U NEKAJ \ -t 3 2 C ** bivate . . . "O o^AEOD A" POPa \ YNOST NA DOM (liTMK tP in praxaik*T) Pitajte, ka ^as zanima GLAS CtmM Matter Sept Ust slovenskih MtTeer rAmerlkl* S5th 134# at the Part Offie e at New York, N. Y., under Act of CongreM of March Srd. 187t. Tel: CHelsea 3-1242 N^x 242 — Stov. 242 — VOLUME LH. — LETNIK LTL NEW YORK. WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1944 — SREDA, 13. DECEMBRA, 1944 SELITEV IZ TOKIO LOAN SYMBOL OF rfZEEPOM Osiška radijska porodila naznanjajo, da prebivalci t rum oni a odhajajo iz Tokija. glavne pa mesta Japonske. Po celem mestu podirajo poslopja, da obvarujejo mesto pred večjim požarom. Mogoče je pa tudi, da prebivalstvo Tokia odhaja iz me-t»ta vsled velikega potresa prednji četrtek na dan tretje «t»letniee japonskega napada na Pearl Harbor. Japonci m*-daj priznavajo, da je potres, ki so ga potrebni uradi označili to* *'katast rofa l noga *\ |>o-vzročil veliko škodo v okolici Tokija, ne omenjajo pa, ako je bila kaka 3toda v glavnem m<*> »tu. Tokijski radio skoro vsako nro nrtZnanja prebivalstvu, da napadi sofiorbomAHiiskov postajajo vet!no "večje operacije** in opozarja prebivalce, da bodo zračni napadi na Japonsko vedno pogostejsi in da IkhIo iz aeroplanov tudi s strojnicami streljali na mesta. Nemška Transoceau časnikarska služba pravi, da je ja-I ionska "zelo ranljiva'* vpričo zračnih napadov in da Japonci storijo vse, da to 4' ranljivostf* zmanjšajo. »•'Mnogo prebivalcev Tokija se je že preselilo na deželo,'1 poroča Transoeean. 44Mnogo hi* je bilo podrtih, da so nare-de široke vrzeli, ko liodo zadržale požare.*' Noibeno poročilo ne omotija, da bi nameravali Japonci po-))olno zapustiti svojo prestol i-co in iz poročil jo mogoče raz-videti, da iz mesta odhajajo samo oni prebivalci, ki v mc-*tu niso neobhodno potrebni. Že nekaj časa pa krožijo poročila, da nameravajo japous-ki voditelji cesarja Hirohita pre-t seliti iz Tokija v Mandžurijo, ako bi zračni napadi na Tokio postali še hujši. Tokijska radio postaja priznava, da so zračni napadi, odkar prihajajo superbontbniki B-29 iz Kitajske in Saipana, postali zelo resni. Postaja tudi priznava, da jo zelo težavno prestreči velite bombnike, toda zatrjuje, da napadalci imajo težke i zglobe • Silno vroči boji v Franciji AmeiC&ka sedma, armada generala Alexandra M. Patcha je včeraj nepričakovano vdarila in napredovala 7 milj proti Karlsruhe pa do Mannheima in Ludwikshafen. Setliiijt armada je vdarila med H ague na ti gozodm in Reno. zavzela Keseldorf in Bein-lieim ter dospela v Seltz, eno miljo pred Reno in S milj pred nemško mejo na severu. Seltz leži Iti milj južno od Karlsruhe. Na severu je ameriška prva armada prisilila Nemce, da so so umaknili čez Roor ter je postavila močno oporišče ono miljo od Duerena. Nagli nemški umik, ki so je pričel v nedeljo, je bil v torek končan in Amerika nei so zavzeli pot trgov. Tretja ameriška armada, ki razbija nemške utrdbe v Saar- ski kotlini, je zopet prekoračila nemško mejo čez reko Jilies in je zavzela trg Ha-bkirchon, štiri milje severovzhodno od Sna rečnem i nes. To je bil edini napredek na fronti tretje armade. Na levem krilu tretje armado 90. in 95. infanterij-ska divizija držita svojo postojanke proti silno močnim sovražnim protinapadom in vročemu artilerijskemu ognju. Nemški odpor vzhodno od Ilaguenaua. ki jo bil ves teden zelo močan, je 'bil včeraj zdrobljen in tretja armada jo prodrla dalje v bogato industrijsko pokrajino. JAPONSKA POSADKA UNIČENA General Mac Arthur naznanja, da je 77. divizija uničila celo japonsko posadko v Onno-cu. Ta divizija se je v svojem prodiranju proti jugu od Or-rnoca združila s sedmo divizijo. ki prodira proti severu ob zapadni oftiali Ijevte otoka. Z zvezo teh d veli armad je bilo odrezanih več tisoč japonskih vojakov jugovzhodno od Ormo-ca. Japonska črta, ki se razteza ob obali, jo »bila presekana na dvoje, armada južno od t >rmo-ca pa je obkoljena. Tokijska radio postaja naznanja, da so jo japonska armada, ki prodira v Indo-Kini proti severu, združila z južno armado v jugozapadnem delu Kvangsija ter je s tem odprla cesto iz Šamrha ja v Kingapu-r. Kitajska prestoliea <'linking pa poroča, da Kitajci z uspehom napadajo Japonce in so o-čistili Japoncev iz province DRŽAVNI DEPARTMENT "Railroad Labor", glasilo mogočne unije železničar jev, pravi, da so bil4, najvišji uradniki v državnem de partmentu imenovani is vrst največjih podjetij. List o njih navaja naslednje; Državni tajnik Edward Štet-tinius prihaga od United States tSteel in iz Morg»nove bančne hiše. Njegov prvi namestnik Joseph C. Grew je profesjonalen diplomat, ki raapolaga z velikim (bogastvom. Nelson A. Rockefeller je vmik ustanovitelja Standard Oil cesarstva. Jimmy Dunn je z ženit vi jo dobil precejšen del Armourjc-ve mesarske družbe. William U Clayton je "največji bombažni špekulant na p vetu.** 05 Wall St. je v zelo tesni zvezi. triba je DAROVALCEV KB VI! MjSi *m to fiwft kt- Sari. rvMte iiv- ln železniški list zaključuje: "Veliki business je zelo dobro utrjen v državnem department«. Ti gentlemeni mogoče opravljajo -zelo veliko delo na svojih novih mestih. Toda za sedaj moremo reci: Nikdar v zgodovini niso imeli najbogatejši tako močan opri jem v naših vnanjih zadevah, kot ravno sedaj.** Kvejčov in zopet zavzeli važno železniško križišče Lijueaj ob meji Kvaugsija. Japonci so bili potisnjeni nazaj na črto, od koder so prod dvoma tednoma pričeli svojo ofenzivo. Medtem pa ameriški super-bomhniki B-29 bombardirajo japonsko pokrajino. Japonski konvoj potopljen V veliki pomorski in zračni bitki, ki je trajala 4S ur ob severozapadni obali Leyt<\ je bil zopet ra»bit japonski konvoj. Ameriški konvoj, ki so ga pri Ormoeu napadli japonski aeroplani, jo imel manj škodo. Octkar so so pričeli boji za Le v te, je to že deveti japonski konvoj, ki je bil uničen. V vseh teh bojih je bilo potopljenih 30 japonskih transportnih par-nikov in 2S spremljevalnih bojnih ladij, največ rušilcev. Bi tika se je pričela v ponde-ljek in se je v torek bila še ves dan. Potopljeni so bili trije japonski transportni pa mik i in tri spremljajočo bojno ladje, poleg toga pa sta bila zadeta še dva transportna par* nika in sta gorela. Izstreljenih je bilo 3D japonskih aeropla-nov. Amerika nei so izgubili 8 aeropljinov. Za ru skobel gijsko Z V c 'A ti Belgijski narod očitno zahteva, da Belgija sklene vojaško zvezo z Rusijo po zgledu fran-t*osko-rusko vojaške zveze. ' Holandci svarijo svoja dekleta Po celi llolandski se je pričelo veliko gibanje, ki ga posebno vodi katoliška cerkev in ki ima namen odvrniti holandske dekleta, da se ne družijo z a-meriškimi vojaki. Po mostnih ulicah so se naenkrat pojavili letaki, ki svarijo dekleta in jim grozo, da jim bodo ostriženi 'lasje, ako bodo v družbi ameriških vojakov, kakor so ostri-gli dekleta, ki so se družilo z nemškimi vojaki. Xok ameišrki častnik jo nek tak letak strgal s steno neke trgovine v Maastricht! in je nato šel v trgovino. Ko so je čez deset minut vrnil, je bil na istem mestu zopet drug letak. Take letake jo mogoče najti po vseli zidovih in posebno na križišču ulic. Ta kampanja se je pričela kmalu potem, k\j so Amerikan-oi zavzeli Maast rich 14. sept em bra. Kampanja se jo naglo razširila po vseh osvobojenih krajih in jo izključno razširjajo katoliški krogi. Holandski častniki, iki posre-J Japonci delajo 108 UT Nemški napad v Italiji zlomljen Nemški fold maršal Albert v. Kesselring je z močno silo napadel angleško osmo armado, da bi ji iztrgal močno trdnjavo Faenzo, toda Nemci so bili odločno premagani in so doživeli silno težke izgube. Kesselring je postal v boj 00. oklopno divizijo, ki je bila dosodaj v rezervi in je napadla angleške postojanke jugo-zapadno od Faenzo. Bitka so je vnela na križišču cest in Angleži so spočetka izgubili kakih 4DO jardov, toda obdržali so križišče. Ko jo bila bitka končana, so bili pobiti ostanki Nomoi, ki so prodrli v angleško črto. Slabo vreme v Italiji Ofenziva angleške osme armade proti Faenzi v Italiji je vsled deževja bila vstavljena. Gorski potoki so z Apeninov prinesli velike množine vode in reka Lnmone je postala velik hudournik. Voda jo narastla za sedem čevljev in drvi 8 do 10 milj na uro. V bližini mostu čez Le mono, kjer so se bili vroči boji pred povodni jo, pride pogosto do spopadov med stražami. V nedeljo so se po dolgem času nemški aeroplani zopet pojavili nad fronto pete armado in so ibili štirje izstreljeni. ANGLEŽI ŠE VEDNO V BOJU Z GRKI Angleški aeroplani so bombardirali postojanke grških partizanov v vzhodnem predmestju Aten, topovski dvoboji pa so v teku po celem mestu. ELAS-i so pričeli streljati z dujejo med svojo in ameriško oblastjo, pravijo, da katoliški duhovniki vsak dan s prižnic naročajo starišem, da skrbe, da so njihove hčere ne bodo družile z ameriškimi vojaki. Dekletom (pripovedujejo, da bodo, če se poroče z Amorikanoi, v kratkem vdovo, ko so vojna nadaljuje. Duhovniki tudi svare dekleta, da bo v deželi mnogo nezakonskih otrok in spolnih bolezni, ako se bodo pustile zapeljati ameriški čokoladi in oi-STa retam. na teden Japonski delavci so v neki tovarni v Tokio sklenili, da bodo povečali prodnikcijo. Sklenili so, da bodo delali od 7.30 zjutraj do 11 ponoči po sedem dni na. teden. Zavezali so se tudi, da ne bodo nikdar izostali od dola ali pa bi prepozno prihajali na delo. Poročilo dodaja, da so se delavci zavzeli, da bodo povečali produikcijo za SO odstotkov._ Kupite en "extra*' bond danes 1 M WAR HALF WON . . . * IS MOT 1 VICTORY ! Poklieani bodo naborniki od 18 do 37 let Vojni urad je naznanil, da bodo poklicani v armado mladeniči v starosti od 18 do 37 iet. Naborni komisar za Greater New York polkovnik Arthur V. MHDermott je naznanil 245 tisoč, delavcem v tej starosti, ki so zaradi svojega dela v vojni industriji bili osvobojeni vojaško službe, da bodo takoj poklicani v vojaško službo, ka-korbitro pusrte svoje delo. Me-Dermott pravi, da bo vsakdo, fci bi pu*tH svoje delo, postavljen v naborno listino Al in bo takoj poklican v armado. EXTRA WAR BONDS Omenjena trdnjava je grad Goedoelloe, kjer se steka devet cost in železnica in je oddaljen devet in pol milje od j Budimpešte. Moskovski in berlinski radio naznajata, da jo rdeča, armada že dospela v predmestje Budimpešto. Berlin naznanja, da je rdeča armada nanovo vdrla v predmestje južno od Goedool-loo-a. Berlinski radio tudi po-roČH, da težki ruski topovi že 'iO ur bomba rdi rajo Budmipest o in da je to streljanje priprava za koncili naskok na mesto. Moskovski radio naznanja, da je rdeča armada severovzhodno od Budimpešte napredovala od 40 do 80 milj. Na tem kraju prodira rdeča armada ob čelioslova^ki meji ter v velikem loku oibko4juje nemško armado v Matra in Buekk goro v j n v severovzhodu i Madžarski. Grad Goedoelloe je bil navadno letovišče in lovišče bivših avstrijskih cesarjev. Ruski strmogtavei napadajo nemške utrdbe okoli Budimpe- možnarji na Goudhi vojašnico ob vzhodni strani Aten. Streli so tudi padali okoli kraljeve palače v dolenjem delu mesta. Poročila iz Londona naznanjajo, da Angleži v Atenah pričakujejo ojačenja. S tem je povedano, da so se Angleži zavzeli, da z vso odločnostjo na-s topi jo proti ELAS-om, ki štejejo okoil 25,000 vojakov. Poročila, ki prihajajo iz A-ten, so zelo zmedena in se ^laso : Router in United Press pravi, da se ELAS-ove ooto pomikajo proti Epiru, kjer drže svojo postojanke pripadniki KDES-a, desničarske stranke pod poveljstvom generala Napoleona Zervasa. Angleška radio postaja naznanja, da so Angleži in Ame-rikanci prenehali pošiljati po*-moč in zdravniške potrebščino za ranjence v Atenah, ker se uporniki no zmenijo za znake Rdečega (križa in so streljali tudi na avtomobilsko voznike. Pri vsem tem pa pravi Reu-terjevo poročilo, da se živežni Slovenski partizani na d e 1 ii Ko se ruska, fronta bliža Ax -part ižansko delova- striji, se nje"vedno goricah in veča v Slov«- nsk i 11 na Pohorju, mariborski Slovenci pa razstrolju-jejo mostove in napadajo v t ednih formacijah. Sihv boji v Sloveniji Jugoslovanska brzoj a v n a sLužiba naznanja, da >c bijejo silno vroči boji na Štajerskem, kjer Nemci hudo napadajo <• svobojene kraje. V Savinjski dolini je bil uničen en nemški oddelek in ubitih je bilo .'!< <> Nemcev. Na železniški progi Jeseni ce-Ciorioa je bil razbit vlak ► železniških voz z vodnim materi jalom. Železniški tir jo bil tudi razdejan na razdaljo po tih kilometrov. Tudi železnica Jesenioa-TJu-bljana jo bila na več krajih razdejana in pride tudi do velikih spopadov, ker skušajo Nomoi držati progo odprto. položaj v Atenah izboljšuje. Moko so zavezniki zopet pri- Jugoslovani in Albanci čeli razdeljevati, ko je EL A S' Glavni stan maršala Tita zajameil, da razdeljevanja nej naznanja, da so so jugoslovau-bo oviral. Reuterjevo poročilo! sko eoto zdnužile z albanskimi datje naznanja, da so bilo v A- četami in sedaj skupno napa- tene poslane zaloge živeža za tri dni. dajo Nemce meji. ob jugoslovanksi ZA RAZOROŽITEV NEMČIJE Poročilo iz Londona nazranja, da Evropska posveto valna komisija razpravlja o ameriških predlogih gle de popolne razorožitve Nemčije, tako da ne bo ni ♦ kdar več pričeti vojne. Ameriški poslanik John G. Winant jo komisiji predložil dve spomenici, ki vsebujejo predloge za popolno zavezniško kontrolo nad nemško industrijo ter nad inozemsko in notranjo trgovino. RUSI SO PRED BUDIMPEŠTO Ruski tanki so včeraj razbili zadnjo močno madžarsko trdnjavo, ki je varovala prihod do Budimpešte od severovzhoda. št o, (jugovzhodno od glavnega mesta pa se že tri dni ibije velika tu učila ibitka in Rusi skušajo zapreti 35 milj -široko od-ptrino, katero pa brani močna nemška armada. Na sove rozapadu so Rusi oddaljeni od Budimpešte se 8 milj, na drugih ikrajih pa so oddaljeni pet do sedem milj od mesta. Moskovsko poročilo naznanja, da ruski letalci honfhardi-rajo zadnjo železnico, ki pelje še iz Budimpešte. Kako je Danec rešil 4 milijone Amerikancev Kinar Holboell, danski pofctnt uradnik. Ko je delal dolge ure. ko je sortiral božično poisto. je mislil, kako bi pomagal norcWrn ... in leta 1004 je prif-el prodajati božične anemke za pobijanje jetike. V Ameriki *o bile nvedene letu 1007 in so pomagale »nižati umrljivost za jetiko 7&% in so pomagale ohraniti 4.000.000 življenj-Toda jetika Se vedno umori več \Jti-di med 15 in 4T> let kot katerakoli druga bolezen. Vaši dolarji so nujno potrebni. Pofiljite svoj prispevek Se danes—prosimo. Kupite Božične Znamke! The National, State and Local Tuberculosis Association In the United States. Tndi Anglija je komisiji predložila pvoje predloge, nista pa jih še predložili Rusija in Francija, toda Moskva resno razmišlja o razorožitvi Nemčije. Charles de Ganile, predsednik začasne francoske vlade, bo sestavil svoje predloge na podlagi razgovorov z maršalom Stalinom v Moskvi, tako da bodo vslieni ruskim predlogom. Manjše državo, ki so zastopane v posvetovalni komisiji, so že začetkom leta predložile svoje predloge, Amerika pa je prva večja država, ki jo predložila svoje predloge. Poslanik Winant se je glede teh predlogov posvetoval 6 predsednikom Rooseveltom in državnim departmentom tekom svojega nedavnega obiska v Washingtoira. Tndi državni tajnik Grdward R. Stettinins je pred senatnim odborom zatrdil, da bodo zavezniki imeli po vojni Nemčijo in Japonsko pod tako strogo kontrolo, da ne bosta mogli pričeti kake vojne. Diplomatski krogi domnevajo, da »bo Rusija v svojih pred logih tndi zahtevala, da je v Rusijo poslanih več miljonov Nemcev, ki bodo popravljali Škodo, »ki jo je prizadela nemška armada v Rusiji. Po nekem poročilu so Združene države stavile naslednje predloge: 1. Popolni in brezobziren op ust nemške vojne industrijo. 2. Uničenje nemške zračno industrije. 3. Kontrola nad nemškimi industrijami, itasko da Nemčija ne bo mogla gospodariti nad evropskim gospodarstvom. Sedanji ameriški predlogi niso tako strogi, kot so bili predlogi, ki jih je hotel uveljaviti zvezni zakladnicar Henry Morgenthan, ki je zahteval, da je nemška industrija popolnoma uničena in 'bi bila Nemčija večinoma odvisno od po- IjodeLjstva. Zavezniki, bodo tauli strogo nadzorovali nemške kemične t<> varno, da bodo izdelovale >a mo tako kemično izdelke, ki s«, rabijo za zdravila. Pod stro gim zavezniškim nadzorstvom *x> tndi nemška vnanja trgovi na, da no |bo mogla kupovati surovin, ki jih je mogoče porabiti v vojne namene. Evropski posvetovalni odbor je že preti več. meseei izdeloval načrt za popolno zavezniško kontrolo nad nemškimi financami doma in izven Nemčije. Hitrost aeroplana Admiral Hewitt C. Ramsey, načelnik mornariškega zračnega urada, je. naznanil, da bodo zavezniške zračne sile v kratkem dobile napadalne super-aeroplane, ki Ibodo leteli 700 milj na uro, skoro talko hitro kot glas. 4 d DosS&žji napadalni aeroplani so dosegli 400 milj iia u-ro, nekateri strmoglava pa skoro hitrost glasa. Nemški V-2 prekosi hitrost glasa. "CU8 NAKOPA"—NEW YOKK WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1944 USTANOVLJEN C 1893 GLAS NARODA" OF THE Owned ud Fruk fim or «« W ovesti v svojo "doktrino". Potom te vere, oziroma "šanto doktrine", je postal japonski mikado ali cesar, in nogo važnejša oseba, kakor Hitler v Nemčiji, fc&ratka, na vsem svetu ni vladarja, kateri bi zamolkel od svojega ljudstva zahtevati tako neomejeno pokorščino, kakor mikado Hirohito. V kolikor pride on v poštev, njegovi >o ukrepi brez vsalkega dvoma vedno upravičeni. Osveta je postala največja vrlina japonskega naroda in samomor v prid Japonske ali mikada, je najslavnejši ičin, kar jih poznajo v celem Nipomi, doT-im mueenja in umore smatrajo činom večne pravice. Izredno težavno je tolmačiti razlog«, takemu verovanju, kajti prebivalci zapada sploh ne morejo tolmačiti nazore iztoka, eegar civilizacija je starejša, kakor evropska, in sega v daljna tisočletja človeške zgodovine, katero zapadna ljudstva današnjih dni *^>toh ne smatrajo kot resno zadevo. Toda Jafionci so drugovrstni ljudje, in zgodovina šinto-lioktrine potii« pomenja )»o nase "hoijo voljo"', oziroma 44vo-ljo 'bogov", kateri so u-s t varili ves Nipon po svoji volji. Radi tega nadkrilouje Japonska vse ostale narode sveta, kateri se morajo konoemkonca njim pokoriti. (J-lasom te doktrine ali vere priče tek sveta ni bil nič dru-gega, kakor "ravnina visokih ndbes". To je bila domovina botfov, katerim sta se rodila Izanagi in Izanami, oziroma japonska Adam in Eva. — Ta prvi človeški par na svetu je dobil na I off ustvariti sedanjo zemljo. Bogovi so temu paru podarili z dragulj okrašen moč, katerega sta namočila v kaos l>od njima, iu od kapljic, katere so padale od tega meča aH -ulice, nastali so sedajni japonski otoki, oziroma otočje znano pod imenom Nipon. — Izanagi in Izanami sta potem, po mnogih doživljajih, katere omenja japonska zgodovina, končala svoje življenje na ta način, da je fizanami umrla v Hade-ku, d oči n i se je Izanagi vrnil iz Hadesa domov in se okopal v neki reki. Ko si je tako umival svoje levo oko, bila je rojena boginja Amaerasu-o-Mikami, oziroma boginja sonca, in ko »i je jHjtcm umival svoje desno oko, bila je rojena Tsuki Yomi-no-Mikoto, boginja musca. Tretja božja oseba, ki je zadnja v japonski "sv. Trojici", in kateri j* ime Susano-o No-Mifaoto, bila je rojena, ko si je umival svoj—nos, oziroma svoj 44duh" . . /'lani te svete Trojice so potem mnogo doživeli, toda najvažnejši dogodek njihovega življenja na zemlji je bilo rojetvo njihovega vnuka, imenom Ninigi, kateri je potem prišel na x.'inbo in -postal vladar Japonske, oziroma praded prvega ja-jtonskega vladarja Sedanji japonski vladar, cesar Hirohito, ^ toraj direkten potomec imenovanega Ninigija in njegovega vnuka, imenom Džirou. Vsled tega'je vsak japonski vladar, ali mikado, direkten potomec boginje sonca, oziroma—božji sin. Kot božji sin ne more napraviti niti ene napake in neo-l« r. kiji va dolžnost vsakega japonskega državljana je brez povoj na ubogljivo«* do imenovanega 44božjega sina". Tako sveta je mikadova oseba, da je emairati na Japonskem največjim "smrtnim grehom" aflco kale državljan gleda na vladarja iz kakega višjega prostora, kakor je oni, na katerem stoji mikada Japonski cesar moli boginji sonca, kateri osdbno sporoma vse dogodke, kateri so važni za vae prebivalstvo. Glasom sintoiana, so se vsa ostala ljudstva na svetu za redila kasneje in sicer iz blata in morefre pene. Sta riši teb narodov so bili Mitjev rttni feojgpvi. Radi tega morajo vsi ostati narodi feveta biti pokorni Japoncem. Učitelji ntponskegu veronauka uče japonsko mladino, da so bili Japonci ustvarjeni le radi tega, da si prilaste ves svet. Tako je citati v vsakem japonskem 4*veronauku". Celokupna vera "šinto"' je razdeljena v razne pododdelke. Vsem na čelu je "državni šinio", iu temu »»ledi 44verski žinto", kateri nadzoruje vse cericve i ntudi načine življenja vsega prebivalstva. Toda 4tšin4o?' ni -bil preje ti\ko vsegamo-goč, kakor je sedaj, kajti šele leta 1868 je postal tak, kakoršen je dandanasnji. Imenovanega leta so ustanovili na Japonskem i.ikozvane 4 * šogima£e * % ali vojaške poverile rje, kateri so vsi podrejeni mi kad u. Do tedaj je vladar živel nekako skrito, ta-j i ust veno. Imenovanega leta so pa proglasili 'Šinto" za državno vero, in sicer po .nasvetu nemškega kanclerja Bismareka in drugi!) nemških političnih vodij, katere so Japonci pozvali naj jim pomagajo preurediti japonsko vlado. To so Nemci drage volje storili in tako dosegli, da je postal tedanji mikado prva in najvažnejša ter nekako sveta oseba na Japonskem, čije prebivalstvo je potem postalo združeno v venskem in narodnem pogledu. Ta način japonske narodne reforme je popolnoma uspel, in danes je to verovanje in vladanje najmočnejše orožje, kar ga imajo na Japonskem, kajti nihče ne oporeka cesarjevim odredbam in o-pozicija je tamkaj sploh nepoznana. Kljub vsemu temu so pa Japonci izredno olikan narod in nadkrilj-ujejo v tem pogledu vse ostale narode Daljnega Iztoka. Na Japonskem skoraj ni najti človeka, ki bi ne znal citati in pisati, kar je velikanskega pomena glede japonske bodočnosti, kajti bas radi tega dejstva se bodo v bodoče naučili, tako da bodo znali ločiti verske bajke od prave Tesnice. Do tega ne bo prišlo takoj, toda prišla bo doba, ko »>odo tudi Japonci ozdravili od svoje sedanje "verske slepote", na kar bo tudi na Japonskem zavladala ona svoboda, ki vlada v deželah njihovih sosedov zapadno od ftahalina, oziroma v Sovjetski Rusiji. GRDINOVI KOLEDARJI Z t«, drreanbrom hum« zatrli razpošiljali nafte VELIKE STENSKE KOLEN DARJE Kdor t» Mi dobiti, naj pošljr 35 rrntov. I^ihku pu£Ij«> v mamicah. A. Grdina in Sinovi 1®53 K. 62nd Strrrt Cleveland 3. Ohio RADIO GOVOR PISATELJA ROBERT ST. JOHN Znani ameriški vojni poro-A razen tega, bombe in Dood-čevalec, ki je bil v Beogradu bugs" (robot-bom.be) delajo za časa nemškega napada na Jugoslavijo in o tem napisal znano knjigo 44Prom the Land of Silent People", je po radiju NBC imel sledeči govor 6. novembra t. 1.: ■"Danes vam želim predstaviti enega generala jugoslovanske partizanske vojske, katero vodi Maršal Tito, one vojske, ki se je skozi najmanj dve leti borila proti več nacističnih divizij kot vsi naši britanski in amerski vojaki v Italiji skupno. Dfe, in borila večji del z orožjem, tanki in earoplani katere so morali najprej vzeti sovražniku. Da bi spoznali tega človeka moramo vzeti podzemeljski vlak za gotov del Londona, ki jc nekoč bil "gosposki" okraj. Sedaj so skoraj vse hiše v tem okraju spremenjeno v "boarding" tsaiiovanja in vse izgle- — ----— ---------—Mr-----•#— y-- dajo več ali manj obrabljene, je partizanska vojska narod danes ta del mesta še bolj ne-željivim kot bi drugače bil. Tu je hiša ki jo iščemo. .Zidovi sprejemne sobe so o-krašeni z originalnimi slikami, ki morda vam mnogo ne pomenijo, ali zbujajo >v vsakem Jugoslovanu tukaj težnjo za njegovo rodno grudo, kajti o-ne so vse koščki pcenerije Jugoslavije, slikane po ljudeh, .ki niso pozabili njihov del sveta. A sedaj, segate v roko generalu VeSebitu. Najprej boste presenečeni s trdnostjo njegovega Fliskn in masivnostjo njegove roke. A zatem boste pogledali v njegove oči in po -vsej priliki premislili, da to niso oči človeka, ki bi bil ubijalec po poklicu. Njegove, oči so zelo modre in nena\Tadno blage za človeka ki je oblečen v uniformi generala. Ali morda pozabljate, da Najboljio Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JffcJEDNOTA najstahejSa SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMTTRTKT Posluje že 51. leto Članstvo 89,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVMNTNO8T K. S. K. JEDNOTB ENAfiA 128.43% Ma« Mn mM m tarmi m prt KRANJSKO SLOVEN- SKI KiTQUSm JEDNOTl, kjer m K. S. SL JBDNOTA i» lakaj ps rmjatru hi 1«. Irta p^ fh akHUa LIK MDNOTA |s to Č* H aM Oh na vojs-ka, kar pomeni, da so v«; generali in »polko\niki kot ludi prostaki, včeraj bili sam*> kmetovalci, trgovski pomočniki ali nmrda železniški sprevodniki. Vszemute samega generala Velebita. T>o dne, ko je \Lir-ša! Tito organiziral partizansko vojsko, je% Velebit bil odvetnik in sodnik. On ni sploh ničesar vedel o vojskovanju. Ali ko so nacisti vda ril i na Jugoslavijo in ko je kralj in njegova vlada ušla z aviojni v sigurno zavetišče a Tito začel organizirati Partizane, je odvetnik Velebit e Hftč l, da je to borba, kateri mora pridru-žiti. Kot vsi drugi je tudi on začel kot uavfjJeu vojak. No partizanom je bilo potrebno častnikov, kot jih potrebuje vsaka vojaka. A namesto, da bi iizbrali svoje generale, likovnike in druge častnike na tak način kakor to delajo druge vojske so partizani se odločili poizkusiti eksperimentirati v demiokraciji. V demokraciji, kot veste, vsaka oblast prihaja iz naroda, odzdolaj navzgor. V drugih sistemih, na pr. v onim uvedenih po Hitlerju in Mussolini ju, oblast prihaja od zgoraj navzdol. Narod nima besede o svojih voditeljih. Kolikor vem, niti ena vojska ni še nikoli poizkusila *vodstvo poslov na demokratski način, t. j. še nobena vojska razen Partizanov. Po bitki, prtizani Jugoslavije, ki so v bitki sodelovali, iimajo sestanek, razpravlja jo o strategiji katero so zasledovali, ustanovijo kaj je bilo narobe in zatem izberejo ljudi, ki po svoji hrabrosti in sposobnosti za vodetvo zaslužijo da bi bili poveličani. Z drugimi besedami, partizanski čaistni-ki so iabrani rs voljo večine. In na ta način je odvetnik Velebit postal general Velebit. Kot general so je pokazal dober. Ko sem ga srečal je bil v Angl'iji, z nalogo oficirja za zvezo med Maršalom. Titom in angleško vlado. Povedal mri je mnogo stvari, katere mislim da vas bodo zanimale. Že .prej sem vedel, da čim partizani o-evobodijo eno vas ail mesto, odprejo v okolici šole ■za odrasle, da bi jih naučili citati in pisati. Vprašal sem generala zakaj vprav sredi težke vojne borbe začenjajo izvajati takšno učno delo? "Vidite", je dejal, "naša vojska je ena od redkih popolnoma prostovolj škili armij na svetu. Za dobiti prostovoljce je treba narodu razložiti da je vojna, ki jo vodimo Narodna vojna. Mi mu moramo razložiti kaj nameravamo doseči, kakšno Vrsto sveta želimo ustvariti, ko ee vojna konča. Razume se, mogli bi to razložiti tudi z besedami, ali je nemogoče držati ma sovna zborovanja dokler je so vražnik povsod okoli nas. Radi tega mi to delamo skozi podzemeljski tisk. Ali vsi ljudje ne znajo brati in zato je naše prvo delo, da organiziramo sole in ukinemo nepismenost. Ne bi verjeli, kako hitro in kako željno ee ljudje naučijo pis-ati in brati. In kako so hvaležni zato, da ne omenjam kako verno se borijo pottem. ko so se seznalili o čem je ves ta boj. Potem nam, je general rekel, kako je vsakega leta, v pretek- (Nadaljevanje na 3. str.) RAZGLEDNIH z imenovanim — Fritz Mamilom. . . Konvencija stavbenikov provinc;.je Ontario Toronto. — Tukaj se je ravnokar zaiključila konvencija druz;l>e stavbenikov provinci je Ontario.Tem povodom je prišlo do zaključka, da Ixnle organizacija takoj jM> vojni skrbela za to. da m* zgradi povsodi vt* liko število novih in modernih stanovanjskih 11 i A za nizke ee-lie, (In se poskrbi za to, da se stare stanovanjske liiše prenovi* in »»premijo z modernimi napravami; da se tudi skrbi za to, ta-nove lokalne komisije, ki bodo izdelale tozadevne potrebne načrte, kale.ri morajo biti tnki, da bode med novimi hišami dovolj praznega prostora. VARGETINO Leta je naše časopisje tira v Argentini z takozvanimi objavilo vest, daje prišla Mus-J V-JI roliot-bomlbami, s katerimi sol ni jeva hči, Edda Ciano, v Argentina lahko v slučaj po Argentino hi sic er z namenom,'t rebe vstrahuje vse ostale reda tamkaj pripravi iu ukrene' publike v Južni Amej i-ki, da vse potrebno za čas, ko bode!postanejo fašistične. . . h, }»«» moral njen oče, zloglasni lopov zabiti se ne sme, da ji- bil zna in nekdanji tramp, bežati iz 1- ni hab^bui^ki pajac, Oton -talrje in Evrope. Taiinkaj je tudi v Argentini, kjer se je imenovana. Edda pripravljala ibre/.dvomiio posvetoval glede tudi vse, kar bi bilo za vspe- svojega avstrijskega prestolčk.i šen beg njenega moža,4 * grofa'' GaJeazzo-Ciano, in njegovih rimsko - berolin^kih prijateljskih roparjev in morilcev. Toda Edda je v Argentini napravila veliko pomoto s tem, da je lovila in se zabavala le z lH>gtftiini argentinskimi "kozli", dočim se ni mnogo zanimala za argentinsko ženstvo, tako da jo je takozvana višja družba v Buenos Aires, knialo pričela imenovano Eddo prezirati. Kljub vsemu temu je pa Edda opravila svoja naročila in tamkaj naložila velikanske svo-te ukradenega denarja. S tem d( mar jem je nakupila velika iu dobra zemljišča; tudi je ustanovila zveze 7, argeninskimi fašisti in tako pripravila vse potrebno, ko napoči dan, da bode moral Mussolini zajedno z o-stalimi italijansko - nemškimi tatovi bežati Lz Evrope. ■u Toda lopov in tat 1'iano ne Ixwle nikdar prišel v Argentino, dasiravno se poroča, da je njen sin že tam. * In (kar je najlepše pri tej stvari, je sledeče: Rimsko in berolinsko časopisje je pred par meseci objavilo vse polno ""naznanil o prerani smrti" mnogih nemških in italijanskih bogatih fašistov. — In par tednov so vsi ti lopovi — prišli povsem zdravi in živi v — Argentino. Istodobno se tudi javlja, da je "diplomatičnim potom preko nevtralne »Švice, dospelo na milijone dolarjev, katere so na-kradii po vsej Evropi nemški naeiji, ta'ko da bodo nemčki kartell takoj, ko pade Berlin, pričeli poslovati v Buenos Aires. Samo Goering je na fa način diplomatičnim potom, ]>o-slai v Argentino nadaljne milijone dolarjev nakradenega evropskega denarja, doinim je že preje imel v Argentini naloženih $20,000,000 tega denarja. Ta denar je poslal potom znane "Dresdener Bank" v Berlinu v frenevo in sicer švicarskemu "Scliweizeris c h e r Bankvereinu", kateri je od premi! denar v Buenos Aires. In pri vsem tem je pa najlepše sledeče poročilo: Bivši avstrijski Krupp, oziroma Fritz Mandl, sedaj e'ks per imen- SKLEPNIH MIŠICAH DOBITE PAIN-EXPELLER O«! leta 1867 . . . Zanesljiv liniment za družino Knjiga i________c Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Učno v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 SVOBODA SE BLIŽA — NAROD POTREBUJE POMOČI! Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje. Golih rok je in kli«e: "POMAGAJTE!" Zbirajmo oblekot orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. V KIDGEW00DU, L. I., je skladišče na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue. V NEW YO&KU pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 161 PERRY STREET, NEW YORK, N. Y. Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslovah * m MM ...... -OlAa KAttOOA* - NEW YOU V8TAN0VLJEN L. MIS * —* Kanadski Vestnik Poročila, is iwdh kjer bivajo in delajo Slovenci \ v vojno v Evropo, priredili v m i no letu tetluii velike izgr-de pi-oti imenovani odreiflii. Radi t tun so jili vojaške oblu>tt prestavile in mimo odjioslale v vojaško Uvl>oriš«V imenom t amp Shilo v provinHji Mani-tubi. L z Kart Frances, 4 hrt., katero tiriborišre je hlizo meje Zjc-«linjenili držav, oziroma le 144) tnilj severozjipadno od mesta I >111 ut h, Minn., se tudi javlja, tla se je tamošnje vojaštvo kar tri ure moiLs«?ntM se porova, tla >o tainošnji' jih odvedli na vlak, ki je ta- v o jaški novinci in naborniki,'kal, da jih t*lpt«dje na zapad. vsled odrtxlhe, da se jili posije r , . Izirreoniki so bili vsi franeoske narodnosti. Vojaško poveljin-stvo v Ottawa ni tAijavilo podrobnosti o tainošnji h izgredih. Omenjeni vojaki so bili viki-klieani poeet&oiiia le pod starim pogojeni, da botlo sliwtl>o-vali le na zapadni polubi, oziroma tla jili ne bodo poslali tmh' v Kvrojio v slueaj potreti, toda te odredbe so setlaj spremenili. Vojaki, katere so setlaj odjH>slali v Manitol>o, so bili v Fort Frances zaposljeiii pri popravah železnic. NOVO GLASOVANJE RUDARJEV V LAKE, ONTARIO KIRKLAND Toronto, Out. — Odbor -za delavske razmere je ravnokar odredi) novo glasovanje vshrž-i»enoev Wrlght-Hati)greaves ru-dnMcov, da -s«* potom tega glasovanja določi, naj li unija št. IMO {»osrednje v nji-li prid pri imenovani rudniški družbi. I-menovaua unija je Alan organizacije C. L O. Tozadevno prvo glasovanje se je že vršilo v avjnutn t. 1., Mine Workers' Union." Tedaj je 53 odstotkov rudarjev glasovalo v prid C. 1. O. organizacije, t ločim so ostali oddali svoje glasove v priti domače, kanadske organizaeije. Novo ghissovanje v tej zadevi se je setlaj razpisaJo, da s tem j>ovodom določi, se li tudi lastniki rudnikov z tem strinjajo. Slednji ImkIo potem ravnali in tem povodom je prišlo do.z ozironi na 'liodoča posredova- nja mod delodajalci in delavci na podlagi večine glasov pri novem glasovanju. tekmovanja med imenovano or-tranizaeijo (C. T. O.) in doma-iHi, kanadsko unijo "Canadian POVEČANJE POLJSKIH PRIDELKOV Ottawa. —Ministerstvo za poljedelstvo osrednje kanadske vlade naznanaja, da se je v Kanadi pridelalo izdatno več |>šeiiice, kakor je imenovano rainisterstvo prvotno poroealo, kajti setlaj so prišla še naknadna poroeila o kolu-inali imenovanega (pridelka. Minister-stvo t ml i naiznaiija, tla l>ode angleška vlada tekom -l>odoče-£a leta v Kanadi kupila 50 milijonov funtov govejega mesa. Pšenioe so kanadski farmer ji pridelali leos pet milijonov bušljev vec, kakor se je prvotno poročalo, toda ovsa in ječmena se je pridelalo po 4 milijonov IbušLiev manj, kakor se je prvotno pričakovalo. Samo v provinciji Saskatchewan so pridelali fi.000,000 bušljev pšenice več, kakor so pričakovali in sicer kljub temu da so bila z pšenico posejana zemljišča manjša nego leto pop reje. Tudi v Manitohi je pridelek ]>se-nice napredoval za 9,000,000 Itnšljev več, kakor se je pričakovalo, dočim je ta pridelek v provinciji Alberti nazadoval za '2,100,000 bušljev. d JCa/iadL PRVI KONCERT ZVEZE < KANADSKIH SLOVENCEV V 0SHAWI Oshawa, Ont. — I)ne 16. decembra v soboto zvečer ob 8. uri priredi Odsek Zveze Kanadskih Slovencev prvi koncert v Oshawi v Slovaški Hali, 470 Ritson Koad South. Za koncert bodo igrali tam-/hiiraši iz Toronta, za ples pa bt>do pomagali rojaki iz Osha-we. Koncert bo trajal 2 uri in oetali 2 uri bosta porabljeni za ples. Ves dobiček je namenjen za naš trpeči narod v rojstni domovini. Udeležba se o beta v obilnem številu iz Osha-we od slovanškega in ukrajinskega naroda Ker je to prva prireditev društva v Oshawi, vljudno vabimo tudi Slovence iz Toronta in okolice ter ostale Slovane, da se udeleže in napolnijo halo v čim večjem številu. JNa programu bodo tamibura-ši igrali in peli v največji me-ri slovanske melodije in pečmi, in tx> slovenske, hrva-ske, srbske, slovaške, češke, ukrajinske in ruske. Na ta program smo ipovabhli za govornika Toronta urednika "Edinosti" Oeorga Mutešiča. Drugi govornik bo tudi G. Nežni k iz Osha-ve. Po programu l»o za naše rojake iz okolice malo domače zabave pri nekem sloven&kem rojaku v Oshawi. Torej ne pozabite dan 16. decembra (v soboto) zvečer! V. F. Rtiči gaj, tajnik TA LEPOTICA IMA TUDI PAMET! SE VEČ POROČIL BI RAD Hamilton. Ont. — Oprostite, ko sem malo -zaostal z naročnino, izatorej vam pošiljam celoletno naročnino $7, ker ne bi rad bil h:ez tega lista "Glas Naroda" v sedanjih časih, ko nam veliko sporoča o naši stari doiuovini. Ali .jaz bi rad videl, ko ibi še kaj več sporočali, posebno od Novega mesta, ker sem jaz od tam doma. Pa ravno od tam malo se kaj sliši. (Novo Mesto je porušeno. — Op. ur.). Srečen Božič in veselo Novo Leto 1945! Vaš naročnik, John Pire. GOSPODARSKI NAPREDEK Osrednja kanadska 'banka, banka v miuolcm poslovnem lotu $845,ondili in trgovinskih vlogah, izredno na-j;redo vala v primeru z prejšnjim |K>slovnim lotom. Po oditi t kil ohi<'ajnili da virov in drn-jrili sličnih bančnih izdatkov, i-mela je imenovana osrednja V banki imajo državljani za K),l£it>,(>(>*J hranilnih in poslovnih vlog. Vladine in druge javne vloge znašajo $141,7'J7,-27b bregu Red Rive rja in pri tem našla v mokrem pesku kositerno škatljo, 'ki je bila napolnjena z mokrim papirjem. Ko sta potem doma ta papir pregledovala, sta s pomočjo svojih starišev dognala, da so to vladini bondi v skupili veljavi $1000 in vojne posojilne znamke, v skupni vrednosti ^+<1;*). K ajdo ni zaklad sta potem po nasvetu starišev odnesla k ipolieiji, kjer se je knoahi dognalo, tla so bili omenjeni bondi in znamke vkrade-ne v minulem juniju nekemu J. R. Empsonu, ki biva v T^ tellierju. Man. To je lepa Florence imdarjena twler-ka in radio zve- zdnica, ne kupi samo popolnega darila za ^vojeira prijatelja darilne izkaznice za Atlam-ov klobuk, tomveč tudi v popolni patriotski (kretnji dobi drobiž v Obrambnih znamkah. Frcdnikova pripomba: Da ]>oniaga šestemu vojnemu posojilu, so Adam-ove trgovine s klobuki .oklenile ; mm 11 >r«-t i svoje božične p roti a.je, "da tlajejo drobiž v Obrambnih znamkah. — Miljoni ljudi od obale do obale v Ameriki nosijo Adam ove kloibuke, klobuke, ki st» moderni, ki napravijo vsakega, da izgletla elegantno. venoov, katere so položili sorodniki pokojnikov na njihove sveže grobove. Takt* so dečki ukradli tudi krasen iz cvetlic izdelan križ, katerega je položila neka mati na grob svojega, v vojni ubitega sina. Oblasti so poskrbele vse potrebno, tla bodo dognale imena mladih tatov, kateri bodo stroiro 'kaznovani. zdravstvenih in pokojninskih jranjc uradih v ^sell večjih mestih ini so se živo zainteresirali za kanadskega dominija. vzdrževanje dobrega zdravja Bivši vojaki, ki -so služili vrhovih somišljenikov in radi vojskri, mornarici- ali pa pri letalstvu kot takozvani -prostovoljci za službovanje v ino-zemstvu, naj si takoj nabavijo zgoraj omenjene forme tozadevnih prošenj. To velja tudi za vse one 'kaandske bivše vojake, ki šip niso bili natura-liziram kot državljani. Izplačevanje i imenovanih nagrad se prične v januarju 1945 in oni bivši vojaki, ki bodo takoj vložili tozadevne prošnje, bodo prvi, ki bodo dobili denarne nagrade. Požar v Ramore, Ont. V trgovskem delu mesteca Ramore, Out., je nedavno nastal velik požar, ki je napravil za $60,000 škode. Največjo ško je povzročil požar v Clu-tierjevi trgovini, katera ima $40,000 škode. Od tam se je požar razširil na bližnje poslopje hotela Ramore in tudi na druga manjša poslopja na južni s4 rani imenovane trgovine. Ker v Ramore nimajo gasilskega društva, so morali čakati pol ure pred no «0 prišli gasilci iz bližnjega Mathesooa. Pomanjkanje drobiža v New Brnnswicku Iz raznih mest provineije New Brunswick prihajajo poročila o velikem pomanjkanju drobiža, zlasti pa bakrenih penny je v. Trgovci si pomagajo na ta način, da dajejo kupovalkam dnevnih potrebščin mesto pen-nvjev, -zavojček žveplenk kot drobiž, katerega morajo dobiti kot ostanek dolarjev, poklotar-1 jev, itd. tega v vsakem kraju ki ga o-s\ obodi jo, odprejo bolnico in klinike v katerih se ljudstvu tolmači kako se mora braniti od nalezljivih bolezni. V ne katerih slučajih so takšne bolnice le kakšna šupa ali šator kjer bolničanke daje nasvete in pomoč, ki more zdravje naroda zaščititi. Za nekatera zdravila, ki rabijo mast za njih izdelavo, se je od naroda zahtevalo, da bi žrtvoval vs=o mast za hrano, čepra«v jim je ta mast potrebna za izdrževa-nje telesne topline po zimi Ali ko jim je Tito razložil zakaj je mast potrebna, ljudje so jo radi dali. Da obenem pripomnim, črnilo, ki ga rabijo za tisk svojih časopisov, je narejeno iz eaj in oljčnega olja, katero je ljudstvo tndi moralo odtrgati od svoje hrane. Oči generala Velebita so zasijale z nalezljivim navdušenjem, ko mi je pripovedoval, da se v Jugoslaviji raja en nov svet iz tega kaosa in strahot vojne. Govoril je o federaciji držav, ki bo sliena našim lastnim Združenim državam. Govoril je o duhovnem preporoda, o renesansi jugovzhodne E-vrotpe. In zatem ee je opravičil .. . moral je nekam pohiteti. ©ett par ur je imel odleteti % avijonom iz katerega se je moral spustiti s? padalom V Jugoslavijo, ko avijon pride nad njo. tupal Je, da se bo spustil blizu glavnega stana Maršala Tita — čloevka, ki je odgovoren za novo nado, ki se danes raja v tem neko« nazadnjaškem oglttfivrope". ----- (ZOJSA4 Podivjani lopovi v Kirkland Lake, Ont. V Kirkland Tjake, Ont., v novejšem času vedno bolj narašča število takozvanih podivjanih mladeničev, tako da bodo oblasti in učitelji poskrbeli za to, da se ta mladina poboljša. V noveošem času se je namreč že večkrat pripetilo, da hodi ta mladina na pokoplišča in krade drage cvetlice raz Saskatchewanski dihurji Endeavour, Snsk. — Mnogo tttkajc%ijih fanner jev, ki tudi go je perutnino, imajo tekom zadnjih par tednov mnoijo ne-prilik radi dihurjev', kateri so vedno lačni. Parmer Wntman-chuk se je pritožil, da njegove kokoši nočejo več jesti, dasi-ravno jih vedno hrani z najr boljšo pšenico, dočim je postal njegov pes splošno nepriljubljen potem, ko je pomoril kar raznih svetovnih bo.iiič. med pet dihurjev. Dočim je pe?(n.i'm' ^ prikazuje tudi našega pneje svpal vedno v farmerjevi 1 velikeira borca Maršala Tita hiši, ga je moral vsletl nepri-j'" M njegove neustrašene ar-ietneg-a parfuma" preseliti' tunde. v s\ oj konjski hlev, toda ko-| V-akeniu bi bilo priporoči ji • nji ga tudi niso marali in so vo da se zgoraj omenjene pred pričeli- z splošno revolucijo naHilv<' ogleda kakor hitro mota način, da so razbili steno goče. posebno še ker film, k« hleva in ei na ta način omas1i1i|Prr^tavl'a Marala Tita >-o nekoliko svežega zraka. |h<> proizvajal samo še T.ar dni. ZANIMIVI FILMI Setlaj se prt»izvaja v znanem velikem gledališču "The Roxy Theatre" na .">0. e^ti in 7 A\e. v New Yorku, zelo še posebno za sedanji čas zanimiv film po imenu: "Something for the Boys", v katerem v glavnih vlogah Tiastopajo: Miss Car men Miranda, Mr. Michael O* Shea, in Miss Vivian Blaine. Film je v technicolor. Xadalje -e na odru proizvajajo razne pevske in plesne, kakor tudi kontične točke, na katerih nastopata med drugi mi tudi ziisuia igralca Mr. Jim inv Savo in Mi*> Mildred Bailey. V takotzvaueni "Embassy Theatre" na 4*>. cesti in Broadway, Xew York City, pa se sedaj proizvajajo razni filmi iz HELP WANTED DELAVKE IŠČEJO :: HELP WANTED Tbe War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. GIRLS XAI> 25 LET STAROSTI BAKERY WORK Oil netlelje do l»etka vkljuihio — Poll nev no delo — Poldruga plaf-a nad 40 ur ua teden. WAGNER BAKING CORP. :J01 _ 4th AVE BROOKLYN BMT 4th Ave Loral to Union Strret. (240—34t»> BINDERY EXPERIENCED Ft HIT NUMBERING ALKtl TABLE WORK I>obra pkieu. 40 ur in nadurno delo, prijetne delavske razmere. Vprašajte: JOHN BINDERY 400 PEARL ST. N. Y. C. (242—2481 W-A-N-T-E-D STENOGRAPHERS FILE CLERKS T Y P I S T S WONDERFUL OPPORTUNITY WITH CASUALTY INSURANCE CO. Standard Work Week 5 DAYS — 38% HOURS Excellent Opportunity for * Advancement —nt Working Condition« Salary ELO Dobro delo — Prijetne dela v. razmere CUPPLES CORDAGE CO. Im*. 390 — 3rd AVE BROOKLYN < BMT—Itli Ave Subway to i»th St., <»r 0th Ave Subway to 4th Ave.i (238—244) ROČNA ŠIVILJA Ako ste spretni s šminko, se ksij lahko privadite našemu delu. — Izvrstne irfafe. prijetne delavske razm»*re—ure, ki so vsim najbolj ugodne. Vprsi.šajl« VOCiUE PLEATING & EMBROIDERY CO.. 313 West 37th ST. New York City (240—2-K5) ART" STUDENT 18—25 TO OPAQUE NEGATIVES :tr, hours — $20 start Pleasaut Working Conditions NEW YORK L1THO. COR1*. Apply: r»2 EAST lath ST. N. Y. C. (23S>—245) CHAMBERMAIDS IH »BRA PI*A<"*A in DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: Houseke-144S IM.1STON KI».. BRONX. (Betwn PROSPEtTT & BRISTOW STS.» T«-l.: l »A '.>-J__> S\*> > ŠIVALKE liii KO K ZET IH itvežl»am- ali n<*i7.vc/.li:in»- na «»bb»-kah v PRttDAJAI.NI K«»RZETt>V Stalno delo, prijetno delavsko razmen* Vprašajte: XloLLYS OiRSET SI H »P EAST I4tli ST. N. Y. i\ Opozorite se druge, ki ne rit a jo "(i, N." na te oglase. — Mogoče bo kontu vslrrženo. S1VALKE NA ROKE $24 NA TEDEN Kljune <;IUI-S f22 DNI NA teden — :rrvi i uk TUDI - NEIZKUŠENE Vprašajte pri: AltELL CO. 22 WEST lil tli ST. N. Y. C. < jii: ms, -tajia v v koma- — new WmXTF^TXXV, PEOFMBET* If!, 1044 UltlllHIl M*ičl})l)HII|||||l||^ Pisana Nati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI (28) M iafcarico je popadel >rd že zaradi tega, ker je videla, da je Aniea med otroci. Njeno sovražno srce jo je gnalo, da i »i bi In task o j skočila tja ter poteginla svojo pastorko iz veselega krdelea. Toda premagala se je za hip. Zdaj se ji je nudila najlepša prilika, da se prepriča., ima li Nejče raje Anico ali l-jeno Tonieo. I$ra se je ravno Lz novega pričenjala. Veselo, razposajeno se je glasilo: "Ar je kaj trden most >" •• "Kakor kamen, kost!"* In vojska se je začela deliti na dva dela. Kili so potegnili - cesarjem, drugi s kraljem. Ko pa je hila vojska razbeljena, se je začelo "bojevanje. Anica in Tonica sta bili v nasprotnih tafcorih in med splošnim pehanjem in Itoreiijeni ©e je pripetilo, da sta se sprijeli tudi oni dve. Anica nalašč ni napela vseli svojih sil. Bila je dobra Tonici, akoravno j«* že zagnala jok. Po Mlakarici pa ..c za\*relo. Prepričana jo bila r, e j«« uruo iu poltegnil. Zdaj .10 Mlafcarica obrnila ilo Anice in začela njo pretepavati. Zaman je deklica zatrjevala. da ni hotela nič hudega Tonici, zaman prosila. Mačeha jo je tepla itaproj, iij«»iia lici pa, ne da bi sc bila oglasila in pričala, da ji Aniea ros ni ničesar prizadela, je glodala eelo z nekim tihim zadovoljstvom, kako so j»- njena mati znašala nad lljo. Vcepilo se je bilo tudi že nji v sn*o nekoliko tistega sovraštva, ki ga jo vedno videla pri materi in zastrupljeno ]>o slabih zgledih je postajala tudi njeno sroo brezčutno. "Zbeži, Anica, zebži! Neni-li pojdi*" jo klical Xoj«"e izpod kapa domaoe hiši«. Ali Anica ni imela ]>oguma. k««r je \vdela, da bi jo mačeha (mteni še huje tepla, ko l»i jo dobila. Stala je na svojem mestu in samo jokala je in ječala. Tedaj pa šine Nejčetu nekaj v glavo. Hitro skoči k hlevu. kamor j«* videl iti prej hlapi*a, in ga pokliče: "Miha, oj Miha. hi-ž pridi ven! Glej, vda rila mo jo, ona 2o. s palico po glavi . . . Daj jo! . . "Ali toln« da j«* udarila, praviš, lo ona!*" "Saj vidiš, glej, ]»ozna so mi!" Miha jo Š4« malo jKiiuislil, potem pa j>ogiabil koprivovec od biča ter s«« zajKxIil v Mlakari<*o. Preden se je dobro zavedla, pa jih je imela par gorktli na.plečih. To jo je tako iznenadiio, da ni mogla izpregovoriti prvi hip nobene besedice. Samo gledala je debelo, kakor bi ne mogla pojmiti, kako se je moglo zgoditi kaj takega. Ko pa m jo im»lo opo-1 nogi a. je "bila njena prva inisoJ, kako hi so maščevala. Ali i/previdela Je takoj, da za zdaj ne kaže drugega, nogo potrpeli. Njen nasprotnik je bil bolje oborožen in če bi so hi-•a spustila ž njim v 1x>j, bi bila brez dvoma ona tista, ki bi bila tepena. Hladila si je jezo s tem, da ga je obkladala z \ e možnimi priimki, ki so ji prišli na um. Miha pa, pravi navihancc. si ni storil čisto nič iz tega. Ro^al se ji je iu jo s tem -C bolj jezil. Za vse to bi bila morala trpeti nemara Anica. Ali k sreči se je prikazal v daljavi njen oče. Ko je Mlakarica zapazila svojega moža, se je potuhnila in naglo odšla proti domu. Podala se je v sobo in začela dihati v zid. Navadil jo je bil Kljukee to. Rekel ji je, da iz človeka r.e diši vino. ako dihne poprej trikrat v zid. Toda navzlic temu, da je verjela to, se ni šla kazat možu. On *e pa tndi ni klical. Po vasi pa se je bilo hitro razneslo, kaj se je zgodilo. Po vseh kotih so «i šepetali prihodnje dni o tej stvari, in Če se je Mlakarioft kje prikazala, so se dregali s komolci. |>o-titežikovaJi si in se smejali. Malo je hilo ljudi, ki bi Mla-^ari^ ne bili privoščili, da je izkitpila enkrat. "Oh, samo da si jo!'* je vzkliknil Jernej proti sosedovemu hlapcu, ko sta se drugi dan sešla pri napajanju živine na vodi. "Samo da si jo! Rajo mi jo, kakor če bi mi kdo pet goldinarjev dal." "I saj jo ti tudi laliko, če so ti tako dobro zdi!" se od-. ože Miha. "Saj!"* se oglasi Mica, ki je bila slučajno tudi na vodi. "Bo pa že prej ona njega, kakor ga je že! Nima poguma, ta i.as Jernej." Mioa je včasih rada Jerneja malo podražila. "Molči ti!" odvrne Jernej. "To ni tako! Dokler l, Beravs Ivan, Bizjau Ivan 017, Hocnigmau Ivan, Kanih i č Alojz liJll", Lakovič Vladimir lfSOJ, Plestenjak Jože .V)K!, Prebil Janez star. <1124, Ra-kušček Zdravko 4t»7!», R upnik Alojz Rozman Andrej (il- ;V>, Smrtnik Valentin :iii-Mil, Skodla r Frane <*.'!<>.) (prva številka nečitljiva («i>), Škof Ja-kob 7<>l(rj, Tnršie Anion (iV»7, Uranič Karel, IVbaiičič F ram*. Zdešiir Marjan <>r_N>, deležnik Karel 4. •JJ.Konzent ra-tionslagor \Vi-agnn (Oberkrain) : Olwrstar Jože. 2.». Umsiedlnngslager Rosenheim fBayern): Klopt'ie Tomaž. 24. Lager Refsberir bei W Inngon: Osolnik Pavla. 25. Konzentrationaslagcr -Hambursr-Nenengainme: A nčič Alojz li^VU, Bull Peter. Bevo Frane 2.^,24. Dežman Peter. Plopst Jože, Dobnikar Frane 5.310, Doliašek T van 2:I.m2. Do-linsek dr. Tvan IIW'h> •Ternoj, Jakil Kmil 23577, Kleins] Alojz 2av>4. Kokotoq Matija, Korenč Fran** Kra-Jjič Jožo, Krepelj Miroslav 2"I-.">40, Križ Fran«*. Majnik Avgust. Met oljko Martin Ogl'i 11 Prane. (llieršelc Franc, Pojfilmv Stairko. Poljanšek Miloš, Renko Frio 23550. Smreka r Tiiidvik WK7, Svetel Tvan 23541. Smarcan Anton 23509. Titmvie Nikola 2.^."). Terček Albin. "Frankar Tvan IT- nlik Tioiromir .'VJ.Vt'2, Voneina Julij 23580. Valta Vili, Zajec Alojz. Žužek Zoro 26. Koiizcutrationslager Ra-veiLsbrneck h. FiierstenlH-rg h. .MeckleUburg: Bajee. Albina. Bežek Petja 25«KH. Blenk Tatjana 25025. Bro«lar Majda 25-002, ('orne Zinka. I)obovi«"*nik Frančiška 2!>722, Dolžan Boža 25017, (Vrniver Marija 25(MKi, Fabjan Dosanka, (irad Antonija 25729. (ior.Šek Ncžika 25014. (frnden Ana, Hočevar Stoika, Habič Marija 25720, -hirca Branka 2501S, Kaline Marija 25019, Kastolie Marija 257.%, Amalija 257.U. Ki že Ivana 25-"24, Marinič Vera H'»(fSS, Mi. k-nž Marija 25740, Petrič Jožica 25036, Pajer Kristina 25-03! I, Repov ž Amalija 25(41, Rusjan Loopoldina. Seiko Ana 25(4.:, Sluga Danijela 25044, Stražar Jelka in Marija, Tomšič I vira. Treba Id (nečitljivo) Antonija 25050, Turk Valentina 25*4(1, Vi.Ii«- Danica 25,'>51, Vrhunec Boža, Zaletel Tatjana, Zganja r Jožiea 25'»52, Zupančič Sava 25057. 27. I .a gor 15 - ScheHiisch-O. tmieud: Žnidaršič Neža. 2S. Lagcr :>/\6S1 Boeholt in WestFalen : Zebre Janez 303!M). 20. Konzontrationslager Da-ohau t Bavern): kap. A'lbert Anton, Albrecht. Franc A uči k Jože oSS.k;, Am*nik \"id {>50321, Anžur Pavel 5087!», Arko Fran«- 5!41K». Bačak Ladislav. Bajt Matija <>0Sl in 0(«K4, Bizovičar l r-bau (^«>7, Bizjak Viktor .">0-5S(> i,, Ln.lvik 50575, Blažira Mi« I vik 57S2S, Bogataj Frane 50776. 'Honrina Karol 6(>t>!M», Brajer Anton. Brakovič. Nace, Kratok Riuinlf «;ii»77. Brelili Peter 5^7ss. Brodnik Mitja, Bučer Anton 610(13. Burger Franc 5702«. Bnžtra Rmlolf 57->30, Paso rman Rok («4^:. (Vn-eelj -'tar. in mlaj.; ('oran-Fran 7<-5S:;2 iu Ivan 5!»710. (Vrut HELP WANTED — KI VSTAN0VLJEN L. 1899 DELAVCE ISCEJO s: HELP WANTED Th«» War Man Power Commission has ruled that no one in thi» area now employed In essential activity may transfer to another job without statement of availability. STRONG YOUNG MEN FACTORY WORK 75r Hr. to Start — 40 Hrs. Week Chaiuv for Advancement Ap|»ly Only .Mniwhiy t<» Friday ItKI.IAltl.K I.ITHoiiUAl'tl PLATE «•<►.. IT VAM »K WAT K It ST. X. V. t*. (242—24S > BOY OR MAN FOR NHTPPNG ROOM ASSISTANT in V o r N (i M A N MEHAXIflX« t N At: NJEN XAJM ».MESTNI FOREMAN YARN P I. A X T l»«il»n. stalilo il»'ln Povojna priložnost M I I. I. r R A F T M F r. . :w> lA'Nt'H ST. BROOKLYN' _ . (1MO—242) rPHOLSTERERS (:)) I'ovpreena plača $I.»0 l»ohre delavske razmere Vprašajte ves dan: smn NORTHERN IiLVl>. j a* "K son ni:n;iiTs, i., i. ___1240—24«» PLl'MBER and HELPER PoiMtlnoiua iy.nrjen mehanik zji ziiiwt-sleno tldavnieo — mora hiti stalen in voziti truk iM.l.ra pUu'-ji Povojna priložnost HARRY J. PIEPER IX«*. T 4o MYRTLE AVE. < I LENI »ALE. L.I. ___1240—24«) tvi»i I'<».m«m-mk — Poldnnja pla^a za tiadiirno Stalne, prijetne delavske ra/.tuere -- Vprašajte 11A RI'KR BRASS FOtNURY 2»H LAFAYETTE ST. X. Y. C. ___ (240- 24U) < >|H>iut>l>n : Imenik iz neinške-un koneetrneijsikeo;ii tiil»ori>ea C II A U F F E II 2-TON TRI 't "K TIOI VSESTRANSKI POMOf.NIK STALNO I»ELo — DOBRA PLArA MELAVER & KAPLAN 1!»4 X. 14tli ST. BROOKLYN ___________ _ (240- -242» Čestitke za osiško zvezo »Taj>oneki cesar ICiroliito je Adolfu Hitlerju in Benitu MiiMsoliniju poslal brzojavne S l' PE R TNTEN DE NT ISKI'SEX — NA MESEC SOBE S PLINOM IN ELEKTRIKO BREZPLAČNO Stalno delo — 1 )r»hre »lelavske razmere Vprašajte: 2TT.2 BARNES A VEN l'E, BRoXX Phone: I N v3 .V>4f) (241—24.'i| I- A T H E HANDS Milling Machine Operators PONOf'NO I »EIjO — 10% BONl'S TECHNICAL DEVELOPMENT CO. 210 E. 23rd ST. N. Y. C. (241—24Tt DRUG C L E R K OR REGISTERED MAN OR JCNIOR \V A X T E 1» — Steady, tiootl Work-ins Conditions. — Apply: l<»o CATHERINE STREET Lower Manhattan, for. Cherry St. Op]M»site KnlrkeriMN'ker Villace «242—244 t STALNO I> E L O POMENI VARNOST Hofrtno ljudi za tovarniško »lolo IsknAenost nepotrebna. lMiifanio alottro in polil ni go pla«'a fez 4(» ur. VONAS te. NA I'M BI" Rt i r»10 \V. .Tith St. .Manhattan (23d—242 > E N G I N E E R S STATION.*RV-Srd LRAI>F. LICENSE PONOt'XA STRAŽA 4S ur mi teden Stalno, lahko ih>l2- l.V), ('inijx'rinan hovro tiKHUl, BRASS FOUNDRY CORE ruiMlrr Boris «1011. t'iuhal ^ A Tv E R Fraiu* ">!»7(»7, t'aincrnik Anton (ili)04. r;uicž Stanko S7.V>, ( <>. pit" VtMiCfslav, prof. CikIpii IIfiirik (>1010. Deklova IVtor. Dcotsar Liulvik r>(U(I(i ill Slavko ;>(>.'!*Xi. Dprniastja Franc (»1-S!K>. Dcrnovšt-k Uifluunil (»1-JkST*, inir. holK»višfk Alfonz ">7-S':i4. Dobrota Ra.inmntl (i1*»S(i, Dolinst k Jož*' (»1014. l>ovf- 1-van. Dovžan Ivan. Draslor Karel (»00(>5, Divnik Jožo :>04.°>7. PLASTICS lSr*EMO DELAVCE CČITI SE PLASTIC MOLIHNO Pono«inevno ile'o Mwtgn nadurnega tlela IZKI'SKNOST NEPOTREBNA ADVANCE MOLDINU I'ORP. .74 W. 21st ST. N. Y. C. ____<238—2421 AUTOMOTIVE PARTS MAN DOBRA POVOJNA SLCŽRA DOIIRA PLAČA — XADFRNO DELO MEYER MOTOR PARTS 214-5.1 JAMAICA AVE, QI EEXS VILLA«JE. L. I. (23C—242) COITNTER MAN «m Stotk In < »M Estnhlishe.1 \Vho?e«ale PAINT EQl'IPMENT & SI'PPLY Povojno i>iilo?.nost za iulai;>i fl<>T»-ka. ki je voljan delati in n/4ti. -More firifi z ra p<»midba RICH-HA VEN OLI »SMOP. I LE *>R-t»7 JAMAICA AVE, WOODHAVEX Take Long Trains. — Phone VI T-1B."5 Ask for MR. FREEDLAXD I238—244> čestitke oh priliki tretje oblet in Pavla. Krznu Danica 2502.1.1 I>aueluni Wonio št* natlaljt'vali|nicc- ptnlpisa japonsko-nenksTco Kova«*i/- Marijn 25025, Kranjciv prihtnlnji številki. — Urecl. italiawke vojaške zveze. PRIZOR IZ SLIKE "TOGETHER AGAIN" MOŽJE V STAROSTI OD 50 DO 60 LET PORTERJI in SPLOŠNI TOVARNIŠKI DELAVCI Od 4 pop. do 12.3A 1Z V EŽBANl 1ST X EPt >TREBX A VCLCAN PROoFINt; 1st AVE & 5Krh ST. BROOKLYN (240—242) WINDOW CLEANERS PRIVATNO DE I .O - Tl'DI Ct'ENCI STALNO DELO — DOBRE DELAVSKE RAZMERE — Vprašajte: E I. I T E 333 EAST r»Tth ST. Phone TA 2-TllO X. Y. C. (24t»—2421 A U T O M E C H A N I C POLNI ALI DELNI f'AS Stalno delo--«lohra plofti in honni Mnogo n:td urnega 'lela C II A R L E S ACTOMOT1 VE SERVICE Sunrise Uw.v iind Ocean Ave.. Near NiMlersteia'.s. — Take Ix»ur Island Trains to LYXBROOK __(238—244» M0ŠK0 in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) C I O A R MAKERS MOŠKI-; IN ŽENSKE DOBRA PLAČA — STALNO DELO POVOJNA PRILOŽNOST LOCIS OTT & SON Sd 12 JAMAICA AVE WOODHAVEX Forest Park Station on Jamaica El. __(238— 244 > BICYCLE REPAIR MAN Dobre delavske razmere — stalno delo Xadurno »lelo — povojna priložnost 8th Ave subway do auidnje i»ostaje v Jamaica, vzemite bus do Bellaire. BELLAIRE BICYLE CO., 211 .13 Jamaica Ave., Bellaire. t^ueens Villas (240—24tt) AUTO METAL WORKER AND PAINTER DOBRE DELAVSKE RAZMERE STALNO DELO — XADI RNO DELO POVOJNA PRILOŽNOST ROYAL AFTO BODY 2:M8 BEDFORD AVE BROOKLYN Phone BE 2-T13U (240—240) DOORMAN — PORTER SREDNJE STAROSTI H BiH CLASS ELEVATOR APARTMENT Prijetne delavske razmere — Dobra plača in soba Phone DEwey 9-1060 ______(240—244) Irt'ime Dunne in CWlos Boy« i. ki nastopata v jflavni vlo^i v veselem in romantičnem filmu "Together Again*', ki je Ae ta teden naplatim v Ratlio City Music Hall. 6 Avenue in 50. cesti v New Yorku. Na odru boste pa imelli priložnost videti krasno odersiko predstavo CABINET MAKERS Experienced in Parlor Frame Line Nadurno delo—Bolniška zavarovalnina Stalno delo — Povojna priložnost Teden počitnic s plačo. WILLOW PARLOR FRAME CORP. 781 E. 135th ST. ' BRONX ____ (240—240) SUPERINTENDENT — FIREMAN (WALK-UPS) — 4 SOBE in $100. — _ , - j Prijetne detavttke razmere H. M A A S 134 WEST 72nd ST. TR 7-0300 New York City (240—340) MEN & WOMEN 16 to 50 SE POTREBUJEJO TAKOJ POLNI ALI DELNI ČAS L IG H T — CLEAN FACTORY WORK ESSENTIAL INDUSTRY MNOtIO XADFRXFJJA DELA NAJNIŽJA PLAČA 57c NA I RO 1ZVHSTNK DKLAVSKE RAZMERE Blizu QUEENS PLAZX SCBWAY (Prevoznina za nai^e uahiibena-e po primerni tlobi upo^lenoHli.) Vprašajte: AVON AGENCY 4026 MAIN ST. FLUSHING, L. I. Ph: FLUSHING 3-KMM) (240- J44 » KUPITE BN "KXTRA" tOND OANKtl POZOR ! USLUŽBENCI in USLUŽBENKE Delo v HOTELU PENNSYLVANIA pomeni VE<** kot samo DEL(1—I»o-meni VARNOST Mdaj kakor tudi po končani vojni. Polej FHHtttK FL.A-(%E za hotelsko delo damo BREZPLAČNO ZDRAVNIŠKO I*08TRE-ŽBO — POSEBNA PLAČA sa. nadurno delo In bonus za. sobaric« za stalno navzočnost. Onim. ki postanejo stalni dehtvci, damo 3hEZPL\-CNO Ž1VLJEN8KO ZA V AltOV A I.NINO in PLAČAMO del atroikov za ZDRAVSTVENO in NEZGODNO ZAVAROVALNINO. k i vključuje BREZPLAČNO VI8ITINO NI'R.SI NO POSTREŽBO na domu. Čutili se boste %iQ.me na STALNEM DELIT |n ponosni biti Man drutine HOTELA PENNSYLVANIA. R^vno »edaj U mamo odprte slutbe za ITMIValce W15N — SOBARICE — HlftNIKF — KUHARJE — ITD. — Vprašajte pri FREE EMPLOYMENT OFFICE 13rd ST. and Tth AVE., N. T. C. Dnevno — t do I