KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. b. b. LETNIK XXV / ŠTEVILKA 5 CELOVEC, DNE 1. FEBRUARJA 1973 CENA 2.50 ŠILINGA POSVETOVANJE V CELOVCU POTRJUJE: S temi krogi nikdar za isto mizo! Koroški Slovenci zaupalo svojemu vodstvu Veličasten pogled je nudila v ponedeljek zvečer Delavska zbornica v Celovcu: Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij sta vabila svoje zaupnike; odbornike ter občinske mandatarje na posvetovanje o trenutnem položaju problema slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter o nadaljnjih ukrepih. Naval na predavalnico I Delavske zbornice je bil tako velik, da so morali organizatorji preseliti zborovanje v veliko dvorano. Slednjič se je zbralo okoli 500 (!) ljudi, ki so tako pokazali, da jim leži na srcu nadaljnja usoda nas vseh. PREDSEDNIK DR. JOŠKO TISCHLER: Slovenci moramo postati subjekt, ne predmet 8. maja 1945 so utihnili kanoni, utihnili avioni in konec je bilo v Evropi druge svetovne vojne. Našo državo je zasedla vojaščina štirih velesil in tako je ostala deset let. Jeseni 1945 smo dobili na Koroškem obvezno dvojezično šolo. 15. maja 1955 je bila podpisana avstrijska državna pogodba. Ob podpisu avstrijske državne pogodbe je obstajala na Koroškem obvezna dvojezična šola na določenem dvojezičnem o-zemlju. To je bilo stanje, ob podpisu državne pogodbe. Iz tega stanja moramo reševati predpise državne pogodbe. Ni bilo KHD in njemu sorodnih organizacij. Takoj po podpisu so zrasle te organizacije kakor gobe po dežju. Leta 1958 je padla obvezna dvojezična Sola, ki je imela nalogo, da slovensko in nemško mladino dvojezičnega ozemlja skupno šola v medsebojnem spoznavanju In medsebojnem spoštovanju. Koroških Slovencev nihče ni vprašal, ko so likvidirali dvojezično šolo. Dali so Slovensko gimnazijo, kateri so načrtno odre-Zali življenjsko nit. Nadomestili so dvojezično šolo z manjšinskim šolskim zakonom leta 1959. To je bil °d vsega početka dvorezen nož, ki je raz-dvojeval mladino istega kraja in je povod Za sovražnosti na vasi in celo v družinah. Tudi tukaj Slovencev niso pritegnili na posvet, mi smo zopet bili samo predmet, objekt, s katerim so ravnali po mili volji. 1959 so dodali manjšinskemu šolskemu zakonu še zakon glede uporabe slovenščine na sodiščih. Tudi ta zakon je brez vsebine, dokler na teh sodiščih ni sodnikov, ki bi bili sposobni slovenščine in dokler ni zapisnikarjev, ki bi bili vešči slovenščine. Tudi tu-j^ai pri tem zakonu Slovencev niso vprašali, Slovenci smo bili zopet le predmet, torej objekt in ne subjekt postopanja. Na vrsto so prišli topografični napisi. Tudi tokrat so se odločili, da ukrepajo brez nas. Mi smo samo zvedeli, da bo nekaj nasajenega, pač pa nismo vedeli kako in kaj, o'ii smo zopet le predmet ukrepanja. Smisel določil državne pogodbe pa je vendar, da vlada in manjšina kot dana part-nerJ‘a skupno rešujeta predpisana vprašanja. Ker se nismo mogli uveljaviti kot subjekt, Pl vsem reševanju problemov iz državne Pogodbe, smo se morali obrniti na tisti fak-tor. ki je bil v državni pogodbi predviden, na sopodpisnice državne pogodbe, da nam Pomagajo, do pravice. To smo storili na o-Sn°vi sklepov 11. oktobra 1972. Na tej poti vztrajamo po sklepu NSKS in ne gremo v komisijo, ki bo o nas sicer govorila, mi pa °mo lahko poslušali in vzeli na znanje ali odi odklonili. Stvar pa se bo izvedla tudi rez našega priznanja, mi bomo zopet predmet. Dr. Joško T i s c h I e r, predsednik Narodnega sveta, je v svojih uvodnih besedah dejal, da koroški Slovenci še pri nobenih pogajanjih po sklenitvi državne pogodbe niso bili subjekt ter da so vse odločitve sklepali preko manjšine in proti manjšini. Z odpravo dvojezične šole so hoteli odrezati Slovenski gimnaziji naraščaj, a jim zaradi naše življenjske volje ni uspelo. Šolsko vprašanje se mora reševati po ureditvi dvojezične šole. (Besede predsednika dr. Tisch-lerja prinašamo na uvodnem mestu.) Predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je dejal, da je vlada kapitulirala pred cesto. Glede vindišarjev je dejal, da so oni naši bratje po krvi, da jih smatramo kot svoje ro- Na podlagi napačnih poročil v avstrijskem časopisju je Narodni svet koroških Slovencev naprosil Urad za mednarodno sodelovanje pri Izvršnem svetu SRS za uradno poročilo o dejanskih izjavah Milana Zupana v Beogradu. Skupščina socialistične republike Slovenije Izvršni svet Urad za mednarodno sodelovanje Štev.: 90-pov. 280/66 Ljubljana, 25. januar 1973 Posredujemo prevod izjave predstavnika Zveznega sekretariata za zunanje zadeve Milana Zupana na tiskovni konferenci 18. januarja 1973: Izjava se glasi: „Kar se tiče izjave avstrijskega ministra za zunanje zadeve Kirchschlagerja, oz. vprašanja, ki mi je bilo v tej zvezi postavljeno, jake, katere ne obsojamo. Kriva njihovemu položaju je edinole šola. Za nas koroške Slovence je še vedno veljavna izjava, ki je bila povedana v spomenici zvezni vladi 11. 11. 1955. Sledila je široka diskusija, v kateri so diskutanti bili vseskozi mnenja, da se spričo trenutne situacije ne kaže udeležiti komisije. Preveč očitna so bila dejstva, da sta tako Kreisky in dVP skušala prevarati koroške Slovence glede nominiranja Einspielerja v komisiji. Dr. Reginald Vospernik je nato nakazal nekaj aspektov, ki bi govorili za udeležbo v komisiji; prebral je tudi tozadevno Veiterjevo pismo. Toda kljub temu je odo- menim, da je Jugoslavija vedno želela in si želi bilateralno reševanje spornih vprašanj s sosednimi državami, seveda če so s tem zagotovljene obojestransko sprejemljive rešitve. Vendar je za dobre odnose med dvema deželama bistveno, da se položaj in pravice slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji rešujejo na temelju dosledne uporabe čl. 7 državne pogodbe in v direktnem kontaktu med avstrijsko vlado in izbranimi predstavniki slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti.11 Glede avstrijskih odgovorov na našo noto o položaju manjšin in aide memoire o ustaših je Zupan izjavil: ..Odgovora avstrijske vlade na naš aide memoire v zvezi z ustaško teroristično aktivnostjo in na noto o položaju slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji se proučujeta in v teku je priprava na- braval vseskozi odklonilni sklep obeh o-srednjih odborov in zaupniškega zbora. Okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk je ugotovil, da se je vlada podredila zahtevam Heimatdiensta, ko je zahteval, naj se table ne postavijo več, torej je ugodil zahtevi po protizakonitosti. Prav tako so trgači tabel opravljali svoje delo pod petjem koroške himne, na njihovih avtomobilih pa so bili lepaki z hajmatdinstovsko parolo: „Ni slovenske Koroške". Profesor Janko M e s n e r pa je izjavil glede Einspielerja: „Ali Pepej ali Seppl, pamet je ista", in vprašal je, kaj si bomo pustili Slovenci, ki živimo na zemlji, reči o ljudeh, ki pravijo, da so „schwebend“? »Tabel ni, kaj bi bilo, če bi jutri kdo rekel, da ne bo plačal več davkov", je vprašal Janko Messner. Kako »koristni" bi bili taki pogovori, se je videlo v »Mestnih pogovorih", kjer nobeden od zastopnikov večine ni bleknil v naš prid. Nato se je javil dr. Valentin I n z k o, ki je dejal, da je po fazi informacije sedaj napočil čas razgovorov. Zagovarjal je udeležbo v komisiji, vladi pa naj se da čas pol leta; za ta čas naj Jugoslavija ukine internacionalizacijo. Njegova resolucija pa med navzočimi ni naletela na pozitiven odmev. Na Inzkovo resolucijo je dejal dr. A p o v -n i k, da bi pomenila njena odobritev priznanje Heimatdiensta in vindišarjev kot soodločajoča faktorja. Tajnik NSKS dipl. jur. Filip VVarasch je slednjič prebral resolucijo obeh osrednjih organizacij, ki odklanja vsako sodelovanje Slovencev v komisiji pod temi pogoji. Nato so stavili na glasovanje obe resoluciji. Prva, katero sta sestavili obe osrednji organizaciji, je razen dr. Inzka, ki se je vzdržal glasovanja, bila soglasno sprejeta. Zborovanje samo je bila sijajna zaupnica vodstvu koroških Slovencev. Petsto politično zainteresiranih in za našo usodo zaskrbljenih ljudi pa je na prepričljiv način ovrglo trditev, da so predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev voditelji po lastni milosti in izpričalo, da imajo široko zaledje. In to spoznanje bo tudi vzpon in moralna pomoč za nadaljnje ukrepe v prid slovenske narodnostne skupnosti. ZVEZNO MINISTRSTVO ZA POUK IN UMETNOST NA DUNAJU SPOROČA: „Zum do. Schreiben vom 10. 11. 1972 bezuglich der Fiihrung des Fach-gegenstandes Slovvenisch im Rahmen der Schulversuche gemalB Artikel II, § 7 der 4. Schulorganisationsgesetz-Novelle (Hauptschullehrerausbildung an Padagogischen Akademien) wird mitgeteilt, dali die vorliegenden Pla-nungen die Fiihrung des Studienfa-ches „Slowenisch“ an der Padagogischen Akademie des Bundes in Karn-ten fiir die Studierenden des Ersten Semesters des Studienjahres 1972/73 (Beginn des Fachstudiums im Som-mersemester 1973) v o r s e h e n.“ Fiir den Bundesminister: Dr. Marž Resolucija ■ Odborniki in krajevni zaupniki vseh ■ narodnih organizacij koroških Slovencev, ■ zbrani na zboru v Celovcu, dne 29. ja- ■ nuarja 1973, odobravajo vse dosedanje n sklepe in ukrepe obeh osrednjih orga- ■ nizacij koroških Slovencev v smeri in- ■ ternacionalizacije vprašanja slovenske ■ narodnostne skupnosti na Koroškem. ■ Zbor izrecno potrjuje sklep Narodne- ■ ga sveta koroških Slovencev in Zveze ■ slovenskih organizacij na Koroškem, da ■ ne pošljeta svojih predstavnikov v ko- ■ misijo, ki jo je sklical zvezni kancler dr. ■ Bruno Kreiskv, ker je vanjo imenovan ■ tudi predsednik organizacije „Bund der ■ Windischen“ in hkrati podpredsednik H organizacije »Karntner Heimatdienst", to je organizacij, katerih dejavnost bi morala biti po odstavku 5 člena 7 avstrijske državne pogodbe prepovedana. Navzoči odborniki in krajevni zaupniki narodnih organizacij pa hkrati soglasno podpirajo zahtevo obeh osrednjih organizacij po čimprejšnji uresničitvi komisije predstavnikov zvezne in deželne vlade ter zastopnikov prizadete narodnostne skupnosti, ki jo je dne 6. aprila 1972 ob priložnosti razgovora na Dunaju obljubil zvezni kancler dr. Kreisky. V smislu predloga koroških Slovencev naj bi ta komisija reševala vsa odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti. Beograd: Za direkten stik med Slovenci in avstrijsko vlado Načelnik: Marko Kosin, I. r. JANKO PLETERSKI: O avstrijskem odgovoru in dobri volji K trenutnemu položaju Koroški Slovenci izražamo nad načinom realizacije člena 7 avstrijske državne pogodbe po zvezni vladi svoje razočaranje. Močno nazadovanje števila pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem dokazuje, da se koroški Slovenci upravičeno čutimo v svojem narodnostnem obstoju ogrožene. Sedemnajstletno zavlačevanje uresničitve določil člena 7 državne pogodbe je ustvarilo v vrstah manjšine nezaupanje do pristojnih oblasti v deželi in državi. Da je to nezaupanje s strani manjšine upravičeno, je razvidno tudi iz note avstrijske vlade Jugoslaviji, v kateri je govor o „velikodušni" rešitvi manjšinskega vprašanja v deželi, v kolikor se nanaša ta na šolsko ureditev in rabo slovenskega jezika na sodiščih. V tej zvezi ponovno poudarjamo, da je manjšinski šolski zakon z dne 19. marca 1959 v primerjavi s prejšnjo ureditvijo zožil pravice na področju obveznega šolstva tako, da je upravičeno govoriti na tem področju o zavestni diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem. Isto velja o značaju slovenskega jezika na sodiščih in uradih dvojezičnega ozemlja. Ni potrebno, da bi ponovno po vrsti naštevali, kako pomanjkljivo je skušala Avstrija rešiti posamezna določila člena 7 državne pogodbe. To smo koroški Slovenci storili že v številnih vlogah, s katerimi smo obvestili avstrijsko vlado na nevzdržne narodnostne prilike v deželi. Kako je avstrijska vlada omalovaževala v preteklosti predloge koroških Slovencev, pa je razvidno tudi iz tega, da je vlada do danes ignorirala skupno spomenico obeh osrednjih slovenskih političnih organizacij ter so šele nedavni izgredi proti dvojezičnim krajevnim napisom prisilili koroškega deželnega glavarja, da je opozoril v razpravi koroškega deželnega zbora na svoječasno zahtevo koroških Slovencev po uresničitvi dvojezičnih topografskih napisov v memorandumu iz leta 1955. Zato tudi trditev o enakih razvojnih možnostih vseh državljanov Avstrije — kot to poudarja nota avstrijske vlade Jugoslaviji — ne drži, kot je treba poudariti, da pripadniki slovenske manjšine na Koroškem doslej še nismo bili deležni take podpore s strani avstrijske vlade, da bi ta presegala vsaj občasno enakopravnost državljanov nemške narodnosti. Ne le, da smo Slovenci glede našega položaja zapostavljeni napram nemško-go-vorečemu prebivalstvu, avstrijska vlada tudi doslej ničesar ni ukrenila proti silam, ki delujejo proti življenjskim interesom slovenske manjšine na Koroškem. Delovanje takih organizacij bi morala vlada v smislu 5. odstavka člena 7 državne pogodbe prepovedati. Kako ocenjuje vlada delovanje teh organizacij je razvidno iz nam povsem nerazumljivega stališča, ki ga je zavzela avstrijska vlada v svoji noti Jugoslaviji, ko pravi, da ne vidi nikakršnega razloga za prepoved teh organizacij. Trditev, da je nastal zakon o postavljanju dvojezičnih oznak in napisov „na podlagi kar najbolj objektivnih meril11, pa kaže, da avstrijska manjšinska politika v očeh koroških Slovencev ni verodostojna ter tudi ne more prepričati s sedanjim načinom reševanja manjšinskih vprašanj mednarodne javnosti. Dr. V. I n z k o TIHOTAPEC MAMIL V ROKAH PRAVICE Policija je v Las Vegasu aretirala Franka Mathevvsa, ki mu je 28 let ter je doma iz New Vorka. Osumljen je, da je vtihotapil ogromno količino kokaina, ki je vreden 38 milijonov dolarjev. Obtoženec je v smislu obtožbe sodeloval pri razdeljevanju 100 funtov kokaina, ki je danes na trgu vreden omenjeno vsoto. LEP DENAR ZA HITLERJEV AVTO Lastnik obeh avtomobilov, v katerih se je vozil Adolf Hitler, je škotski posestnik Tom Barret. Kakor poroča obveščevalna agencija UPI, bo Barret eno izmed teh vozil prodal na dražbi. Oba avtomobila sta znamke Mercedes-Benz in sta bila zgrajena v letih 1940-41. Odpornost enega izmed teh je preizkusil sam Hitler s tem, da je iz revolverja streljal v šipo; strel v resnici šipe ni prebil. Barret računa, da bo za vozilo iztržil 125.000 dolarjev. Ob tej priložnosti bo na prodaj tudi avtomobil feldmaršala Ervvina Rommela, poveljnika nemških čet v Afriki. Po dobrih dveh mesecih je prispel odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto z dne 6. novembra 1972 ob protislovenski in protijugoslovanski gonji na Koroškem. Že sredi decembra je kancler Kreisky pojasnjeval zamudnost odgovora s tem, da našo noto skrbno proučujejo in da hočejo nanjo temeljito odgovoriti. Avstrijski odgovor je torej natančno domišljen. En sam članek ga ne more izčrpno komentirati, zato se to pisanje omejuje predvsem na tisto, kar avstrijska vlada piše v zvezi z razmerami, ki v njih živita slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji; tistega, kar zadeva odnošaje med Avstrijo in Jugoslavijo, se bo le dotaknilo. Zagotovila avstrijske vlade o trdni želji po dobrem razumevanju in sodelovanju z vsemi sosedi, posebno še z Jugoslavijo so seveda dobrodošla. Sosedje smo in stara resnica je, da si soseda ne moreš izbirati, ampak se moraš truditi, da bi s tistim, ki ti je usojen, živel v dobrem razmerju, če ne, bosta trpela oba. Še več. Zavedamo se, da je delu našega naroda zgodovina določila, da živi onstran državne meje v Avstriji, da bo tam tudi ostal. Po tem delu našega naroda smo torej z Avstrijci sosedje tudi brez vmesne državne meje. To je razlog več, da si želimo razmerja, ki ne bi povzročalo nevšečnosti, ki nujno morajo najbolj boleče prizadeti ravno slovenski živelj na avstrijskem Koroškem. Prepričani smo, da bo nekoč napočil čas, ko to sosedstvo ne bo le neogibno dejstvo, ampak tudi vir zadovoljstva. Kdaj bo to postalo resnica, seveda ni odvisno samo od nas. A tudi kadar terjamo svojo pravico, mislimo na tisti čas. Ni problematično tisto, kar pravi avstrijska nota o vodilih politike vlade republike Avstrije do vseh svojih državljanov, vključno do etničnih manjšin. V tem odstavku najdemo lepo izražena dobra spoznanja o tem, da so manjšine v posebnem ..manjšinskem" položaju, zaradi katerega ne zadostuje samo državljanska enakopravnost, ampak je treba oblikovati razmere, ki bodo manjšini omogočile kulturni, etnični in gospodarski razvoj, neutesnjeno udeležbo na družbenem razvoju, če potrebno, tudi ob posebni politični podpori vlade. Tudi pravilo, da je odprte probleme najbolje urejati v neposrednem stiku s predstavniki manjšine, je koristno. Problematična so dejanja Avstrije na tem področju, ki jih nota omenja, še bolj je problematično to, da nota ne odgovarja na nekatera bistvena vprašanja, ki jih je postavila jugoslovanska stran. Avstrijska vlada navaja, da je „z odobravanjem vzela na znanje" sklep o ustanovitvi komisije izvedencev. Že sama formulacija tega sporočila kaže, da gre za pomanjkljivost pravne zasidranosti te komisije, glede katere nikjer niti ni rečeno, da bi predstavniki manjšine v njej 1 morali biti zastopani in da bi njeni predlogi morali biti oblikovani v soglasju z njimi. Okoliščina, da je kot njena naloga označeno le oblikovanje izvedenskih mnenj o vprašanjih, ki nastajajo ob 3. odst. čl. 7 pa dokazuje, da gre za komisijo, ki je priložnostna in ki bi obravnavala en sam del celotne problematike manjšinske zaščite, verjetno celo le politični problem, ki je nastal, ko so protidemokratične sile z odkritim nasiljem preprečile izvedbo zakona o dvojezičnih krajevnih napisih. Medtem smo že izvedeli, da sta obe osrednji slovenski organizaciji udeležbo odklonili, ker je Ljudska stranka dodatno (kar pomeni, da krog udeležencev ni bil vnaprej določen in se ga da poljubno raztegovati) kot svojega predstavnika imenovala predsednika „Bund der Karnt-ner VVindischen" in podpredsednika Heimatdien-sta dr. V. Einspielerja. Udeležba predstavnika organizacij, ki delujejo proti obstoju manjšine, preprečuje, da bi takšna komisija uspešno oblikovala predloge v korist manjšinske zaščite. Sporočilo o nameravani ustanovitvi komisije torej ne pomeni ustreznega odgovora na precizno opozorilo v noti jugoslovanske vlade, da je nujno, da Avstrija nemudoma izvede že sprejeti zakon o napisih in še posebej, da bi vsaka revizija tega zakona na škodo manjšine razvrednotila vse dozdajšnje napore. Poseben odstavek avstrijske note je namenjen temu, da bi ovrgel kritiko jugoslovanske vlade o načinu izvajanja obveznosti, ki jih je Avstrija z državno pogodbo prevzela za zaščito slovenske in hrvatske manjšine. Avstrijska nota zavrača u-gotovitev, da te obveznosti tudi po 17 letih niso izpolnjene, popolnoma pa se izogne odgovoru na ugotovitev, da so uradni ukrepi, sprejeti po podpisu državne pogodbe, celo resno prizadeli interese manjšine, to je, da so odpravili bistvene pravice, ki so slovenski manjšini na Koroškem bile zagotovljene pred podpisom te pogodbe. Vznemirljiv je način, kako avstrijska vlada utemeljuje svojo zavrnitev: kot korake, sprejete v korist manjšine, navaja ravno tista dva zakona iz leta 1959, ki sta vzela slovenski manjšini nekatere bistvene dotlej priznane pravice in ki sta povzročila ostre proteste manjšine in ponovne diplomatske intervencije Jugoslavije. To meče senco tudi na tiste pozitivne momente, ki jih o-menja avstrijska nota. Jugoslovanska nota je opozorila, kako neizpolnjevanje obveznosti iz državne pogodbe pogojuje klimo skrajne netolerance, opozorila je na akcije šovinističnih in neonacističnih sil, na to, da niso usmerjene le proti slovenski manjšini, ampak tudi proti Jugoslaviji, ugotovila je „Karntner Heimatdienst" kot organizatorja in tudi značaj njegovih ciljev, terjala je prepoved teh dejavnosti na temelju 5. odst. 7. člena in 9. člena državne pogodbe in ukrepe proti nacionalistični kampanji. Avstrijska vlada vse to zviška zavrača, sklicujoč se na ustavne demokratične temeljne pravice in ne vidi nobenega razloga za prepoved. Zavrača Jugoslaviji pravico, da bi dogodke presojala z vidika avstrijskega pravnega reda in ustavnosti in da bi govorila o načinu ukrepanja avstrijskih organov. Prav posebej obžaluje posplošujočo obdolžitev avstrijskih državljanov šovinizma ali neonacizma. Za avstrijsko vlado vse to skupaj ni nič drugega kot začasne emocije; sredstvo, ki ga priporoča, pa je, da bi se čez te emocije zazrli v prihodnost. Takšna zavrnitev ne naznanja nič dobrega in je nesprejemljiva. Predvsem ne naznanja nič dobrega Avstriji sami, kajti na stežaj odpira vrata dejavnostim, ki so v svojem bistvu usmerjene ravno proti tistemu pravnemu redu in ustavnosti, ki se nanju sklicuje avstrijska vlada. Te dejavnosti nasprotujejo temeljnim smotrom državne pogodbe o neodvisnosti in demokratični Avstriji. Popolnoma jasno je, da je to pojav, ki zadeva interese tudi drugih podpisnic te pogodbe in še posebej Jugoslavije, ki hkrati v teh dejavnostih vidi poglavitni vzrok nedopustnega zavlačevanja manjšinsko zaščitnih določil in vir ogrožanja dobrih sosedskih in prijateljskih odnošajev. Nihče v Jugoslaviji ne posplošuje, ampak znamo dobro diferencirati in ravno zato pričakujemo, da bodo avstrijsko ljudstvo in njegovi zakoniti organi opravili s takimi prizadevanji. Slovenska manjšina na Koroškem ima v boju proti nacizmu toliko izkušenj, da se lahko zanesemo na njeno presojo, da gre za dejavnost, ki jo lahko označimo kot neonacistično in seveda tudi šovinistično. Avstrijska vlada bi ravnala modro, če bi tudi sama poslušala ta svarila. Zanese naj se vsaj na izkušenost nekdanjega koroškega deželnega glavarja g. Ferdinanda VVedeniga, pod čigar predsedstvom je načelstvo Avstrijske lige za človekove pravice že 13. oktobra 1972 „energič-no protestiralo proti nerazumljivi pasivnosti zvezne varnostne eksekutive nasproti terorju nemško nacionalnih krogov na Koroškem, ki kaže izrecno fašistične poteze". Taisti krogi na Koroškem pod vodstvom „Heimatdiensta“ zdaj vodijo (Dalje na 4. strani) Kronologija dogodkov na južnem Koroškem (5. nadaljevanje) 13. oktobra je spregovoril tudi zunanjepolitični ..govornik" Avstrijske ljudske stranke, poslanec dr. Karasek. Vse dogajanje na Koroškem je privedel na strankarski nivo in na medstrankarski boj. Z eno besedo dogodke je izkoristil v strankarske namene in naprtil krivdo za dogajanja na Koroškem na ramena SPO. Istega dne je zasedalo tudi deželno vodstvo OVP. Obsodilo je izjavo ministrice dr. Firnbergove, ki je dejala, da bi na Koroško morali poslati nekaj psihiatrov. Zasedanje OVP je spet izzvenelo v ostro kritiko in obsodbo SPO. V petek, 13. oktobra je 50 do 60 ljudi demonstriralo na KarntnerstraBe na Dunaju. Nastopili so s stransparenti: „Včeraj Židje, danes Slovenci", „Proti terorju na Koroškem" itd. V prvi noči po ponovni postavitvi dvojezičnih napisov, v noči iz petka na soboto, 13/14. oktober, so bili spet odstranjeni nekateri napisi: v Srednji vasi, Šmiklavžu, Zgornji vesci, Šmihelu pri Pliberku, Št. Martinu in Št. Petru na Vašinjah. V Svečah pa sta bili odstranjeni enojezični tabli. Policija je začela z novo taktiko. Tabel ne stražijo več v zasedah, ampak ob njih pogosto patruljirajo. V Globasnici in Žitari vasi so ob dvojezičnih napisih izobesili avstrijske državne zastave. Oglasili so se tudi koroški sindikati. Njihovo deželno vodstvo je izdalo oster protest zoper dogajanja na Koroškem. V Celovcu se je 15. oktobra na Starem trgu zbralo nad 10 tisoč ljudi na zborovanju, ki ga je pripravil Heimatdienst v protest proti postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem. Osrednje parole, ki so jih nosili zborovalci so bile: „Ni slovenske Koroške", „Koroška svobodna in nerazdeljena" in „Za-htevamo ugotavljanje manjšine". Poglavitno politično geslo pa je bilo: „Na Koroškem hočemo imeti mir in slogo. Zato zahtevamo, da se zakon o dvojezičnih krajevnih napisih novelira na podlagi priznavalnega načela in da se do takrat opusti postavljanje dvojezičnih napisov." Glavna govornika sta bila, kot je bilo že prej znano, dr. Feldner in dr. Einspieler. Oba sta poudarjala, da niso proti manjšini, ampak proti načinu, kako je bil zakon sprejet. Nujno geslo je bilo: „Es geht uns Karntner nicht um ,dal3’, sondern nur um ,wie’“ (nam Korošcem ne gre za kaj, ampak za kako). V glavnem torej na zborovanju ponavljajo stare trditve. 16. oktobra sta predstavnika koroških Slovencev (dr. Tischler in dr. Zvvitter) obiskala jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Bojana Lubeja in mu izročila resolucijo s prošnjo, naj jo izroči jugoslovanski vladi. 15. oktobra je dobila grozilni telefonski poziv, da bo bomba raznesla stavbo, tudi nemška gimnazija v Velikovcu. V nekaterih krajih južne Koroške so na novo odstranili ali poškodovali nekaj dvojezičnih napisov. Volkszeitung je sporočila, da so od gostilničarja Miškulnika iz Škofič ob Vrbskem jezeru dobili naznanilo, da so ga ljudje, ki so gledali, ko je zapisoval registerske številke avtomobilov udeležencev pri akciji odstranjevanja dvojezičnih napisov, ozmerjali s „čuš“. V noči na ponedeljek, 16. oktobra, so v Borovljah razpečavali letak z naslednjo vsebino: ..Boroveljski socialisti nočejo biti Korošci. Fuj, sramujte se! Vsi južnokoroški socialisti so bili na zborovanju v Celovcu, samo vi ne!" 16. oktobra je pri Sinči vasi voznik oseb- ' nega avtomobila Hubert Mulle napadel in 1 hudo poškodoval živinozdravnika iz Pliberka 1 dr. Marka Dumpelnika. Mulle je vozil za : Dumpelnikovim avtomobilom z nezasenče- 1 nimi lučmi. Ko ga je Dumpelnik že drugič opozoril na to, je voznik zavpil nad njim „čuš, izdajalec", in ga verjetno s trdim pred- 1 metom udaril tako močno, da so ga morali ' odpeljati v celovško deželno bolnišnico. Na zahtevo koroškega vodstva OVP je bila 17. oktobra seja deželne vlade. Potek | in sklepe seje lahko strnemo v en stavek: , SPO vztraja na izpolnitvi sklenjenega za- j kona. Poslanci OVP Suppan, Gorton, Deutsch-man, Ermacora in Schleinzer so 18. oktobra predložili parlamentu nekaj predlogov za pomiritev položaja na Koroškem. Te predloge bi morala, na zahtevo skupine poslancev, uresničiti zvezna vlada. V ponedeljek, 16. oktobra, so neznanci minirali steber visoke napetosti v Gorcah-Škode je bilo narejene za okoli 10.000 ši- : lingov. O koroškem vprašanju, in nemirih v tej j deželi je spregovoril tudi tirolski deželni glavar VVallnofer. Zavzel se je za razumevajoče in velikodušno zadržanje do manjšine ih posebej poudaril, da Tirolci to še najbolj razumejo in vedo, saj so se svojčas tudi sami borili za manjšinske pravice južnih Tirolcev. Na koncu svoje izjave pa je opozoril, da dogodki na Koroškem ne morejo služiti boju južnih Tirolcev. Istega dne se je oglasil tudi škocijanski župan Vitus Jesse (SPO) in izjavil, da do- . kler bo on župan, ne bodo v škocijanski občini postavili nobenega dvojezičnega na' i piša. (Dalje prihodnjič) Slovensko narodno gledališče v Mariboru spet gostuje na Koroškem Pred poldrugim letom nam je Slovensko narodno gledališče v Mariboru postavilo na oder Mestnega gledališča v Celovcu Igro o izgubljenem sinu, ki jo je napisal naš koroški ljudski pesnik in dramatik Andrej Schuster-Drabosnjak, „an poreden paur v Korotane". Ta teden pa bo mariborsko gledališče prišlo ponovno gostovat na Koroško — topot na naše podeželje v Globasnico, v Borovlje in v Št. Jakob v Rožu — s komedijo TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki jo je ustvaril prvi slovenski dramatik Anton Tomaž LINHART, sodobnik našega koroškega ljudskega dramatika D rabo s n j a k a. Anton Tomaž Linhart je bil 12 let starejši od Drabosnjaka, rodil se je leta 1756 v Radovljici kot sin premožnega češkega nogavičarja, mati mu je bila Slovenka domačinka. Šolal se je v jezuitski gimnaziji v Ljubljani, se s Posebnim veseljem ukvarjal z zgodovino in zemljepisom ter se zlasti odlikoval z dobrim znanjem jezikov. Po niaturi je vstopil v cistercijanski sa-niostan v Stični, a je kmalu izstopil in se podal na Dunaj, kjer je študiral finančne, policijske in trgovske vede. Služboval je kot arhivar pri škofu Herbersteinu v Ljubljani, nato kot zapisnikar pri kresiji (okrožnem uradu), kot šolski komisar za Gorenjsko, nazadnje kot gubernijski tajnik. Umrl je v najboljših letih za srčno kapjo leta 1795 v Ljubljani. Anton Tomaž Linhart je bil izrazito filozofsko in klasično izobražen pro- svetljenec, že med dunajskim študijem ga je močno zajel val jožefinskega razsvetljenstva, navduševal se je za dramatična dela nemških »viharnikov", t. j. pripadnikov literarne smeri »Sturm und Drang", in Shakespeara. Začutil je v sebi pesniško žilo in se , začel tudi sam uveljavljati kot pisatelj in pesnik. Prvi dve leti, tragedijo z angleškim naslovom MISS JENNY LOVE in pesniško zbirko BLUMEN AUS KRAIN, je napisal v letih 1780 in 1781 v nemškem jeziku. Bil je tedaj še nemško usmerjen. Šele znani veliki spodbudnik in mecen slovenskega slovstva, baron Žiga Zois, ki je kot glasnik slovenskega narodnega preroda zbiral v Ljubljani okoli sebe krog mladih sposobnih in delavnih Slovencev, je pritegnil tudi Antona Linharta, ga preokrenil v slovenski kulturni krog ter ga pridobil za slovensko slovstvo. Po Zoisovi zaslugi je postal Anton Linhart prvi slovenski dramatik. Anton Tomaž Linhart je priredil leta 1789 prvo igro v slovenskem jeziku. To je bila veseloigra ZUPANOVA MICKA, ki se sicer naslanja na tuj izvirnik, na igro dunajskega dramatika Richterja DIE FELDMUHLE, pač pa v dokaj samostojni priredbi. Poglavitno Linhartovo slovstveno delo pa je komedija TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki je izšla v knjigi kar za Županovo Micko leta 1790, pot na oder pa ji je šele odprlo revolucionarno leto 1848, ko je z državnim absolutizmom padla tudi stroga literarna cenzura. To igro je Linhart priredil po komediji francoskega pisatelja Beaumachaisa z izvirnim na- slovom LA FOLLE JOURNfiE OU LE MARIAGE DE FIGARO (Veseli dan ali Figarova svatba). Tu pa je tako temeljito preobrazil in predelal francoski izvirnik, da živi Linhartova komedija lastno življenje poleg Beau-marchaisove Figarove svatbe, kakor ugotavlja naš literarni zgodovinar Anton Slodnjak. Linhart je igro popolnoma presadil v slovensko okolje. Nekatere osebe iz Beaumarchaisovega izvirnika je izločil iz svoje priredbe, iz lastne domišljije pa je npr. dodal skvarjenega advokata Zmešnjava, ničvrednega »jezičnega dohtarja". Tudi posamezne prizore je po svoje preoblikoval in pripisal nove. Igra prikazuje življenje na podeželskem gradu in na vasi, kakor se je odigravalo v Linhartovem času, nepokvarjenost in poštenje v njej zmagujeta nad izprijenostjo in lažjo. Anton Tomaž Linhart je z Zupanovo Micko in s komedijo Ta veseli dan položil temelj slovenski dramatiki in dokazal, da se slovenski jezik prav lepo sliši tudi na gledališkem odru. Obe Linhartovi igri sta se do danes ohranili na odru. Odkar smo Slovenci dobili tudi poklicno gledališče, ju ne igrajo samo amaterske podeželske igralske skupine, ampak prav tako radi tudi poklicni igralski ansambli. Dr. Pavle Zablatnik la vesela dan ali Matiček se ženi Kratka vsebina: Vprašanje obvezne šole na posvetovanju v Ljubljani Šolski ravnatelj, profesorji, učitelji, pedagogi in učenci Furlanije-Julijske krajine in Republike Slovenije so se sestali v Ljubljani na izmenjavo informacij o obeh šolskih sistemih ter o obojestranskih izkustvih na šolskem področju. Udeležence posvetovanja je na ljubljanskem magistratu pozdravil glavni tajnik za šolstvo in prosveto B i z a I j, kateremu se j® pridružil odbornik za šolstvo Furlanije-Uulijske krajine Giust. Sledili sta nato ^ve poročili: pedagog TRISCIUZZI s tržaške univerze je govoril o temi »Programska struktura obvezne šole s posebnim ozirom na učno dobo med enajštim in štirinajstim letom, modernizacija pouka, novi prijemi"; !iubljanski pedagog Lužnik pa je orisal drugo stopnjo slovenske osemletke, torej °bdobje med desetim in štirinajstim letom. Sledila je nato diskusija in zaključki o obeh Poročilih. Drugo posvetovanje je bilo na šoli Tone Tomažič, kjer so se sestali didaktični ravnatelji in učitelji. Prof. Uršič je 9°voril o ureditvi prve stopnje osemletke, torej od sedmega do desetega leta staro- sti. Prikazal je predvsem pouk matematike, pri katerem so v Sloveniji, na podlagi naprednega sistema, dosegli že lepe uspehe. Sistem so prikazali tudi s praktično učno uro, nakar se je razvila diskusija z bogato izmenjavo mnenj in delovnih sistemov. ODKRILI PISMO LEVA TOLSTOJA V neki karpatski vasici so nedavno odkrili doslej neznano Tolstojevo pismo. Našli so ga v arhivu nekega Jevgenija Bačin-skisa, datira pa iz leta 1874. Bačinskis je takrat Tolstoju pomagal iskati domačega učitelja za pisateljeve sinove. V pismu piše Tolstoj, kaj pričakuje od vzgojitelja: bil naj bi sposoben, da bl otroke vzgajal k poštenosti in iskrenosti, razširil naj bi njihovo znanje jezikov, skrbel pa naj bi tudi za njihovo moralno in telesno zdravje. Tako piše veliki pisatelj: »Moja družina šteje osem ljudi; mene, mojo ženo in šest otrok. Živimo mirno življenje, brez razkošnosti, dolgočasno za lahkomišljene ljudi in primerno za take, ki ljubijo ostroumno duhovno delo." Baron Naletel zapeljuje Nežko, služkinjo svoje žene, svojo ženo pa muči z neutemeljeno ljubosumnostjo. Vse to zve Matiček, baronov služabnik, Nežkin ženin. Matiček zasnuje svečano ceremonijo zaroke z Nežko, obenem pa se dogovori z baronico in Nežko, kako bodo speljali barona. Po dogovoru med Nežko in gospo, naj bi se baron sestal na vrtu s svojo gospo preoblečeno v Nežko, Matiček pa z Nežko, preoblečeno v gospo. Vmes pa na graščinskem sodišču gospoda z baronom na čelu obtožuje Matička, ker si je nekoč sposodil od neke gospe denar, zdaj pa jo mora zato vzeti. Na koncu pravde se izkaže, da je bila ta ženska sama Matičkova mama, oče pa eden izmed pisarjev na gradu. SLOVENCI d&ma iti izn (i fUll jit)(i („Usodni“ obisk v bolnišnici) Pavel J. Morphv, avtobusni vozač v Bostonu (Amerika), je pred tremi leti obiskal svojega prijatelja v bolnišnici v Cambridge v zvezni državi Massachusetts v Združenih državah Severne Amerike. Ko je odhajal iz bolnišnice, je zagledal v mali sobi ženo, ki je nepremično strmela v strop. ..Nenadoma me je obšla misel, da mora biti ta žena strašno osamljena," pripoveduje sam iz spominov. „Saj najbrž nima nikogar, s komer bi govorila; brati najbrže tudi ne more in niti skozi okno ne more pogledati, ker vedno v strop strmi. Takrat sem se zavedel, kako hudo mora biti človeku, čigar življenje je uklenjeno v tako malo sobo." Odkar je Pavel to ženo videl, mu ni dalo več miru. Poiskal je bolniško sestro. Njo je vprašal in izvedel, da je žena že devet let na postelji. Ima multiplo (množestveno) sklerozo. Doma je nekje iz Colorado in tu v bližini nima nobenega znanca. Podoba te trpeče, hrome žene se je Pavlu vtisnila globoko v spomin. Ni je mogel pozabiti. Vedno je vrtalo v njem: Nekdo bi moral to ženo peljati ven, na sonce, da bo vsaj kratek čas uživala lepoto zemlje. V bolnišnico so jo pripeljali na bolniškem vozičku. Zakaj je ne bi mogel nekdo s takim vozičkom peljati vsaj za nekaj ur ven izmed štirih sten, da se malo razvedri in pozabi svojo bol? Tako si je mislil Pavel. Pa ne samo mislil; takoj se je lotil tega načrta. Toda kmalu ga je poparila novica. V izposojevalnici takih vozičkov je zvedel, da dobi voziček lahko na posodo, toda za normalno ceno: 15 dolarjev na uro: visoka cena za avtobusnega šoferja, ki je ves dan komaj nekaj centov več zaslužil. Sam torej ni mogel izvesti tega načrta. Pa ni odnehal. Na steno, kjer so čakali drugi šoferji, je nabil listek in na njem prosil vsakega po 50 centov (pol dolarja) podpore. Na tak način je dobil 54 dolarjev. Lastnik izposojevalnice je bil nad Pavlovim načrtom začuden in navdušen. Znižal mu je ceno na 12 dolarjev za uro. Zdaj je Pavel šel k zdravniku po dovoljenje, da sme bolno ženo peljati ven. Končno je vprašal še ženo, kam bi hotela „iti“? Ta si je želela na letališče. Tam je prvikrat videla letalo na reakcijski pogon od blizu. Dolga leta je v samotni bolniški sobi slišala ropot teh letal, pa je bila radovedna, kako zgledajo od blizu. Nazadnje jo je Pavel peljal še po najlepših delih mesta in okolice. Hroma žena mu je nato pisala ganljivo zahvalno pismo. Ta žena je bila sicer prvi, a ne zadnji gost udruženja, ki ga je ustanovil Pavel Murphy. To udruženje ima glavni namen, da omogoči hromim bolnikom sprehode v bolniškem vozičku. Plačevanje najemnine je u-rejeno s članarino. Vsak cent porabijo za bolnike. To udruženje nima nobenih plačanih na-stavljencev, nobenih tajnic, nobenih telefonskih računov. Pavlova žena Helena je tajnica. Centrala je skromno Pavlovo stanovanje v Bostonu. Pavlova 15-letna hčerka odgovarja in razpošilja zahvalna pisma. V odboru sodelujejo evangelijski pastor, judovski rabin, sodnik, bankir in advokat. Ime tega udruženja je: „Para-Tours“. Predlagal ga je eden izmed bolnikov. Ime je sestavljeno: „Para“ je začetek besede „paraliza“. Beseda “tour“ pa pomeni isto kot „tura, potovanje, izlet". Že ime tega u-druženja pove njegov namen: pomagati hromim bolnikom do izletov. In kam si želijo taki bolniki, oziroma kaj vse je to udruženje že naredilo? Ni mogoče vsega našteti. Le nekaj primerov! Bolno 25-letno dekle si je več ur ogledovalo v Bostonu božično okrašene ceste in izložbena okna z božičnimi darili. Za njo so posebej napravili visoka nosila, da si je lahko natančno ogledala izložbena okna. Vendar si jih je mogla ogledovati le 25 minut. Potem so jo morali brž položiti v bolniški voziček, kjer so bila „železna pljuča" vdelana. Sicer bi se zadušila ... Stara zamorka iz doma za onemogle si je zaželela na grob svoje matere, potem pa še na obisk k prijateljici, ki jo je obdržala pri sebi na večerji. Devetdesetletni starček in njegov sedemdesetletni prijatelj bi rada na božično pri- Pretekli petek, 26. januarja t. I., je obhajal eden najbolj znanih slovenskih slikarjev, Maksim Gaspari, živeč v Ljubljani, svojo devetdesetletnico rojstva. Ker mu je bila tudi slovenska Koroška zelo pri srcu in je med prvo svetovno vojno, oziroma točneje — od leta 1914 do 1920 — bival v Bistrici v Rožu, kjer je bila doma njegova prva žena, je prav, da se ga tudi naš list vsaj na kratko spomni. Umetnik se je rodil 26. januarja 1883 v Selščku na Notranjskem (blizu Cerkniškega jezera). Slikarsko umetnost je študiral v Ljubljani in na Dunaju skupno s še dvema našima znanima slikarjema: Gvidom Birollo in Hinkom Lurrekarjem. Istočasno je bil na Dunaju četrti všliki Gasparijev prijatelj Ivan Cankar. reditev. Peljali so ju tja in vsa srečna sta se dolge tedne o tem pogovarjala. Neki drugi bolnik je obiskal svojega sina v ječi. Štirje jetniki so ga zanesli na nosilih v tretje nadstropje v sprejemnico. Tako ganljiv je bil ta prizor, da nobeno oko tistih, ki so to videli, ni ostalo suho. Neka žena je zaprosila, če bi mogla v tisti del mesta, kjer je prej živela: pred tridesetimi leti, odkar je priklenjena na posteljo. Babica bi rada videla svojega sedemletnega vnuka. Ob njegovem rojstvu ga je zadnjikrat videla. Tako bi lahko naštevali še in še... Zdravniki enodušno zatrjujejo, kako dragoceno je to samaritansko delo za bolnike. Pavel Murphy je ves svoj prosti čas temu posvetil in je še isto leto vsaj 100 bolnikom in invalidom pomagal do zaželjenega izleta. Z izposojevalnico se je medtem že tudi pogajal. Zagotovil si je izjemno ceno: 30 dolarjev za 3 ure. To pomeni, da plača samo za dve uri, tretjo mu navržejo. Poleg tega dobi še 4 dolarje za bolnika, da si more ta kako malenkost kupiti. Pa tudi več drugih dobrodelnih ustanov je medtem že podprlo to nesebično delo. In PaVel Morphy je prejel že mednarodno priznanje za svoje delo ljubezni do bližnjega. V največje zadoščenje pa mu je bila avdienca pri sv. očetu Janezu XXIII. Neznan dobrotnik mu je poslal denar zanj in za družino, da se pelje v Rim. Ravno za Veliko noč je bil tam. In po sv. maši v cerkvi sv. Petra je sv. oče dejal ustanovitelju tega udruženja: „Vaša dela ljubezni do bližnjega so odprla vrata nebes." Ko se je vrnil v domovino, se je nekaj časa precej revno moral preživljati. Velik njegov dobrotnik je bil dr. Zadnikar iz Kamnika, znani mecen slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Maksim Gaspari je ogromno slikal in risal ter ilustriral razne knjižne izdaje. Njegove voščilne karte za Božič, Veliko noč in druge prilike so poznane po vseh naših domovih. On ustvarja v lastnem slogu in z uporabo ljudske ornamentike, zlasti uporablja narodno nošo, folklorne motive, riše tihožitja in portrete, bolj poredkoma tudi krajine. Tudi kot dober karikaturist je poznan. Gaspari je domačnostni slikar izrednega narodopisnega pomena; on je rešil pred pozabo mnoge slovenske folklorne znamenitosti. Maksim Gaspari devetdesetletnik Maksim Gaspari: STARKA ZIMA SUduMsi noži Gledam tja v večerni mrak ko utrujen dan umira in nebo polagoma zlata okenca odpira. Razcvetela se je noč v čisti čudežni lepoti — biser iz kraljestva sanj ves v bleščeči se krasoti. Že so v soju te noči slike dneva obledele in kot rajski spev z višin, strune duše zazvenele. VERA M. VOLK I. S. Turgenjev: Vrabec Vračal sem se z lova, šel sem že po domačem drevoredu. Pes je tekel pred menoj. Nenadoma pa skrajša korake, prične se plaziti, kot da je začutil divjačino pred seboj. Pogledam po drevoredu in zagledam majhnega vrabca, še rumen je bil okoli kljuna, s puhom na glavi. Iz gnezda je padel (močan veter je zibal breze v drevoredu) in čepel je nepremično na poti, nežna krilca, ki so komaj dobro pognala, je vdano razširil. Moj pes se mu je polagoma približeval, nenadoma pa mu kakor kamen pade tik pred nos star, črnoprsat vrabec, ki je nenadoma priletel z bližnjega drevesa. Ves se je našopiril, razhudil in z obupnim, žalostnim piskom dvakrat, trikrat skočil proti odprti, zobati pasji čeljusti. Zaletaval se je, da bi ubranil svojega mladička. Toda vse njegovo majceno telesce je drgetalo od strahu, glasek mu je bil obupan in raztrgan, kot da je pri koncu; življenje je zastavil. Kakšno ogromno čudo se mu je moral zdeti pes! Pa vendar — ni mogel več sedeti visoko na vejici, brez vsake nevarnosti... Sila, močnejša od njegove volje, ga je pognala na tla. Pes je obstal in se začel umikati... Oči-vidno je tudi on začutil in priznal to silo. Brž sem zaimnil zmedenega psa — in se oddaljil, z velikim spoštovanjem. Da, nič se ne smejte. Spoštovanje sem čutil do tega majhnega, junaškega tiča, do njegovega ljubezenskega nagona. Mislil sem si, ljubezen je močnejša od smrti, močnejša od strahu pred smrtjo. Samo ona, samo ljubezen vzdržuje in giblje življenje. (Poslovenil I. L.) Pletel zločinec, in glej: Ta zločinec ga je sedaj sam zmedel s svojo preprostostjo. Ali je to sploh zločinec? Sedaj se je dvignil zagovornik in prosil, da bi tudi on smel obtožencu zastaviti par vprašanj. Radostno je privolil Predsednik. „Torej, gospod Porazil," je začel zagovornik. Adam mu je presekal besedo s povsem drugim glasom kot je govoril doslej: „Nisem gospod, kmet sem." „Torej, kmet Porazil! Vaš rod je bil v Klenči v časti in je užival razne predpravice, ali ne?“ „To pa, to. Porazilovi so nosili nebo, v cerkvi so imeli svojo posebno klop, na Telovo doma oltar, na križev teden so nosili pri procesijah na polje velikonočno svečo in tudi Pri Vstajenju —“ „Tudi vi niste bili do nedavna nikdar kaznovani?" „Kaj da nisem bil? Pa še kako! Celo svoje življenje! Skoraj od ženitve — je kazen, kazen za mene in za Martina zato, ker nisva ubogala očeta. Slabo nama je bilo na svetu in malo časa sva živela." „Ne mislim tega. Jaz mislim sodnijske kazni, kajti občina in farni urad sta vam dala lepo spričevalo in vas pohvalila kakor mirnega, tihega človeka, če izvzamemo to Pesrečno tožarjenje. Ali ste se pravdali n. pr. še s kom drugim razen z bratom?" „Bog ne daj! Saj sva si z Martinom sama nakopala do-v°lj tožba." Glej, tudi gospod državni pravdnik bi rad nekaj slišal °d Adama. „Nisem vas dobro razumel, ko ste poprej pravili 0 uboju, in gospodje porotniki tudi ne; povejte nam še enkrat, ste li imeli namen ubiti brata? Kaj ste mislili ne- posredno v trenutku, preden ste zamahnili z lopato in udarili?" „Kaj sem mislil?" se je skušal spomniti Adam. „l, mogoče ničesar nisem mislil, mrtva, strašna tihota je vladala v meni, tako nekako kot je za nevihte med bliskom in gromom." „Pa človek si vendar mora nekaj misliti," je silil tožnik. „No, mogoče sem si takrat mislil," je odnehaval Adam, „sem si mislil: Bog daj, da bi dobro zadel in ga ne zgrešil, da se ne bi dolgo mučil." „To ste si torej mislili? Boga ste klicali — in ste nazadnje morda celo molili? —“ „Da — mogoče! Prav res, pomolil sem; taka kratka molitvica mi je švignila po duši in po glavi." „Pa menda vendar veste, da Bog pravi: Ne ubijaj —“ . „Sedaj-le to seveda vem, toda takrat, v tistem trenutku mi to ni prišlo na misel. Sam skušnjavec je bil stopil vame in meni se je uboj zdel tako potrebno in neodložljivo delo, da sem pred njim pomolil, kot sem vedno vajen." „ln niti sedaj ne obžalujete svojega čina?" „Kako naj obžalujem? Ali sem mogel drugače? Da se ni zgodilo takrat, bi bilo prišlo do tega drugič. Priti pa je moralo, in da nisem jaz ubil Martina, bi bili moral Martin ubiti mene. Tako je bilo med nama." Nato so izpovedale priče pod prisego. Mlinar, ki je našel mrtvega Martina, sodni izvedenci, ki so ga preiskali, stara Pernuška, ki je v Martinovem gozdu nabirala drva, in glavno gobar Kratki, ki je v usodnem trenutku na travniku nabiral gobe. „Niste li ničesar čuli, dedek?" ga je vprašal sodnik. Starček se je razvnel in odvrnil. „Nisem noben dedek; čeprav mi je osemdeset let, se ne ustrašim marsikaterega mladeniča. Vid in sluh mi služita, toda presneto bi lagal, če bi dejal, da sem kaj videl ali slišal. Res je, poldne sem čul zvoniti in sem molil — a slišal nisem ničesar." Sodnik je zmajal z glavo in pritisnil starčka: „Menda ste pa vendar čuli vsaj prepir, krik. Mogoče ste pozabili, pri vaši starosti ni to nič posebnega." „Kakšna starost pa! Osem križcev, to zame ni nič, spomin mi, hvala Bogu, služi, spominjam se Rusov in Francozov v Klenči, sam sem se vojskoval na Ogrskem in v Italiji. Če bi bil kaj slišal, bi tudi povedal, saj sem vendar prisegel —“ ..Velecenjeni gospodje porotniki," je začel naposled utemeljevati obtožbo pravdnik. „V kriminalistični zgodovini najdemo malo zločinov, katere bi po svoji strahoti mogli primerjati s činom, ki ga je zakrivil obtoženec. Sveto pismo nam takoj na prvih straneh predočuje podobno dejanje, katero je kaznoval Bog sam. Kakor je Kajn ubil s kijem svojega lastnega brata na polju, tako je tudi ta zločinec na travniku razklal rodnemu bratu z lopato glavo. Kri ubitega kliče za maščevanje proti nebu in zahteva kazni tudi tukaj na zemlji. Pravici je treba zadostiti, zločin, zagrešen proti naravnemu, državljanskemu in družabnemu pravu, mora biti v dobro celote svarilno kaznovan. Javnost pričakuje od vas, slavna gospoda, da na vprašanje visokega sodišča odgovorite enoglasno — kriv. Če ni še umrl v vaših prsih čut za pravo in pravičnost, če so vam svete vezi sorodstva, storite svojo dolžnost in obsodite nele zločin, ampak tudi zločinca." (Dalje prihodnjič) RADIO CELOVEC NEDELJA, 4. 2.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 5. 2.: 13.45 Informacije — Prešeren v glasbi (Skladbe slov. skladateljev na tekste Franceta Prešerna). — TOREK, 6. 2.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte. — SREDA, 7. 2.: 13.45 Informacije — Zbori pojejo — Ob Prešernovem dnevu. — ČETRTEK, 8. 2.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 9. 2.: 13.45 Informacije — Zdaj smo delo dokončali (narodno-zabavna glasba). — SOBOTA, 10. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. LJUBLJANSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 4. II.: 8.55 Po domače z ansamblom Borisa Franka — 9.20 Mestece Peyton — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Na poti k zvezdam — barvna oddaja — 11.55 Poročila — 12.00 TV kažipot — 12.20 St. Anton: Slalom za moške — Nedeljsko popoldne — 16.15 Košarka Crvena zvezda : Partizan — 18.00 Poročila — 18.05 Jumbo jet — dokumentarni film — 18.55 Gonja — serijska oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 TV barometer — 20.35 Šoferji — 21.20 Jugoslovanski jazz danes — 21.35 športni pregled — 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 5. II.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.40 TV v šoli — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Zvonček palček — 18.10 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.35 V. Zupan: Atentator in kralj — 21.45 Kulturne diagonale — 22.35 Poročila. TOREK, 6. II.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.40 Madžarski TV pregled — 17.45 Pepe s trobento — 18.00 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Prehrana dojenčkov — 19.20 S kamero po svetu: Bangladesh, dežela ljudi — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.35 Pogovor o Slovenci v Italiji — 21.35 R. Bratny: Samostojno žensko ali zakonski par iščem za pomoč pri hiši in na vrtu. Moški bi lahko vršil svoj poklic naprej. Nudim brezplačno moderno, udobno stanovanje v isti hiši v Celovcu. Interesenti naj se javijo pri: Helena Galič, dentistka, Celovec, BahnhofstraBe 38/1 ali telefonsko od 7. do 11. ure, št. 84 9 10. VOLNA, VOLNA, VOLNA! Nove barve in ugodne cene! VVOLLBAR, Klagenfurt — Celovec, nasproti kapucinske cerkve. KMETJE POZOR! Vsakovrstne kmetijske stroje (Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj z zimskim popustom in 1 leto brez obresti pri tvrdki Adolf in Katarina Kri vog rad 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 34 1 97 Kolumbove! — 5. del — 22.25 Jazz na ekranu — 22.55 Poročila. SREDA, 7. II.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.50 Madžarski TV pregled — 17.30 Mačkon in njegov trop — 17.55 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi — 18.30 Zaščita podjetniške dejavnosti — 18.55 Mozaik — 19.00 Prešernova proslava — prenos — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.35 Zdravica — 20.45 Koncert s Prešernove proslave — 21.30 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — tekmovanje parov — 22.45 Poročila. ČETRTEK, 8. II.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Francoščina — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.35 P. Golia: Jurček — 18.15 Obzornik — 18.30 Druščina Jehu — 18.55 Zadnji Vikingi — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Četrtkovi razgledi — 21.30 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — tekmovanje moških — 23.00 Poročila. PETEK, 9. II.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Angleščina — 16.45 Smuk za ženske iz St. Moritza — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Risanka — 18.40 Vzgojni problemi — 18.50 Pet minut za boljši jezik — 18.55 Mozaik — 19.00 Kratek film — 19.15 Naš ekran — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Dokumentarni film — 21.10 K8ln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. : I z lastnim avtom dobi dobro službo pri zelo znanem podjetju poljedelskih strojev. — Prodajna praksa potrebna. Starost 25—40 let, soliden nastop je predpogoj. Možnost zaslužka mesečno od 30.000 do 40.000 šil. Ponudbe z referencami pod št. 75.252 pri IWG Klagenfurt — Celovec. POHIŠTVO kljub 16 odstotkov novega davka ceneje in ugodneje dobavi in na dom dostavi Rutar-Center A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 - 381 Zastopnik za Spodnjekoroško Strapaz-Leintuch 140x220 Irish-Linen-Leintuch reine Baumwolle, I a Qua-litat, 160x240 Bnntdamast-Bett- bezuge Einzelstiicke, 130x190 Schliipfer oder Tnchentbezuge aus strapazfahiger Baumwolle, 130x190 Polsterbezug 60x80 Modisch bedruckte Bettvvaschegarnitur 1 Tuchent, 2 Polster 40 Q|l Damast-Bettbeziige 09.UU Schliipfer oder Tudient, 130x190 59.80 Polsterbezuge dazupassend, 60x80 99.80 SchISpferwebe reine Baumwoilmarken-ware, 130 cm breit 89.80 25.90 Jacquard-Bettzeug farbecht, reine Baumwolle, 130 cm breit Schaftdamast modeme Dessins, 130 cm breit 110 Qf| Kuchen-Hangerl IfS.OV j Baumwolle, kodifest 139.80 35.90 19.80 22.90 29.80 4.95 BaumwoIl-Geschirr- tuch extra stark, gut saugend, 50x70 Halbleinen-Geschirr- tuch gesaumt mit AufhSnger, 50x70 Kiichen-Handtuch StrapazgualitMt 45x90 Arbeits-Frottee- Handtuch farbedit Doppel-Frottee- Handtuch sehr weidi, gut trodmend, 50x100 9.80 Frottee-IAegetucher modische Dessins, farbecht, 70x140 Halbleinen-Tischtuch extra stark n.90 10.90 9.80 Baunnvoll-Tischtndi gewebt, farbecht Steppdečken in versdiiedenen Farben, mit weiBer Baumurollab-deckung, 130x190 45.90 39.80 49.80 159.80 Perlon - Steppdečken Baumvroll-Trikot- AA Al) Unterstoff, pflegeleicht, A4.9U 130x190 196.- Damen-Perlon- strumpfe Damen-Krausel. strfimpfe Damen -Miederhosen Slipfasson BH Markenware Damen-Hakellok- Striimpfe Damen-Woll- strumpfe Damen-Sexy-Pulli Damen-Modewesten Modische Damen-hosenanzuge Damen-Mode- pollunder Damen-tlberfall- Skihosen 3.90 9.90 14.90 19.80 12.90 29.80 68.-98.- 198.- 89.80 299.- Damen-Jersey-Hosen hochmodisch Damen-Stulpenhosen aus Modeflanell Damen- S trickf Iauschhosen Damen-Maco-Hosen Kurzbeln, mit Omament-muster Damen-Baumwoll- Slip Damen-Maco- Leibchen Langarm, innen gerauht (39.80). Kurzarm, Omamentmuster Damen-VVasche- garnitur Hemd und Hose Damen-Perlonunter- kleid Damen-FIanell- Nachthemd geblumt 189.- 299.- 19.80 10.90 7.90 29.80 49.80 29.80 55.90 Damen-Frottee- Pyjama Damen-Hakellook- Strumpfhose Damen-Dralon- Strumpfhose Frauen-Strumpf- hosen beste Markengualitat Damen-Krausel- Kniehosen Damen-Dralon- Handschuhe Damen-Tiefschnee- Hosen Lycra Herren-FIanell- Sporthemden Herren-Modestreif- Hemden Herren-Baumvvoll-slip oder -Leibchen 149.80 19.80 29.80 25.90 19.80 25.90 299.- Herren-Maco- Unterhose lang Herr en -Tur nhosen Trikot Herren-Trikot- pyjama Herren-Frottee- Soketts 12.90. Baumwolle Helanca Herren-Sport- striimpfe Herren-Helanca- Rollkragenpulli 59.- 99.- Herren-Mode- pullover Herren-Modewesten 10.90 Herren-Blne-Jeans- Hosen | extra stark 29.- 10.90 99.- 9.80 5.90 19.80 49.80 79.80 149.80 89.80 Orig. Rheuma-Kur-Einziehdecbe reine SdiurwolifQUung, 130x190 Fertige Tnchent gefOlIt mit 3 kg HOhner-fedem, 130x190 Fertige Polster gefOllt mit 1 kg Hilhner-rupf, 60x80 329.- 189.- Karo-Allzweck- Decke Strapaz-Oualitat Acryl-Dekor-Vorhange pflegeleicht, in den Farben Gold, Rot, Blau, 120 cm breit 49.80 Acryl-Vorhange modisdie Jacguard-Dessins, 120 cm breit 34.90 69.80 Flanellsehliipfer oder -Tuchentbezug warm, weidi, mollig, 130x190 Flanell-Leint&cher Markenware, 130x220 119.80 48.- Diolen-Vorhange mit Bleiband und sebonem BordUren-AbschluB Crimplene-Kleider- stoffe pflegeleldit, in Saison-Modefarben, 80 cm breit 39.80 28.50 . V>. :'V B El stNome I Herren-Stulpenhosen sehr modisch Trevlra Knaben-Baumvvoll-slip oder -Leibchen 298.- 199.- 9.80 Baby-Frottee- Overal Kinder-Trikot- pyjama Kinder-Dralon-Pulli 59.80 49.- 59.80 Madchen-Unter- kleider mit Spitze ab Madcben-BaumwolI- slip Madchen-VVasche- garnitur Hemd und Hose Knaben-Maco- Unterhose lang ab Kinder-Frottee- Pyjamahosen Kinder-Kniestrumpfe Strapaz-Qualitat ab Baby-DraIon-| Strampler 19.80 4.90 24.90 20.90 26.90 13.90 39.80 Kinder - S amthosen 79.80, aus Helanca Kinder-Anoraks Kinder-Skihosen sehr gute dualitat ab 69.80 99.- 149.80 Mode-Georgette- Tiicher in allen Farben 5.90 Modische Seidentiičher sehr schone Muster Frauen-Perlon-Kleiderschiirzen modisdie Muster Franen-Perlonmantel 16.90 45.90 79.- ...ambestengleichzu SAMONIG VILLACH. AM SAMONIG-ECK Haš tednik, Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.—DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec.—Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.