• ANTON BOGATAJ PRIPOVEDUJE O VTISIH Z ZIMSKIH 01V SARAJEVU
Izziv in priznanje za slovensko televizijo
Zimske olintpijskc igre so siccr za nami, »endar se jih bomo pra» goto»o še dnlgu spominjali. saj tako vclike športne prireditve najhr/ ne bomo kmalu or-gani/irali \ na.ši dr/.avj. Zalo ne bo odveč, da sc jih šv enkrat spumnimu, obno-vimodogajanjain strnenio >lises lega pri/orišča. Med množico tislih, kisupn-piimogli k jdlični organi/adji teh iger, je bilo >cč naših »bčanov, med njimi tudi Anton Bogataj, ki je bil vodja projtkta slo\enske televizije na OI v Sardjon. /uprosilismo ga, da /a bralce Naše skupnosti puve, kak.šcn jebil prispeiek slo->enske televu.ije in s kakšnimi vtisi se je vrnil domo\.
»Ko je bilo na jugoslovanski ra-diotcle\ i/iji določeno, d<i bomo s;imi i/\edlt \se prenose /imskih OI, smo se jugoslo\;inski RTV centri dogo\o-nli. s katerih pn/orišč bo kdo prena-šal tekmovanja. Določeno je bilo, da bomo tekmcnanje \ alpskih discipli-mth / Bjelašnice pranaSali mi. To je bil i//i\ /a slo\ensko tele\mjo in nak> ekipo. Dobili smo najtežji, u, hkrati tudi nujatrakthnejši prenos — najtežji /ato. ker ni bilo dostopa na progo. To, da smo prenašali najbolj glcd<ino panogo — smuk, pa je bilo tudi priznanje našim izkušnjam,« je ptnedal Anton Bogataj.
Tn leta in pol se jc 150 članm ckipe pripravljalonatadogodek. Vm no prej obisko\ali posebne tečaje, sc pogo\;irjali o tem, kako naj bi \ takš-nih ra/merah potekalo delo. Pra\ /ato, ker se /najo obnašali \ gorah, so \ ekipo \kljutili tudi člane gorskc rešc\alne sltižbe \/ Tržiča. Že pred tem pa so bih naši televizijci večkrat na Bjelašnici, to je na 2076 metro\ Msokem \rhu, kjer pihajo, kot je /nuno, pogostokrat mt)čni in mr/li \etiwi. Pripravili «3 tudi študijo o tem, kako oprav iti prenose V njej so pred\ideli \se možnosli, tudi tisto najslabšo, dii bi bilo treba tekme \ečkrat prelagati /aradi »remena. In pra\ to se je /godilo. Kot \ emo, je bil srmik nekajkral odlužen in če ne bi imeli kable tako po\e/ane med seboj, bi bilo tako rekoč prek noči nemogoče priprauti \se /a \elesla-lom.
»/a i/peljavo tc nulogc smo p<>-trebo\ali \eč opreme. kot pa smo je imcli na \oljo. /a to smo že do\olj /godaj pričch akcijo /a /agoto\ite\ novega reportažnega aMomobila in mugnetoskopov. Denar /a to smo že imeli odobren. saj je bil ta nakup tudi v naših srednjeročnih načrtih, /ata-knilo pa se je pri u\o/u. Do /adnjega nismo \edeli, kaj bo. S posredo\a-njcm republiškega \odst\a in olim-pijskega komiteja smo 3. januarja \endarle dobili opremo. Ne da bi jo prej utegnili preskusiti, smo / njo odšli nu Pohorje in od tam prenašah tekmo\anje /a »pohorsko lisico«. Opa/ili sno re* nekatere po-manjkljnosti, kol na primer, da so bili napisi slabo \idni,« je /adnje tedne pnpra\ opiso\al naš sogovor-nik.
Naši tele\i/ijci sose 26. januarja / \so opremo \krcali na po^eben \lak. Tako so sc pričele pripra\e /a delo na pri/orišču sumetn. 7a snemanje so imeli na voljo 16 kamer. Vremenske ra/mere so prisilile organinttorje, da so večkrat spremenili program tek-movanja \ alpskih disciplinah. Ekipa je morala kamere presta\ljat s proge /a \eleslalom na progo /a smuk, kar
m preprostoopravilo. Kamere jebilo treba na progo vo7iti 7 reševalnimi čolni (aki) in s strojem /a pripravo prog (ratrakom). Na stolpe, od koder je snemalec snemal dogajanjc, pa je bilo treba kamere nesti ročno, med-tem ko so jih tuje ekipe nanje spuš-čale s helikopterjem. Povrhu vsega pa so bile še temperature /elo ni/ke, saj s« i/merili tudi minus 23 stopinj Cel/ija, hitrost vetra pa je bila včasih celo prek 250 kilometrcn na uro.
»Ves svef je prek Ol spoznal Sara-jevo in marsikdo je tokral prvič slišal 78 Jugoslavijo. Po uceni tujih televizij je jugoslovanska lelevi/ija odlično opravila svoje delo,« razmišlja Anton Bogataj. »Lahko rečem. da so te olimpijske igre vzor drugim za organizacijo. Ceprav je bilo težko, snio tudi mi vsi zadovoljni, da smo sodelovali. Celotna ekipa, ki je pre-našala tekmovanja z Bjelašnice, je pokazala visoko stopnjo profesio-nalnosti pri svojem delu in se prav za-radi lega lahko primeijamo $ katero-koli bogatejšo televizijo. Bjelašnica, ki je bila za nas res težak zalogaj, ni bila premagana z modernimi napra->ami, ampak s sreem.«
DARJA JUVAN