže
Ljubljana
Maribor
od	do	od	do
1-95	_	165	2"—
1-80	-	1-50	2' —
—	1-90	1'60	2"—
—	1-80	1-50	2'-
—	1'45	140	2'—
1-50	-	150	1-75
—	1-45	—	—
—	2-90	1-50	2-—
—	3-60	—	—
—	—	1*50	3-
—	1'—	075	1-—
r—	—	6'-	9'—
5* — 5'—	4"-	2'50	3--
12'-	16-	10	12
0-75	0-95	0-57	0'60
0-60	0'65	0-45	0-50
0-35	0-40	0 30	0-35
			—
3-50	4-25	3'-	4'
3-50	4"—	250	3-—
S--	350	2'50	s-—
{3*— I	4'—	2-10	3-50
Ir-	3 —	1-50	2-25
Cene v dinarjih, teža v kg
teleta žive teže „ mrtve teže
Prasiei.
5—9 ted. stari, kom. S—4 mesecev „ 5-7 ., debeli prašiči, živi „ „ zaklani
Perutnina In Jajca.
Piščanci, zaklani kokoši, zaklane pulardi, zaklani purani, kom. gosi, kom. race, kom. jajca Ia, kom. jaca, konservir.
Mleko, maslo, sir in med.
Mleko (i)
smetana sladka (1) čajno maslo surovo maslo polementalski sir sirček domači med (ajdov) med (cvetlični)
* Cene kmetijskim pridelkom na deželi so razmerno nižje.
Ljubljana		Maribor		Cene v dinarjih,	Ljubljana		Maribor	
				teža v kg				
								
od	do	od |	do	Kurivo. Trda drva, m*	od |	do	odj	do
5-—	7 -	S'50	4-50		80 —	100-—	90'—	100 —
—	—	—	—	mehka drva, m8	70 —	75'—	60 —	80"—
				Sadje.				6 —
				Jabolka	5"—	8 —	4"—	
150'—	225"-	65 —	130—	hruške	6 —	10 —	—	12 — 10'—
150*—	300 —	150*—	250'—	češplje, suhe	9 —	12--	9-—	
300* —	500*-	245 —	360 - -	orehi celi	8"—	— -	8'-	
—	_	6-—	7'50	breskve (domače)	—	—	—	
—	_	7-50	9'50	črešnje	—	—		28 —
				orehi luščeni	24" —	28 —	24'—	
				grozdje	—	—	—	
			20-	suhe hruške	6'—	10"-	—	
22'— 18'—	24-— 20'—	17'-15'—		Razno.				2-50 4'— 40'—
24-—	28'—	18 —	—	Zelje v glavah kom.	1'—	1-50	r—	
60-—	80' —	35" -	60'-	„ kislo	3'—	350	—	
—	40'-	—	—	suhe gobe	—	—	30 —	
22"—	25'—	18'—	20-	leča	450	10'—	—	
0-50		040	0-60	kis navadni	2-50	—	2 —	3*— 750
	_	_	_	„ vinski	350	6'—	3'—	
				marmelada	—	—	12-—	30'—
				pekmes	12 —	—	8'-	10'—
				vosek	—	—	40 —	
2' —	2 25	150		lešniki luščeni	—	—	28"—	36'—
—		16 —	20"—	sadjevec	—	—	3 —	4*— 10 — 8— 1C-8'—
24 —	36 —	24 —	32"-	meso goveje Ia.	12"—	—	8'—	
20-—	24 —	20 —	24 —	„ n.	10-—	—	6 —	
—	24"—	24.—	30 —	j teletina Ia.	I 14"-	16"—	8"—	
5 —	6'—	6 —	8-	1 n.	12-—	14"—	6 —	
	15 —	16-		I svinjina Ia.	16"-	18'—	10'—	14'—
—	18'-	20-—	21'-	1 ., n.	I 14" -	16 —	8"—	12"—
Kmetijska družba ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju v Aškerčevi ulici; v Novem mestu; v Murski Soboti Prekmurje; v Slov. Konjicah; v Zagrebu, Tkalčičeva 9.
Tu navedene cene veljajo pri nabavi v Ljubljani; v drugih krajih se prištejejo še izdatki za prevoz iz LJubljane. Za drugo blago, za katero niso cene navedene, zahtevajte pismene podatke.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošl-IJatve.
Semena.
Vsa naša semena so najboljše vrste, zanesljivo kaljiva, predenice prosta, preiskana po drž. kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani ter plombirana v originalnih vrečah.
Domača detelja......Din 20,—
Lucerna, pristna banaška . . 18.—
Hmeljska lucerna.......15.—
Bela detelja.........23.—
Mačji rep..........14-—
Pasja trava..........—
Francoska pahovka......20.—
Angleška ljulika....... 12.—
Laška ljubka......- 12.—
Travniška bilnica....... 15.—
Travniška latovka...... 28.—
Lisičji rep..........32.—
Vražasta šopulja .......23.—
Pasji rep..........39-50
Ovčja bilnica .........60.—
Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih iz zgoraj navedenih vrst stanejo:
1.	za barski svet.....Din 21.—
2.	za peščeno zemljo......24.—
3.	za srednjetežko zemljo . . 21.—
4.	za težko zemljo....... 22.—
5.	mešanica za vrtove, nizka
trava .........2°.—
Semenska pesa, Mammuth, rdeča, polska Din 11.—.'
Semenska pesa, Eckendorf. rumena, poljska Din 11.—
Semenska pesa, Eckendorf, rumena, nemška Din 16,—
Pri odjemu originalnih vreč cena po dogo-vcoru.
Vreče iz jute kakor poštnino se računa posebej po lastni ceni.
Grahora spomladna, Din 3.50 za kg.
Sredstva za razkuževanje žita.
Tillantin, sredstvo proti snetjavosti v zavitkih po 200 g Din 12.—.
Ceretan, sredstvo proti snetljavosti, v zavitkih po 200 g, po Din 7.50.
Krmila.
Koruza, suha, za mletev sposobna, po dnevni ceni. Vreče po lastni ceni. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru.
Pšenični otrobi, 125 Din za 100 kg.
Klajno apno, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 2.75 Din za kg, na drobno 3.80 Din za kg.
Orehove tropine 35% beljakovin in tolščobe po Din 160,— za 100 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po 2.— Din za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 5.50 za kg, na drobno Din 6.— za kg.
Ribje olje za živino, ročke po 5 kg 85 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po '/* litra 14 Din,
v steklenicah po \Yt litra 28 Din; v posodo kupca po 16 Din za kg.
Provendein, priznano redstvo v moderni svi-njereji, v Škatlah po 800g po 20— Din.
Živinska sol, v vrečah po 50 kg za 75 Din.
Vreča pri 50 kg 12 Din.
Rudninski kamen za lizan]e komad Din 10,-
Umetna gnojila.
Člani imajo poseben popust, ako se'izkažejo z legitimacijo in ako gnojilo plačajo takoj pri prevzemu v skladišču. Pri pismenih naročilih je rok plačila za dosego popusta 20 dni od datuma računa; sicer
veljajo iste cene kot za nečlane.
Umetno gnojilo
Vsebina v °/0
33
S TJ
® ®
C rt U .S
<S "m §3
ca M
Prodajna cena v Din za 100 kg
pri vagonskem odjemu
franko
cena Din
pri odjemu na vreče iz skladišča
Ljubljana
Maribor
Celje
Novo mesto
Konjice
Pu-
conci
a)	Dušičnata gnojila:
čilski soliter apneni dušik v vrečah
v ploč. posodah apnena sečnina sečnina
b)	Fosfornokisla
gnojila: Fosfatna žlindra rudninski superfosfat
kostni superfosfat Thomasova žlindra razklejena kostna moka
c)	Kalijeva gnojila:
kalijeva sol
d)	Mešana gnojila >
nitrofoskal-Ruše nitrofoskal I. nitrofos
surova kostna moka rožena moka
e)	Apneni prah (samo vagonske pošiljatve)
16
16 16 16 40
4
8 4 4
11—12
vsaka post.
18%
16 ,8/3o
19o/o 30%
8 6 12 12 5
40
Ljubljana'
vsaka post.
Ljubljana nakladalna postaja
280
176
190 250 600
72
93 115
95 154
137 166 127 95
290
183 200 258 615
75
98 118
100 156
143 173 133 100
290
183 200 258 615
75
118
103 156
143 173 133 103
290
183 200 258 615
75
118
103
156
143
173 133 103
290
183 200 258 615
75
118
103 156
143 173 133
103
290
183 200 258 615
75
98 118
103 156
143 173 133 103
290
183 200 258 615
75
118
104 156
143 173 133 104
po najnižji dnevni ceni
Cene pri vagonski dobavi se razumejo za 100 kg izključno davek na poslovni promet, ki znaša 2%.
Cene za polvagonski odjem in kombinirane pošiljke raznih gnojil se odrejajo od .primera do Primera. Pri odjemu gnojil na drobno, so cene primerno zvišane. Vse navedene cene veljajo do nadaljnjega ter se moreio do nabavnih stroških menjati. • Po dnevnih cenah.
Sadjarske in vrtnarske potrebščine, a) Zatiralna sredstva proti boleznim In škodljivcem na sadnem drevju in vrtu.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, zlasti kaparje, zimsko zalego listnih in krvavih uši itd., v steklenicah po 1H kg po 20 Din, v ročkah po 3H kg 50 Din; v sodih po 100kg Din 10.— za kg, v posodi kupca pa Din 11.— za kg.
„Biljobran" sredstvo zoper drevesne škodljivce, zlasti kaparje, zimsko zalego listnih uši in krvavih uši, v posodah po 100 kg Din 11— za kg, v posodi kupca po Din 12.—.
„Hlnsberg" pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Din 27.—.
Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti plezajočim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m 20 Din.
Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov 250 g Din 14.50, 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75.
Cepilna smola v škatlicah po H kg 7 Din, % kg 12 Din, H kg 22 Din.
Modra galica, — 5.50 Din, na drobno — va-gonska naročila popust
Zelenilo v zavitkih po 15 dkg Din 10.— H kg Din 25, 1 kg Din 50.
Zveplovoapnena brozga zoper različne glivične bolezni, zlasti kodravost na breskvah in oles-nobi, proti kaparjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje Din 6 v steklenici za kg; podružnicam cene po dogovoru.
Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din.
Solbar, zavitki po lkg 27 Din, po 5 kg 26.50 Din za kg.
Kvasila (mušji les), izborno sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg, na drobno v pločevinastih posodah 4H kg 40 Din, v steklenicah 2 kg 15 Din, 1 kg 8 Din z embalažo vred. Po pošti se pošiljajo le pločevinaste posode.
Mazavo milo po 12 Din v posodi kupca.
Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvave uši v posodi po 1 kg Din 50.—.
Aresin (krečni arzenat), kg Din 36.50.
Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za 1 kg. 1 kg Din 30.
Nospraslt, zavitki po 5 kg 39 Din za kg, 1 kg 45 Din.
Meritol (kalcijev arzenat), 400 gr Din 15.—.
Zelio-pasta proti voluharjem Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8 za zavitek.
Strlhninova pšenica proti mišim po 25 g Din 4.—, po 50 g Din 6.—.
b) Sadjarsko in vrtnarsko orodje.
Najboljši cepilni noži Kunde-Jevi, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja, komad 40—102 Din.
Prvovrstni vrtni noži tvrdke Kunde-Dresden (obrezači), komad od 42 do 58 Din.
Brusni kamni za Kundejeve nože, za člane po 30 in 46 Din, za nečlane 31 in 48 Din.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja od 15 do 35 Din.
Drevesne škarle za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd po 20, 50, 175 in 210 Din.
Drevesne škarje Kunde za obrezovanje visokega drevja od 45 do 190 Din.
Peresa za škarje, domače, 0.75 Din za komad.
Peresa za škarje, Kunde, 1.75 Din za komad.
Škarje za striženje mej ali vrzeli 120 in 125 Din.
Drevesne žage od 35 do 110 Din.
2ični koški za varstvo pred zajcem komad 8 Din.
Drevesne ščetl (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju, za člane male 20, 22, velike 40 Din.
Strgulje za drevje, za strganje stare skorje na drevju po 25 in 35 Din.
Sadni obiračl po 15 in 44 Din.
Pasti za voluharje 5 Din, cevke po 13 Din.
Lopate za štihanje, navadne, za člane 15 in 24 Din, za nečlane 16 in 25 Din.
Lopate za štihanje, Kunde, za člane 80 Din, za nečlane 83 Din.
Lopate za nakladanje (zajemalke) po 18 in 24 Din.
Grablje, železne, 10—16 zob, za člane po 11, 14, 17 in 18 Din, za nečlane vsake grablje 1 Din dražje.
Grablje na valj, 5 in 10 zob, 80 Din.
Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din, s štirimi po 15 Din.
VHaste lopate Kunde za rahljanje zemlje, za člane po 100 Din, za nečlane 105 Din.
Vile, garantirane, s tremi roglji 23 Din, s štirimi 32 Din.
Vrtne zalivalke „Jajag" 3 1 155 Din, 10 1 , 160 Din.
Motike sejalne, za člane komad 45 Din, za nečlane 47 Din.
c) Škropilnice za sadno drevje In vrtove.
Ročna škropilnica ,.Nova", 1>^1 vsebine 175 Din, „Top'' 175 Din, ..Dresdensia" Y* 1 45 Din, A 1 55 Din.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile po 1400 Din z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po 1340 Din.
Samodelne nahrbtne škropilnice Kovina: 161
Din 1050.— z bambusovo cevjo vred.
Prevozna škropilnica za sadno drevje In hmelj „Vindex", ročno prevozna z 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršilnikom z eno cevjo po Din 000.—.
Kultivatorjl (ročni Kunde), po Din 24.—, 28.—, 32.—, 37.—.
RazpršilnikI „Fllck" za visoko drevje po 110 Din komad.
Razpršilnik ..Kovina" po 35 Din.
Vinogradniške in kletarske potrebščine.
a) Zatiralna sredstva proti boleznim In škodljivcem na vinski trti.
Modra galica, 5.50 Din, na drobno; za vagon-sko naročilo veliajo posebne cene.
Žveplo, dvojno vitilirano po 3.75 Din za kg. Salojidln (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po Din za kg, v manjših količinah po Din za kg.
Urania zelenilo, v zavitkih po 15 dkg 10 Din, A kg 25 Din, 1 kg 50 Din.
b) Škropilnice in razni predmeti. Rafija, ličje po 13 Din kg. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, original Austria 440 Din, Jubila 480 Din. „Rex" 520 Din.
Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po 10 Din, dvojni razpršilnik 60 Din, prehodna pipa s cedilom Nechvile 90 Din, razpršilnik „Flick" spodnji 40 Din, navadni razpršilnik, kapica 10 Din, igla 6 Din.
Gumijeve cevi za škropilnice 10X3 po 11 Din. 13X3 po 15 Din.
Gumijeve krogllice po 2.50 Din. Gumijeve plošče po 8 Din za komad. Gumijevi trakovi: Reithoffer Din 120.—. Zveplalniki, ročni, po 80 Din za komad.
c) Kletarske potrebščine. Azbest za čiščenje vina po 80 Din za kg. Eponit za čiščenje vina po 50 Din za kg. Kalimetabisulfit 10 dkg 4 Din, 1 kg 27 Din. Žveplovl trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Tanln ali čreslovlna popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg 40 Din. 10 dkg 60 Din, K kg 100 Din.
Kalijeva lužnlna za določanje kisline v mo-štih, vinu in brezalkoholnih pijačah, A 1 20 Din, Vi 1 35 Din, 1 1 65 Din, brez steklenice.
Kipelne vehe, steklene, velike po 75.— Din. Kipelne vehe lončene velike 20 Din, male 15 Din.
Ebulioskop Mallgand, uradno preskušen, 680 dinarjev.
Vinske in sadne stiskalnice z vsebino 100 litrov 1650 Din.
Sadni mlin Welss 2500 Din. Sadni mlin Č. 1200 Din.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
a) Živinorejski predmeti.
Telečji napajalniki po 80.— Din. Gumijevi seski za napajalnike, za člane po 24 Din, za nečlane po 25 Din.
b) Mlekarske potrebščine.
Posnemalnik Vega E za 75 1 po 1200 Din: F2 za 140 1 1700 Din.
„Ba!tic" posnemalnik D3 za 1301, s podstavkom 1800 Din.
Posnemalnik „MiIena", 45 litrov po Din 980.—, 60 litrov po Din 1100.—.
Obročki za posnemalnike, mali po 5 Din. veliki po 10 Din.
Pinie, št. 1 za 5 1 po 620 Din, št. 2 za 101 po 750 Din.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) 40 in 50 Din.
Sirišče, dansko, originalno Hansenovo. v prahu (iz Kodanja), v škatljicah po 25 g 14 Din, 50 g 26 Din, 250 g 110 Din, 500 g 210 Din.
Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 li-terski po 2060 Din, 200 literski po 3350 Din. c) Živinozdravniški predmeti.
Živinozdravniški predmeti (češki izdelek):
Požiralnikove cevi, za teleta 70 Din, za goved za člane 255 Din, za nečlane pa 260 Din.
Trokar]! za teleta, za člane 45 Din, za nečlane 48 Din; za goved za člane po 50 Din, za nečlane 53 Din.
Irigatorll, kompletni (po 3 1), za člane po 90 Din, za nečlane 95 Din.
Zaustavljači, ponikljani, 60 Din.
Mlečni katetri po 7 Din.
Obroči za bike, navadni za člane 17 Din, za nečlane po 19 Din.
Toplomeri za merjenje vročine, za člane po 25 Din, za nečlane 26 Din, odnosno za člane 30 Din in nečlane 31 Din.
d) Perutnlnarski predmeti.
Znamke za perutnino, celoloidne, po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad.
Aparat za kapunjenie Din 265.
Tehtnica za Jajca, za člane 50 Din, za nečlane 55 Din.
Poljedelsko orodje in stroji, a) Plugi in plužni deli.
Sackovi plugi In plužni deli: D9SS po 1200 Din,
D8MN po 1100 Din, D7MN po 1060 Din, D5MNR 760 Din, D6X po 760 Din, B6E 760 Din, E6WN 760 Din.
Obračevalni plug, NW7 po Din 1550.
Dvobrazdni plug, lahki ZRB6 po 1100 Din.
Glave: D9SS po 380 Din, D8SS po 350 Din, URB za lesene pluge 150 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna HUN 480 Din.
Lemeži za D7 po 35 Din, za D6 po 30 Din, za obračalne pluge po 35 Din.
Plazi za D6 in D7 po 30 Din za komad.
Črtala za D7 in D6 do 30 Din za komad.
Deske, Sack za D8MN po 140 Din.
Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem, sistem Bendhack, po 1200 Din.
Izruvač za krompir, sedemdelni. stane za nečlane 340 Din.
Osipalnik HUN po 750 Din.
b) Njivske brane.
Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg, 700 Din. c) Travniške brane.
Travniške brane z zvezdnimi členki: Zl široka 1.50 m. težka 44 kg, 740 Din; Z2 široka 1.85 m,
težka 52kg po 810 Din; Z3 široka 1.50 m. težka 50 kg po 800 Din;
z noži: N3. široka 1.80 m, težka 78 kg 950 Din; N2, široka 1.50 m. težka 67 kg po 850 Din.
Kombinirana travniška in njivska brana KWI, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 600 Din. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1000 Din.
Brane na krožnike SE 10L 3500 Din. d) Planeti ali okopalnikl.
Planet št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kul-tivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg. 700 Din; štev 18 180 Din.
Glave za planet, komad po 150 Din,
Kultivator z 9 peresi B. C. 9 Din 1650.
e)	Sejalni stroji.
Sejalni stroj Sack, 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po 4500 Din; H9 po 2700 Din.
Sejalica Unikum, 14 vrstna Din 6000.—.
Sejalica za koruzo, dvovrstna K. J2 Din 800.
Senior ročne sejalice, H po 920 Din.
f)	Slamoreznice.
Slamoreznice Borek: VFSR12 z verigo po
2000 Din, Volga na pogon 3150 Din, 12 po 1750 Din, 10 col 1650 Din.
g) Gnojnične sesalke.
Sesalke Monachia (gnojne pumpe) 330 cm za
člane po 800 Din, 360 cm po 820 Din, 390 cm po 860 Din, 420 cm po 900 Din, 450 cm po 920 Din, 290/420 om po 980 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
Sesalke, domači izdelek, v dolžini 3 m za člane 500 Din, 3.90 m 605 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
Sesalke, F450 za člane 1000 Din, za nečlane 1020 Din.
Sesalka ..Kremžar", dolžina 3 m za člane 1050 Din, 3.50 m po 1100 Din, 4 m 1150 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
Razpršilnik za gnojnične sode po 85 Din.
Ježekove gnojnične sesalke. 350 cm za člane 950 Din, 370 cm 1000 Din, 400 cm 1000 Din, 450 cm 1050 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje.
h) Trijerji in čistilniki.
Trijerji (originalni Hedovi), V/2 po 6300 Din.
Žitočistilniki: „C" 1000 Din, „K" 1350 Din, „E" 1800 Din.
Sortator Banat 2200 Din.
i) Razni stroji in orodja.
Mlatilnice Paternloner — na motorni pogon 1800 Din; na ročni pogon 2200 Din, na pogon na vitelj 2380 Din.
Benzin motorji Lorenz, 3—4 KS 7000 Din.
Kose, za člane 25 Din, za nečlane 26 Din.
Kosilnice, dvovprežne „Knotek" s 16 in 18 zobmi 3500—3600 Din.
Kolo za kosilnico (noslino kolo za drog) 330 Din.
Odlagalna priprava pri kosilnici žita 450 Din.
Robkač za koruzo, mali ročni po 65 Din, R. R. 850, EMR po 1000 Din.
Drobljač (šrotar) za oves EMO, po 1500 Din.
Brzoklepalnik ..Stubaier" po 375 Din za kom.
Reporeznice, domače, male po 370 Din, 540 Din, velike po 700 Din.
Kupujte domače blago!
Modra ga lica »»Solnce*"
Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej.
Naša modra galica se bo prodajala pod znamko „SOLNCE" in bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem.
Galica iz naše tovarne je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami.
Našo galico so kemično preizkusili in analizirali:
1.	tovarna sama, ki je našla čistoče 99-67%;
2.	Kmetijska poskusna In kontrolna postala v LJubljani, ki je našla čistoče 9977%;
3.	Kemični institut Univerze v Ljubljani. ki je našel čistoče 99 98 %.
Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice od najmanje 99 5%» medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%» Je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon.
Nihče vsled tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko „Solnce", ne bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo.
Naša galica je mnogo cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku.
Hetalno akciionarsko društvo
LJubljana V zalogi pri:
Kmetijski družbi v LJubljani
in njenih skladiščih: Maribor, Celje, Konjice, Murska
Sobota, Novo mesto in pri kmetijskih podružnicah.
..scheri « praktični sadiarii in vinogradniki
za zatiranje škodljivcev (gosenic), ki nagrizujejo zelene dele na sadnem drevju in vinski trti KALCIJEV ARZENAT-MERITOL za Škropljenje »Schering",
ker je uporaba kalcijevega arzenata „Schering" ekonomična in enostavna ter "i potreben dodatek apna k škropivu. Sredstvo se uporablja v raztopini z vodo ali kot dodatek k bakreno-apnenl ali žvepleno-apneni brozgi. Prednosti uporabe: Sredstvo je lahko topljivo in ne dela nikake vsedline, učinkuje trajno in ne opali listov. Raztopina je tudi zelo lepljiva ter ne zamašujfe škropilnic. — Za zatiranje kislega Crvlčka uporabljamo suho sredstvo za prašenje
z~77z---- praiek arsena- meritol ..Scherins".
Za istočasno zatiranje peronospore	x
ln kislega erviika uporabljamo prašek arsena in bakra - bakreni Meritol „Schering".
Prednosti uporabe suhih sredstev: naprava škropiva izostane, dalje je uporaba tega sredstva zelo enostavna, zelo ekonomična ter nenadkriljivo lepljiva. — Proti raznim gosenicam, raznim hroščem in ličinkam, mravljam, ki lezejo po deblu dreves, namestimo lepljive pasove. Priporočamo uporabo najboljšega lepiva: |_£p||_Q y GOSENICE - Schering" Za zatiranje rdečega pajka na hmelju, plesnobe ali oidija na	_ , .
cvetju uporabljamo i% raztopino v vodi, sredstvo, tekoče ERYSIT - „ScneringZahtevajte navodila (letake). Schering-ova sredstva se dobijo: Schering•Kahlbaum A. G.« oddelek za zaščito rastlin. Generalno zastopstvo ZAGREB, Trg Kralja Petra 9.
Denar naložita najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Telefon 2847.
Brzojavi: .Kmetski dom*.
Kmetski hranilni in posojilni dom *ačpc
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	Žiro račun: Narodna banka
Podružnici v
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1	Kamniku in Mariboru
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnnjšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. Jamstvo za vse vlo9e presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brez-plačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Oskrbujei Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. Preskrbuje! Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta Blagajniško ure: Ob delavnikih od 8—12 */a in od 3—4'/j, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 '/a ure.
Jugovzhodna razstavo v Vratislavi (Bresiau)
od 7. - lO. mala 1936
Središče trgovine med Jugoslavijo in Nemčijo.
Nemška industrija razstavlja: Poljedelske stroje in orodje, poljedelsko-industrijske obratne naprave, gnojila, splošno strojno gradbo, silotvorne naprave, orodja in orodne stroje, prevozna sredstva, osebna in tovorna vozila, preskrbo z vodo, zdravstvene in gasilske naprave, elektrotehniko, radijske aparate, gradbeni ma-terijal, selitvene naprave in pisarniške potrebščine.
VelikaTudeležba Jugovzhodnih držav!
Uvozne olajšave za surovine in poljske pridelke v Nemčijo.
Velika jugoslovanska kolektivna razstava po narodnem komiteju jugoslovansko-nemške trgovske zbornice v Beogradu.
Sjjetmke izkiznice in znižani vozni listki pri vseh potniških uradih, glavno zastopstvo: Putnikd.d. za potovanja in tujski promet, Beograd, Kolarčeva 1. — Podrobnejša pojasnila pri Narodnem komiteju Jujoslovansko-nsmška trgovske zbornice, Bsograd, Kraljev trg 15, palača beograjske trgovske zbornice.
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50
(v lastnem poslopju). Telefon: 3781 - 3782 - 3783 — 3784 - 3785. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Safe-deposits itd.
Oglas
Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgn in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja!
Pomagajmo si sami I
Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je
Mestna hranilnica ljubljanska
v Liubliani
Nova nahrbtna trtna in drevesna škropilnica
Jiibila 2"
z lijakastim gornjim delom
Model 1934
Vindex
in prevozna škropilnica na visoki pritisk
medeninast kotel ca. 75 1 15—20 atmos. pritiska, za regulirati do 10 m višine so najbolj zmožne škropilnice na svetu
V zalogi pri:
Kmetijski druibi v Ljubljani
in njenih skladiščih
Ni vseeno
če kupujete katerokoli modro galico ali modro galico, katera Vam jamči za uspeh. Zato zahtevajte
izrecno	4J
99-IOO°/o preizkušeno
Modro galico „Zorka"
in kužno zvrženje pri kravah škoduje
tudi mlečnosti. Odvračevalnosredstvo: ,Bissulin'! Dobi se samo na živinozdravniški recept. Najmanjši tvorniški omot 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nestrupeno.
H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „LYKOS", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska nI. 8.
Laneno olje, firnež, barve, lake, kil, lan.tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIC-ZANKL
tovarne elia, lakov In barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MED1Č
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebeUtev, In omastltev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti .MASTINA" so brezStevUna zahvalna pisma
Cena: 5 škat 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZV
LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža)
J. BLASNIKA NASL.
Univerzitetna tiskarna
L1TOGRAFIJA OFFSETT1SK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
LJUBLJANA Breg 10-12
Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1828
NOSPRASEN NOSPRASIT A R E S I N
S PRAVOČASNIM ŠKROPLJENJEM sadnega drevja in uporabo zanesljivih ter preizkušenih sredstev preprečujemo bolezni, ugonabljamo sadne zajedavce in dosegamo lepo namizno sadje.
za istočasno pobijanje fusikladija in monilije ter zajedavcev, ki objedajo zelene dele sadnega drevja.
kot dodatek bordoški, žvepleno-apneni ali solbarovi brozgi za istočasno uničevanje žuželk, ki objedajo zelene dele sadnega drevja, odlično sredstvo za uničevanje kaparjev, listnih ušic in krvave uši. proti škrlupu na jabolkah in breskvah, proti kodravosti breskovega listja in listja vinske trte
nenadkriljivo lepivo proti gosenicam malega pedica, proti mravljam in zoper druge žuželke, ki jih moremo poloviti na deblu.
Obširna navodila daje:
k. d. Oddelek za zaščito rastlin, ZAGREB Preradovičeva 16.
Vsa naša sredstva se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih podružnicah.
A P H
SOI.
D ON BAR
A R B O C O l-
,, JUGEFA'
ŠPEDICIJA T U R ML LJUBLJANA
ocarinjenje	prevzemaš	prevažanje
vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. — Vse	vsakovrstnega blaga v LJubljani in izven Ljubljane
Informacije brezplačno. — Telefon interurban 24-59.	z vozovi kot tudi z avtomobili. — Telefon int. 21-57.
— Vllharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice).	— Masarykova c. 5 (nasproti tovornega kolodvora).