LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 110 Posek gozdnega drevja v obdobju od 1995 do 1998 leta 1. Uvod Zakon o gozdovih je leta 1993 prinesel velike spremembe v organizacijo slovenskega gozdarstva. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ustanovljen z omenjenim zakonom, je za~el delovati 1. maja 1994 in izvaja naloge javne gozdarske slu`be v vseh slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo. Med številnimi nalogami, ki jih opravlja, Zavod za gozdove Slovenije izdeluje gozdnogospodarske in gozdnogojitvene na~rte, zagotavlja strokovnost izbire drevja za posek in vodi evidenco o posekanih drevesih. ^eprav se lahko Slovenija lahko pohvali s celovito evidenco poseka `e za pol stoletja dolgo obdobje, za ve~ino dr`avnih gozdov pa evidenca obstoji celo za obdobje sto let, se v tem prispevku omejujemo na prikaz aktualnih se~enj in predstavljamo podatke o poseku za to desetletje, podrobneje pa raz~lenjujemo posek za obdobje od leta 1995 naprej, torej za obdobje, v katerem evidenco `e vodi ZGS. 2. Na~rtovanje poseka in postopek evidence Višina mo`nega poseka je po Zakonu o gozdovih dolo~ena v gozdnogospodarskih na~rtih, ki se praviloma izdelujejo za desetletno obdobje. Izdeluje jih Zavod za gozdove (Oddelek za na~rtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora). Gozdnogospodarske na~rte obmo~ij (v Sloveniji jih je 14) sprejme Vlada RS, gozdnogospodarske na~rte gospodarskih enot (v Sloveniji jih je trenutno 253) pa minister, pristojen za gozdarstvo. Po 17. ~lenu Zakona o gozdovih strokovni delavec ZGS in lastnik gozda skupaj izbereta (in ozna~ita) drevje za posek. Pri tem sta podlaga gozdnogospodarski na~rt gospodarske enote in gozdnogojitveni na~rt. Ta postopek je obvezen za vse gozdove, ne glede na lastništvo. Po kon~ani izbiri drevja za posek ZGS izda lastniku gozda Odlo~bo o odobritvi poseka izbranih dreves, v kateri je dolo~eno število dreves ter debelina in lesna masa izbranega drevja (lo~eno na iglavce in listavce) ter vrsta poseka. V zasebnih gozdovih revirni gozdar praviloma lastniku izro~i tudi kopijo terenskega obrazca z zabele`enimi izbranimi drevesi, iz Preglednica 1. Posek v letih 1991 do 1998 katerega je podrobno razvidna debelinska in drevesna sestava izbranih dreves. Izvedba poseka je prepuš~ena lastniku. O tem, kako mora lastnik gozda urediti se~iš~e, dolo~a Pravilnik o izvajanju se~nje, ravnanju z se~nimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (1994), v primeru potrebnih posebnih razmer pri ureditvi se~iš~a strokovni delavec ZGS takšne zahteve tudi zapiše v odlo~bo. ZGS spremlja strokovnost opravljenega poseka oz. izvedbo odlo~be. V primeru odkritih nepravilnosti ZGS opozori lastnika gozda, da nepravilnost odpravi, v primeru storjenih ve~-jih nepravilnosti pa gozdarski inšpektor lastnika gozda prijavi zaradi storjenega prekrška. Po kazenskem zakoniku RS je mogo~e ve~jo neodobreno kr~itev gozda ali njegovo dru-ga~no uni~enje ozna~iti tudi za kaznivo dejanje. Podatki o izbranih drevesih se z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij enkrat letno - v januarju za preteklo leto - iz obmo~nih enot (glej karto A) prenesejo v arhiv centralne enote 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 iglavci 1.242.503 1.208.318 1.289.585 1.410.325 1.247.038 1.512.284 1.387.932 1.396.052 listavci 856.090 959.636 798.081 843.605 843.513 818.119 1.179.128 1.074.121 skupaj 2.098.593 2.167.954 2.087.666 2.253.930 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 obmo~ni na~rt 1991-2000 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 2.911.940 Grafikon A. Trend poseka v letih 1991-1998 in na~rtovani posek v obmo~nih na~rtih LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 111 Grafikon B. Struktura poseka glede na lastništvo * DG - dr`avni gozdovi, ob~inski gozdovi in gozdovi drugih pravnih oseb * ZG - gozdovi, v lasti zasebnih lastnikov Karta A. Pregled povpre~nega poseka štirih let (1995 do 1998) po obmo~nih enotah ZGS in lastništvu, lo~eno na iglavce in listavce ZGS v Ljubljani. Ti podatki so tudi podlaga za Poro~ilo o gozdovih ZGS. 3. Prikaz in analiza podatkov V prispevku smo se omejili na kratko analizo podatkov štirih let (1995 do 1998) po naslednjih kriterijih: lastništvo, vrsta se~nje, skupine drevesnih vrst in debelinski razredi. Zaradi širšega pregleda smo v grobem prikazali tudi podatke o poseku v letih 1991-1998. 3.1. Posek v letih 1991-1998 V grafikonu A je prikazan trend absolutnega poseka v letih 1991 do vklju~no 1998 v primerjavi z na~rto-vanim posekom v obmo~nih gozdnogospodarskih na~rtih z veljavnostjo 1991- 2000. Realizirani posek v vsem teko~em desetletju, ki bi bil mo`en po obmo~nih gospodarskih na~rtih za obdobje 1991 do 2000, o~itno precej zaostaja. 3.2. Posek glede na lastništvo V letu 1998 je bilo od skupaj 1.111.006 ha gozdov 33,5 % v lasti dr`ave ter 64,2 % v lasti zasebnih lastnikov. Preostali gozdovi - 2,3 % površine - so bili bodisi v lasti ob~in ali v lasti pravnih oseb. Trenutno potekajo številni postopki vra~anja gozdov zaradi denacionalizacije. Tako je bilo po podatkih upravljalca dr`avnih gozdov, Sklada kmetijskih zemljiš~ in gozdov, vlo`enih denacionalizacijskih zahtevkov za 165.000 ha gozdov. Zaradi tega je treba v bli`nji prihodnosti pri-~akovati precejšnje spremembe razmerja gozdnih površin med lastništvi v korist zasebnih gozdov. Na grafu B je prikazana struktura absolutnega poseka v letih 1994-1998 po lastništvih, lo~eno na iglavce in listavce. 3.3. Vrste se~enj Se~nje smo razvrstili glede na vrsto poseka. V negovalne se~nje so uvrš-~ene vse se~nje, s katerimi po principu pozitivne selekcije izboljšujemo kvaliteto sestoja. Posebej bele`imo posek zaradi obnove gozda s sajenjem. Tretja pomembna kategorija poseka so sanitarne oz. varstvene se~nje, ki zajemajo posek dreves zaradi bolezni, napada drevju škodljivih Preglednica 2. Posek po vrstah se~nje `u`elk ali pa so poškodovana zaradi naravnih ujm in po`arov. Posebej se evidentira tudi posek zaradi infrastrukturnih objektov (ceste, `eleznice ipd.) ali pa zaradi kr~itve gozdov. 1994 1995 1996 1997 1998 negovalna se~nja 1.259.498 1.325.130 1.130.893 1.259.328 1.602.284 obnova s sajenjem 31.398 11.708 13.410 11.210 16.483 sanitarne se~nje 808.123 589.047 1.063.082 1.119.750 651.158 infrastruktura 5.938 14.887 15.550 22.023 28.592 kr~itve 30.152 34.826 29.323 46.150 46.353 drugo 3.174 2.296 2.084 2.071 3.731 posek brez odobritve 115.647 112.658 76.061 106.528 121.572 SKUPAJ 2.253.930 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 112 Graf C. Dele`i poseka po vrstah se~nje v letih 1994 do 1998 Preglednica 3. Struktura poseka po drevesnih vrstah v letih 1995 do 1998 * Izra~un je izdelan na osnovi povpre~ne površine gozdov v letih 1995 do 1998, to je 1.104.372 ha. Skupine drevesnih vrst 1995 1996 1997 1998 Povpre~je let 1995 do 1998 m3 m3/ha* % smreka 819.233 979.926 950.099 998.771 937.007 0,85 40 jelka 357.375 287.176 306.093 295.060 311.426 0,28 13 rde~i in ~rni bor 57.022 227.140 115.186 84.455 120.951 0,11 5 macesen 6.750 7.890 9.754 9.419 8.453 0,01 1 drugi bori 6.658 10.152 6.800 8.346 7.989 0,01 0 skupaj iglavci 1.247.038 1.512.284 1.387.932 1.396.052 1.385.826 1,26 59 bukev 571.755 540.905 827.437 736.165 669.066 0,60 29 hrast 82.335 87.276 113.835 104.796 97.060 0,09 4 plemeniti listavci 50.029 47.337 69.586 63.782 57.684 0,05 2 drugi trdi listavci 109.284 112.986 135.759 136.492 123.630 0,11 5 drugi mehki listavci 30.110 29.615 32.511 32.886 31.280 0,03 1 skupaj listavci 843.513 818.119 1.179.128 1.074.121 978.721 0,88 41 SKUPAJ 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 2.364.540 2,14 100,0 V primeru odkritega nedovoljenega V preglednici 2 je prikazana struktura poseka revirni gozdar ZGS evidentira poseka po vrstah se~nje v letih 1994 do število in volumen dreves na osnovi 1998. Iz preglednice in grafikona C je izmere posekanega drevja oziroma razviden prevladujo~ dele` negovalnih izmere panjev. se~enj in velik dele` sanitarnih se~enj. Graf D1. Porazdelitev poseka smreke v letih 1995 do 1998 po debelinskih stopnjah Slednje so bile v letih 1994 in 1995 visoke predvsem zaradi saniranja `ariš~ prenamno`enih podlubnikov, v letih 1996-1998 pa zaradi odstranjevanja posledic naravnih ujm, zlasti obilnega ju`nega snega in `ledu v zimah 1995/96 in 1996/97. Dele` sanitarnih oziroma varstvenih se~enj je v teh letih celo presegel 40 % celotnega poseka. Kadar gozda ne doletijo posebne nesre~e, te se~nje ne presegajo 20 % skupnega poseka. Dele` poseka pri obnovi gozda s sajenjem dosega manj kot 1 % vseh se~enj, medtem ko je dele` poseka brez odobritve v petih letih relativno nizek (med 3,3 % in 5,4 %). 3.4. Struktura poseka po drevesnih vrstah V prikazih poseka obi~ajno drevesne vrste razvrstimo v deset skupin drevesnih vrst, ki so razvidne iz preglednice 3. V tej preglednici je podrobno prikazana struktura poseka po omenjenih skupinah. Velika nihanja pri poseku bukve in borov med posameznimi leti so predvsem posledica sanacij velikih naravnih ujm v letih 1996 in 1997. Debelinska struktura poseka glavnih treh drevesnih vrst (smreke, jelke in bukve) po pet centimetrskih debelinskih stopnjah (od 10 cm naprej) je prikazana v grafikonih D1 do D3. Pov-pre~ni premer posekanega drevesa od leta 1995 do 1998 znaša za smreko 39,3 cm, za jelko 48,1cm in za bukev 39,2 cm. Pri analizi podatkov v štiriletnem obdobju nismo zasledili zna~ilnih zakonitosti premika debeline posekanih dreves. 3.5. Struktura poseka po debelinskih razredih Pregled poseka za obdobje 1995 do 1998 smo raz~lenili tudi glede na debelinske razrede. Pri tem smo upoštevali kriterije Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~-rtih, ki opredeljuje pet debelinskih razredov: drevesa od 10 do 19,9 cm uvrš~amo v prvi razred, od 20 do 29,9 cm v drugi, od 30 do 39,9 cm v tretji, od 40 do 49,9 cm v ~etrti in LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 117 -O-1995 50.000 ■ JELKA S— -D-1996 -0-1997 40.000 -30.000 - *** -A-1998 20.000 - 10.000 - m3 St3 St4 st5 ste St7 sta St9 St10 St11 St12 St13 St14 St15 St16 Graf D2. Porazdelitev poseka jelke v letih 1995 do 1998 po debelinskih stopnjah 120.000 i 100.000 80.000 -60.000 -40.000 -20.000 ; m3 BUKEV -O-1995 —D-1996 —0—1997 —A—1998 —-D-Z^~ 3 St4 St5 St6 St7 ste StS St10 St11 St12 S113 St14 St15 St16 Graf D3. Porazdelitev poseka bukve v letih 1995 do 1998 po debelinskih stopnjah Preglednica 4. Struktura poseka po debelinskih razredih debelinski razred* 1995 leta 1996 1997 1998 povpre~je let 1995 -m3 m3/ha** 1998 % I 132.628 271.888 260.185 178.626 210.832 0,19 9 II 333.194 504.658 539.135 428.172 451.290 0,41 19 III 547.138 589.560 650.379 612.591 599.908 0,54 25 IV 551.355 486.954 567.918 610.524 554.187 0,50 24 V 526.236 477.351 549.443 640.260 548.323 0,50 23 skupaj 2.090.551 2.330.403 2.567.060 2.470.173 2.364.540 2,14 100 * I - od 10 do 19,9 cm, II - od 20 do 29,9 cm, III - od 30 do 39,9, IV - od 40 do 49,9 cm, V - 50 cm n ve~ ** Izra~un je izdelan na osnovi povpre~ne površine gozdov v letih 1995 do 1998 to je 1.104.372 ha. Graf E1. Debelinska struktura poseka iglavcev v letih 1995-1998 drevesa debeline 50 cm in ve~ v peti debelinski razred. Po podatkih iz preglednice 4 je razvidno, da v povpre~ju odpade najve~ji dele` posekanih dreves na drevesa iz tretjega debelinskega razreda, relativno veliko pa tudi na drevesa iz ~etrte-ga in petega razreda. 4. Sklep Obdobje štirih (mestoma tudi petih) let, ki smo jih v prispevku vzeli pod drobnogled, ne pomeni takšnega ~a-sovnega obdobja, za katerega bi lahko z veliko mero gotovosti ugotovili dolo~ene trende. To tudi ni bil osnovni namen prispevka. Podatki zadnjih treh let ka`ejo na po-ve~evanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi v primerjavi z obdobjem v za~-etku devetdesetih let. Kljub temu posek v letu 1998 še vedno dosega le 40 % ocenjenega prirastka (49 % pri iglavcih in komaj 32 % pri listavcih) in ne presega 85 % mo`nega oz. na~rtovanega poseka, ~e upoštevamo obmo~ne na~rte za obdobje 1991 - 2000. Izpad realiziranega poseka v primerjavi z mo`nim oziroma na~rtovanim je predvsem posledica zmanjšanega interesa manjših zasebnikov po poseku, saj v primerih, ko sami niso sposobni posekati in spraviti drevja, v današnjih ekonomskih razmerah v ve~ini primerov od lesa ne morejo pri~akovati dovolj dohodka, da bi jih ta spodbudil k se~nji. Strukturo poseka po debelini drevja in vrstni sestavi so v obdobju analiziranih štirih let v znatni meri krojili izredni dogodki, kot so namno`itev podlubni-kov ali vremenske ujme. Dr`avne spodbude za red~enja mlajših sestojev, spodbujanje lastnikov tudi sicer ter njihova boljša organiziranost naj bi pripomogli k ve~jemu izkoriš~anju mo`nega poseka in aktivnejšemu gospodarjenju z gozdovi v celoti. Ni`anje se~nje je gozdu v korist le na prvi pogled. Globlja resnica je, da ostaja nerealiziran predvsem posek tanjšega drevja, s katerim negujemo LES wood 52 (2000) 4 Strokovne vesti 118 Znak kakovosti v graditeljstvu -priznanje za najboljše dose`ke na podro~ju graditeljstva Graf E2. Debelinska struktura poseka listavcev v letih 1995-1998 V procesu gradnje v gradbeni objekt vgradimo tiso~e izdelkov in opravimo nešteto storitev, ki morajo dolga leta opravljati svojo nalogo ter zagotavljati varnost in funkcionalnost objekta, da so uporabniki ~imbolj zadovoljni. V okviru projeka Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) vzpostavljamo sistem ocenjevanja izdelkov in storitev s podro~ja graditeljstva. Znak ZKG je blagovno storitvena znamka, ki ozna~uje dobre in najboljše izdelke in storitve s podro~ja graditeljstva. Tako informira in pomaga naro~niku in potrošniku pri njegovi odlo~itvi za investicijo ali naro~ilo. Hkrati prijaviteljem v postopku ocenjevanja omogo~i primerjavo s konkurenco. S projektom ZKG `elimo spodbuditi in usmerjati proizvajalce na trnovi poti do kakovosti, zadovoljstva investitorjev in uporabnikov ter tako tudi poslovne uspešnosti in odli~nosti. * POSLANSTVO ZKG je promovirati prizadevanja za odli~nost in dvigniti konkuren~nost proizvodov in storitev slovenskega graditeljstva. * ZNAK ZKG je neobvezni certifikaci-jski znak in blagovno storitvena znamka. Ozna~uje izdelke in storitve s podro~ja graditeljstva v Sloveniji, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec ali izvajalec pa morata izpolnjevati zahteve glede zagotavljanja kakovosti v razvojno tehnološkem procesu ter glede poslovne odli~nosti. * KRITERIJI ZKG se pripravijo v okviru posameznega aplikativnega projekta za vsak predmet ocenjevanja. Pri tem sodelujejo najvidnejši strokovnjaki z univerz, razvojno-raziskovalnih inštitutov, iz podjetij in stroke. * POSTOPEK OCENJEVANJA poteka v skladu s Pravili ZKG in izdelano metodologijo. Opravljajo ga strokovni in nepristranski ~lani ocenjevalnih komisij, ki jih imenuje Upravni odbor in usmerjamo razvoj gozdnih sestojev, kar ima lahko dolgoro~ne negativne posledice. Viri: Poro~ila Zavoda za gozdove o gozdovih za leta 1994, 1995, 1996, 1997 in 1998 Dragan MATIJAŠI^, univ. dipl. in`. gozd. ZKG. Razpis za prijavo je javen. * DOBITNIK ZNAKA ZKG je proizvod a1i storitev, ki v postopku ocenjevanja pridobi zadostno število to~k. Pogoji za dobitnike so dolo~eni v razpisni dokumentaciji. * IZVEDENA OCENJEVANJA ZA ZKG (97, 98, 99): okna, vklju~no z balkonskimi vrati in panoramskimi stenami (OKN), notranja vrata, kat: I, II, in III. (NVR), ope~ni zidni blok (OZI), dobava plinskih grelnikov (DPG), sprejemniki son~ne energije (SSE), hranilniki toplote (HT), kritine (KRN), tlakovci in ploš~e (TLPL), ploš~e in kocke iz naravnega kamna (NK), kanalizacijske cevi (KAC). IZVAJALEC PROJEKTA ZKG: Gradbeni inštitut ZRMK d.d. POKROVITELJ: Gospodarska zbornica Slovenije SOFINANCERJI RAZVOJA PROJEKTA ZKG: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Pomurski sejem d.d. INFORMACIJE: Gradbeni inštitut ZRMK, d.d. - Gradbeni center Slovenije, Dimi~eva 9, 1000 Ljubljana tel. 061/18-88-429, fax 061/16-82-246, email: info@ gi-zrmk.si INTERNET: http://www.gi-zrmk.si/zkg/