KAKO JE S TUBERKULOZO PRI NAS?
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-ke)
Uporaba uspešnih zdravil — antituberkulotikov, zavzetost zdravstvene službe, predvsem inštituta Golnik s strokovno mrežo vseh pljučnih dispanzer-jev v Sloveniji, napredna zako-nodaja in dvig življenjske ravni s socialno-ekonomskimi refor-mami so bistveno zmanjšali epi-demijo tuberkuloze v Sloveniji. Tako je v zadnjih 26 letih padla obolevnost za jetiko v Sloveniji za 5-krat v absolutnem številu in po relativnih kazalcih. (Leta 1954 je bilo število obolelih 2573, leta 1980 pa 886 novih bolnikov s pljučno tuberkulozo; 203 bolnikov na 100.000 prebi-valcev leta 1945 proti 46 bolni-kom na 100.000 prebivalcev v letu 1980). Umrljivost se je v istem obodobju 10-krat zmanj-šala. Navzlic tem uspehom pa je-tika pri nas ni izkoreninjena bo-Iezen. Zadnje desetletje obolev-nost ne upada, temveč stoji. Leta 1972 je bilo 893 novih bolnikov s pljučno tuberkulozo, leta 1980 pa 866 novo obolelih.
Po kazalcih obolevnosti (vsako leto nanovo odkriti bol-niki) je Jugoslavija v primerjavi z drugimi evropskimi državami pri dnu lestivce. V Jugoslovanskem merilu pa imata najnižjo obolev-nost za tuberkulozo Črna gora in Slovenija, vendar nikakor ne najnižjo v Evropi. V Ljubljani je obolevnost za tuberkulozo nad republiškem povprečjem.
ZAKAJ TO BOLEZEN TEŽKO OBVLADAMO?
Kljub odkritju povzročitelja bolezni, vakcinaciji, uspešnim zdravilom in tehnološkemu na-
predku v odkrivanju in ugotav-janju bolezni tuberkuloze ni Iahko izkoreniniti. Jetika je na-mreč kronična infekcijska bole-zen. Le posamezne inficirane osebe zbole takoj, lahko pa obo-levajo vse življenje, če se zaradi . zunanjih ali notranjih dejavni-kov zmanjša naravna odpornost proti bolezni. Kako vpliva zmanjšana biološka odpornost prebivalcev, nam dokazuje močan porast tuberkuloznih bolnikov med obema svetovnitna vojnama.
Jetika danes ni več medicinski temveč socialno medicinski pro-blem. Bolezen se danes rojeva med prebivalci, ki žive v težjih socialnih razmerah, med katerimi je najpomembnejša neprimerna prehrana, ki je revna z beljakovi-nami živalskega izvora in vitami-ni. Ti prehrambeni artikli pa so tudi najdražji.
Tuberkulozo         spremljajo
skromni bolezenski znaki (ka-šelj, rahlo zvišana telesna tempe-ratura, utrujenost, izguba teka in hujšanje). Marsikateri bolniki zato ne iščejo pravočasno zdrav-niške pomoči. Vzrok temu je tudi zdravstvena neprosvetljenost, ki jo pogojuje tudi stopnja izobra-zbe.
Tuberkulozni bolnik, ki izloča bacil tuberkuloze, okužuje zdrave osebe, predvsem tiste, s katerimi živi v tesneješm stiku. Okužba se prenaša s kapljično infkecijo.
Slabe stanovanjske prilike pospe-šujejo infekcijo. Osebe vožjem stiku s tuberkuloznim bolnikom zbolevajo v povprečju tudi do 40-krat pogo-steje kot ostali prebivalci. Zato ni po-trebno posebej poudariti, zakaj živ-ljenje v prenatrpanih stanovnjih zbo-levanje pospešuje.
Zaradi pomanjkanja dela in za-
služka pred 1. svetovno vojno in v obdobju gospodarskih kriz pred 2. svetovno vojno se je pojavilo izselje-ništvo z vso socialno problematiko, ki se ji je pridružila še tuberkuloza. V zahodnih evropskih deželah še danes ugotavljajo 2-krat večjo obolevnost za tuberkulozo med priseljenci kot med stalnimi prebivalci.
Zadnjih 15 let tudi v Sloveniji opa-žajo tako imenovano industrijsko migracijo delavcev iz drugih republik naše države. V Slovenijo prihajajo delat osebe iz krajev, ki imajo slabše epidemiološke kazalce tuberkuloze kot pri nas. Priseljeno prebivalstvo se zaposluje pogosto na težjih delovnih mestih in ima slabše socialno-eko-nomske možnosti za življenje. De-lavci varčujejo pri hrani, da lahko čimveč denarja pošljejo domov svo-jim družinam, če pa jih pripeljejo s seboj, žive v slabih stanovanjskih ra-zmerah. V Sloveniji vodimo posebno evidenco obolelih, ki so priseljeni od drugod. Med nanovo obolelimi je bilo zadnja tri leta v povprečju kar 21 % priseljenega prebivalstva.
Starostni sestav obolelih se je močno spremenil. Najmanj je bolnih otrokdo 15. leta starosti. Najvišjivrh obolevnosti je v obdobju največje produktivnosti, v starosti od 20 do 3 5 !et, celo več kot v starosti nad 65 let. Podoben pojav opisujejo tudi v ne-katerih drugih vzhodnoevropskih deželah.
Zelo pogosto zbolevajo za jetiko alkoholiki. Negativen odnos do zdravja in življenja omogoča tudi šir-jenje infekcije med zdravo prebival-stvo.
Za tuberkulozo so dovzetnejši tudi sladkorni bolniki in osebe, ki dolgo časa prejemajo cistostatike in hor-monska zdravila (kortizonske prepa-rate).
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
dr. MAJDA USTAR — LATKOVIČ
SPECIAUSTKA
ZA PLJUČNE BOLEZNl
INTBC
ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA