List za slovenski narod v Ameriki m ^la^no K. S. K. Jednote	
4. številka.	Joliet. Illinois-». 31. deceiuhrn 1909	Imetnik XIX.
ŠTRAJKOLOMGI
PO ŽELEZNICAH.
Severozapadne železnice izjavljajo, da je itrajkarjem čas povratka zapadel.
ALI BO G. TAFT POSREDOVAL?
Delavski voditelji mu predlože raz-porna vprašanja.
Spet eksplozija v rudniku.
Centralia, 111., 28. dec. — V premogovniku št. 5, dve milji južno od tu, so bili usmrčeni štirje razstreljevači vsled eksplozije prahu. Eksplozija se je pripetila na 700 čevljev globoki stopi, 200 čevljev od vzpenjače. Tiri so bili odtrgani in rovi zelo poškodovani. Ta rudnik je posloval šele leto dni. Umrčenci so bili inozemci; eden izmed njih je ob nedavni rudniški nesreči v Cherry izgubil dva sorodnika.
St. Pati’, Minn., 29. dec. — Položaj v zvezi s štrajkom vslužbencev po ogi-bališčih (svičmenov) po severozapadu se zadnjih 24 ur ni nič izpremenil. Obe stranki čakata. Železniške družbe izjavlja, da so govorile svojo zadnjo besedo, in voditelji štrajkarjev čakajo na uspeh poslanstva, "katero se je pod vodstvom H. B. Perhama od "American Federation of Labor podalo v Washington, kjer hoče poskusiti, da pridobi za posredovanje v štraj kovni zadevi za vezno vladp. Od uspeha tega poslanstva so odvisni nadaljnji kpraki voditeljev štrajka. Poroča se, da so se s “svičmeni” zvezane unije že izrekle pripravljene, da se pridružijo štrajku. Štrajkarski vodje nočejo v tem oziru ničesar razodeti, a neki višji uradnik unije svičmenov je izjavil, da ni nemogoče, da sc utegne štrajk hitreje končati nego se pričakuje, kajti tako v St. Paulu kakor v Wasbihgfonu se namoč deluje na poravnavo razpor-nih vprašanj.
Chicago, 111., 30. dec,Opoludne včeraj so železniški generalni poslovodje v St. Paulu nazaj vzeli svojo ponudbo itrajkarjem, da jih zopet nastavijo, bržko bo prostora zanje. Izdane so odredbe za nastavljenje štraj-kolomcev, in Burlington-železnica je že včeraj odposlala krdelo stavkokazov tz Chicago v postaje z ogibališči na severozapadu. Danes se bode tu nabiralo dodatnih štrajkolomcev.
Predsednik Taft bo naprošen te dni, da posreduje in poskusi preprečiti preteči štrajk unijcev spojenih z železniškim oddelkom delavske zvfze “American Federation of Labor”. Tozadevno odposlanstvo pod vodstvom g. Perhama bode sprejeto v avdijenci šele v soboto ali ponedeljek, ker dotlej g. Tafta ne bo v Washingtonu. Kaj hoče g. Perham doseči, ni natanko znano. Splošno mnenje pa je, da so smatrati štrajkujoči “svičmeni” na severo-aapadu za poražene, ako se ne bo dal predsednik pregovoriti, da bi “pritiskal” na železniške družbe in jih pripravil do tega, da ustrežejo zahtevi štrajkarskih voditeljev ter takoj spet namestijo štrajkarje. Dvomno je, da bi g. Taft hotel storiti to.
Položaj na severozapadu je bil tekom včerajšnjega dne miren. V St. Paulu se ne bo ničesar ukrenilo, dokler »e bo znan uspeh ali neuspeh Perha-movega poslanstva v Washingtonu. Železniški uradniki na severozapadu izjavljajo, da je štrajk končan, kolikor se njih tiče.
Pošta ima velik primanjkljaj.
Washington, 27. dec. — Sedanja u-prava poštnega departmenta je začela svoje delo s primanjkljajem $17,-479,770. To je največji primanjkljaj, ki ga je to upravno področje sploh kdaj izkazalo. Preiskave so dognale, da ima ta veliki primanjkljaj dva glavna vzroka, namreč poštne stvari drugega razreda in poštno oddajo po deželi. Dosedanja izguba iz prvega vzroka znaša $64,000,000, a iz drugega vzroka $28,-000,000. Izguba v teh dveh področjih poštne službe je sedaj večja, nego deželni skupni primanjkljaj zadnjega fiskalnega leta.
Štrajk poravnan.
Shenectady, N. Y., 28. dec. — Štrajk kotlarjev v tukajšnji tovarni American Locomotjye-kompanije je bil danes poravnan. Sklenjeni dogovor velja tudi za štrajkujoče kotlarje .v tovarnah te družbe v Dunkirku, Montrealu, Richmondu, Va., in Pittsburgu. Štraj-kalo je kacih 3000 mož. Družba je hotela uvesti neko gotovo preračunje-vanje dela, nakar Bo kotlarji zaštraj-kali. ..Sedaj bodo ^pet zaposleni na temelju dnevnega dela.
Ponesrečeni “inozemci”.
Pittsburg, Pa., 27. dec. — Devet oseb je bilo hudo ranjenih, četvero izmed njih smrtno, ko sta trčili vkup dve kari na Mount Pleasant-električni,.železnici. Sedmeri ranjenci $o '‘inozemci”,. ,.
Cumberland, 27. dec. -~ Trije pre-mogarji šo zgoreli pri požaru njihovega stanovanja blizu Harrisona, Vir-gin;a. Dva druga premogarja, ki sta stanovala v istem poslopju, se pogrešata. Pravijo, da je nekdo zažgal.
Shelburn, 27. dec. — Dva ogrska premogarja je tu blizu povozil in u-sinrtil vlak Evansville & Terre Haute-železnice. Eden usmrčencev je bil spoznan kot neki Mike Sonslo; v žepu druzega je bil najden sledeči naslov: John Koishou, 224 East Whittmore St., Toledo, O. Tretji premogar, njun tovariš, se pogreša.
Spet nesreča v rudniku.
St. Louis, Mo., 23. dec. — Osem moških je bilo usmrčenih in 400 drugih postavljenih v smrtno nevarnost vsled eksplozije plina v rudniku Chicago & Cartarville Coal-kompanije v Herrinu,
111.	Nezaščitene rudniške svetiljke, ki so jih rabili rudniški inženir in njegovi pomočniki, so povzročile nesrečo. Inženir in njegovi trije spremljevalci so bili na mestu usmrčeni, kakor tudi štirje italijanski premogarji. Odločnemu nastopu rudniškega vodstva se je zahvaliti, da število mrtvecev ni večje. V jamo je bil dan takoj alarm in vzpenjače so bile spuščene v rove, tako da je bila že pet minut po eksploziji večina premogarjev spravljena na površje. Po eksploziji je navstal ogenj v jami.
ZELATA POBEGNIL IZ NICARAGUF.
Sedaj se nahaja v glavnem mestu Mehike, kamor donesel tri torbe polne zlata.
ZABAVLJA CEZ NASLEDNIKA
In pravi, da so ameriški mornarji podpirali Estrado in upornike.
Mesto Mexico, 29. dec, — Jose Santos Zelaya, ki se zdaj naziVa “titulami predsednik Nicarague”; je dospel semkaj. Vladni uradniki ga niso pozdravili, pač pa kacilf 200 Osrednjeameri-čanov in Mehikancev, ki so vzklikali: “Živio Zelaya!” “Živela Mehika!” “Doli z Yankeejil”
Zelaya je bil videti vesel, ko ni bilo pri sprejemu vladnih uradnikov. K.p je sedel v: kočijo, je dovolil, da ga je pol tucata umetnikov fotografiralo. Potem se je odpeljal v Palace Hotel, kjer je bilo pripravljenih več sob zanj. Med njegovo prtljago so se nahajale tri ročne torbe, dve napolnjeni Z zlatniki, tretja “za počT’ ” nabasana ž bankovci.
V hotelu je Zelaya sprejemal goste in časnikarje. Tem je izjavil, da je še vedno predsednik Nicarague, da se pa rajši imenuje titulami predsednik, da se izogne morebitnim neprilikam. V Mehiki se namerava stalno naseliti, in zato pride njegova družina za rijim.
Madriza kot predsednika in svojega naslednika g. Zelaya ne ceni visoko, češ, ker. ni vojak. Nemirov v Osrednji Ameriki je pričakovati toliko časa, dokler se osrednjeameriške države ne zjedinijo.
Glede zadržanja ameriške vlade proti njemu je Zelaya izjavil: “Gospod Knox ni moj sodnik. Za svoja dejanja sem odgovoren Samo moji vladi.” To je bil odgovor na opombo, da namerava ameriška vlada, zahtevati od Mehike izročitev Zelaye. Zelaya je ponovil, da je bil ameriški tajnik vnanjih zadev, g. Knox, o dogodkih v Nicaragua slabo poučevan. Sčasoma pa pride resnica na dan, in tedaj bo pravično sojen tudi Zelaya.
Zelaya trdi, da so se ameriški mornarji udeležili več nedavnih bitek v Nicaragui na strani upornikov in da je bilo 20 usmrčenih. Pri Rami se je baje bojevalo nič manj nego 400 Američanov proti vladnim četam, in po bitki pri Colorado Junction dne 1. nov. je bilo najdenih na bojišču nič manj nego 20 mrtvih mornarjev.
Washington, D. C., 28. dec. — General Estrada, vodja revolucije v Nicaragui, noče sprejeti pogojev, ki mu jih je ptedlagal novi predsednik Ma-driz v svrho sklenitve miru.
Železniške nesreče.
Seymour, Ind., 27. dec. — Pet železniških vslužbencev je bilo usmrčenih in dva sta bila smrtno ranjena, ko sta 20 milj zapadno od tu blizu Fort Ritnera dva tovorna vlaka Baltimore & Ohio-železnice trčila vkup na ostrem ovinku.
Detroit, Mich., 27. dec. — Ena oseba je bila usmrčena, neka druga smrtno ranjfcna in kacih 20 potnikov je bilo bolj ali manj hudo poškodovanih, ko je na. nekem ovinku 4 milje severno od vasi Wayne skočil iz tira voz Detroit United-železnice.
- Trije otroci zgoreli.
Prati, Kans,, 28, de:c.-— Mrs. Henry Blanton je šla iz svoje hiše čez ulico govorit,« svojo sosedo. Ko se je čez nekaj časa obrnila, je videla, da je njena hiša vsa v plamenih, v katerih so njeni trije otroci zgoreli, v,starosti od 2 do S let. Ko je prišla pomoč, že ni bilo česa reševati..
Trmoglavček.
Toledo, O., 28. dec,— 14 letni Herman Miller, sin Johna C. Millerja, se je obesil v kleti roditeljske hjše, kamor je bil poslan v kazen, ker ni hotel iti za'*svojo mater z vedrom po vode.
MNOGO ŠKODE VSLED VIHARJEV.
Na vzhodu Združenih Držav zahtevala sneg in veter prav mnogo človeških žrtev.
BOSTON ŠKODE $5,000,000.
Železniški promet bil vsepovsod oviran in tudi brodarstvo trpelo.
Najet umor.
Sandusky, Ohio, 27. dec.—- Tajnost, ki je obdajala umor Agosta Deme, enega izmed prvakov v tukajšnji italijanski naselbini, je razkrita po izpovedi Franka Benaha. Ta je izjavil, da je on izvršil umor za $400, ki mu jih je plačal Jim Primero, neki drug Italijan.
Kralj Albert.
Bruselj, Belgija, 23. dec. — Albert I., kralj Belgijcev, je imel danes dopo-ludne s kraljico Elizabeto iz Laekena svoj slovesni sprovod v glavno mesto. Topovi so grmeli, zvonovi zvonili in na stotisoče zvestih podanikov je po ulicah pozdravljalo kraljevsko dvojico s k’iri: “Živel Albert!” in “Živela Elizabeta!” Socialisti SO poskušali vprizo-riti demonstracijo v prid republiki, a se jim ni obneslo.
Velikanski načrti.
Pariz, 28. dec. — Poslanska zbornica je dovolila pariški mestnj upravi, vzeti na posodo 900,000,000 frankov (okoli $180,000,000), da izvede velikanske zboljšave v polepšavo mesta. Več nezdravih predmestij se ima popolnoma podreti ter napraviti novih ulic, vrtov in šol.
St. Johns, N. F, 29. dec: «- Enajst jadrenic newfoundlandskih s posadkami v skupnem številu 60 moških se je pogreznilo ob zadnjem blizzardu, do-č.irii je gmotna škoda napravljena na Newfoundland« zelo velika. Vihar je' besnel šest dni izza' nedelje, a sedaj pojema. Mesto Placentia je bilo tri dni poplavljeno. Vas Blackhead je izginila, Že petdeset let ni bil tli noben mesec december tako viharen.
Chicago, 111., 29. dec. — Blizzardu podobno vreme je snoči Tesno prizadevalo železnice in nekaj časa pretiib, da zaustavi ves pouličnoželezniški pro»-met. Vlaki so imeli vsi zamudo po več ur.
■ New York, 28. dec. — Na tisoče delavcev se je celo noč trudilo, odstraniti prometne ovire, ki jih je nagromadil zadnji decembrski vihar, kot ga ni bilo hujšega v tej pokrajini že več let. Vlaki imajo še vedno zamudo.
18 oseb je v New Yorku in okolici storilo smrt v božičnem blizzardu in ob njegovih posledicah. Šest" izmed njih je zmrznilo, ker so zašli v zamete in se niso mogli rešiti. Drug', so utonili in še druge so vlaki povozili.
Brodarstvo je zelo trpelo, več manjših brodov in pHronV se je pogreznilo ali pa zelo poškodovalo.
Boston, Mass., ¿d uec. — Vihar, ki je razsajal po Novi Angliji in povzročil poplavo, je napravil v Bostonu in okolici nad S milijonov dolarjev škode. V mestu Chelsea je S oseb utonilo, ko je besneče vodovje predrlo jez Island Endriverja, in 80 akrov zemlic je bilo poplavljene, tako da je moralo
2,500	oseb iskati rešitev v begu. Brez luči je bilo snoči 32 mest in vasi, ker so električni prevodi odpovedali. Velika jadrenica “Davis Palmer” se je pri Hullu razbila, in posadka 12 mož je bržkone utonila.
Philadelphia, Ra., 28. dec. — To mesto je še v silnih zametih, ki jih je nagromadil blizzard v božični noči.
Pittsburg, Pa., 27. dec. — Štirinajst ur ni imelo to mesto vsled snežnega viharja nobene železniške zveze z nobenim krajem vzhodno od Harris-burga, Pa. in Cumberlanda, Md. Sedaj se položaj zboljšuje.
PROŠNJA.
Na pomoč sirotam in vdovam!
Grozna nesreča v premogovniku pri Cherry, 111., je zahtevala tudi 19 slovenskih žrtev. Ponesrečeni slovenski premogarji ostavljajo revne vdove in. nedolžne otroke. Ti potrebujejo sedaj nujne pomoči v denarju.
Am. Sl. poživlja za nabiranje milo-darov za te slovenske tužne otroke ju vdove. Vsak najmanjši prispevek bo dobrodošel jn nemudoma odposlan na slavni odbor slovenske cerkve sv. Roka v La Salle, II!.. ki preskrbi, da pridejo vsii milodari do zadnjega centa samo v roke slovenskih prizadetih družin.
Prihodnji teden zaključimo nabiranje.
VI. izkaz milodarpv
za slovenske sirote m vdove v Cherry,, Illinois:
John D. Petrie, Rockford, 111. . .	$ 1.00
Rev. A. Mikš, St: Michael, Minn	2.00
'Anton Mikše, Wahpeton, Minn	, 2.00
Frank Mil-cše, Breckenridge,	
Minn		1 00
Anton Mikše, Breckenridge,	
Minn. .		
Štefan Radokovič, Moortown,	
N. Dak			1.00
Mrs. Brandt,, Wahpeton, Minn	1.00
Mat. Papich. Joliet, III		.5«
Prenos prejšnjih izkazov,. ,, ..	214.90
.Skupaj $224.46 Upravništvo “A. S.”
Newyorški ubožci.
New York, 25. dec, — Božič je do-■esel Newyorcanom snežen vihar prve vrste, ki pa je bil vkljub svoji silnosti vobče dobrodošel, ker božičevanje krez snega nima prave privlačnosti.
Kakor v prejšnjih letih, tako tudi letos niso pozabili Newyorcani na ta dan svojih ubožcev. Nič manj nego 100,-000 revežev in potrebnikov je dobilo brezplačno kosilo. Samo “Salvation Army” je nasitila 25,000 lačnih in obdarovala 3,000 revnih otrok. Slično so se izkazale druge dobrodelne.družbe
Sedem otrok zgorelo.
Dubcys, Pa., 28. dec.—Sedem otrok, v starosti od 2 do 12 let je zgorelo in tri osebe so bile bržkone smrtno poškodovane ob ognju, ki mu je sledila eksplozija smodnika, vsled katere je bila razdejana hiša premogarja Šte-šana Bronoski. Sest od zgorelih o-trok je bilo Bronoskijevih, sedmi je bil «ecega prijednika. Bronoski in njegova žena sta skočila iz okna gorenjega nadstropja in se resno poškodovala. Ogenj je povzročila prerazgreta peč. Razširil se je naglo do sodčka s smodnikom, ki je eksplodiral. Vsled te eksplozije se otroci niso mogli rešiti.
Plin in plameni
Gallup, N. M., 23. dec. — Dva moška sta mrtva in kacih dvanajst drugih visi med smrtjo in življenjem vsled vulkanu podobnega izbruha plinov in plamenov v Weaver-rudniku “American Fuel”-kompanije, nedaleč od tukaj. Nesreča se je pripetila, ko so moški, zaposleni v jami, predrli steno starega preduha, ki gori že sedem let. Ko so steno predrli, so buhnili plameni in plini s strašno silo med delavce, da so se vsi ti onesvestili, vendar so bili spravljeni še živi na površje, kjer sta pa dva koj nato umrla.
Četvorica razkosana.
Mineral Point, Wis., 28. dec.—Vsled eksplozije dinamita so bili pri Ollie Bell-rudniku štirje moški raztrgani v kosce, sami Angleži. Četvorica se je podala v skladišče dinamita po mate-rijala za neko razstrelbo. Bržkone so postavili dinamit preblizu peči, da se staja, in potem je sledila eksplozija. Tri trupla so našli popolnoma raztrgana, četrto se še pogreša.
Potoval kot obešenec.
New York, 28. dec. — V tovornem vozu iz Chicage semkaj dospelega vlaka so našli truplo nekega moža, bingljajoče s krovnega gredja. Mrtvec je imel na sebi pet hlač in tri suknje. Iz listin, najdenih v njegovih žepih, je razvidno, da je bil mož, ki se je na videz uže v Chicagi obesil, neki Kovacz Sandor, doma iz Avstrije. Njegova starost je bila okoli 40 let. V enem njegovem žepu so našli $17.
Doigral «vojo vlogo.
New York, 28. dec. — Stari parnik “Umbria” parobrodarstvene Cunard-linije, ki je leta 1884. vznemiril New York, ko je tjakaj prvikrat doplul, bo v soboto bržkone dokončal svojo zadnjo vožnjo po morju. Dni svoje po-rabnosti je preživel in nihče noče več ničesar vedeti o starem parniku. Ob svoji poskusni vožnji je razvijal hitrost 21 vozlov, kar je takrat vzbujalo občudovanje.
Linčan.
Hurley, Va., 26. dec. — Henry Pennington, ki je na sveti večer usmrtil Samuela Baker ter znatno ranil njegovo ženo in dva otroka, je bil iz njegove začasne ječe ugrabljen in na neki parni cevi obešen. Obsodbo in.usmr-čenje je izvršila množica kacih sto glav.
Lakote skoraj umrli.
Hoquiam, Wash., 28. dec. — Jadrenica “Minnie A. Caine” je bila privlečena v Gary’s Harbor. Njena posadka je bila shujšana do kože in kosti, in kapitan je bil napolmrtev. Ves živež, ki je bil še na krovu nesrečne ladje, je sestajal iz nekaj funtov, pokvarjenega Suhorja. Jadrenica je odplula dne 20. septembra iz luke Hypong, Kitajsko, in nedaleč od kitajske brežine jo je zgrabil tajfun, ki jo je skoro pogreznil in ji ves živež odplavil. Skoro 100 dni so morali kapitan in njegovi mornarji vztrajati ob najpičlejši hrani, in gotovo bi bili lakote umrli, ako bi jim bili vetrovi nagajali in ako ne bi prišli še nekaj dni do ameriške brežine. Kapitan Olsen je vsled srčne hibe, pohuj-šane po gladu, na smrt bolan in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Grof Tolstoj bolan.
Petrograd, 27. dec. — Grof Lev Tolstoj, slavni ruski mislitelj in pisatelj, je nevarno zbolel v svoji domačiji Jas-naja Poljana. Zdravniki iz Moskve in Tule so poklicani, da spet ozdravijo svetoslavnega starca.
Kardinal Satolli resno bolan.
Rim, 26. dec. — Kardinal Satolli, ki je zbolel na vnetju obisti, se počuti jako slabo. Sedaj govori večkrat zmedeno. Papež zelo skrbi za bolnega kardinala in trikrat na dan mu poročajo o bolnikovem stanju.
Hipnotizirana po čtivu.
Cincinnati, O., 28. dec. — Čuden slučaj hipnotirizanja samega sebe-se je pripetil tukaj. Mrs. Mary Lipp je namreč brala v nekem časopisu poročilo o slučaju gospe Paul Sonnecalf v Lovelandu, Ohio, ki je v hipni blaznosti sežgala svoja dva otroka, in po prečkanju poročila je gospo Lipp popadla neukrotljiva umoroželjnost, ki se je izražala v tem, da je hotela vsa živa bitja sežgati.
Gospej Lipp se je že posrečilo, sežgati svoje kokoši in zajčke svojih otrok v posodi, ki je bila napolnjena z žarečim premogom, in razbiti domačemu psu črepinjo, nakar je hotela prijeti svoje otroke, ko so zdajci vsled hrupa prihiteli sosedje in besnečo gospo prijeli. Gospa je ravno držala svoje deset mesecev staro dete, da je vrže v žrjavico.
Dvorovina dovoljena.
Bruselj, Belgija, 29. dec. — S 100 proti 29 glasom je poslanska zbornica dovolila novemu'kralj dvorovino (civilno listo) v znesku 3,300,000 frankov (okoli $660,000), ko so se poprej socialisti izrekli proti dovolitvi, proti monarhiji (samovladarstvu) in za lju-dovlado. Jednako dvorovino je dobival kralj Leopold. Odstrani klerikalne stranke se je priporočalo kralju zvišanje dovolitve, a vladar ni hotel o tem nič vedeti.
Škof Dunne in Cherry.
Peoria, 111., 25. dec. — Škof E. M. Dunne, vrhovni pastir tukajšnje škofije, ki se osebno zanima za pomožno delo v Cherry, 111., je bil v dan pred Božičem veselo presenečen, ko je prejel ček v zriesku $2,000 za preostale po žrtvah rudniške nesreče, in sicer mu je poslal ček chicaški dnevnik “Tribune”.
To je drugi ček po velikosti, ki ga je škof prejel za nesrečne vdove in sirote, kajti isti dnevnik mu je poslal uže poprej v isto svrho ček za $2,500,
Škof Dunne je takoj ukrenil vse potrebno, da se je denar uporabil kolikor mogoče najbolje. Pravijo, da ga je cerkev neumorno podpirala v njegovem prizadevanju in da škof Dunne zasluži več hvale, nego katerikoli drug mož, glede olajševanja bede in stiske v nesrečnem rudarskem mestecu.
Vihar na Daljnem Vzhodu.
Victoria, B. C., 24. dec. — Parnik “Empress of India”, ki je semkaj doplul z Daljnega Vzhoda, je donesel vest, da so malo pred odhodom parnika viharji v koreanskem in japonskem vodovju zahtevali nad 2,000 človeških žrtev. Pogreznilo se je 620 korean-skih ribiških čolnov.
Na Victoria Nyanzi.
Kisuma, Brit. Vzh. Afrika, 20. dec.— Ameriška lovska družba se je odpeljala na parniku “Clement Hill” od tu v Enteppe, Uganda. Parnik nosi zvezde in proge. To je prvikrat, da je nosil potniški parnik na Victoria Nyanzi ameriški prapor. Na vožnji iz Nai-robija je pozdravil družbo v Kijabu ameriški misijon, ki se je zbral pri postaji. Drugo navdušeno demonstracijo so priredili naseljenci, ko se je vlak ustavil v Nakuru.
Entebbe, Uganda, 20. dec. — Po lepi vožnji čez Vtictoria Nyanzo je dospel Roosevelt s svojim spremstvom semkaj. Sprejeli so ga vladni uradniki. Častno gardo je tvorila indijska stotnija. Colonel Roosevelt in sin Kermit sta se odpeljala z avtomobilom v vladno poslopje, kjer bosta do svojega odhoda v Kampalo gosta guvernerjeva. Roosevelta je očarala lepota jezera in udobnost, ki se na parniku nudi potnikom.
Ogenj na parniku.
Liverpool, Anglija, 28. dec. — V podlabudju parnika “Celtic” od “Red Star Line” so odkrili ogenj zadnjo sredo, ko je bila ladja oddaljena od New Yorka štiri dnevne vožnje. Parnik je včeraj srečno doplul, ampak ogenj je še gorel v njegovi notranjosti, ne da bi kateri od 400 potnikov vedel o tem. Koj po dohodu parnika so za čeli izkladati tovore, da se napravi pot do mesta, kjer je ogenj navstal. S tem delom se zdaj še nadaljuje. Ogenj je navstal v oddelku št. 6 med bombaže-vino. Parnik “Celtic” je odplul dne
18.	decembra iz New Yorka v Queens town in Liverpool. Vožnja je prete kla do naslednje srede brez posebnega vmesnega dogodka, potem so pa odkrili dim, ki je prodiral iz bombaževega oddelka. Kapitan Hambelton je takoj ukazal, da so se vse line in vrzeli nepredušno zamašle. Potem se je poskušalo določiti izvor ognja, a vse se je skrbno prikrivalo pred potniki, ki so se veselo zabavali, dočim je mor narje mučila skrb. Na krovu ni bilo nič posebnega opaziti, čeprav je podpalubju ogenj neprestano gorel pet dni. Velikost napravljene škode še m precenjena.
Društvo sv. Genovefe.
Joliet, 111., 29. dec. — Članicam društva 'sv. Genovefe št. 108 k. S. K. J. se tem potom naznanja, da bo društvo imelo svojo skupno spoved dne 1 januarja in sv. obhajilo dne 2. jan Članice so naprošene, da se polnošte vilno udeleže. Ker bo dne 2. jan. tudi mesečna seja, umeščenje novih uradnic in več važnega na programu, so sosestre naprošene, da se točno ob 2. uri popoldne v polnem število seje u-deiežijo. Sesterskim pozdravom in voščilom za srečno novo leto Odbor.
C. kr. vlada v zadregi.
Dunaj, 27. dec. — Poravnava, s katero je bila zaključena senzačna pravda radi obrekovanja hrvatsko-srbske koalicije v hrvatskem deželnem saboru proti zgodovinarju dr. Friedjungu, je spravila vladne kroge v slabo voljo iti zadrego. Kajti ta zaključek smatrajo mnogoterniki za neposredno osramo-čenje c. kr. vlade. Ta je dala zgodovinarju onih dokazil o velikosrbski zaroti proti Avstriji, ki so se izkazala kot ponarejena. Dr. Friedjungu nt mogoče ničesar očitati, kajti dokazano je, da je smatral ponarejena dokazila, predložena mu po dobroplačanih ovaduhih, za prava in pristna. Zadeva pride gotovo v državni zbor, kjer bode povzročila vladi mnogo neprijetnosti.
Vabilo na veselico
katero priredi Viteško društvo sv. Jurija št. 3 K. S. K. Jednote na Novega leta večer v Jednotinih prostorih, kjer bode preskrbljeno za najboljšo zabavo. Začetek ob 8. uri zvečer. Za mnogo-brojni obisk se priporoča Odbor-
Zahvala.
Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem za lep pogreb, ki ga je priredilo-društvo sv. Štefana mojemu nepozabljenemu soprogu Luka Kušarju, ki je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal v četrtek 16. decembra v Chicago, 111. Posebno se zahvaljujem častitemu gospodu župniku Antonu So-jar za njih.ov preobilni trud in za lep govor, ki so ga imeli v cerkvi sv. Štefana oS krsti mojega preljubega soproga in očeta treh nepreskrbljenih otrok. Zahvaljujem se tudi darovalcem vencev in vsem, ki so ga prišli obiskat in kropit in tistim, ki so se pogreba udeležili. Bog povrni vsem vas trud! Pokojni je bil doma iz Notranjih Goric, fara Brezovec, občina Ljubljana. Večna luč na j mu sveti in naj počiva v miru!
Chicago, 111., 24. dec. 1909.
Uršula Kušar.
Jolietska novica.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva kupila vse blago v mesnici firme Grahek & Ferko, kjer bova nadaljevala trgovino in bova imela v zalogi najboljše meso in grocerijsko blago.
V soboto jutro, dne L jan. 1910, bova že V prostoru, za to bodo postreženi, vsi stari in novi odjemalci, po naši najboljši moči.
Blago bova prodajala na debelo in drobno, koje bova razvažala na vse dele mesta.
Koncčno želiva vsem našim odjemalcem, novim in starim, zdravo in srečno novo leto 1910.
Stukel Brata,
207 Indiana St.,	Joliet, I1L
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

Joliet, 111., 29. dec. — Lepi božični prazniki so za nami. Obhajali smo jih v znamenju snega in mraza. Tako belega Božiča ni bilo v Jolietu že od pamtiveka. Mnogi so se ga veselili; drugi so pa zabavljali čeznj za pečjo. Splošno je pa prevladovala dobra volja. Saj smo obhajali praznike polne otroškega veselja nad božičnimi darili in voščili ter vzvišene radosti nad zopetno proslavo rojstva Zveličarjevega.
V naši cerkvi sv. Jožefa so se vršile vse slovesne slhžbe božje po določenem sporedu. Svečanostno pritrko-vanje zvonov je klicalo vernike že zarana k prvi sv. maši ob petih, in potem spet ob osmih in desetih. Udeležba je bila vsakikrat velika, a bila bi še večja, da ni bilo tako neprehodnega snega in hudega mraza. Med lepo ozaljšanimi altarji je vzbujal posebno pozornost žrtvenik na levi strani, ki je bil ves vsmrcčju in lučicah, a med itemi so bile pripravljene lepe jaslice, ki so jih oskrbele čč. šolske sestre. Zgodnjo ali prvo sv*, mašo je daroval domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, a drugo in tretjo Rev. A. J. Krascho-witz.
Divno je bilo pri prvi in tretji maši cerkveno petje mešanega zbora pod mojstrskim vodstvom g. organista George Malovrha. Samo pet pevcev in devet pevk je bilo v zboru, ampak vsi ti so stali na višku pevske umetnosti. Tako lepoubranega petja ne premore izlepa katera slovenska cerkev v Ameriki, dasi se cerkveno petje goji po vseh naših naselbinah z res hvalevredno vnemo. Pevski program smo navedli zadnjič. Vse točke so se izvajale v največjo zadovoljnost vseli, ki se kaj razumejo na petje, in poslušalci so bili tako ganjeni, da se niso mogli nič kaj zamakniti v svoje mašne bukve, kakor po navadi. Med Kempterjevo latinsko mašo op. 9 z vmesnim Foersterjevim gradualom in Gruberjevim ofertorijem so se pele slovenske božičniefe, ki so posebno prijale slovenskim ušesom in dušam. Vse pevke in pevce bi najrajši navedli imenoma, ampak naj jim topot zadostuje skupna pohvala — a pohvalo pa zaslužijo javno in tako veliko, da je z besedami kar izraziti ne moremo. U-pati je, da ostane naš cerkveni pevski zbor vedno na taki višini, in jolietska naselbina bo gledala nanj z upravičenim ponosom.
—	Skoro dva čevlja snega je zapadlo doslej v Jolietu. Hudo je naletaval sneg zadnji petek ponoči, v soboto in nedeljo, in nagromadilo se ga je toliko, kakor še nikdar ne v mesecu decembru izza petnajstih let, kakor poroča tukajšnji vremenoslovec. In pritisnil je tudi prav oster mraz, tako da je vse tiščalo k ognjišču. Poulične kare In .Železniški vlaki so imeli seveda svoje
•™?amude in druge težave v prometu vsled izredno hude zime.
—	10 stopinj pod ničlo je kazal toplomer davi (v sredo). Tacega mraza še ni bilo letos.
—	Gg. Mat. Kočevar in Alojzij Ster-benc iz Bradley, II!., sta se mudila čez praznike v tem mestu na obisku svojih prijateljev. Zelo ugajala jima je naša cerkev.
—	Mr. Joe Zaletel, stanujoč na Silver Hills, poroča, da je bil za praznike prijetno presenečen: -štorklja mu je donesla zalo dete.
—	Rojak John Longflus je zapustil bolnišnico, kjer je srečno prestal operacijo na slepem črevesu (apendicitis) in bo že prihodnji teden spet prevzel svojo brivnico. Njegov začasni namestnik Mike Rožič se stalno nastani v dosedanji M. Radakovičevi brivnici na Scott cesti.
—	Pogreb pokojnega Antona Kom pare se je vršil zadnji petek dopolu-dne ob zelo veliki udeležbi njegovih prijateljev in znancev, ki so* ga spremili k zadnjemu počitku na slovensko pokopališče. Tudi društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. je izkazalo svojemu pokojnemu članu in bivšemu predsedniku zadnjo čast. Poleg svoje soproge in osmerih otrok zapušča pokojnik v tej deželi dva brata in eno sestro, ; v starem kraju, v Metliki na Dolenj skem pa svojega očeta in dve sestri.
—$100,000,000 namerava “The United States Steel Corporation” potrošiti za povečavo in razširjatev svojih tovarn ▼ Chicagi in okolici, kakor poroča generalni superintehdent D. R. Mathias, Korist od te svote bosta imela v prvi vrsti South Chicago in Gary, Ind., kjer »e bodo gradile nove tovarne, nakupili novi stroji in oskrbele druge zboljšave Povečana in opremljena z mnogimi novimi stroji bo predvsem jeklarnica v South Chicagi. Za Joliet ne odpade od ogromne svote menda prav nič, kakor je izjavil neki višji uradnik tukajšnje jeklarne, češ, za Joliet je omenjena korporacija itak že mnogo potrošila zadnja leta.
—	V ponedeljkovi seji mestnega odbora je bilo predloženih 85 prošenj za salunske licence in jutri, to je v četrtek zvečer bo imel mestni odbor posebno sejo, na kateri bo prošnje reševal. Vseh salunov skupaj bo imel Joliet v novem letu menda spet do 136. Licenca je draga, kajti stane nič manj nego $1,000.
—Jolietski trgovci so zelo zadovoljni z letošnjo kupčijo pred prazniki. Tako izborno se jim ni obnesla že mnogo let. Prihajali so kupovalci v velikem številu tudi iz bližnjih in daljnjih okol-nifi mestec, ki so hodili prejšnja leta rajši v Chicago po božična darila.
Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Belac Matija, Ivoševič Simo.
Aurora, Minn., 22. dec. — Tukaj nas je veliko Slovencev, čeravno je še bolj nova naselbina; pa prav malo dopisov se bere od tukaj.
Z delom gre precej dobro po teh rudokopih. Pa še en rudokop se odpre, so govorice, s prvim jan. 1910. Tudi podpornih društev imamo dosti na to naselbino, da lahko pristopi, kateri še ni pri nobenem podpornem društvu, ker to je prekqristno podjetje, če enega bolezen poišče, posebno pri veliki družini. Tudi imamo dušnega pastirja, kateri skrbi za neumrjoče duše vseh katoličanov, kateri čejo biti katoličani; pa tudi podučuje Slovence v angleščini, kar je ljudstvu v veliko korist v Z. D. in to je hvalevredno.
H koncu pozdravljam vse bralce in bralke tega lista in voščim srečno novo leto. Tebi, A. S., veliko naročnikov in predplačnikov.
G. B. S., naročnik.
naši vrli pevci in pevke. Kakor vsako leto je tudi letos g. John Kosmač napravil v naši cerkvi lepe jaslice v veselje mladim in starim. —• Božična ko-lekta je znašala $573.25. To število samo že dovolj priča o ljubezni naših faranov do naše Cerkve. Društvo Marija Pomagaj št: 78. K. S. K. J. je darovalo $30.00, društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. $20.00, društvo sv. Jurija št. 960 C. O. F. $20.00, društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. $10.00, društvo Zvon št. 70. J. S. K. J. $10.00, samostojno društvo sv. Ane $6.00, društvo sv. Neže W. O. F. $5.00. Čast našim katoliškim društvom! Naj te kratke vrstice pričajo, da je v Chicagi razen nekaj hudobnih socialistov večina katoliških Slovencev in Slovenk, ki so zvesti svoji veri in ki res ljubijo svojo domačo cerkev.
Vsem vernim Slovencem v Ameriki —srečno novo leto!
Anton Sojar.
Brockway, Minn., 22. dec. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.! Dovoli mi voščiti srečno in veselo novo leto 1910 Tebi in vsem cenjenim čitateljem nam preljubljenega lista Amerikanskega Slovenca.
Vreme imamo tukaj kakor navadno pozimi mrzlo, včasi hud mraz, zopet bolj toplo in večkrat se naletava sneg, katerega je tukaj že dosti.
Naš rojak in prejšnji “storekeeper” Mike Blenkush je bolan v St. Raphael's Hospitalu v St. Cloudu, kjer se zdravi. Upamo, da se mu vrne zdravje in se on vrne med svojo družinico, katera stanuje blizo naše cerkve.
Mi se vsi veselimo veselih praznikov, ker imamo vse lepo urejeno po lepi stari navadi. Prva sv. maša na Božič bode ob polnoči, drugi dve po navadi kakor ob nedeljah. Veselimo se praznikov ko bomo peli:
Kar je že dolgo želel svet,
Nocoj se dopolnuje;
Odrešenik, Marjje cvet,
Do nas sc ponižuje.
Pastirjem angelci pojo,
Veselje prinesejo.
Prišel Zveličar na zemljo,
Zato Mu čast dajejo.
Še enkrat voščim srečno novo leto vsem čitateljem lista, listu pa obilo uspeha v novem letu, ki ga kmalu nastopimo.	Janez Poglajen.
Brockway, Minn., 20. dec. — Dragi mi urednik! Ako je mogoče, te male vrstice natisnite v list A. S.; ako pa ne, potem ¡>¡1 v koš,
Jaz bi rad mojim starim prijateljem malo opisal, kako gre tukaj na farmi. Tukaj je prav dobro, tako da mislim da nazaj na Eveleth me več ne bo, da bi še kdaj šel delat v jame, ker mislim, da bo treba jamo le zanazadnje “špa-rati”, kadar ne bomo več za ta svet. Tukaj imamo zdaj prav dobre čase, le malo delamo, tako da nam ne zastanejo udje in kakor jaz vidim, je to najlepše življenje. Zato si le pomagajte, kakor sem bral v A. S., da ste kupili farme Martin Šukle in še nekaj druzih. Kadar se tam naselite, vas jaz prosim, da boste kaj dali vedeti, kako bo vam tam šlo. Tu je najlepši za nas naseliti se na farme, pa lahko sami zase delamo, pa kadar čemo delamo; ako neče-mo, pa štrajkamo sami s seboj. Poleti je večkrat treba štrajkati, kadar je huda vročina, ko je treba iti v senco; po zimi je pa tako mraz, da spet štrajka mo pri peči, to je ravno tako kakor mi čemo. Posebnega novega tukaj ni; saj kar je bilo novega, je ppročal tu v tem listu F. B.; zato naj zadostuje to moje pisanje.
Zdaj vam, rudarji v Evelethu, voščim vesele praznike. Kakor slišim, bote imeli že sveto mašo v novi cerkvi. To je lepo za vas Slovence v Evelethu, da se dela tako lepa cerkev med samimi delavci, ker bo daleč slovela gorečnost Slovencev. Kakor nam poroča faran, dobro napredujete, Samo sloga med seboj, to bo čast in slava pred ljudmi, še bolj pa pred Bogom, ker bo ostal tak lep spomenik za na mi rudarji. Zato pozdravljam vse či-talce in čitalke tega lista in vam voščim vesele praznike, Tebi, list, pa obilo uspeha.
Jakob Petrich, Box 80.
Dopis.
Chicago, 28. dec. — Rojakom po Ameriki želimo sporočiti, da smo katoliški Slovenci v Chicagi prav slovesno v verskem duhu praznovali svete božične praznike. V adventnem času so moška in ženska društva in ostali farani v prav obilnem številu prejeli svete zakramente. Obhajanih je bilo nad 400 naših katoliških Slovencev in Slovenk, kar je pač častno spričevalo za naše katoliške može, žene, fante in dekleta. Na Sveti dan se je v obilnem številu zbral naš po tem velikem me stu razkropljeni slovenski narod v do mači cerkvi in vsakdo se je radoval veselega dne in veselil božičnih pes mij, ki so jih tako ganljivo prepevali
Chisholm, Minn., 21. dec. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Blagovolite mi natisniti par vrstic v preljubljenem mi listu, da tudi jaz nekoliko sporočim od tukajšnje slovenske naselbine.
Kar se tiče dela, gre še precej dobro. Dela je dovolj tukaj za močne korenjake. Tukaj so samo podzemeljska dela in navadno težka dela; lahkega dela tukaj sploh ni.
Tukaj imamo cerkev sv. Jožefa in imamo vsako neeteljo dve sv. maši eno ob 8:30, drugo ob 10:30. Imamo tudi izvrstno petje pod vodstvom našega izvrstnega organista g. Anton Grizolta. Sedaj smo ustanovili eno dramatično društvo in upam, da bodemo vkrat-kem priredili eno igro “Mlinar in njegova hči”.Zatoraj že vnaprej uljudno vabim vse Slovence in Slovenke tukajšnje okolice, da se udeleže te igre, kajti igra bo zanimiva in ves dobiček je namenjen za cerkev sv. Jožefa.
Ob sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih Državah, posebno člane in članice K. S. K. J. Tebi, Am. Slovenec, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
John Schveiger, Box 855.
hi. Pbone 521	N.W. Phone 6
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODKOG E MEKRS Soba 318-321 Barber B!dg	JOLIET, ILL. |
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je mo- i je geslo.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IB.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26?
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN W. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
$3
na dan in več stalnega dobička jamčimo agentom z importiranimi avstrijskimi podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St Paul, Minn.
R. PILCHER,predsednik.
FRED HENNITT. podpredsednik. GEORGE ERB, knsir.
F. W. WOODRUFF, ass'tkaalr.
mal
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
.0
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Ely, Minn., 26. dec.—Rt. Rev. James McGolrik, škof Duluthske škofije, sve-čuje dne 27. dec. svoj dvajsetletni jubilej svojega škofijskega pastirovanja v Duluthski škofiji. Navzočih bode veliko število duhovnikov pri tej redki svečanosti. Rt. Rev. Jos. F. Buh, župnik v Ely, Minn., so se danes popoldne z vlakom odpeljali v Duluth, da prisostvujejo jutrajšnji dan jubilejni svečanosti. Mi kot verni podaniki v Ely-ški župniji našemu častitemu vladiku ob tej priložnosti in njegovej svečanosti kličemo: “Bog Vas je o-hranil v najlepšem zdravju, da ste dočakali Vaše nadvse pomenljive svečanosti Vašega dvajsetletnega škofijskega pastirovanja. Ob tem času Vam Vaši podaniki želimo, da Vas ljubi Bog še mnogo let ohrani zdravega in čilega!”
S pozdravom	Jos. J. Peshel.
!
Gary, Ind., 27. dec. — Srebrno poroko bode slavil naš poznati rojak John Ivanich s svojo soprogo Katarino in sicer dne 17. januarja 1910. Ker je dobro poznat nam vsem, zato bi želeli, da bi ga vsi njegovi prijatelji posetili ta dan in mu svoje čestitke ustmeno izročili in z njim 25 letnico proslavili. Za člane sv. Jakoba
Rudolf Maroš.
La Salle, 111., 22. dec. — Evo vam nekoliko novic iz nesrečnega kraja Cherry.	j
Toplota v premogovniku se polagoma znižuje in je zdaj samo 85 stopinj, in ogenj je dejansko udušen. Pečat od vhoda se odstrani šele čez več dni, ko se prične z delom, da se v jami preostala trupla spravijo na dan. Pre-duh je napolnjen s čadom ali črnim soparom in reševalno delo bo zelo nevarno. V jami je še 208 trupel!
Preiskava o vzrokih strašne nesreče se vrši le počasi. Glavne priče se pogrešajo, ker so,izginile neznanokam kmalu po usodni katastrofi. Tako je izginil Alex Rosenjack, zelo važna priča; iz Chicage je došlo poročilo, da so Rosenjacka tamkaj videli te dni. Izginil je tudi Robert Dean, druga glavna priča. Porotniki zahtevajo dokazov, ali je kompanija res ukrenila vse potrebno, da se pogrešane priče zasle-de. Tudi se izraža zahteva, da se ravnatelji St. Paul Coal-kompanije zaslišijo pod prisego, da li so vedeli ali ne o razmerah v rudniku začasa ognja.
Štiri usmiljene sestre so morale v ponedeljek iti peš iz Ladda v Cherry. Jutranji vlak iz Rockfbrda je imel skoro tri ure zamude v Laddu, in krajevni železniški uradniki niso hoteli prav nič poskrbeti za prevožnjo žensk in moških, ki so čakali v Laddu na vlak, da se odpeljejo v Cherry. Ko vse prošnje niso imele nobenega uspeha, so se katoliške strežajke iz St. Margaret's hospitala v Spring Valley pogumno po dale na pot in so razdaljo treh milj med Laddom in Cherry prehodile peš po zmrzlem snegu. Potem so jim sledili tudi moški, namreč državni predsednik združenih rudarjev (McDonald), predsednik okrajne unije (Carr), odvetnik Stedman iz Chicage ¡ in tajnik italijanskega konzulata v j Chicagi; prvi in tretji sta začasno kar oslepela, tako trda pot je bila po bli- \ ščečem snegu. A za vse take riepre-!ike se kompanije niti ne zmenijo ne! Upati je, da jim primerno “plačilo” ne izostane.	Poročevalec, i
Zastonj!
Novi lek pošljemo vsakemu, ki ga potrebuje, ali trpi na nemoči, melanholiji, hudem glavobolu, mešanju zavednosti, protinu, ne-vralgiji, jeternih boleznih in mehurju; lahko poskusite lek brezplačno. Ta lek je nalašč za žene in može pripravljen, ki trpe na raznih boleznih, kakor: bolečine v glavi, pomanjkanje e-nergije, trganju v kosteh, ter drugimi podobnimi nadlogami. Ta lek ozdravi človeka, mu zbistri glavo in energijo, ga stori zdravega in veselega. Ako ste že rabili kateri lek, poskusite tega, n to
BREZPLAČNO,
ki vam gotovo pomore. Ta lek je kralj vseh zdravil, ker pomaga kot usmiljeni Samaritan. Pišite ponj danes. Dobite tudi knjigo z navodilom. Naslov:
Samaritan Supply Co.
D. 133,	*5
North Detroit, Michigan.
Jota Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, H)
Slovenska gostilna
Kjer se toži vedno sveže pivo, i» vrstna vina in žganja ter prodajo psi jetno dišeče smodite.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tle A. ff. tar Drog Co.
LEKARNARJL
Cor. Bluff and Eachange Streeta JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKII
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet. IM
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-lene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» îoskusite naše m«se.
Nizke cene in doDra postrežba J# aaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nu v našej novi mesnici na voga-
Broadway and Granite Street*.
7hic Rhone 4531 N W Phone 1113
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnišjimi tržnimi cenami. ■. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo kii in poslopij mehki t* in trdi les, late, cederne stebre, deske ia šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaiaes ild blizu novega kanala,
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naž Office in Lumber Yard ua vogle DES PLAINES IN CLINTON ST».
STENSKI PAPIR
za prihodnjib lO dnij po šele znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj tv in firnežev. Izvršujejo se vsa bar« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander [jaras,*?
rt Chicago telet. 27»4	telef.N 6« I
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Street	Lockport, Ili.
Severova Zdravila so olajšala mnogo trpljenja ter donesla tiso čemikom srečo in zdravje.

*!«tsP
ifP
Mi
W
4ft<V>lîÔt Y* -SÈfr	•
•âÊwvK&îjSÈr ■■
■■ ï-r.	°'
'	i •»*'***'•
tka
.,, v»»' f K-
i
\ 8W£*4!Sa^r.-1
Al- ' ¡»S« j
% S. «B«:» I
HW ««»J
Otekline in vnetja
Otekline, vnetja, nevralgija, okorelost, hromota, izvinjenja, odrge in ranitve povzročajo bolečino, ki utegne biti krajevna ali splošna, kakršen je vzrok. Veliki namen zdravilske vede je lajšati bolečino, in v tem oziru je
Severovo Olje sv. Gotliarda
storilo več nego katerikoli drugi nam znani pripravek. Po njegovem hitrem učinkovanju se mišice in kite unašajo, obtok krvi se umerja, oteklina se manjša in vsi nenaravni posledki vnetja ali razdraženosti se hitro udajo njegovi zdravilnosti. To je pravi prijatelj" farmarju, delavcu, mehaniku, rudarju in vsem, ki so izpostavljeni nezgodam in poškodbam. Cena 50 centov.
Pošteno zdravilo.
Za delavce!
“Smatram za svojo dolžnost, zahvaliti Vas za Vaše Olje sv. Gotharda in Vaš svet. To je pošteno zdravilo za revmatizem, otekline, vnetja in poškodbe. Priporočam je z veseljem vsem delavcem.”
Pavel Lončarič, Otego, N. Y.
Na prodaj v lekarnah. Knjižica z navodilom v vaši materinščini priložena vsakemu zavoju.
Občasni napadi
neprebavnosti utegnejo biti začetek resnih želodčnih neprilik. Ne zanemarjajte jih! Jeste lahko vsako hrano, ki vam diši, pa se vam ni bati posledic, če užijete pred vsako jedjo popitek naše tonike, ki se zove
Severov želodčni grenčec
Olajšava glodavo bol na dnu želodca; poživlja želodčne žleze, napravlja slast • do jedi ter zagotovlja redno, zdravo ulivanje. Zelo priporočati ljudem slabega in nežnega ustroja. $1.00 za steklenico.
Navadno prehlajenje
je dostikrat pričetek vnetice sapnika, pljučnice in jetike. Kašelj obenem s prehladom naznanja resno obolenje sapnikov ali pljuč. Kaj pomaga proti temu?
Severov balzam za pljuča.
hitro olajša kašelj, zrahlja služ, utedii razdraženost in napravi dihanje lahko in naravno. Hudi prehladi se udajo njegovi zdravilnosti, če se zajedno uživajo Severovi Tableti zoper prehlad in hripo. 25 in 50c za steklenico.
NAPRODAJ V LEKAHNAH.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
w.	F. S	EVI	A. CEDAR RAPIOS RA vu. Iowa , .L . • •* ■ v'-« r .•A'...	;				■ ' 	- ■

KRANJSKO.
WvJ
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 8. dec. 60 Hrvatov in Maccdoncev, a nazaj jč prišlo 25 Hrvatov.
—	Skrajni boj sedanji vlidi! Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec”: Od dne do dne je bolj jasno, da sedanja vlada zasleduje izrečno germanske cilje. Dogodki na Koroškem so dovolj jasen dokaz, da stoji vse u-radništvo v službi germanizacije, prav 'kričeč pa je slučaj, da se je ustavila disciplinarna preiskava zoper uradnika, ki je vodil razbojniški napad nem-ško-nacionalne tolpe zoper Društveni dom v Brni. Zdaj pa izvemo, da se namerava v Gradcu ustanoviti “Deutsche Heimstaettenbank”, ki je pravkar izdala oklic na Nemce v rajhu, v katerem pojasnjuje svoje namene, ki obstojajo v izrečni germanizaciji zlasti v Spodnjem Štajerju. V oklicu je rečeno, da treba delo “Suedmarke” po posebni banki izpopolniti, in sicer se je treba pečati izključno z naseljevanjem Nemcev iz južne Nemčije na sloven-sko-nemško mejo v avstrijskih alpskih deželah. Naseljevalo se bo same protestante, ker ti ostanejo vedno “rcichs-deutsch”. Tako se snujejo pod sedanjo vlado v Avstriji očito veleizdajalska in protestantovska podjetja z izrečnim namenom izpodriniti svojemu Bogu in cesarju zvesto slovensko ljudstvo iz dedne zemlje! Mi prav odkrito to rečemo, da rešitve ne vidimo prav tv nobeni drugi stvari, kakor v skrajnem narodnem radikalizmu, in vsak .pravi kristjan, ki vidi, kako je germanizacija obenem protiverska, mora brezobzirno postaviti nacionalne ideale 2 verskimi vred ha prvo mesto, kajti zadnji čas je, da pokažemo, da kdor je proti nam, ne sme na nas v nobenem oziru več računati! Iz Berolina gre in preko Dunaja doli do nas piha in nam hoče vzeti vero, jezik in zemljo, ampak tiste napačne obzirnosti Slovencev je danes za vselej konec, to si naj zapomni vlada in vsi, ki so v njeni službi! Sedanji rod ne bo več kjer ni treba, krivil hrbta!
—	Slovenska industrija. V dveh va gonih pripeljali so se novi stroji za Prvo kranjsko tovarno testenin iz, Švi ee na postajo Trnovo-Bistrica. Stroji so tako orjaški, da je treba mnogo truda, predno se posamezni deli nalo-lože na vozove. Izdelala jih je specialna tvrdka, ki je edina v izdelovanju tako orjaških strojev na kontinentu. Opremljeni so z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Z novimi stroji izdelovala bo tovarna v Ilirski Bistrici ne le trikratno množino kot sedaj, tem več se bo vršilo vse delo bolj avtomatično.
—	Ustanovitev “Zveze jugoslovanskih hranilnic” je le še vprašanje najbližje bodočnosti. Predkratkim so v Ljubljani zastopniki skoro vseh hrv. in slov. hranilnic sklenili tako zvezo osnovati. To bo ogromnega gospodarskega pomena. Boj proti nemškemu kapitalu se mora pričeti sistematično na vse# črtah. Obeta se tudi državna zveza slovanskih hranilnic.
—	Na Črnučah so ustanovili domačo hranilnico in posojilnico in izobraževalno društvo.
—	Belokranjska železnica. Trasna revizija, ki se je pričela dne 13. dec. t.
1.,	se je bavila s sledečimi trasami: Varianta 3.: Od Uršnih sel čez Kumpma-tel (Semiški predor), Rodine iz Stražili vrh v Črnomelj. — Varianta 4.: Od Uršnih sel čez Rožni dol, Preloge, Smuk, Otavice v Črnomelj. — Varianta 5.: Od Črnomlja čez Stransko vas, Črešnjevec in Krvavčji vrh v Metliko. —Komisija se je sešla dne 13. dec. v Rudolfovem ob pol 11. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu, in v torek 14. dec. v Črnomlju.
—	Nemška ošabnost in nesramnost se kaže v prilogi “Grazer Tagbl.” z dne 5. dec. t. 1. Tam namreč neki Nemec zahteva, naj se na državni železnici upelje za slovenske kmete in kmetice četrti razred, češ, da niso sposobni voziti se v tretjem. To je že več kakor od sile. Kaj zlodja se ti nemški ošabneži vozijo po slovenskih krajih in zakaj živijo med Slovenci, če jim slovensko kmetsko ljudstvo tako smrdi! Sicer pa si naj poprej ogledajo svinjarijo po železnicah v nemških delih Avstrije, potem šele naj govore — pravi ljubljanski “Slovenec”.
—	Sedemstoletnico frančiškanskega reda so slavili v Ljubljani ob ogromni
m udeležbi vernega ljudstva. Ob tej priliki je bil v frančiškanski cerkvi sv. misijon. Vseh obhajancev je bilo 9000.
—	V Slovenskem gledališču v Ljubljani bo v najkrajšem času premijera nove slovenske opere “Lepe Vide”. Besedilo sta po Jurčičevem romanu sestavila skladatelj Risto Savin in dr. Rihard Batka, uglasbil je opero Risto Savin.
—	Zgorelo je 1. dec. v Remšniku gospodarsko poslopje pos. Korena z vsemi pridelki. Hišo so komaj rešili.
—Novomeška gimnazija se preti po-
dreti. Profesorji po nekem poročilu niti ne eksperimentirajo več pred dijaki v kabinetih, niti jih upajo tja voditi, ker se je Vsak hip bati, da se starodavno, neprimerno in nezdravo poslopje jim in gimnazijcem nad glavo ali pod nogami zruši. To je avstrijska dobrota in skrb vlade za Slovence.
—■ Ženska — pomočnica v steklarski obrti. Gdč. Marija Tomšič, doma v Volčjem potoku pri Kamniku, usluž-bena pri tvrdki Julij Klein, trgovina s steklom, porcelanom itd., je dovršila 41etno učno dobo ter je naredila izkušnjo z dobrim uspehom glede steklarskih del. Gdč. Tomšič je prva pomočnica v steklarski obrti.
—	V stalni pokoj je stopil zaradi bolehnosti rudarski svetnik Franc Janda v Idriji. Nastanil se je v Ljubljani.
—	Avanziral je g. rudniški svetnik Josip Koršič v Idriji. Cesar mu je podelil značaj rudniškega nadsvetnika. G. Koršič je goriški Slovenec.
—	Župnik Kramarič umorjen? Iz Metlike se poročS ljubljanskemu “Slovencu”: Sumijo, da je bil g. župnik Kramarič, brat župana g. Ivana Kramariča na Radoviči, napaden in čez most v Kolpo vržen. Našli so ga v torek 7. dec. pod Ozljem na glavi poškodovanega.
—	Umrl je v Škofji Loki dne 10. decembra vpokojeni župnik Lovrenc Krištofič, star 78 let. Dolgo vrsto let je bil župnik v Kovorju, v pokoju je živel v Hrastju pri Kranju in zadnji čas v Škofji Loki.
* — Profesor g. Anton Derganc umrl. Umrl je g. Anton Derganc dne 7. dec. na Dunaju, kjer je bil na c. kr. drž. zgornji realki v IX. okraju mnogo let c. kr. profesor. Rodil se je blizu Novega mesta na Dolenjskem, leta 1843, ter poprej služboval na gimnaziji v Novem mestu in bil obenem okr. šolski nadzornik. Kasneje je bil na c. kr. gimnaziji v Ljubljani ter večkrat svojo pero zastavil po slovenskih listih. Zapustil je štiri dorasle sinove, med njimi dr. Antona m dve hčeri ter vdovo, sestro profesorja gospoda Julija pl. Kleinmayra,
—	Umrl je v Kranju trgovec in občinski odbornik g. Martin Matiašič.
—	Umrl je sredi decembra v Vrbi pri Lukovici Franc Požar, po domače Florjanov Francelj. Pred dvajsetimi leti je podedoval po svojem očetu posestvo ter je posestvo takoj prepustil svoji sestri. Doživel je visoko starost nad 70 let ter bil eden najstarejših fantov cele okolice.
—V deželni bolnišnici je dne 14. dec. umrla gospa Perhavc, gostilničarka v Senožečah. Truplo so prepeljali v Senožeče.
—	V Ljubljani je umrl mestni učitelj g. Avgust Kleč.
—	V Spodnji Šiški je umrl dne 8. dec. posestnik tovarne za vozove gospod Peter Keršič v najlepši moški starosti 44 let. Pokojni je bil načelnik tamošnje požarne brambe, lastnik znane gostilne pri Keršiču. Zapustil je vdovo in štiri otroke.
—	Žrtev alkohola. Dne 5. dec. so našli na Premskovem pri Kranju pod kozolcem obešenega ‘30 let starega delavca Janeza Javha. Njegova mati je zapila bajto, fant je rad h Jaki hodil igrat in pit. Na postajo v Kranj vedno bolj pogosto prihaja voz s špiritom. Slučaji grozne smrti se množe.
—	Umrl je v Trnovem Anton Petkovšek v 66. letu starosti. Bil je vzoren gospodar in vrl krščanski mož.
grmovju ter čakala, da pride Ploj mimo. Ko je prišel Ploj v bližino, sta skočila kvišku ter ga nepričakovano napadla od zadaj. Anton Neubauer je pograbil Ploja tako za vrat, da ni mogel dati od sebe nobenega glasu. Z desno roko je izvlekel iz žepa nož, dal svojemu bratu in mu ukazal, naj Ploja zabode. Franc Neubauer je sunil Ploja z nožem v trebuh, potegnil dolgi nož ven in zbežal nekoliko korakov dalje. Nato sta Ploja popolnoma u-morila in ga oropala kakih devetih kron, ki sta si jih razdelila. Oba Neu-bauera sta znana pretepača in sta marsikomu že grozila s pobojem. No, roka pravice ju je kmalu zasledila, Franc Neubauer, ki še ni 20 let star, je bil obsojen na dvajset let težke ječe, njegov brat Anton pa v smrt na vislice. Porotniki so potrdili vsa stavljena jim vprašanja soglasno. Zločinca sta popolnoma mirno poslušala obsodbo.
—	Nemci v Gradcu so tako zagrizeni nasilneži, da je vsaka slovenska prireditev v Gradcu onemogočena, ker za slovensko veselico ni mogoče dobiti dvorane.
—	V Šmarju pri Jelšah se kani še to zimo ustanoviti kurz za čipkarstvo. To je na slovenskem Štajerskem prvi poizkus usposobljenja kmečkega žen-stva v tej panogi domače ¡ndus^-ije, ki je po drugod vir bogatih dohodkov.
—	V Vojniku je umrl 26. nov. jeden najstarejših tržanov, Jakob Ahtik. Rojen je bil 1832 in je pohajal tedaj edino šolo — nemško. Čital pa je vse svoje življenje samo slovenske časopise in knjige.
—	Žganjarjeva smrt. Dne 29. nov. je umrl v Ljubečni pri Celju 35 let stari posestnik Gregl. Pred tednom se ga je tako napil, da je obležal. Zapušča ženo in dva otroka.
—	Iz Brežic. Pri volitvah v osebno dohodninsko komisijo, ki so se vršile dne 30. nov., so zmagali slovenski kan-didatje in se nemškutarji sploh niso udeležili volitev. Je bilo pač grozdje prekislo.
sin Martin je iz strahu onemel. Zdravniki upajo, da ozdravi. Škode jc 4000 kron.
— Dr. Lorenzetto, ki je bi! steber italjanstva v Pulju m je potem razne ljudi osleparil za skoro milijon kron, je sedaj čisto na varnem. Policija ga je bila zasledila v Buenos Airesu, a ker ni bila prišla pravočasno iz Avstrije prošnja, da ga izroči vlada Avstriji, ga je zopet izpustila. Sedaj bode pa imel nesramni tat in slepar mir pred pravico.
*
HRVATSKO.

—	Hrvaška razstava v Berolinu. V posebnem oddelku berolinske razstave za ljudsko umetnost je razstavil neki hrvatski podjetnik razna hrvaško-na-rodna ročna dela, zlasti pestre tkanine, ki vzbujajo največjo pozornost. Med drugimi gospemi si je tudi nemška cesarica ogledala razstavo in nakupila veliko-hrvatskih izdelkov.
—	Slovenska ulica v Zagrebu. Ker je ljubljanski občinski svet imenoval dve ljubljanski cesti s hrvaškimi imeni, sklenil je sedaj zagrebški občinski svet, da se dosedanja zagrebška “Srednja cesta” prekrsti v “Slovenska ulica”.
—	Stota predstava opere “Zrinjski” v hrvaškem deželnem gledališču je bila dne 12. dec.
—	Ustrelil se je v Belovaru dne 25. nov. pdlični trgovec S. A. Dragoner. Bil je splošno spoštovan in priljubljen. Vzrok samomoru so finančne težave, v katere je zašel vsled velikih tatvin v njegovih skladiščih.
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
ž Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
i
Kranjski pop je najizvrstnejia pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj 1 -snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne' vsega priporoči . Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Stefancich & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, UL
Gostlina
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem • finimi pijačami.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chio&go Sta.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom sc toplo priporočam
KOROŠKO.
ŠTAJARSKO
—Št. lij v Slov. goricah. S 1. decembrom se je uvedel pri občinskem uradu v Selnici ob Muri nov dvojezični pečat. Ta občina, ki je stisnjena v kot ob Muri, meji na dveh straneh na nemško ozemlje, a je vendar pokazala svoje slovensko lice. Občinski odbor, ki se je na novo volil letos julija, sestoji iz samih pristašfev slovenske kmečke stranke. V tej občini bi bila zelo nujno potrebna slovenska šola, na kar pa avstrijska vlada seveda ne utegne misliti, ker noče.
— Dva brata obsojena zaradi roparskega umora. 16-letni Franc Neubauer in njegov 25-letni brat Anton, viničarska sinova iz Zagorcev, sta se morala dne 10. decembra zagovarjati pred mariborsko poroto zaradi roparskega umora. V preiskovalnem zaporu sta zelo enako izpovedovala o svoji krivdi. Že večkrat sta pred 7. oktobrom t. 1. govorila med seboj, da bosta koga napadla in oropala. Ko je hotel iti Franc Neubauer 6. oktobra k svoji teti Ivani Filipič v Krašenski vrh. se mu je pridružil Anton Neubauer, češ, da bi našla kakega človeka, ki bi ga oropala. Anton je vzel s seboj nož, ki ga je prej nabrusil, in pa samokres. Oba sta pri Filipičevi prenočila, drugi dan sta pa odšla okoli 7. ure proti Mu-ti. Zagledala sta Franca Ploja, raz-! našalca kruha. Skrila sta se. v nekem
— Celovec, 10. decembra. Pravica je [ zmagala. “Narodni Dom” v Grebinju je zopet otvorjen. Hellerdorfov oskrbnik A. Manner je na tleli. To je v J teku nekaterih mesecev njegov drugi nos.
—	V pokojen je župnik v koroškem Št. liju g. Česky in ostane v suspenziji.
—	Celovec. Slovensko krščansko so-
cialno delavsko društvo je priredilo v nedeljo 12. grudna v Rokodelskem domu Miklavžev večer. Igrali so petde-jansko šaloigro “Urban Debeluhar”. Velika dvorana Rokodelskega doma je bila natlačeno polna, toliko ljudstva je prišlo. Pa pravijo, da v Celovcu ni Slovencev.	j
-— Občinske volitve v Šmartnu pri Celovcu so nemške narodovce hudo poparile. Občina je sicer strašno ponemčena, župani ji pa g. Ure, narodnjak in nekdanji slovenski kandidat za deželni zbor. Mož je zelo priljubljen. Nacionalci so to pot za trdno upali, da dobijo občino v svoje roke in so napeli vse strune. Grozno jih je jezilo namreč, ker je poslanec Grafe- j nauer pri zadnjih deželnozborskih volitvah dobil v občini Šmartin skoro vse glasove. Z nasilno agitacijo so pa dosegli nasprotno. Še tisti trije nem-ško-narodni odborniki, ki so dosedaj sedeli v občinskem odboru, so sfrčali. Vsled tega je njihova potrtost enako velika kakor njihova jeza.
—	Izseljevanje preko Trsta. Meseca novembra se je preko Trsta po progi Avstro-Amerikana prepeljalo v Severno Ameriko 1024 izseljencev, in v Južno Ameriko 1180 proti 723, oziroma 959 istega meseca lanskega leta. Preseljevanje v času od 1. januarja do 30. novembra je znašalo 15,185 ljudi v Severno Ameriko in 4743 v Južno proti I 4570, oziroma 4300 izseljencev v istem ; času prošlega leta. Kakor se razvidi iz te statistike, se število izseljencev | vedno veča, dočim močno primanjkuje doma delavnih moči na kmetih, in radi tega tudi poselske plače vedno bolj poskakuj e jo.
—Trst, 13. dec. Včeraj dopol. se je vršil v Narodnem domu velikanski ma-nifestacijski shod za slovensko šolstvo v Trstu. Shoda se je udeležilo okroglo 2500 ljudi. Po referatu drž. posl. dr. Rybara se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva ustanovitev slovenskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol v Trstu in poziva slovenske državnozborske poslance, da te težnje zastopajo. Na shod je došlo iz vseh slovenskih dežel nebroj brzojavk, tudi iz Štajerske.
—	Lloydov arzenal. Dne 2. dec. je sprejel trgovinski minister deputacijo delavcev tržaškega Lloydovega arzenala, ki je protestirala proti premestitvi istega. Minister je rekel, da o tem vprašanju ni še nič rešeno ter da bo on na vsak način silil na to, da se mora tudi v bodoče zgraditi vse za trgovino .potrebne ladije v domačih ladjedelnicah.
—	Radi ognja in strahu onemel. (ligenj je uničil 29. nov. hišo Martina Žerjava v Boljunci pri Trstu. Žerjavov
L ublanska kreditnabanka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoei račun ter je obrestuje po čistili
44 %
o
Kijiis in prodaja vs? vrste vrediutiti papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
tITt	vir? tfrt tli? ffr tip?
fJJJ tjp rjT tjt rjprjp-t^p rjp tjt
Slorensko-amerikanski
KOLEDAR ZA LETO 1910.
je izšel in je dobiti po 30c s poštnino vred. Koledar ima obilo povesti in lep ih slik; vsakdo najde v njem kaj razvedrilnega in zanim ivega. Primeren dar rojakom in znancem za v staro dom ovino in velja ravno tako 30c. Sezite po njem, dokler je v zalogi!
SL0VEN1C PUBLISHING C0.
(Glas Naroda)
82 Cortlaudt St.	Nsw Y rk, N. Y.
0
❖
❖
❖
rTi iti tTi sTt tTi sir? rlr? 4*? rh sl*? st*? tfo-
¿TV P TV T t T <T V t TV c f V TTVTtt cTVTfr TTp TTTTtT
tf» «4# bf1 ‘41	^	«*§<■» fcf* vjU	«4*

Amerikanski Suivenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovcnsko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
8IMMM. Mm DHUŽfiA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $11)0 na leto; za Evropo proti predplači $¿.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
IAMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1i e t,	111.
(Tiskarne telefon Chicago in N. W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov, ©opise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
bodočnost, o bojaznih in upih, ki napolnjujejo srce.
Stopiti pa nočemo v novo leto, ne da bi poprej zahvalili ljubega Boga za njegove neštevilne dobrote, ki nam jih izkazuje vkljub naši grešnosti.
Potem pa se obrhe naš pogled v novo leto. Pogumno in hrabro mu pogledamo v obraz in. si porečemo: Če Bog hoče, bo to leto naše!
Kako je hočemo porabiti v marljivo delo, v čast božjo, v zveličanje svoje in drugih duš! N o v o leto, krščanska druša, nova milost!
Zatorej, čjtalci in čitalke “Amerikan-skega Slovenca”, veselite se ob začetku novega leta. Uporabite novo leto k dobremu, bodite goreči pospeševatelji dobrega v svoji družini; v veliki družini Jezusa Kristusa, v njegovi sveti cerkvi. Če to storite, se izpolni, kar vam vsem od srca voščimo:
Srečno novo leto!
KAJ BODI K. S. K. J. VSAKEMU SVOJIH ČLANOV.
JAMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
f?he first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
. Published Fridays by the ■LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
(Advertising rates sent on application.

CERKVENI KOLEDAR.
2.	jan. Nedelja	Ned. pred raz. G.
3.	“ Pondeljek Genovefa, dev.	
4.	Torek	Tit, škof.
5.	“ Sreda	Telesfor, muč.
6.	“ Četrtek	Sv. Trije Kralji.
7.	“ Petek	Valentin, škof.
7.	“ Sobota	Severin, opat.
MISLI OB KONCU IN ZAČETKU LETA.
Žalostne in vesele misli zajedno so, iti ob koncu leta prešinjajo naše srce.
Nazaj mislimo na pretekle dni. Mnogoteri dogodki plavajo mimo našega 'duha.
Lani osorej smo se nahajali sredi ljubih staršev in sorodnikov in prijatelj ev.
Kje so danes?
Šli so pod zemljo, v hladni grob. Kdo izmed nas ni tekom leta pretakal solz ob gomili dragega očeta, ljube matere, dobrega prijatelja? —
j\mpak tem ljubim, nepozabnim mrtvecem ne bomo posvečali koncem leta samo tihih solz, marveč bomo zgnje molili v tolažečem upanju, da pride nekoč dan veselega, večnotrajnega svidenja v nebesih.
t *	*'
Leto 1909. mine, v primeri z mnogimi stoletji kakor kapljica vode, ki izgine v morju. In vendar, kako se je mnogoternik v pravkar dotekajočem letu trudil za ničemurno slavo sveta, (kakor bi imel živeti na tem svetu na vekov veke!
Ubogi človek, tu na zemlji iščeš svoje sreče, ki je vendarle samo dolina solz.
Kdo bi naštel vse nadloge, bolezni dušne stiske, ki jih je gledalo dotekajoče leto na vsem svetu!
Kdo izmed nas zamore reči, da je leta 1909. gledal samo vesele, srečne dni, komu izmed nas je vedno svetilo Irezoblačno nebo?
Nihče ne more tega trditi.
* Ko bi nam preživeli dnevi trpljenja .te tnogli jamčiti, da nam bodočnost več ne donese tacih! —
* * *
Tako torej mineva leto za letom, morda bode novo za nas zadnje... c Dan za dnevom gloje črv smrti na ¡tebi, o človek! Komaj si stopil v svet, pa si že napravil prvi korak h grobu, I: smrti.
Cim večji, čim močnejši postajaš, tem večji, tem hitrejši so koraki, ki te vodijo k pokopališču, h gomili.
(n kako sem porabil brzopretekla leta? Ali mi ostane od njih kaka zasluga za večnost?
O! Morda sem naložil velikih odgovornosti na svojo dušo! Kako prestanem za to pred večnim Sodnikom? O! ko bi mogel na zemlji poravnati svojo krivdo? Porabi čas, vsak hip je dragocen — vsak hip te donaša bliže k večnosti.
* * *
Leto 1909. mineva in skoro mine. Toda konec leta nam ne donaša samo žalostnih misli. Novo leto 1910. nam donaša tudi veselje.
V naših krščanskih družinah se zopet družijo starši in otroci. Iz daljnih krajev hite otroci k domačemu ognjišču, da se tam požive v stari veri, v očetovskih običajih.
In če kacega otroka zadržujejo njegovi opravki, hiteti k očetu in materi, pa donaša njegovo pismo ljubim staršem veselo vest o njegovi sreči, prisrčno voščilo k novemu letu.
Pri veselo prasketajočem ognju govore o preteklih dnevih, o načrtih za
Dandanašnji, ko cveto organizacije, se ljudje povzbujajo in pozivajo, naj pristopijo kot člani k tej, k oni in vedi-gabog h kolikerim raznim organizaci-
jam.	Vsakdo organizira, in mnogi naši rojaki so se pridružili tolikerim društvom, da jih je prištevati v vrsto pravih društvoljubov. Vendar upamo, da vsak član K. S. K. J. neglede na število organizacij, h katerim spada, nekoliko postane in pomisli in si odgovori: Kaj je meni K- S. K. J.?
Organizacije imajo povečini svoj gotov namen. V ponajveč slučajih so nameni njihove ustanovitve hvalevredni, toda mislimo, da ima K. S. K. J. svoje prav posebne namene. Mislimo, da so njeni nameni višje vrste, njeni cilji višjega značaja in uspehi njenih trudov so bili večji, nego katerekoli druge organizacije.
Prvič, v K. S. K. J. vsak član pomaga sestavljati veliko armado zedinjenih katoliških mož — mož, ki so organizirani v eno združbo nele v gojitev in pospešitev svojih zasebnih koristi, ne v posvetno zabavo na svojih društvenih sejah, temveč v složno delovanje, kadar zahtevajo katoliški interesi složnega nastopa katoliških lajikov. Pod zastavo K. S. K. J. nismo združeni samo kot možje pokorni državljanskim postavam, marveč tudi kot udani člani katoliške cerkve, vedno pripravljeni zagovarjati njene pravice.
Drugič, K. S. K. J. je vzor odkritosrčnosti, iskrenosti in poštenosti. Vse te čednosti se nam kažejo v načinu, kako se njena opravila vodijo. Nobenih skrivnosti ni v njenem poslovanju bodisi na sejah ali drugače. Vsak praktični katoličan, da, vsak dober Američan se sme pripustiti k našim sejam, da sam vidi, kako K. S. K. J. vodi svoje seje. Ničesar nimamo prikrivati pred svetom; ničesar se nimamo sramovati in lahko pošteno priporočamo očetu pristop njegovega sina v naše vrste, in čeprav oče ni član, ga z veseljem sprejmemo k naši seji, kjer lahko vidi, da dobro skrbimo za njegovega sina in da je v dobri družbi, da se tu uči samo dobrega in koristnega za dušo in telo. Vrat ne zapiramo za mladeničem in vpričo njegovih staršev, ki imajo prvo od Boga dano pravico vedeti, kaj se dela z njegovim otrokom, nego odpiramo vrata na stežaj za roditelja, ki se hoče sam prepričati. Ali ni to pravi vzor odkritosrčnosti?
Tretjič, vsaka v prid K. S. K. J. izražena beseda je iskrena. Ustava z vsemi veljavnimi pravili K. S. K. J. se z veseljem daje prosilcu v pregled, preden postane član; in če postane član, mora vestno živeti po teh pravilih.
Četrtič, K. S. K. J. je poštena organizacija. Ona obljublja gotove usmrt-nine v gotovini in v svrho, da zamore izpolnjevati take obljube, je uvedla vplačevanje doneskov v obrokih po vzgledu pravih zavarovalnic. Dočirn se zde ti doneski nekoliko visoki neizkušenemu očesu, pa lahko vsak navadni razumnik po mali preiskavi razvidi, da je Jednota popolnoma sposobna izpolnjevati svoje obljube; in nadaljnja preiskava v zgodovini K. S. K. J. dokaže, da so se te obljube izpolnjevale in se izpolnjujejo, in da je na stotine vdov in na tisoče sirot prejelo usmrt-nine, obljubljene po K. S. K. J. Ne samo to, K. S. K. J. dokazuje svojo poštenost nele proti svojim članom, marveč proti svetu vobče po načinu, kako ravna s svojimi člani, kajti bržko je kdo sprejet v naše vrste, ima jednake pravice z vsakim drugim članom v naši organizaciji. Ne dela se razlika med člani, vsi so jednaki, in z vsemi se ravna jednako pošteno in pravično, pa naj sč> bogati ali revni, nizkega ali visokega stanu. Dejstvo, da je kak član v dobrem stanju v K. S. K. J., ga stavi v jednako vrsto z vsemi. Ne samo to, K. S. K. J. tudi dokazuje svojo vrednost, kadar so njeni člani bolni ali v stiski: bratovska ljubezen se izkazuje članu v bolezni, pomoč se mu z veseljem podeljuje in v slučaju smrti pulite molitve njegovih sobratov k Vsemogočnemu za zveličanje njegove duše. Član K. S. K. J. je v resnici član vesoljne jednote katoličanov in v kato-'iškem ozračju se giblje od začetka svojega članstva do svoje smrti. Poleg vsega tega uživa član razne druge dobrote, o katerih se premnogo govori v raznih organizacijah. Če vse to premisli, ali nima vsak član vzroka, neglede na število organizacij, h katerim spada, da je lahko ponosen na svoje članstvo v K. S. K. J.? v jednoti, ki se tako bistveno razlikuje od drugih organizacij z vsemi svojimi prednostmi glede nravnosti? In nazadnje, ko
člana odpokliče smrt in ga odvede iz kroga njegove družine, katera jednota ali družba je ona, ki se izkaže od največje koristi za vdovo in njeno deco? za priletnega očeta ali mater ali oba? Ali društvo, ki je nudilo članu začasa njegovega življenja največ zabave in družabnih ugodnosti, ali pa družba kot je K. S. K. J., ki je dajala članu začasa njegovega življenja tacih dobrot, ki jih je najbolj potreboval, tacih zabav, ki so bile nedolžne, take družabnosti, ki je prihajala iz srca njegovih sobratov — skratka, vseh do brot v življenju, ki so bile res praktične vrednosti za člana? In potem po njegovi smrti prihaja k vdovi ali roditelju naša K. S. K. J. z dejansko gotovino bodisi v nesku $1000 ali $500, kakor je že slučaj, ter tako pomaga tistim, ki so bili od umrlega člana odvisni. Če Vse to skupaj premislimo, ali ni članstvo K. S. K. J. nekaj od mnogo večje vrednosti, nego članstvo v mnogih drugih organizacijah, ki tako mikajo mladeniče dandanašnji? Ali ni članstvo v K. S. K. J. nekaj od posebne zanimivosti za vsacega njenega člana? Ali ni članstvo v K. S. K. J. tako velike važnosti in visokega značaja, da bi se morali na vso moč truditi vsi deležniki (namreč njeni člani), da opozarjajo nanjo vse dobre rojake v starosti med 16. in 45. letom? Čim dlje boš proučaval gorenje podatke in čim bolj jih boš prebavil, dragi čitalec, to vemo, da boš tem boljši član K. S. K. J. vbodoče in tem ponosnejši boš, če se ti v novem letu posreči, dovesti enega svojih prijateljev ali sorodnikov v naše vrste. Dovolj vzrokov imamo, biti ponosni na K. S. K. J.; v resnici čutimo, da imamo malo več pravice, ponašati se s K. S. K. J., nego drugi člani s svojimi organizacijami.
Zatorej, dobri člani K. S. K. J., razglašajte, da spadate k tako pravi in pristni jednoti kakor je naša, pripovedujte to svojim prijateljem. Bodite odkriti in iskreni, pokažite jim našo ustavo s pravili, pokažite jim naše finančno poročilo, pokažite jim in povejte vse, kar veste o naši organizaciji, kajti vse, kar jim po resnici pokažete, je zanjo reklama ali “advertisement”. Če storite tako, bode kmalu naša slavna K. S. K. J. še mnogo večja in mnogo boljša, čeprav že sedaj visoko nad-kriljuje vse druge slovenske jednote na svetu.
v vodi rabiti. Ima povsem obliko čolna, sicer pa ima kolesa, da se lahko vozi po kopnem; kadar pa pride do vode, je šoferjeva naloga, da preloži držalo in z mehanizmom spojeno gonilno silo s koles na propeler, ki se nahaja vzadi.
Proti svoji volji je zadel temo. zasebnik Honsik na Dunaju. Stavil je na tri številke eno krono, pri tem se je pa zgodila pomota, da je kolektantinja zapisala drugo številko mesto ene navedenih. Honsik se je jezil in klel, da je bil rumen in zelen. Ko je pa v nedeljo pogledal, kake številke so prišle, se je začudil, kajti zadel je terno — 1200 kron. Kolektantinja mu je po pomoti pomagala.
Priporočilo.
Rojakom v Mt. Olive, 111. priporočamo našega zastopnika gosp.
John Plesnik.
On je pooblaščen za prejemanje naročil in izdajati tozadevne pobotnice.
Upravništvo “A. S.”
George L. Brozich
Zavarovalna in zemljiščna agencija
Podružnica: Chisholm, Minn.
Glavni ur»'d: ELY, MINN.
GLAYNIZASTOPNIK:
Podružnica: Eieleth. Mina.
NA SILVESTROV VEČER.
Zložil Kajtimar.
“Raz oder, ^tarec! Vloga tvoja končana je na vekomaj.
No, kaj oziraš se nazaj, ni li dovolj ti brig in boja?
Čuj, ura bije polnoči — izgini!” Čas vladar veli.
In že ga ni... V očeh leskeče nam solza ob spominu nanj; saj s starcem šlo je toljko sanj in sladkih nad — a prave sreče? “Ej, te donesem šele jaz, ki stopam zdaj vam pred obraz.”
In mlad hvastač na oder plane; kot žarko solnce ves blešči, da ni ga moči gledati.
Kaj nam donaša, kdo ugane? Ves svet vprašuje zdaj zaman, znal vsakdo bo — čez leto dan.
VOŠČILCE.
Vsem rojakom poštenjakom po vsem svetu v novem letu mnogo sreče, a največe — siromakom!
Svili podobni izdelki se napravljajo iz lesa.
Zeppelinova ekspedicija na severni tečaj se vrši prihodnje leto iz Spitzbergen o v.
Japonska se oborožuje. V dobro poučenih ruskih krogih se bavijo z japonskim oboroževanjem. Japonski trgovci in drugi podjetniki v naglici urejujejo svoje zadeve in se trumoma vračajo v domovino.
Vesti o bolni carici baje nikakor ne odgovarjajo istini. Carica se baje, kakor trdi vojni minister Suhomlinov, počuti zelo dobro,in veliko in dolgo šeta, le mesenih jedi ne prenaša prav njen želodec, vsled česar živi bolj vegetarijansko.
Sled o Andreeju? Iz Montreala v Kanadi poroča svojemu škofu neki katoliški misijonar, da so Eskimi videli, da je “pred dvemi leti prišla na zemljo bela hiša z dvemi belci, ki so bili na pol sestradani”. Ona dva sta kmalu nato umrla. Misijonar pravi, da bo še enkrat šel k Eskimom.
H katoličanstvu je prestopil zgodovinar protestant dr. v. Ruville, profesor na univerzi v Halle. V nekoliko dneh izide njegova knjiga “Zurueck zur heiligen Kirche”, v kateri bo opisal, kako je spoznal resničnost katoli-čanstva. Gnjile veje odpadajo, zato pa poganjajo nove zdrave mladike.
Daljnovid. Iz Pariza se poroča o novih poizkusih s telefonom. Iznajditelj, mlad učenjak Rignomy, ki je skup no z ravnateljem znanstvenega zavoda v La Rochelle delal poizkuse, izjavlja da je iznašel pripravo, s katero bo tudi na kilometre daleč lahko videti človeka, s katerim govoriš po telefonu.
Automobilski čoln. Neki Francoz je izumil automobil, ki se ga da tudi
Naznanilo.
Spodaj podpisani uljudno opozarjam vse one moje nekedanje prijatelje, ki morda ne vejo kje se nahajam, da sedaj živim v Jolietu pod spodaj omenjenim naslovom.
Kakor jim znano, sem pred šestimi leti živel na Ely, Minn., potem sem par let živel v Kaylor, Pa., a sedaj sem v Jolietu. To za to tu omenjam, da bodo omenjeni vedeli, in se me spomnili.
V goriomenjenih mestih sem mnogim prijateljem pomagal iz zadrege na razne načine, posebno še v gotovem denarju. Ko sem odhajal iz o-menjenih mest, ti morda niso mi mogli vsega povrniti, za to se sedaj obračam do njih s prošnjo, da mi pošljejo kar mi dolgujejo. Jaz mislim, da mi bodo vsi plačali, ker dobro vedo, da jaz denar rabim. Jaz sem njim storil dobro, za to upam, da bodo tudi oni sedaj meni storili uslugo, ker denar nujno potrebujem. Za prijazen odziv v tej zadevi se jim že vnaprej zahvaljujem.
S pozdravom!
Mihael Žugelj,
202 Ruby St.,	Joliet, 111.
Naznanilo.
Vse zadeve, komur je kaj za izplačati ali izterjati po pokojnemu Jožefu Fritze-tu, umrlem 4. julija 1. 1909 v Ironwood, Mich., se naj pošljejo na nižje podpisanega sodnijsko potrjenega oskrbnika, ki je pod varstvenim poroštvom za oskrb mladoletnega sinčka Jožefa Fritza. Toraj, kdor ima kaj za dobiti ali kdor pokojnemu kaj dolguje, vse to je sedaj v rokah oskrbnika.
Matt Pogorelc,
Box 266.	Wakefield, Mich.
VABILO
na prvo domačo veselico, katero priredi Slov. Žensko Sam. Podp. Društvo sv. Ane; v nedeljo dne 2. jan. 1910 v mali narodni dvorani, II. nadstropje, vogel Centre ave. in 18 ceste. Preskrbljeno bode za najboljše pijače, slastni prigrizek in izvrstna domača godba ter prijazno zabavo. Torej, rojaki in rojakinje v Chicagi in okolici, ne pozabite ta dan! Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni vdeležbi vabi odbor.
M.	Kobal, tajnica,
1903 W. 21 Plače,	Chicago, 111
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Ste^aniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat Stefanich-u,
400 Ohio St.	Joliet, 111
Zahvala.
S tem se najiskrenejše zahvaljujem Dr. Ivec-u za hitro pomoč.
Moja žena je bila dva meseca hudo bolna po porodu. Poskušal sem druge zdravnike, a ni bilo pomoči dokler se nisem obrnil do Dr. Ivec-a, ki ji je obljubil gotovo pomoč ter jo v kratkem času popolnoma ozdravil za jako malenkostno plačilo.
Rojakom in rojakinjam širom Amerike priporočam rojaka Dr. Ivec-a v podobnih slučajih, ker on bo tudi drugim pomagal kakor je mojej soprogi.
S spoštovanjem
Anton Jurjevich,
1105 N. Chicago St., Joliet, 111.
$500.00 nagrade.
$500.00 (reci: petsto dolarjev) izplačam v gotovini tistemu, kateri mi dokaže, da sem jaz, kakor se me sumi, pisal dopis iz Jolieta v Clevelandski Ameriki pod imenom Hujskač. To je bilo tisti čas, ko je bil po časopisili naj večji prepir zavoljo zgradbe Jednoti-nega urada. Ker pa jaz tega priimka nočem imeti, zato sem pripravljen tako lepo nagrado izplačati, kot novoletno darilo, tistim sumničarjem za njih bistroumnost, kateri mene tega dolžijo. Jaz o tem sploh nisem v nobeden list nič pisal, zakaj mi se ni vredno zdelo. Nadalje jaz odločno zatrjujem, da še nikoli ni nihče nobenega dopisa izpod mojega peresa čital pod podpisom izmišljenega ali ponarejenega imena. Moji dopisi so bili vselej in povsod z mojim polnim in pravim imenom podpisani, s katerim se še nikoli nisem bal niti sramoval na dan priti.
Joliet, 111., 27. dec. 1909.
Joseph Panian,
1001 N. Chicago St
Wahl & Messer Realty Co. (ipdyke-Schmidt Land O.
Duluth, Minn.	Chicago, 111.
......IN...
26 NAJBOLJŠIH ZAVAROYALN1H DRUŽB.
Rojaki, kadar želite kupiti loto v mestu Duluth ali Superior, ▼ bližini novih tovarn, katere gradi U. S. Steel družba, ako želite kupiti lepo farm« v spodnjem Michiganu ali pa želite zavarovati Vaše posestvo v absolutno zanesljivih družbah, obrnite se vedno na nas, mi smo uradni zastopniki vseh omenjenih družb za vsa mesta rudarskega okraja države Minnesote in Van» vedno jamčimo popolnoma pošteno delo.
Kje ie najbolj varno naložen "denar?
Hranilnih ulng ie 37 milijonov kron.
Rezervna-•-’l'	'•> je:
Nad milijon kron.

Mestna hranilnica ljubljnaska
i« aajvačji in najmočnejši denarni m po vtem Sloven tkem.
te vrete
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4yi odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar Za «irnoai **« olog jamči njen bogati zaklad, a poleg tege ie mesto Ljubljana a »»«: tvojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Varnost je torej u lika, da ulagatelji ne morejo nikdar 'meti nobene izgube To pnpoznav država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denai mal< letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poz jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki’ Mestna hranilnica litiblianska vam dan- trd« varnost za vaš denar
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš roiak
FRANK SAKSEP
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
PODRUŽNICA Mo« Sl CI.Atk A V K N k CLKVKLani.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling DepL Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones H.
2sT^.ZKr^.2>T<J^n^O!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET. ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Anton Nemanich & Son.
1008 N. CHICAGO STREET 205 7 Obl' St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phune 8878	N. TV. 416
Priporoča se Slovencem in H rv*tom ob vseh svečanostih kot kratil,, porokah, pogrebih t. dr. ter imam n« razpolago dobre kor.je in kočije po smer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ii po noči ee točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanj« 1000 N. Chicago 8t.	N. W
AMERIK ANSKI SLOVENEC, 31. DECEMBRA 1909.
Josip Rems, pomožni tajnik.
Marko Ostronich, I. podpredsednik
Anton Nemanich, gl. predsednik.
John Grahek, blagajnik.
Srečno in zdravo Novo leto vsem članom in članicam
ŽELE
Glavni Uradniki
Josip Dunda, pooblaščenec.
Rev. John Kranjec, duhovni vodja.
Dr. Martin J. Ivec, vrhovni zdravnik.
George Stonich, I. nadzornik,
Frank Opeka, III. nadzornik.
Blaž J. Chi'lik, I. pravni odbornik.
Joseph Kompare, II. pravni odbornik.
Josip Sitar, II. nadzornik.
T.e0 V-kar. TIT. trnavni odbornik.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Josip Dunia, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, lil. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMKRIKANSKi SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15619 Franc Šetina, roj 1885, 15620 Stefan Pepeiniak, roj 1884, spr. 20. dec. 1909.	Dr. št. 192 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 15621 Mihael Laslovič, roj 1878, spr. 21. dec. 1909.	Dr. št. 59 članov.
n društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 15622 Ivan Benčina, roj 1880, spr. 19.
dec. 1909.	Dr. št. 184 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville. Colo., 15623 Alojzij Novak, roj 1891, 15624 Filip Novak, roj 1888, 15625 Ivan Perme, roj 1880, 15626 Ant. Goršič, roj 1880, spr. 14. dec. 1909.	Dr. št. 131 članov.
K dmštvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15627 Ivan Zrinošič, roj 1884, spr. 22.
dec. 1909.	Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca 111., 15628 Mihael Bartman, roj 1872, spr.
21 dec. 1909.	'	Dr. št. 39 članov.
K d-uštvu Friderik Baraga 93, Chisholm. Minn., 15629 Ivan Čampa, roj 1891, 15630 Mihael Knaus, roj 1886, 15631 Franc Garij, roj 1885, 15632 Franc Lavrič, roj 1884. 15633 Karol Kordiš, roj 1883, 15634 Ivan Knaus, roj 1881, 15635 Josip Kordiš, roj 1872, spr. 22. dec. 1909.	Dr. št. 86 članov.
K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15636 Mihael Stecky. roj 1887, 15637 Josip Jatkoski, roj 1882, 15638 Ivan Petrar, roj 1879, 15639 Julijan Ostroski, roj 1893, spr. 19 dec. 1909. Dr. št. 40 članov. K društvu sv. Jožefa 112. Ely, Minn , 15640 Anton Kočevar, roj 1885, spr.
20	dec. 1909. 15641 Jožef Klemenčič, roj 1875, spr. 27. dec. 1909.
Dr. št. 81 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30. Calumet. Mich., k društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.. 12101 Matija Balkovec. 18. dec. 1909.	1. dr. št. 363 članov.
II. dr. št. 140 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Pavla 130. De Kalb, 111., 13867 Fr. Nagode, 27. dec. 19u9.
Dr. št. 13 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16. Virginia, Minn., 1089 Ivan Držaj, 9577 Franc Urbiha,
21	dec. 1909	Dr. St. 205 članov.
< *d društva »v. Alojzija 47, Chicago, 111., 11643 Ivan Skilan, 9771 Peter Ku-
pres, 27. dec. 1909.	Dr. št. 59 članov.
0*d društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15500 Josip Križnič, 24. dec. 1909.	Dr. št. 116 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6361 Ant. Rožnik, 7454 Josip Birtič, 12715 Fr. Žot, 5411 Josip Pustaverh, 19. dec. 1909. Dr. št. 193 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, lil., 6881 Jurij Frančiškovič, 21. dec. 1909.
Dr. št. 38 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 10925 Josip Tomac, ■ 9795 Mihael Majnarič, 7867 Ladislav Malnar, 10927 Mihael Tomac, 10928 Jakob Baretinčič, 13696 Gregor Tomac, 13833 Štefan Grubešič, 20. dec. ’09.
Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 6904 Anton Cevin, 20. dec. 1909.
Dr. št. 79 članov.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3114 Ivan Prus, 27. dec. 1909.
Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 14021 Anton Kerne, 11308 Janez Kališnik, 22. dec. 1909.	Dr. št. 100 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1176 Jakob Petrič, 4. dec. 1909.
Dr. št. 204 člane.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11204 Anton Žugel, 13072 Matija Pirnat, 11437 Ivan Glavič, 11017 Martin Arko, 10066 Jakob Božič, 11290 Matija Koščak, 10275 Ivan Meglen, 5964 Anton Zajc, 9130 Karol Modec, 8424 Janez Draškovič, 8872 Janez Mihelič, 10434 Janez Rigler, 9976 Jakob Samsa, 2589 Nikolaj Skoflic, 4. dec. 1909.	Dr. Št. 190 članov.
ZNIŽAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, III., 10676 Franc Les, 24. dec. 1909, znižal posmrtnino s $1000 na $500.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 4360 Marija Laslovič, roj 1877, spr. 22 dec. 1909.	Dr. št. 17 članic
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4361 Frančiška Lešnjak, roj 1884, spr. 19. dec. 1909.	Dr. št. 64 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4362 Angela Korošec, roj 1880, spr.
22.	dec. 1909.	Dr. št. 23 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 4363 Katarina Stefanie, roj 1889, spr. 19. dec. 1909.	Dr. št. 2 članici.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4364 Marija Bros, roj 1878, 4365 Marija Fabič, roj 1875, spr. 23. dec. 1909	Dr. št. 31 članic.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 4366 Roza Apič. roj 1875, spr. 22. dec. 1909.	Dr. št. 4 članice.
K društvu Marija Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 4367 Ana Jatkov-sky, roj 1887, 4368 Marija Otroški, roj 1877, spr. 19. dec. 1909.
Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 4369 Ana Bende, roj 1888, 4370 Marija Gregorčič, roj 1883, spr. 19. dec. 1909.	Dr. št. 38 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 3328 Katarina Frančiški, 19. dec. 1909.	I. dr. št. 105 članic.
II. dr. št. 30 članic.
Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu Marija Zdrav Rol-nikov 94, Cumberland, Wyo., 1861 Frančiška Felicijan, 10. dec. 1909
I. dr. št. 21 članic. 11. dr. št 8 članic.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Jožefa 53. Waukegan, 111., 1884 Ivana Benčina, 19. dec. 1909. I. dr. št. 50 članic.
II. dr. št.-63 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16. Virginia, Minn., 795 Marija Držaj. 21. dec. 19(19.
Dr. št. 84 članic.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 2810 Danica Frankovič. 21. dec. I'xi9
Dr. št le čhimc.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2782 Frančiška Cevin. 20 dec 1909
Dr. št 35 lamo
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia. Minn., 1600 Marjeta Petrič. 4 dec ll’('°.
Dr š: «3 ■•'anic
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2003 Marjeta Južna. 20. d»o l°,'r>
Dr. št 34 č!»n!c.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
51 Luka Kršar, star 47 let, član društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 16. dec. 1909. Vzrok smrti: Srčna hiba. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. avg. 1899.
2314 Ivan Kenik, star 41 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 23. nov. 1909. Vzrok smrti: Razstrelba plina v premogokopu. Cherry, 111. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. dec. 1900.
13909 Ivan Hriberšek, star 18 let, član društva Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., umrl 20. okt. 1909. Vzrok smrti: Vročica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. apr 19C9.
URADNO NAZNANILO GLAV. TAJNIKA.
Asesment 1—10 za mesec januar 1910, je reden, brez vsake doklade.
Vsi novoizvoljeni zastopniki(ice) se tem potom prosijo, da upošljejo njih poroštva na gi. urad Jednote, kakor hitro nastopijo svoje mesto in je društvo njih poroštvo odobrilo. Zastopniki(ice), ki nasledujejo samim sebi (to so oni, ki so bili že leta 1909 zastopniki(icel in so zopet izvoljeni) ne rabijo uposlati novih poroštev, razun če spremene Svoje poroštvenike.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. želim srečno in veselo novo leto 1910! Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
SLOVENSKI PREVOD POROČILA PREJETEGA OD ZAVAROVALNIŠKEGA ODDELKA DRŽAVE ILLINOIS.
DRZVVE ILLINOIS
ZAVAROVALNIŠKI ODDELEK SPRINGFIELD
FRED W. POTTER, Superintendent.
Dne 3. novembra 1. 1909.
Tajniku Slavne Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote,
Joliet, Illinois.
Cenjeni gospod:—
V pregibu pošiljam besedilo poročila o nedavnem pregledovanju stanja jednote, narejenem po pregledovalcu tega odde’ka g T rents Pltouts.
Po prečitanju me lahko obveščate glede kateresibodi stvari v poročilu radi kake opombe.
Vaš prav zvesti,
FRED. W. POTTER, superintendent.
Joliet, Illinois. 23. oktobra 1909
Velespoštovani Fred. W Potter, zavarovalninski superintendent.
Springfield. Illinois
Gospod:—Imava čast poročati, da sva po Vašem povelju pregledala knjige zapiske in shrambe listin Slavne Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v njenem uradu pod štev. 1002 N Chicago Street. Joliet. Illinois
Pregledala sva nje stanje kakor so dokazovale nje knjige oh zaključku poslovanja dne 31 decembra 1. 19('X. ter sva proižnašla. da se iste strinjajo z nje poročilom poslanim na zavarovalninski oddelek istega dne.
Nadaljevala sva pregledovanje nje poslovanja tekom devetih (9! mesecev, končujo ili se z dne 30. septembra 19t’9. ier rti podajava poročilo za isti čas: tudi naznanjava nje stanje oh /-ključku, kot sledi
Poročilo za 9 mesecev, končujočih se z dnem 30. septembra 1. 1909. Preostanek dne 31 decembra 19'o ....	...$107.390.28
r oho 'ki.
$73.31 '4 15 2.298 ('0 7?
2.561.25 1	2618.50
'sesmenti za posmrtnino .........
Ase-metiti z reservo .sesnienti v poškodnmo . i tse-nieir /	* roške . .
' I 'riviiipniii	.......
‘a	n k;
'a i
(Nadajev
V SNEGU
Pogorska božična slika.
Pogorje je planinsko selo, blizo tisoč metrov nad morjem. Na ozkem’
pa potem bolj vesel, ko se vzbudi in vidi pred seboj božične jaslice in pol
ppdolgastem griču stoji cerkev, zno- no lučic okrog njih.” Tiho kakor je traj snažna in lepa, zunaj pa je od ene prišla, zopet odide po stopnjteah doli strani ves beli nakit odstranjen. Iz- v svojo sobo. Ko se vsede, začuje zu-postavljena je od te strani silnim vi- naj težke korake in sneg škriplje pod barjem, ki prše v deževju kakor plohe
ob cerkveni zid in ga ližejo in perejo in drobc tako, da se vsako zimo ob tej strani pokažejo kamni iz zidu, ker je ves omet odpljuskan. Vsako poletje se popravlja, a vsaka zima zopet vse razdore. Zraven cerkve je župnišče in Cerkvenikov dom. Sicer pa daleč naokrog ni nobene hiše blizo. Raztresene so po eno, dve, tudi tri ure daleč vse na okoli po gričih in grapah.
Duhoven sameva na tem holmu; štiri do pet mesecev po zimi ni k njer mu nobenega soseda. Kadar cvili bur-ja okrog voglov in sneži, tedaj tudi ob nedeljah pride komaj dvajset ljudi v cerkev. Radi bi šli, pa ne morejo. Le kak krepak mladenič, kak utrjen mož se prerije skozi meteže do cerkve. Pota duhovnova ob zimskem času so huda in nevarna.
Dolgočasno zimsko popoldne je na Pogorji. Težke, debele megle se vlačijo po robeh in mrzla burja piše in sc igra s snežinkami. Oglasi sc zvon. Trikrat na kratko zapoje.
“Obhajilo,” zakliče Cerkvenik skozi vrata v župnišče, “na Osojah je Bre-garica zbolela.”
Kmalu sta na potu duhoven in Cerkvenik. Ako bo šlo vse gladko, bosta ob petih zopet doma. Hitela bosta tembolj, ker je takrat že sveti večer. Vesel je bil duhoven, ko je v poldrugi uri prišel do Bregarja iti sprevidel dobro gospodinjo, ki bi težko učakala božičnega dne.
Ob petih je res prišel domov v naj-liujšem mrazu od potu ves premočen. Mrak se je vlegel na vrhove in luč je že gorela v sobi, ko se je duhoven vrnil. Peč je bila gorka in ves truden se nasloni na klop ob peči. Mati, ki mu je gospodinjila v samotnem župnišču, prinesla mu je gorkega čaja, da se ž njim pokrepča.
“Huda pot, kaj ne da, dragi Anton?” mu reče, ko postavi čaj na mizo.
“Hvala Bogu, huda, pa potrebna,” odgovori duhoven, “morda je že Bre-garica umrla. Huda pljučnica, zdravnik daleč, smrt skoraj gotova.”
Duhoven izpije čaj, nasloni se zopet ob klop pri peči. Malo hoče zadremati. da bo okrepčan lažje opravil brevir in polnočnico.
Kako lepe so molitve na sveti veter!
“Gospod odpri moje ustnice,” šepeta duhoven, “in moja usta bodo oznanjevala Tvojo slavo!" In potem nadaljuje: "Daneš vedite, pride Gospod in jutri bote gledali njegovo slavo.. .”
Burja zacvili okoli voglov, okna za-šklepetajo in bele snežinke se zaletavajo v okna in padajo na tla.
“Hvala Bogu, da smo doma,” vzdihne duhoven in se zopet zamisli. Gorko mu je in spanec se oglaša pri utrujenem 'župniku.
“Crastina die delebitur iniquitas ter-rae, jutrajšnji dan bo uničena krivica zemlje,” šepeta in zadremlje...
Nič uc sliši, ko se odpro vrata, in ko vstopi mati z lepimi jaslicami ter jih postavi na klečalnik. Mati pogleda po ■dnu, razveseliti ga je hotela z jaslicami, pa sedaj vidi, da spi.
“Naj počiva,” pravi, “truden je; bo
njimi.
“Moj Bog, kaj bo!” vzdihne, ker sluti zopet novo pot za sina. Ob tem poznem večernem času navadno nikdo ne prihaja k gosp/odu. Vstane in posluša. Koraki se približajo in obstanejo pred vratini. Nekdo s čevlji bu la ob kameniti prag in si otresa sneg s čevljev. Takoj zapoje hišni zvonec.
“Kdo je zunaj?” zakliče mati.
“Hitro odprite! Gospod naj takoj pride. Nesreča se je zgodila! Le hitro! Jaz sem, Tone iz malna.”
Mati vsa preplašena odpre vrata in krepak mladenič vstopi v vežo. Obraz mu je rdeč, težko diha in ob njegovih brlcah mu mole navzdol cofi ledu.
“Gospod je komaj pred dobro uro prišel domov od obhajila iz Osoj. — Ali je nevarno?” reče mati.
“Dva sta se smrtno poškodovala, le hitro!”
“Vsaj ne bo tako težko, seboj imam sani in namesto po ovinkih bova v dolino zdrdrala kar po drči na saneh.”
“O moj Bog! Vsaj jih do polnoči ne bo nazaj,” stoka mati in hiti po stop-njicah kl'cat gospoda.
“Anton, čuj, nekdo te kliče."
Pa sin je tako trdno spal, da ga je morala prijeti za roko, da se je vzbudil.
“Deus in adiutorium — Gospod, hiti mi pomagat,” vzdihne duhoven, se vzdrami, pogleda v razsvetljene jaslice in na mater.
“Kaj jc?”
Mati skoro ne upa z besedo na dan.
“Tone iz malna te kliče.”
“Povej mu, da takoj pridem.”
Mati gre po stopnjicah in vesela je, ker je sin tako voljan.
“Ali sem res zaspal?” Pogleda na uro in se napravi. “Tone iz malna. To je dolga pot. Najprej gori, potem pa globoko doli v grapo. Šest je ura. Poldrugo uro doli, če greva po drči, m tri ure in pol nazaj, torej pet ur; če bo šlo vse posreči, bom do polnoči lahko doma.”
Duhoven hitro stopi v cerkev po Najsvetejše in hajdi: Tone z lučjo naprej, on pa za njim. Eno uro imata navkreber do Razpotja, tam ima Tone pripravljene sani in v pol ure sta pri malnu. Vroče je bilo obema, dasi sta bila oba odeta v sneženo skorjo, ko dospeta do Razpotja, Duhoven se vs.ede na sani, bil je vajen takih potov, zavije se v suknjo, Tone pa zadaj priklene težko verigo, vrže in pritrdi nanjo debelo plahto, da ne bi sani preveč odskakovale in prehudo drvile v dolino.
In šlo je navzdol kakor blisk. Kdor se je kedaj vozil iz Sv. Lušarij, ve, kako hitro gredo sani v grapo. Čim večja je strmina, tem hitrejše lete sani, le kjer je kak napet porobek, ustavijo se za hip in kmalu zopet zašušte v nižavo, vedno navzdol. Tema je bila in sneg je pokril vse pobrežje; tudi drča je bila s snegom zasuta. V tako visokem snegu Tone še ni vozil s sanmi, tako temne noči še zlepa ni bilo in sani še nikoli niso tako odskakovale. Vendar kakor je Tone poznal kraj, morala sta biti kmalu doma. Ko se bližajo sani strmemu porobku, zasadi
Tone svoje drse v sneg, sani obstanejo, on pogleda nazaj, pa sani so bile prazne, duhovna ni bilo nikjer...
“Kje je župnik?” vprašuje Tone in zakliče: “Ho—-o—oh!”
Odmeval jc glas po belem obrežju, toda odgovora ni bilo nobenega. Težko je bilo Tonetu. Krepak je bil in pogumen, a tukaj ga je prevzel strah, kaj bo. Takoj pusti sani na svojem mestu in gre iskat duhovna po sani-nem tiru.
Noč je še vedno temna in težko mu je gaziti po drči navzgor. Bolj po umu, kakor z očmi si določa smer, kamor hoče iti. Najbolj pazi na parobke, kjer sani najbolj odskakujejo. Ob takem skoku je moral gospod pasti s sanij. Pa kako da ni nič zapazil. Toda kdo bo slišal v tem drvenju, tudi če je kaj zaklical. Od časa do časa se je Tone oglasil. Na neki ravnici pa zapazi kamen in se spomni, s kako silo so ob njem na potu navzdol odletele sani. Tam se vstopi in zopet vpije. Ko gleda po snegu, opazi na njem drobno, črno stvar. Res, bil je klobuk duhovnov.
No sedaj on ni daleč od tod; si misli Tone in zopet zavpije. Kot odgovor začuje slab glas;
“Pomagajte!”
“Tu sem, gospod, kje pa ste?”
“V snegu ležim, a ne morem se ganiti, ker imam zlomljeno nogo.”
Tone takoj opazi duhovna, skoro vsega v snegu.
“Hvala Bogu, da sem vas le dobil! Da, nesreča nikoli ne počiva. Moj Bog, kako prideva nazaj”, vzdihne Tone in prime duhovna, kolikor Tonetu mogoče, lepo, župnik pa šepeta molitev in objemlje z rokami Najsvetejše * * *
V	malnu doli so že silno težko čakali, in hodili gledat, kedaj da pride Tone z gospodom. Dva smrtno ranjena sta ležala v malnu pri peči, vsakemu so za silo post!jali na enem koncu peči. V visokem snegu sta izgubila sled poti, zašla sta na neko pečino in odtam zdrknila v propad, kjer so jih mlinarjevi našli. Zlasti so se bali za enega, da jim kar ne ugasne.
Mlinar, stoji pred vratmi.
“Ali nič ne slišiš zvončka?" ga v-praša mlinarica v veži.
“Nič ne slišim. Pa vendar Tone ni zgrešil pravega pota?” reče mlinar.
“Da bi se jima le kaka nesreča ne bila prigodila”, dostavi v skrbeh mati.
“Čakaj, sedaj se mi zdi, da nekaj ropota. — Da, koraki so! Toda zdi se mi, da le en sam gre .in še ta silno počasi,” pravi mlinar.
V	tem pa je prišel Tone do vrat, na “Kaj se je zgodilo?” vzklikne mlinar.
saneh pa je ležal župnik!
“Iz sani je gospod padel in si zlomil nogo!” odgovori Tone na kratko dvigne župnika in ga nese v hišo.
Z največjo težavo duhoven previdi oba bolnika, eden je umrl, ko mu je ravno podelil zadnji blagoslov. Ves utrujen se duhoven po dovršenem svetem opravilu zlekne na posteljo in vzdihne:
“Hvala Bogu tudi za to!” — Mlinarjevi hitro prineso snega in devljejo na zlomljeno nogo in hitro pošljejo po zdravnika v mesto.
* * . *
Na Pogorji tisto leto ni bilo polnočnice. No pa vsaj tudi ljudi ni prišlo veliko, ker jim je branila v cerkev silovita burja. Ljudje so nekaj časa: molili v cerkvi ter šli domov, rekoč: “Danes so pa pri nas angelji opravili polnočnico, kakor prvikrat v Betlehemu.” Proti jutru je prišel sel iz malna materi v župnišče povedat, kaj š'e je zgodilo gospodu na potu. Mati je ono leto imela žalostni Božič.
Tam doli v malnu pa sta ležala dva bolnika in en mrlič.
NASLOVNIK
i Sovcev, obrtnikov, gostilničarjev is
•dvetnikov, ki se priporočajo rojakom JOLIBT, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO.. 112 Exchang* St., priporoča rojakom svojo me» nico.
8RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cc ne. 104 Jefferson St., blizu most»
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chiea» st., blizo slov. cerkve. Prodajala» moških in ženskih ol^ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod n godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicagt St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
Vina na prodaj
Ustanovljena 1S71.
Of Joliet. Illinois.
vapital in preostanek (300,00x0*.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indian» St Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian» St. Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chiea
i go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO. ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, I1L
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od ieta 1908 črno in tnuškotel p< 40c gal., reesling 45c gal. Staro beh vino po 50c ga!. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gai Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod< dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard'
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
ejema raznovrstne denarne nloga ter pošilja denar na vse dele »veta.
I A HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
*
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet. IB.
Katarina Mašat
IZKUŠENJ BABICA 309 Granite St.	Joliet lila.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo. IVI. B. Schuster Young Building.
TROST &KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet 111
Poštena Postrežba vsakemu.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notat ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja denar v Maro domovino vestno in zanesljivo.
Telefon 123, South Chicago.
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb,
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Zaradi resnice
Spisal Iv. Baloh.
Gori na vrhu Strmca je stala samotna gostilna. Cesta, vedno polna potnikov in vozov, je peljala čez klanec mimo nje iz ene v'drugo dolino. Obširni gozdi so se raztezali po hribu, polni gostega bukovja, in cele dolge vrste vozov, naloženih z drvmi, so se pomikale po cesti doli neprenehoma Jan za dnem. Ni čuda, da je imela gostilna živahen promet, vedno obilo gostov. Vsak voznik je počakal tukaj vsaj za par ur s svojo tovorno živino, Ja sc jc odpočila, in vsak potnik jc tu počakal ter se nekoliko pokrepčal. Gostilna je bila na dobrem glasu; tudi izletniki iz bližnjega trga so jo ob poletnem času radi obiskovali, četudi je bila bolj oddaljena, a postrežba je bila izborna in gospodar zelo uljuden. Kozač — njen lastnik — je bil mož že precejšnjih let, majhen, čokat, suhega, uic posebno prijaznega obraza. Na njem ni bilo nič posebno prikupljive-ga. A kadar je prišel med svoje goste, je bil prijazen, postrežljiv, da je bil ž njim zadovoljen delavec, kmet in gospod. Če jc bil pa redkobeseden, se je rajše zaprl v svojo spalnico, gostje so pa rekli, da ga gotovo jezi njegova družina, da ima veliko skrbi pri gospodarstvu in kupčiji z lesom. Na gostilni je bil sam s svojo soprogo, gostom je stregla natakarica, ki je bila ob jednem dekla; hlapci, ki so sekali in prevažali les, so se pa le zvečer vračali domov. Ker sta bila sama, je Kovaču večkrat svetoval kak prijatelj, naj se rajše preseli v trg, vse naj proda, čemu se ubija, saj nima otrok, — a Kovač se nikakor ni hotel sprijazni-
li s to mislijo ter rekel, da rajše umrje tukaj, kakor da bi živel v,trgu, saj je tukaj kakor kralj v svojem kraljestvu. Nobeden mu ni na potu, nihče ga ne moti.
Njegova glavna trgovina je bila lesna obrt. Pokupil je posamezne parcele, posekal, kar je bilo dovolj doraslega bukovega lesa, sežagal, sesekal ter spravil kot deske ali kot drva na tVg. Imel je pogodbo s tržaškim veletrgovcem, da je vsako leto odposlal cele vagone bukovih drv. Dobiček pri metru sicer ni bil velik, ali pri veliki množini se je le precej poznalo. Zato so imeli vsi Kovača za bogatina. Resnica pa jc bila, da Kovač denarja kot tace-ga ni veliko imel, pač pa posestvo in to lepo posestvo brez dolga in pa veliko premoženja v blagu.
S svojimi hlapci je imel Kovač ve-den križ. Ni jih plačeval slabo. Saj ■ so veliko trpeli in za trdo delo so zahtevali tudi dobro plačilo. Hlapcem pa je postavil na čelo Kovač — Janeza, ne več mladeniča, ampak moža v najboljših' letih. Ni bil še dolgo pri njem, komaj pol leta, ampak Kovaču se je priljubil, ker je bil priden in ni bil — pijanec. Z drugimi je imel vedne sitnosti. Dal jim je dobro plačo in dobro hrano — a bili so nehvaležni, napili so se, cel dan postavali, Kovač pa, ker ni bilo delavcev dobiti, je moral potrpeti. Janez ni, delal pri Kovaču še pol leta, ker je bil pa vesten in trezen, postavil ga je za prvega, da je les meril in redoma naprej pošiljal. In te službe je bil Janez silno vesel. Po-preje je delal v tovarni. Delo je bilo težko in nevarno, zaslužek dober, ih kar je bilo ostalo, je Janez prihranil. Živel je v zakonu že srečno pet let. Ker je bilo stanovanje drago, je kupil Janez staro leseno kočo, ki sicer ni bila veliko vredna, ampak za priproste-ga delavca in za majhno družino je bila dosti velika. Vsaj pregnati ga iz
nje ni mogel nobeden, bil je sam svoj gospodar.
Toda časi so se spremenili, tovarna je izgubila delo in veliko delavcev je bilo odpuščenih. Med njimi tudi Janez. Kam sedaj? Res je imel na strani še par krajcarjev in da je družina skromno živela — ali brez dela živeti on ni mogel. Drugi delavci so šli po svetu, on je imel kočo, družino — vse pustiti bi bilo hudo. Povprašal je tuintam. Nazadnje je dobil službo pri Kovaču. Ni bil navajen tega dela, ampak privadil se je. Ko ga je gospodar odstavil od težkega dela ter ga postavil za nadhlapca — pregledovalca, mu je bila ta služba celo dra^a, saj se mu tako prijetno še ni nikoli godilo in, tako dobre plače še nikoli ni imel. Cel teden je bil pri Kovaču v delu, vsako soboto pa je šel k svojim dragim domačim, če tudi so bili od Strmca dobro uro oddaljeni. Tiha sreča je vladala v Janezovi družini in ni ga bilo lepšega dneva, kakor v nedeljo, ko so bili v domači koči vsi zbrani pri skupnem obedu.
Kovač je Janeza rad imel, tudi Janez svojega gospodarja. Vendar pa se mu ta človek nikoli ni mogel popolnoma prikupiti. Res, dobro ga je plačal, bil tudi prijazen ž njim, pa le malo in redko je govoril — zdelo se mu je, da leži med njima nekaj težkega, nekaj neodkritega...
Janez ni imel. Kovača za hudobnega človeka, ne — mislil si je, da ga more skrbi, muči naduha, teže leta. Pa ni bilo tako! —
Dalje prih.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street
v novi hiši Joliet National Banke.
¿gátg* Æt&iSk. »A*	»A*
nin fjp nr “ np tjp obf *jp *jp nr *jp hp *
*
*
*
%
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TBINEB’8

REGISTERED
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
%
%
*
*
%
*
*
*
*
aJTa éJÊCà	aTÉTa aTÉTa aTÉTa a HTa a HT a aIÉTa aUTa aÜTa aUTj
IWr wyP	RW
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To le čudežno zdravilo
ojstri okus. kredča žive«*,
čisli kri, cedi olirnzno b:ii*vo, pomnoži pozuni,
o<issti*«»ii neprehavnost,
donesi* mirno spniije, daljna življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To *e n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor* .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovtce in Slo« skega Brinjevca, vse domačega izdelka.

Doktor lvcc iS
specialist za ženske in otroške bolezni in operacij On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen m« in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni a« pljučih, prsih, želodcu, črevih, led* cah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehud utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlici težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluš» nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu b mehurju, appendicitis, bolezni na očeh,itd. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jezi Jku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstn. zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 M. CHICAGO STREET.	JOLIET. ILLINOT
Zboljšanje dobre kave.
Lahko imate fino, prijetno, okusno in lepo dišečo kavo bodisi pri doma-čej mizi ah v hotelu in restavraciji, ako ji primešate
FR ANČKO VE CIKORIJE
črni pridatek kavi.
To je pripravljena cikorija, katero izdelujemo v naših 18tih starokrajskih tovarnah že skoro sto let.
Rabijo to cikorijo po skoro vseh kuhinjah, v hotelih in restavrantih po celem svetu.
FRANCKOVA CIKORIJA
dela kavo bogato, prijetno in ji odvzame one zle snovi, ki včasi povzroče trpljenje.
Zahtevajte od vašega grocerista FRANCKOVO CIKORIJO — črni pridatek kavi.
Glejte, da dobite pristno stvar. Pazite na naše tržno znamenje—mlin za kavo.
HEINRICH FRANCK SOHNE & CO.
ameriški oddtlek.
Henrich Franck Sohne z Ludwigsqurgu, Nemčija.
Novo Odlikovanje!
OR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU
To novo odlikovanje našega zdravnica je velika sreč» za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. Hartmann zeli: „Poprej nego pišete kateremu zdravniki- i poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — o piš - iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepiavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistem"
DR. FERI HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEHNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE BOLEZNI MOŽA IN	JE— nima toraj bolnika,
katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-H pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse, Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmanu
SISEa^t 14. St. ‘New York, N. Y.
>»0#0*0»0*00#0a0*0+0*v
E. POHTtH Brewing Co.
EAGLE BREWEST! izdelovalci
ULEŽANE Mi
PALE ALE IN LONDON PORTES POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Joliet, ill., 27. dec. — Udom društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. se naznanja, da je vsaki dolžan se udeležiti veselice, katera se bode vršila na Novega leta zvečer v Jednotinih prostorih. Kateri bi tejja ne storil, se kaznuje kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji.
John N. Pasdertz, predsednik.
Allegheny, Pa., 20. dec. — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. J. je imelo letno glavno zborovanje in obenem volitev društvenega odboča za leto 1910. Izvoljeni so bili sledeči:
Jurij Flajnik, predsednik,
Jurij Fortun, podpredsednik,
Matija Cvetic, I. tajnik,
Jurij Vouk, II. tajnik,
Andrej Hodnik, blagajnik,
Matija Klarič, zastopnik,
Anton Curel, Jožef Kofalt in I%anc Cvetic, nadzorniki,
Jurij Šumič in Jožef Beljan, bolniška obiskovalca,
Mihael Jugovič, maršal,
Jurij Šveb, vratar.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na I. tajnika: Matija Cvetic, 4636 Hatfield St., Pittsburg, Pa. Nižjcpodpisani sem bil voljen za bolniškega predsednika. Tem potom se odpovedani društvu, si naj druzega izvoli pri prihodnji seji.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. voščim vesele praznike in srečno novo leto.
Nikolaj Klepec, bivši tajnik,
Bridgeport, Ohio, 20. dec. — Društvo sv. Barbare štev. 23. K. S. K. J. je imelo dne 12. dec. svojo letno zborovanje in volitev novih uradnikov za leto 1910. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani:
Predsednik Andrej Hočevar ml., podpredsednik Matija Žitnik,
I.	tajnik Mihael Hočevar,
II.	tajnik Jožef Hočevar, . blagajnik Jožef Simončič, zastopnik Frank Spendal, bolniški predsednik Jožef Rutar, nadzorniki Mihael Gregorčič, Frank
Simončič in Frank Gregorčič, maršal Frank Rutar, zastavonoši Frank Ovsec (za ameriško zastavo) in Frank Simončič (za slovensko),
spremljevalca društvene zastave John Gričar in Louis Androjna, vratar John Koren.
Novemu odboru želimo najboljšega vspeha v prihodnjem letu, kar tudi u-pamo od novoizvoljenega odbora, ker vsi novi odborniki so vneti za društveno življenje; zato nam njihova izvolitev jamči dober vspeh v prihodnjem letu.
Društvo je na glavni seji tudi sklenilo, da s 1. januarjem 1910 postanejo društveniki bolniški obiskovalci razen treh glavnih odbornikov. Bolniški predsednik ima oblast določati po redu, kateri društvenik ima obiskovati bolne sobrate, kedaj in koliko časa. Po tej določbi društva odpade dosedanji bolniški odbor, in tako ne bo več vodnega izgovarjanja, da šo bolniki neredno obiskani, kajti vsak član je pod kaznijo zavezan obiskovati bolne člane, kakor bolniški predsednik določi.
K sklepu voščim vsem sobratom in sošestram naše slavne Jednote vesele praznike in srečno novo leto. Z bratskim pozdravom
Mihael Hočevar, tajnik.
Forest City, Pa., 12. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 12. K. S. K. J. je imelo svojo redno mesečno sejo dne 12. dec. in volitev novega odbora za leto 19.10. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sobratje:
Predsednik Oražem Andro, podpredsednik Pancar Ignac,
I.	tajnik Zalar Karol,
II.	tajnik Telban Franc, blagajnik Pancar Franc, blagajniški pomočnik Planinšek Gregor,
zastopnik Rev. Tomšič Josip, nadzorniki Telban John, Martin Muhič, Dečman John in Suhadolnik John, redarja Prudič Anton in Kovačič Gašper,
maršala .Omahen Alojzij in Pirnat Franc,
zastavonoša Gros Ignac, banderonoša Omahen Franc, društvena zdravnika Dr. C. R. Knapp in T. G. McGuire,
sprejemni odbor Zaverel Alojzij, Kmet Josip in Zalar Anton.
Redne mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v gosp. Al-dričhevej dvorani.
Nadalje opozarjam vse rojake v Forest City in sploh vse Slovence v Ameriki, kateri mogoče bi še ne bil pri kakem podpornem društvu, da prej ko mogoče pristopijo v društva in k slav-nej materi K. S. K. Jednoti.
Nadalje opozarjam vse zunanje člane društva sv. Jožefa št. 12 F. C., da pazijo in spremenijo svoje potne liste ob pravem času. Ravnati se moramo po dr. kakor Jednotinih pravilih in samo na ta način moremo biti složni in dobri člani.
Koncem svojega dopisa pozdravljam vse člarie in članice K. S. K. J. in voščili) vesele božične praznike in srečno novo leto, a dober uspeh društvom in Jednoti. Uredništvu Am. Sl. pa želim dober napredek.
Karol Zalar, tajnik.
| Forest City, Pa., 20. dec. — Nazna-! njam, da na seji društva sv. Ane št.
120. K. S. K. J. dne 19. decembra so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Johana Hrovatin, podpredsednica Ana Gerčman,
I.	tajnica Pavla Osolin,
II.	tajnica Angela Oražen, blagajnica Johana Omahen, zastopnica Terezija Tomšič, nadzornice, I. Jogana Telban, II. Johana Šume, III. Marija Šivic,
redarica Mary Rudolf, poslanka Mary Telban, za k doktorju hoditi .z. novopristopii-mi k društvu Uršula Vajt, obiskovalka bolnic Terezija Selan. Vsi naslovi na društvo sv. Ane št. 120. K. S. K. J. naj se od zadnjega decembra tega leta naslavljajo na sledeči naslov: Mrs. Pavla Osolin, Forest City, Pa., Box 492.
Pozdravljam vse članice in člane K. S. K. J. Tebi pa, vrli mi list A. S., želim veliko napredka.
Marija Spec, tajnica.
La Salle, 111., 20. dec. — Društvo sv. Družine št. 5. K. S. K. J. je imelo letno volitev uradnikov za leto 1910, katera se je vršila v najlepšem redu. Za novi urad-so izvoljeni sledeči gg.: predsednik Franc Mišjak, podpredsednik John Pražen, tajnik Anton Štrukelj, drugi tajnik Alojz Gnidovc, blagajnik, Franc Kobav, zastopnik Matt. Hribernik, poslanec Alex. Sever, reditelj Matt. Škoflanc, nadzorni odbor Jožef Barglcs, Matevž Urbanija, Jožef Debevc, zastavonoša John Modec, Matevž Podlinšek,
porotni odbor M. Baškovc, J. Bre-gač, M. Terselič, A. Kastigar, J. Razen,
bolniški odbor J. Banko, J. Klemenčič, Fr. Spicmilcr.
Prosim vse zunanje brate, da po novem letu pošiljajo vse pošiljatve na: Anton Štrukelj, 1059 Canal St., La Salle, 111. In prosim vse brate, ki kaj dolgujejo, da vkratkem poravnajo, da zamorem čist račun napraviti.
, In želim vsem srečno novo leto. Tebi, Am. Slovenec, obilo naročnikov v novem letu.
Matevž Urbanija, tajnik.
Leadville, Colo., 18. dec. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Jožefa št. 56. K. S. K. J. svojo volitev dne 12. dec. t. I. 1909. Izvoljen je sledeči odbor za leto 1910:
Predsednik John Kershan, podpredsednik John Ponikvar,
I.	tajnik Anton Koroshetz,
II.	tajnik Mike Novak, blagajnik Frank Zaitz, zastopnik John Stibernik,
I.	nadzornik Stif Frenkovich,
II.	nadzornik John Hočevar,
III.	nadzornik Frank Bradach. Sklepom želim veliko uspehov K.
S. K. J. in tudi vsem društvom k nji spadajočim v prihodnjem letu. Z bratovskim pozdravom
Anton Koroshetz, I. tajnik.
podpredsednik Janez Jerina,
I.	tajnik Janez Petkovšek,
II.	tajnik Janez Dobrovolc, blagajnik Franc Jereb, zastopnik Franc Petkovšek, nadzorniki Franc Brence, Janez Artač in Jožef Leben,
bolniški odbor za Market Str. Fr. Drašler, za Kompanijo M. Slana, reditelj Jožef Brence, maršal Franc Sedej, poslanec Franc Brence, zastavonoši Jernej Čamernik in Jakob Čamernik.	l
Vsem udom polagam na srca, da naj v prihodnjem letu bolj vestno izpolnu-jejo svoje dolžnosti napram društvu in Jednoti kakor v starem, kajti društvo pa naša skrbna mati K. S. K. J. sta vedno pripravljena vsacemu izmed članov in članic po svoji najboljši moči pomagati, kadar eden ali drugi izmed njih kake pomoči potrebuje. In ravnotako je tudi od nas vseh pričakovati, da tudi mi naše dolžnosti po naši najboljši moči izpolnjujemo, kajti le na ta način nam je napredek'zagotov-Ijcn.
Tudi je društvo sklenilo, da se spomnimo zapuščenih vdov in sirot v Cherry, 111., nakar je bilo sklenjeno, da se vzame $15 iz društvene blagajne in povrhu tega se pobirajo še prostovoljni darovi med navzočimi, nakar se je nabrala svota $18.75, torej vsega skupaj $33.75, katera svota se je izročila novemu zastopniku, da jo odpošlje na dostojno mesto, da se izroči zapuščenim sirotam, ker so v resnici pomilovanja vredni v tej hudi zimi. Iz tega je razvidno, da so tudi tukajšnji rojaki usmiljenega srca ter da radi priskočijo na pomoč svojemu trpečemu sorojaku, kadar iste potrebuje, da se tako olajša njih tužni stan.
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. ter želeč veselo novo leto
Franc Barle, predsednik.
Youngstown, Ohio, 21. dec. — Društvo Vit. sv. Mihaela št. 61 K. S. K. Jednote je imelo svojo glavno sejo dne 19. dec. in tudivolitev novega od-dne 19. dec. in tudi volitev novega od-Predsednik John Vlašič,
-» podpredsednik John Pavlešič,
I.	tajnik John Jerman,
II.	tajnik Ivan Bajs,
blagajnik in zastopnik John Maletič, nadzorniki Frank Jesih, Jurij Ga-jan in Jurij Režek,
bolniška obiskovalca Jurij Gajan ¡n Ferdinand Ljubanovič.
Pozdrav vsem članom K. S. K. J.
John Jerman, tajnik.
FRED C. GRARSLE
pekarija slaščic	1
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St,	Joliet, lita,
Tower, Minn., 15. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J. je imelo dne 12. dec. mesečno sejo in tudi zborovanje za leto 1910. Novi odborniki so izvoljeni za leto 1910: Predsednik.John Zobec, podpredsednik John Jamnik,
I. tajnik John Loushin, podtajnik Jožef Zalar, blagajnik Matija Wessel, zastopnik Frank Schvajgar; gospodarski odbor Anton Zobec, John Brula in John Zavodnik;
bolniški odbor Pavel Werban, Jožef Brula in Jožef Stepan;
zastavonoši John Pahula in Martin Stepan ml.,
redar Jožef Erčul st.
Društvene seje so vsako drugo nedeljo v mesecu.
Tebi, vrli list Amer. Slovenec, želim obiio naročnikov in plačnikov.
John Loushin, I. tajnik.
Toluca, 111., 15. dec. — Spodaj podpisani naznanjam vsem članom stanujočim v Granville, Ills., ki spadajo v naše društvo sv. Jurija št. 73 K. S. K. Jednote v Toluca, Ills., da je naše društvo na naši redni mesečni seji izbralo in polnomOčno pooblastilo odbor iz dveh članov, bivajočih v Granville, Ills, da taisti sledeči odbor zastopa ter odpravlja v ime društva vsa potrebna opravila brez izjeme pri vsakem slučaju in zadevah tičočih se društva. Odbornika sta: Brat Peter Tomšič, zastopnik in odbornik bolesti ozirom nadzornik, in brat Jakob Cesar, pomočnik.
Zatoraj še enkrat resno opozarjam vse one člane v Granville, Ills., spadajoče k našemu društvu sv. Jurija št. 73 v Toluca, 111., da vsi omenjeni člani prihajajo odpravljat svojo društveno dolžnost oziroma mesečnih doneskov (asesment) in v slučaju, če kateri od njih zboli, naravnost do Peter Tomšiča, ker le na tak način se zd-moremo pravega reda in brez sitnosti zdržati, saj je pa tudi pravilno. Toda ako se kateri temu pröjjvi in če se mu zaraditega kaj krivice pripeti, naj sam sebi pripiše.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Luka Rački, predsednik.
Stephen Polič, zastopnik.
Waukegan, 111., 26. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote je imelo dne 19. t. m. svojo redno zborovanje in obenem volitev novega odbora za leto 1910. Izvoljeni so bili sledeči udje in sicer:
Predsednik Franc Barle.
Bolečine y hrbtu
in nogah 1
izginejo popolnoma, ako send parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmn, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, rv bolečinam v prsih, proti /TV glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in TT 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
VAW.V.VAV.Y.V.V/AWW.
Stassen &	\
« j
i
Sob« 201 Id 202 Barber bldg JOLIET. ILLINOIS
Í JA N INI ■I ><>TAIi
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavai.ije tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko ^i.oko spadajoča pisanja.
% Govori nemško in angleško. ’.VAV.V.V.Y.V.’AWAVWW
Hie Jilin Nation] Bail
Na voglu Chicago in Clinton ali c, RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL Dl o*’, oop.»#
T. A MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Chi. Phon«íJ2íiíí2
N. W. Phone 5
Stan. Phcre Chi, 3č>41
M. PHILBIN
5fŠCa £} St Joliet. lil-
...Premog,..
Kadar potrebujete premog, se obraste do mene. Cena najnižja..
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
ločim venilo sveže pivo, fino kali-:unnjsko vino, dobro žganje m tržit* najboljše smodke
Prod?iam tudi trdi m mehki premojg TELEFON 7612.
ut* N B-oad««*?. JOLIET. TL’
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,'PK;
ejer se toči vedno sveže pivo, žganj» ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. E$]k.ofT
N. W. Phone boi*
113? N. Hickory Su	Joliet.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu».
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih o#* znakov (badges). regalij, kap bande» in zastav. Velika zaloga vseh po-trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
POZOR ROJAKI!
Ako želite kupiti božično da-g rilo svoji družini se oglasite
»	-V	...
g pri meni ker imam tri hiše g za prodat. Vsem skupaj je . ¡Ž cena $8000.00, a vsako posa-
(Nadaljevanje s S. strani.)
Za čarterje ..........................................
7.a znake itd.............................................
Skupno vplačilo od članov....................$80,360.85
Obresti na posojilih ..................................$ 1 707 en
Obresti na obveznicah .................................
Kazni mali dohodki ...................................
22.00
Skupni dohodki ............................................ 82,668.98
Joliet National Bank, št. 75523, izdan dne 3. marca 1. 1908 po 3 odst.
obresti .......................................................... 10,000.00
Will County National Bank, štev. 68192, izdan dne 5. avgusta 1. 1906,
po 3 odstot. obresti ............................• • • •.......... 4,204.50
Will County National Bank, št. 69493, izdan dne 17. julija 1. 1908, po
3 odstot. obresti ................................................ 4,000.00
Skupno ...............................................$38,204.50
Brezobrestne vloge v bankah se potrjujejo po tu prilepljenih potrdilih, koja kažeta preostanek v Joliet National Banki, znesek $787.50 in v Will County National Banki, znesek $29,711.31; ves ta denar je za čekovni povzdig Jednote. Po urejenju nadaljnih dovoljenj za obresti na posojilih in obveznicah in
Posmrtnina
Poškodnina
.. .$41,815.33 ...	1,500.00
Skupaj plačano podpore ..................$43,315.00
Plače uradnikom ....................................   1,216.64
Vrh. zdravniku ......................................... 308.80
7avarovalninskemu oddelku ................................ 5.00
Najemnina ............................................   90.00
Naznanila, tiskovine in papir ........................ 1,890.20
Poštnina, telegraf in telefon ....................• •• •	144.41
Uradno glasilo ........................................  183.00
Stroški seje glavnega'odbora .........................   428.52
Postavni stroški ....................................    357.27
Pohištvo .............................................    74.54
Popotovanje ............................................ 221.28
Potrebščine .......................................      625.00
Razno .................................................  324.63
Skupni stroški ..................................... 49,320.49
Skupna vsota .............................$190,059.26 za vsoto asesmenta za mesec september, koji je v rokah podrejenih društev,
Stroški.	ki bo poslan v glavni urad tekom meseca oktobra, sva proiznašla skupno
vrednost, ki znaša vsoto $150,808.71.
Dolgovi.
Jednota je imela dne 30. septembra 1909, 34 izplačil, ki so bili odobrena za izplačilo, znašajoča do $23,754.67. Ta vsota je neizplačana, ker v največ slučajih ni mogoče dedičev poiskati, ali pa stanujejo v kateri tuji deželi, ali čakajo prihoda potrebnih in potrjenih dokumentov.
Osem drugih izplačil radi smrti in 1 radi popolne poškodbe člana, so odrejene za izplačilo. Našla sva skupno neizplačilo $30,754.67.
Po 31. decembru 1. 190$. je Jednota srejela 1,236 novih članov in 700 članov, j e odpustilo svoje certifikate radi smrti ali drugih vzrokov, kar kaže napredek s 536 člani, kojih je skupaj 10,387 sedaj v dobrem stanu.
Uradniki so pod poroštvi Jednoti za sledeče vsote:'Predsednik $5,000.00, blagajnik $50,000100, tajnik $5,000.00, pomožni tajnik $2,000.00, vrhovni zdravnik $2,000.00, tri nadzorniki $10,000.00 'vsak, pooblaščenec $20,000.00 in pravni odbor po $1,000.00 vsak.	*
Zadeve Jednote izgledajo dobro in varčno upravljane. Po najinem mnenju, radi velikega prometa in za izboljšanje upravljanja jednotinih zadev, bi morala biti uppslena v uradu gl. tajnika še dodatna pomoč, ker vse delo je storjeno sedaj le po tajniku brez pomoči stenografa ali pomočnika. Njegove ure so odrejene v pravilih po 8 urni dnevnik, a po najinem mnenju je fizična nemogočnost za eno osebo pravilno nadzirati zadeve Jednote tekom tega časa.
Nadalje bi priporočala, da bi bile knjige in zapiski blagajnika vedno hranjeni v uradu Jednote, in da se primerne potrebščine pripravijo v to svrho; in da najmanj $20,000.00 brezobrestno vloženega denarja; se varno naloži vsaj na 3 odstot. obresti in na certifikate povzdigajoče ha zahtevo. Skupni stroški Jednote tekom prošlih 21 mesecev niso presegali povprečno $6,000.00 na mesec.
Pripoznava prijaznost in pomoč, koja se nama je skazovala po uradnikih Jednote med časom našega pregledovanja.	‘‘
Spoštljivo predloženo.
LUCIUS PHOUTS,
CHAS, J. FAHNDRICH, pregledovalca.
FRANCOSKA PROGA.
Cretka zveza z Avstrijo, Ogrsko n Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22.000 H. P.
LA LORRAINE 22.000 H. P.
LA TOURAINE 15.000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P. fotniKi tretjega razreda dobivajo rezplačno hrano na parnikih družb* tnažne postelje, vino, dobro hrano ir »zna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Slavni zastop na 19 State St., N. Y Maurice Kczmmski, glavni zastop uk za zapad. 71 Dearborn St.. Chic»»
3Yank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave.. So. Chicago, Iti. A. C. Jankoviči-
Pr.eostanek ........................... .$140,738.77
Jednotino imetje.
Posojila (Mortgage Loaiis) ......................... .$40,500.00
Posojila na zemljišče ............. ......................	4,985.65
Posojila na obveznice.................................... 28,000.00
Gotovina pri blagajniku .................................. 1,549,81	•
Uloženo v banki na obresti................................ 38,204.50
Uloženo v banke brez obresti................ . . ......... 30,498.81"
Skupno Jednotino imetje.............................$140,738.77
Premoženje še nfe vplačano,
Obresti na posojilih .................................$	929.19
Obresti na obveznicah.............................•	240.75
Asesmenti rapisani a ne vplačani .................. . ,,	8,900.00
Pohištvo in potrebščine v uradu...................... 2,000.00	12,069.94
Skupno premoženje .....................................$152,808.71
Odšteto premoženje.
Pohištvo in potrebščine v uradu....................................$ 2,000.00
Skupno premoženje odobreno ........................$150,808.71
Neizplačane vsote.
Posmrtnina neplačana (34) ...........................$23,754.67
Posmrtnina odločena za izplačilo (8).................. 6,500.00	30,254.67
Poškodnina (1)
500.00
Skupna vsota še neizplačana..................$ 30,754.67
Jednota je začela poslovati dne 2. aprila 1. 1894, kot zavarovalninsko podjetje v smislu postav te države glede dobrodelnih društev. Deluje po predpisanem obredniku in je vladana po zastopniškem smislu. Asesmenti se kolek-tirajo mesečno za smrtninski in reservni sklad. Posebni asesmenti se razpišejo za popolnoma onemogle člane, ako treba, da se izplačajo take podpore. Člani plačajo posebne vsote v svrho pokritja Jednotinih stroškov.
Premoženje Jednote.
POSOJILA OD USMRTNINSKEGA SKLADA. Jednota je posodila $35,000.00 na posestva ležeča v Jolietu in Chicagi, in $5,500.00 na posestva ležeča v okraju Houghton, Michigan. Ta posojila izgledajo dobro varna z morebitno izvzemo onega posojila $19,700.00 na zemljišče ležeče na 96. in Ewing ulici v Chicagi. Od najboljših virov sva izvedela, da je to zemljišče vredno $4,000 in cerkev, ki stoji na njem je vredna $28,000, zavarovana le za $10,000. Najino mnenje je, da se to posojilo zniža, ali se da dodatna varščina, tako da bo skupna varščina najmanj $39,400.00, kar bi bilo podvojena vsota posojila, kakor omenjena v pravilih Jednote in smislom državnih postav glede vladanja naloženega premoženja zavarovalnih družb.
Cenjenim rojakom na znanje!
Veliko rojakov dela leta in leta te-ško delo za majhno plažo, i za katero so Amerikarici veliko večjo plačo dobivali. Kaj je temu vzroki Zmožnost Angleščine. Samo z Angleščino se lahko pomaga Slovenec v Zjedinjenih Državah do primernega dela. Kako se pa priučiti anbleščine brez učitelja? Po navodilu:	Slovensko - Angleške
Slovnice, Slovensko-Angleškega Tolmača in Angleško-Slovenskega Slovarja. Knjiga popolnoma odgovarja namenu, kar pričajo mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike, kateri celo izražajo željo, da naj si vsak rojak naroči tako prepotrebno knjigo. — Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in jo je dobiti pri V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je zelo koristen pripravek, ki vam podeli zdravo slast in novo živčno moč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicagi), 111. Krasen koledar vam pošljemo po prejemu lOc v znamkah.
Naročnino mora vsak plačati; bolje je, da plačate vnaprej, da nimate potem sitnosti.
igent; 2127 Archer Ave., Chicago. 111. Paul Starič, agent, 110 South
St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents. Joliet, Illinois.
i? t*
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A G Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveietha, Mmn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Pinland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrni! z mesta Douglas, Arrzona, 3er je preSS^al; zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PAN1JE Rekel je, da lastuje ta kompamja jako bogato ozemlje, Ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te
družbe za vsoto, ki jo premorejo.	, .	.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Mmn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.	.	...
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni,
, . .	. •	Prireievanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo
zlati in srebrni rudi. Pnrejevanje iu	.. številom delavcev.
S pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem vi 10 Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan a delavci nočejo denarja, hočejo cim vec delnic ko morejo dobiti ¿d GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jenianju delnic te družbe zasluzijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje , družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na.5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrstene na javni trg, jer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na	...
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
Največja in najstartjša hranilnica na Kranjskem.
Naznanilo.
Naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom v okolici, da pričnem s prihodnjim letom delati na Scott cesti v imenovani Radakovičevi brivnici. Zatoraj se priporočam, da me pogosto obiščete. Delo dobro in točno, ker
.	. .	i bosta vedno dva brivca pri roki. Že-
ZEMLJIŠČE. Obstoječe iz ednonadstropnega poslopja, ki je v dodelo- j ijm vsem rojakom veselo in srečno
vanju, koje bode rabila Jednota za svoj urad. Poslopje je dobro narejeno za to svrho, ker ima močno shrambo (vault) za varno shranjevanje knjig m zapiskov Jednote, kajti sedanji urad ji ne daje nobenega zavetja za take dokumente. Najino mnenje je, da to postopanje uradnikov, ko poskušajo dobiti -tek primeren prostor, ni le umestno temveč je vse hvale vredno. Skupni stroški za zgrajenje poslopja ne presezajo $9,000.
POSEDUJOČE OBVEZNICE. Sestojijo iz obveznic izdanih po Commercial National Safe Deposit-kompaniji v Chicagi» ki se imajo plačati 1. 1929, ttoseče 4k» odstot. obresti, enaka vrednost $15,000.00, ter so kupljene po tej ceni. Tudi obveznice izdane po mestu Joliet za izboljšanje cest, ki se imajo plačati 1. 1917, noseče 4^5 odstot. obresti, enaka vrednost $10,000.00, ter so kupljene po tej ceni. Oboje- teh obveznic izdanih se računajo vrednim najmanj svoje cene.
GOTOVINA. Znesek pri blagajniku so dohodki prejeti tekom konca meseca septembra, koji so bili vloženi dne 1. oktobra.
Vloge v bankah na obresti so potrjene po sledečih certifikatih vloženja, -izplačljive na zahtevo:
Joliet National Bank, št. 81167, izdan dne 19. julija 1909, po 3 odst.
obresti ........................................................$20,000.00
novo leto.
Mike Rozich, brivec,
1009 N. Scott St.,	Joliet, III.
Sramota.
V eni svojih proslulih pridig je Rev. Dick opomnil, da je sramota biti bolan. Gotovo je mislil povedati, da bi se moral sramovati človek, ki bi bil lahko preprečil bolezen, pa je ni. Dandanašnji vsakdo pozna ali bi moral poznati telesna opravila in vzroke naj-navadnejših bolezni, in dostikrat je v njegovi moči, jih ali preprečiti ali hitro ozdraviti, preden se trdno primejo telesa. Zanesljivo merilo je vaša slast. Če ta oslabi, nekaj ni prav z vami in svetujemo vam, da začnete nemudoma
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom raiurske^a sklep
78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .........K 36,207.340
Posojila občinam in kor-
;	5	$"'■	i	poracijam ....... 2,392.039
Menice ................ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ......... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dbbrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
HRV iTSKO DRUŠTVO ZRINSK1
J rankopan št. 18, H. Z. v TIL, v Jo liet, III. Odbor za leto 191)8: Pred sednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chic» go St.; podpredsednik: Pavel Pavle tič, 1003 N. Scott St.; Računovodja Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St tajnik: Mih. Podobritr 920 N. Chi cago St.; blagajnik:]	o Tušek, 2l).‘
Ruby St.; bolniška	čelnika: z»
vzhodno stran mest?	om. Stefan
čič, 1014 N. Chicago	za zapadm
stran mesta: Ant. M,-.	ič, 1316 N
Hickory St. Seja p nedeljo » mesecu v cerkveni dvorani.
KJE JE MOJ BRAT JOHN SODJA, doma iz Štrekljevca pri Semiču na Dolenjskem. Pred enim letom je bil v Helena, Mont. Prosim, da se mi sem naznani, ali pa kdor rojakov, ki ve za njegov naslov. St. Sodja, Box 446, Hibbing, Minn.
ZGUBLJENA JE BILA ZLATA ženska ura z dolgo verižico v nedeljo na praznik sv. Štefana v slovenski cerkvi v Chicagi ali pa v bližini. Opomniti moram, da sem imela to v drag spomin in poštenjaku, kateri mi prinese nazaj mu dam v gotovini $5.00 in mu bodem zelo hvaležna. Najditelj naj prinese meni spodaj podpisani ali pa v župnišče slovenske cerkve in dobi omenjeno nagrado. Fanny Jurjavec, 1635 Spaulding Ave., Chicago, 111.
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor nstanovitel j slavnega “Collins N. Y. Medina 1 Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiea “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Gospa Ki slan katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih iu zdravih otrok.
v iMj ir.tjše u č L-ui gorovo oz Ir,ivi
________Pri lite ali pišite v materinem slovenskem
jezika na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street, New York, N. Y.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Pošljite še danes zaJ5 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenja n zdrav je ” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Uradne ure—Vsaki dan nd 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
liâWi
tr-Ç" • ; .'F-V S	EMU	c	ÜZ	wm	im a i		ÏWïïiEfH	m
m	| Ustanovljen 1897. J			toi«»	jgUl	Pl	^ÿPR0STTS^	T"-**