Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo ,,M I v a“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
: Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.	V Celovcu, 20. junija 1908.
Štev. 25.
èòòóóóòò

Slovenci, v soboto 4. julija zvečer zanetite po gorah, pričali slovenske zgodovine, kresove v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu ! Kjerkoli prebivajo verni Slovenci, naj oznanjajo to kresovi.
Rojaki! Slovenci!
Iz zlaganih poročil nemških časnikov in zloglasnega „Štajerca“ morete spoznati, koliko je našim nasprotnikom ležeče na tem, da poderejo slovenski Št. Jakob v Rožu.
Lagali so o velikih sleparijah in pone-verjenjih pri šentjakobski občini, da bi občanom vzeli zaupanje do slovenskega občinskega pred-stojništva ter s tem pokopali slovenski Št. Jakob!
Lagali so, da je zlagani primanjkljaj pokrila, in sicer na brezvesten način pokrila slovenska »šentjakobska posojilnica", da bi vlagateljem vzeli zaupanje do slovenske posojilnice ter s tem isto ugonobili in podrli slovenski Št. Jakob!
Lagali so, da »Narodno šolo" zidamo z ukradenim občinskim in posojilničnim denarjem, sedaj pa, ko so te sleparije odkrite, da »Narodne šole" ne bodemo mogli dozidati — vse to z namenom, da ukončajo pričeto stavbo ter uničijo slovenski Št. Jakob!
Da bi Št. Jakob za Slovence na Koroškem bil brez pomena, mar menite, da bi se nemška koroška in izvenkoroška javnost zanj toliko brigala?
Rojaki, učimo se pri sovražniku! Velika je drznost njegova — naša skrb in požrtvovalnost za obrambo od sovražnika napadane trdnjave koroških Slovencev naj ne zaostaja!
V jeseni že mora biti otvoritev naše »Narodne šole". Uspeh našega skup-
nega dela in skupnih žrtev za blagor naroda bode sovražniku vzel pogum, in ga hode zasul v ono jamo, katero je kopal za nas. V to pomozi Bog in — radodarnost slovenskih rodoljubov!
Št, Jabot) v Rožu, dne 20. junija 1908.
Mat. Bašun, župnik.
Naša politika.
V novejšem času so začeli razni več ali manj svobodomiselni slovenski listi reševati slovenske Korošce — na papirju. Povedali so nam tupatam kaj prav dobrega, reči pa moramo, da ničesar novega. Vse to, kar so pisali, oziroma še pišejo, smo Korošci že zdavna sami vedeli in deloma že preskusili. Mnogo načrtov ne moremo izvesti, ker nam primanjkuje gmotnih sredstev, pa tudi nesebičnih, požrtvovalnih narodnih delavcev. Zakaj tisti, ki se v resnici, dejansko in ne na papirju, požrtvovalno trudijo, da ohranijo koroške Slovence našemu narodu, so, če govorimo na splošno in izvzamemo peščico inteligence, le slovenski duhovniki in kmetje neomajnega narodnega in verskega prepričanja. Veseli nas, če se razni slovenski listi brigajo za severno mejo, da, želeli bi celo, da bi se brigali še bolj in naznanjali slovenski javnosti vse naše vesele in žalostne dogodke, vendar pa moramo pribiti, da koroških razmer in naših ljudi ne poznajo. Vsak list hoče na Koroškem po svojih načelih ustvariti razmere, kakršnih pa v resnici ni. Naše razmere so nekaj posebnega, in zato je bila politika koroških Slovencev vedno nekaj posebnega. Naj še tako simpatiziramo s to ali ono slovensko politično stranko, popolnoma zednačiti se z nobeno nikdar ne bomo mogli. Naš politični program je jasen, in svesti smo si, da za Koroško tudi edino mogoč. Zato smo in bomo na vse strani brezobzirni; vsak je naš prijatelj, kdor podpira naše težnje, vsak pa škodljivec koroških Slovencev, kdor našo politiko napada, mesto da bi jo podpiral. Več puščic je že zletelo zadnje čase od nekaterih svobodomiselnih slovenskih listov, poudarjamo slovenskih — da nas oblivajo z gnojnico nemški, ni nič novega — na našo politiko, oziroma na
„Mir“ kot politično glasilo koroških Slovence,,
Mnogo »zaslug" si je pridobil v tem List", ki pa je bil zopet tako pošten^ri^je za-’ beležil tudi vse to, kar se mu je	V-ù
dobrega, koristnega, vendar pa talfCCiH^'^/bd ^ ; zgoraj navzdol. Našel je na nas vedno velik madež, češ, da smo klerikalni.
Sami se nazivamo le verne Slovence, ne klerikalne. Čudno, da se liberalci tako spod-tikajo nad vsakim za ohranitev sv. vere med Slovenci važnim pojavom. Zares čudno, dvakrat čudno za Koroško. Vsa slovenska Koroška — izjeme se nahajajo povsod —, njena zgodovina zadnjih petdeset let nas vendar uči, da so narodni ponos, narodna samozavest, slovenski ne-omahljivi značaji, krepak slovenski živelj in resnična požrtvovalnost le tam doma, kjer cveti versko življenje. Povsod pa, kjer je zašel narod v moralno mlakužo, v versko mlačnost, so slovenski značaji omahljivi, da jih dobi tisti, ki več ponuja, ali je v polnem klasju grdo nemškutar-stvo. Le edina vera ima v sebi moč, da dela značaje, vse drugo so le puhle fraze.
Kdor se trudi, da ohrani našo mladino mo-ralnovzvišeno, kdor pospešuje pri nas versko življenje, že dela in uspešno dela za slovenski rod.
Najbolj zavedne župnije po Koroškem, najbolj zanesljive naše trdnjave so hkrati tudi v verskem življenju prve. V obmejnih krajih nimamo Slovenci močnejšega sredstva za ohranitev naše meje nego je vestno versko delovanje duhovnika v slovenskem jeziku. Razume se, da samo to še ni dovolj, da je treba še mnogo drugih pripomočkov, ali rečemo, da so vsi drugi pripomočki brez tega — pene, brez trajnih uspehov. Če se nam posreči, da izvedemo mladinsko organizacijo v tej smeri, kakor smo ji položili v Šmihelu temelj, potem imamo koroški Slovenci, nepremagljivo armado narodnih bojevnikov. Vsaka druga organizacija, kakor jo nameravajo za Koroško štajerski svobodomisleci, pomeni za Koroško cepljenje narodnih moči, pomeni boj proti uspešni narodni organizaciji, pomeni za nas narodni grob in priča, da je svobodomiselnim strankam več za strankarstvo nego za naroden obstoj. Korošci se bomo takih prijateljev znali obraniti;
Podlistek.
Slovenci v dunajskem jubilejnem sprevodu.
Ksaver Meško.
Povedal sem v zadnjem podlistku jasno, da sem proti temu, ako se pošilja naše ljudi na Dunaj z namenom, da bi privabili s svojo lepoto v deželo tujce! Ne, tega ne morem odobravati še danes. Da pa se poklonijo Slovenci v zboru narodov sivolasemu cesarju, ki vlada že nad dobo človeškega življenja tudi našemu vedno mu zvestemu narodu, prav! Vreden je!
A slučajno sem videl tudi sam sprevod. In danes se veselim, ne, ker sem videl vso prireditev, in ne, ker so bili Slovenci na Dunaju, ampak ker so naredili s svojimi res divnimi skupinami in preprostim, neprisiljenim, neafektiranim nastopom naravnost izreden vtis.
O poti, ki sem se odločil za njo v zadnjem hipu, ne govorim, ker hi moral govoriti o samih sitnostih in neprilikah. V Št. Vidu sem mislil izstopiti še zadnji hip iz vlaka. Najimenitnejše je bilo s spanjem. V sobici, ki sva se komaj obrnila v nji, sva spala dva — č. g. župnik Piber iz Bohinja je bil tako ljubezniv ter me je povabil s seboj, za kar mu izrekam še enkrat prisrčno zahvalo — in sicer g. tovariš na zofi, postelje ni bilo v sobi, jaz na tleh. Malo so se čudili sicer, ko sva se napravljala ob polnoči spat, in dekleta so hotela prinesti neke stole z blazinami. A nisva
marala, ker sva bila že pretrudna. Zato so prinesle le dvoje odej, eno za podlago, drugo za zgoraj. A ob kakih dveh me je pričelo neusmiljeno zebsti. Obračam se z leve na desno in zopet nazaj, na hrbet in zopet na stran, a vse zastonj. Po dolgem premetavanju vstanem, a se ob tem na nekaj zbodem. Pogledam: majhen žrebelj je. Privzdignem odejo, in kar padali so iz nje žreblji in bucike! Odeja je bila nekakšna stara draperija! Veliko hvalo sem dajal Bogu, da si nisem izpustil še očesa s temi ne baš prijetnimi malenkostmi.
Ko sva prišla ob 5. uri zjutraj s tovarišem k Rotundi, so bile naše skupine zbrane že skoro polnoštevilno. Krasota! Kar blestelo je vse od snežne belote! Tudi kdor ne pozna sicer velikih in bogatih zakladov pristne, žive poezije, ki spi v našem narodu, je moral misliti in vzklikniti ob pogledu na te čarobne vrste: »Poetično ljudstvo!"
Ker sem spremljal g. tovariša, ki je imel vstopnico za tribine — jaz sem bil, ker vobče nisem nameraval iti, povsem nepreskrbljen z vsem — nazaj v mesto, sem stal v Taborstrasse od 6. ure zjutraj do ure popoldne. Drugi seveda ravno tako; a vsi so čakali še dovolj voljno. Le šale so zbijali nekateri, ki so bili brž že lačni. Nekako o poldvanajstih zagledamo, kako ob koncu ulice mahajo z oken z robci. Vedeli smo: Zdaj prihajajo prve skupine. Kako poldrugo uro so šli mimo samo zgodovinski oddelki, opravljeni s čudovitim sijajem in bogastvom. Videlo se je vse: cesarje, cesarice, prince, princesinje, vojskovodje, viteze iz najrazličnejših dob od Rudolfa Habsburškega sem, dvorne norce, kopjenosce, mlade
in stare, lepe in nelepe vojaške branjevke, za krasnim vozom, ki sedita v njem dve visoki dami, beži celo dolg in suh žid v črnem kaftanu in ob ušesih s sesvedranimi lismi, ki mu bingljajo dol ob vratu, ter krili z dolgimi rokami po zraku, hoteč ponuditi damam pač svojo robo, ki jo nosi v dveh culicah ob pasu.
Vse lepo, bleščeče; a venomer sera se stegal pokoncu in sem gledal, kdaj da zavihrajo v zraku slovenske trobojnice, ker le naši ljudje so bili, ki sem šel zaradi njih na Dunaj in sem jih pričakoval res težko. (Nekako proti 2. uri zagledam vihrati.) Šle so mimo različne skupine posameznih narodnosti. Med temi so ugajale gledalcem posebno poljske in Dalmatinci, ki so bili res krasni v svoji resnosti in v bogatih pestrih svojih nošah. Kmalu za njimi zagledam vihrati visoko v zraku mogočno slovensko trobojnico. Malo še in že koraka pred menoj postaven trobentač, za njim banderij, vsi v bogatih krasnih nošah. Potem »Zeleni Juri", okoli njega polno otrok. »Sind die Kinder allerliebst!" so govorile ob meni dame. Čudovito nežno so učinkovale te bele obleke, preproste, a vendar stokrat krasnejše nego ves sedanji »flitter", ki si ga naveša marsikatero dekle tako rada nase. Ni pametno! Večno je bila in večno bo najlepša naravna preprostost ali preprosta narava! Za njimi je šla v snežnobelih oblekah belokranjska svatba, potem krasna skupina z ljubljanskega polja in za njo naravnost divna gorenjska podskupina. Res, videlo se je, da so naši ljudje že utrujeni; saj nekatere deklice niso spale brž vso preteklo noč, prejšnje menda tudi ne, ker so se vozili, nekateri so bili še na tešč,
nismo se vmešavali v štajersko strankarsko politiko in smo upali,_ da se tudi takozvana ,,narodna stranka" na Štajerskem ne bo vmešavala v našo kot strankarska politika, pa smo se varali. Zlasti „Domovina“ ni našla zadnje čase za nas lepe besede, pač pa imela ob vsaki priliki pripravljen napad. Opetovano smo že večkrat izrazili, da drugih strank ne bomo napadali, če ne bomo napadeni in k odgovoru prisiljeni, ker hočemo „delati le koroško politiko", da ohranimo po zgodovini najslavnejši del slovenskega naroda. Če pa gotovim ljudem manjka političnega takta, dobro, pa bomo pokazali, da znamo krepko odgovarjati in izvajati tudi dejanske posledice.
Da drugod ne poznajo naših razmer, priča uvodni članek 24. št. „Našega Lista", ki ga je spisal neki ,,Lev Brunčke", in se tiče „severnih narodnih mej na Štajerskem in Koroškem." Pisec obsoja narodno delovanje „frakarije", to je ljudi, ki menijo, da so storili bogvekaj za narod, če so priredili tupatam kako „ljudsko veselico", in da rešujejo narod, če „paradirajo v fraku in klaku na elitnih plesih in gledaliških predstavah." „Frakarija", piše pisec dalje, „ob meji nam je v narodnem oziru že mnogo škodovala in nam še bo, ako se je naši volilni krogi zlasti na meji ne bodo kmalu iznebili!"
Vse potrdimo. Toda na Koroškem do naj-no vej šega časa nismo imeli frakarjev, ki bi se bili smatrali za narodne voditelje. Par mož, ki so reševali narod samo pri pivu in na veselicah, v naši politiki sploh nikdar ni imelo kake vodilne uloge. „Frakarije“ koroška javnost sploh do najnovejšega časa ni poznala. Naši politiki so bili vedno resni, niso paradirali, ampak delali. Le v novejšem času nam je porodila mati Slovenija nekaj ljudi, ki menijo, da bodo samo s paradiranjem, samo s kako veselico, s kakim vodenim člankom ali vinskim navdušenjem rešili domovino. To pa so ljudje, ki sicer nimajo kake stranke in nimajo med ljudstvom prav nobenih tal, pač pa je ravno „Naš List" njihovo politično delovanje opetovano odobraval in njihovo glasilo priporočal.
Naša politika je odkrita, jasna, brez zavijanja in hinavstva, zato pa tudi brezobzirna. Kar je koroškim Slovencem na škodo, vse to obsojamo, naj pa si bo na prijatelju ali nasprotniku. Zato pa obsojamo vsako zavijanje, tudi tako, da je „Mir“ Grafenauer)evo glasilo, kakor trdi „Naš List". „Mir“je politično glasilo koroških Slovencev. Kakšno pa bo stališče gosp. poslanca Grafenauerja v „Slovenskem klubu" oziroma nasproti slovenskim poslancem sploh, bo pokazala prihodnost.
S tem, če smo poklicali «Slovenski klub" na odgovor, še nismo «končno dospeli na stališče" «Našega Lista" in tudi nikdar ne bomo. Ujemamo se lahko in veselilo bi nas, če bi se vedno, v zgolj narodnih vprašanjih, kadar je treba vsem Slovencem skupno, složno odbijati naskoke narodnih sovražnikov, toda liberalne Slovencem skrajno škodljive politike ne bomo nikdar uganjali. Trudili se bomo, da našo mladino izobrazimo v narodnem duhu, jo moralno povzdignemo, versko okrepimo
za kar ne zadene krivda ljubljanskega odbora, ampak dunajskega; in hoditi po dunajskem tlaku črez šest ur, to pač ni malenkost! A navzlic utrujenosti so bili ti lepi obrazi res naravnost očaru-joči. «Sind das schone Gesichter!" so govorile dame okoli mene. In ko sem klical našim ljudem res iz srca: «Živio!" je vpilo vse okoli mene in za menoj.
Kakor se veselim vsega, kar je v čast in v korist našemu narodu, se veselim, da je doseglo slovensko odposlanstvo na Dunaju tako krasne uspehe, nad naše pričakovanje velike! Delo pripravljalnega in dunajskega slovenskega odbora je bilo res velikansko! In kot mož, ki ljubi delo in je srečen ob delu, pravim: «Delu čast! Trudu priznanje!" Res, ni šlo vse gladko! Marsikaka udeleženka, morda vse, je trpela ob vsem pač mnogo truda in napora, doloma so trpeli tudi zaradi postrežbe, zaradi prenočevanja in sličnih reči. A teh nedostatkov je bil kriv bolj dunajski odbor, ki je skrbel seveda v prvi vrsti za Nemce. A slovenski odborniki so se trudili res zelo.
Upajmo, da ne bodo oškodovani naši ljudje ne na zdravju in ne drugače. Za Dunajčane pač eksotična, zato tem bolj vabljiva lepota naših deklic je privedla, kakor sem videl, že navsezgodaj v petek več moške mladine, posebno častnikov v zgodovinskih nošah, med slovenske ženske skupine. A naša dekleta so pač modrejša nego se sanja kakemu nemškemu aristokratu in gigrlnu! Se tudi ni nobena menila za nje, za njihove smehljaje in poglede. Tako je prav! To so res prave Slovenke, naš ponos!
Bog dobrotni pa naj blagoslovi naše blago ljudstvo, Bog vsemogočni ga naj ohrani v njegovi
in tako vzgojimo značajno, trdno, nepremagljivo armado koroških Špar-tancev. Kdor nas v tem svetem delovanju podpira, je naš prijatelj in zaveznik, kdor pa to našo gradbo podira, je naš nasprotnik in škodljivec ter grobokop — koroških Slovencev.
Koroške novice.
Celovec. Č. g. dr. M a r t i n E h r 1 i c h, rektor avstrijskega hospica v Jeruzalemu je dospel dne 13. t. mvv Celovec, odkoder se je podal na rojstni dom v Žabnice, kjer ostane tri tedne. Potem se vrne v Jeruzalem.
Shod koroških organistov se bo sklical v začetku julija v Celovcu.
„Slovenska Matica". Poverjenik za Celovec prosi one gospode, ki še niso dobili knjig za leto 1907, da pridejo ali pošljejo čimprej ponje v pisarno «Družbe sv. Mohorja". Zajedno se vplačuje tudi letnina za 1. 1908, ker hoče odbor «Slovenske Matice" že kmalu izvedeti število udov in določiti naklado knjig.	Prof. J. Apih.
Celovec. (Življenje «Akademije slov. bogoslovcev" v drugem poletju šolskega leta.) V drugem tečaju je bilo šest rednih akademijskih ur in dve izredni. Govori so bili sledeči: Pacificizem in antimilitarizem (tov. Albin Ogris); kapital in kmet (tov. Starc); socialna demokracija in poselsko vprašanje (tov. Rožman); naše socialne dolžnosti (tov. Kassl); naše bodoče naloge (tov. Razgoršek); Herman Schell (tov. Jos. Ogris); iz materije ni življenja, iz materijalizma je smrt (tov. Weifi); sredstva, kako pomagati kmetu (tov. Stich); zgodovinski pomen Železne Kaple (tov. Mente). Proslavi 1500 letnice smrti sv. Janeza Zlatousta smo posvetili eno uro. Govorila sta tov. Šenk «Sv. Janez Zlatoust in njega pomen za katol. cerkev" in tov. Morti «Sv. Janez Zlatoust kot cerkveni govornik". Moški pevski zbor je nastopil v tej uri s tremi pesmimi, med temi s himno v čast sv. Krisostoma „T<)v ypvorr larov oalmyya“ ; tamburaši so svirali štiri komade. Najlepši zaključek akademij pa je bila zadnja, ki se je vršila v proslavo 60 letnice obstanka akademije. O tej se je poročalo svoje-časno. — Posameznim govorom rednih ur je sledila debata. Menjaje se je vsako uro ali pelo ali tamburalo. Pevski zbor šteje 12 udov, tamburašev je 10.
Celovec. Iz katoliške cerkve je tukaj izstopil Anton Radosa, slikar, star 35 let, rojen v Mokronogu na Kranjskem.
Celovec. (Faust in kompanija.) Po občinskih volitvah v Bistrici v Rožu so poslali bistriški velmožje g. državnemu poslancu Grafenauerju razglednico, ki jo je pisal v imenu podpisanih dr. Klimbacher in v kateri se zahvaljujejo poslancu, da jim je pripomogel do sijajne zmage. Ti prvaki pa ne povedó, zakaj da so dobili naši 63, nasprotniki pa 105 glasov. O tem govori naš priziv zoper volitve in o tem vedo povedati vsi Bistričani in celo sin gosp. Fausta. Če se razkosa njiva na neštevilne kose in se ti kosci raz-dele med ljudi, ki bi sicer ne imeli volilne pra-
vice, in če se naša pooblastila meni nič tebi nič po vrsti zametujejo, potem se ne čudimo, da ste sfabricirali 105 glasov; ko bi ne bilo g. Grafenauerja, pa bi jih bili morda še več. Podpisali so dopisnico: dr. Klimbacher, Faust, eingewanderter PreuBe, Zeis, A. Manner, Schuster, Georg Feinig (p. d. Čarej), Franz Schaunik (p. d. Mahar), Lorenz Feinig j(p. d. Žlajhar), Johann Goričnik (p. d. bistriški visokošolec), Oswald Ibounig, F. Kropiunik, Pfeiffer in še eden, ki pa se je podpisal, kakor bi kure pokraspale po papirju. Ti možje so torej slavni junaki bistriški. Žal nam je samo, da nimamo tudi njihovih fotografij!
Celovec. (Mesečno zborovanje) celovškega delavskega društva je bilo zadnjo soboto, dne 13. t. m., kakor po navadi zelo dobro obiskano. Društveni konzulent je dokazal, da ima katoliška cerkev tudi dandanes še veliko kulturno silo v sebi, drugi govornik pa je pokazal, kako škodljivo je brezversko delovanje med Slovenci za naš narod. Pevski in tamburaški zbor sta nas veselo^ zabavala. Na svidenje, tovariši!
Št. Tomaž. (Cerkveno žegnanje), katero je navadno pri nas 4. nedeljo po Binkoštih, bomo letos zavoljo cerkvenega shoda v Dolini obhajali eden teden pozneje, t. j. 5. nedeljo po Binkoštih (12. julija).
Grabštanj. (Poročen) je bil dne 8. junija t. 1. na Dunaju gospod Feliks vitez pl. Gut-mansthal-Benvenuti, tukajšnji grajščak na Krki, z gospico Nelly Ginzkey, hčerko bogatega tovarnarja na Dunaju. Poročenca sta se pripeljala v četrtek 11. t. m. na ženinov dom, kjer so jima domači in sosedi, kakor tudi žrelska in tukajšnja požarna bramba in pevski zbor napravili slovesen sprejem. — Gospod ženin je bil pred Velikonočjo v Sv. deželi. — Bog živi pl. poročenca!
Grahštanj. (Lukas) je o Veliki noči v spremstvu tukajšnjega župana in nekaterih obč. odbornikov pregledoval Krko in sedaj «zagotavlja", da bode Krka regulirana. To bode najbrž lim za bodoče deželnozborske volitve. Žihpoljski župan Lučovnik se bode moral torej boriti z Lukasom.
Velikovec. (Razdražen Buhov dim.) Zadnja notica o tej zadevi je zadela v živo. Toda namesto da bi pek Buh storil potrebno in odpravil nedostatek, je pretil, da bo Slovence raztrgal po nasprotnih časopisih. Tudi njegovi pomočniki so razdraženi. Tako je dne 13. t. m. ob tričetrt na šest zvečer eden klical gostom, sedečim na vrtu v klasični velikovški nemščini: «Toni, ge glaj hacen, dafi rauch’n birt, dann birt glaj ru’ san, dafi ma schlofn konne." Torej s smrdljivim dimom hočejo preganjati goste iz vrta v «Narodnem domu". In v resnici se je dne 16. t. m. ob tričetrt na 12. uro opoldne, ko se gotovo ne pečejo žemlje, zakurilo, ko so ravno v tem času sedeli na vrtu trije gostje. Opozarjamo še enkrat g. Buha, da odpravi ta zdravju škodljiv nedostatek, ali pa se bo obrnila «Hranilnica in posojilnica" na mestno občino, in če še tam ne bo izdalo ničesar, bomo šli k c. k. okrajnemu glavarstvu, sicer bo moral naročiti najemnik «Narodnega doma" posebne krinke za nosove, da gostje ne bodo vohali dima, Buh in njegovi pomočniki pa ne bodo slišali gostov govoriti, da bodo sladko počivali.
preprostosti in krepostni poštenosti! Večje bogastvo nam je dal Bog v tem nego ga imajo drugi narodi v svoji mogočnosti in v svojih predpravicah. Bog z nami vedno in povsod!
Kràlovka.
Češki spisal V. B. Tf ebizsky. Preložil Danimir.
V Pragi je vladal tuj kralj. Gosposka ga je sicer izvolila, toda potem ji ni bilo nič kaj zanj, ker ni hotel skrbeti za češko zemljo, ker je privabljal tujce in ž njimi zapravljal, kar so s trudom pridelali in prihranili pradedje. Njegova dobra žena Eliška je čestokrat plakala ter ga prosila, naj se vendar tudi malo več briga za Cehe in ne toliko za tujce. Toda kralj je bil zloben, tako zloben, da ji je odvzel lastnega otroka ter ga pustil odnesti na Krivoklat, daleč proč od matere. In hudoval se je na kraljico, ker so jo tujci pri njem grdo obrekovali in mu tajno šepetali na ušesa, da se je pobunila gosposka proti njemu, kraljica pa jim na skrivnem pomaga. In prekanjeni so bili ti tujci, bolj prekanjeni od kače, kadar se skrije pod velo travo, a nastavi pri tem strupeno želo.
Prigovarjali so kralju, da bi zamenjal češko deželo za rensko* zemljo, kajti po čeških njivah raste baje samo oves in ječmen, dočim je v zemlji renski več vinogradov kakor lesov na Češkem. Toda tega mu niso povedali, da bi sami imeli radi kralja Jana tam na Nemškem. In kralj Jan
Renska zemlja = Nemčija, imenovana tako od reke Rena.
je zelo čislal vino, še bolj pa svet tujcev. Zato je dal češkim prvakom in kraljici povelje, da naj mu izročijo ključe od češke krone. Toda Čehi se niso ustrašili povelja kraljevega, začeli so se pripravljati na vojsko, da bi kralja-tujca izpodili iz češke zemlje ter v njej vladali sami. Kraljici pa so nasvetovali, da naj zbeži pred maščevalnim možem na Bavarsko k svojim sorodnikom in ostane tam tako dolgo, dokler si ne izvojujejo doma miru in pravice. Kraljica je poslušala njihov nasvet; vzela je s seboj nekaj zvestih spremljevalcev ter ubežala na Bavarsko. Toda sedmero zlatih ključev od krone ni pustila v Pragi svojemu možu, ampak vzela jih je s seboj ter jih skrila skrbno v svojih nedrijih. Jedva pa je zapustila Prago, so ji bili že za petami zasledovalci, poslani od kralja samega, tako da jim je le težko ubežala. Utrujeni so bili že konji, izmučeni do smrti, a na Bavarsko je bilo še daleč. Za Slanom so zavili na levo v les. Kraljici se je konj že dvakrat zgrudil, toda obe-krati so mu pomagali zopet na noge. V lesu pa je padel tretjekrat, a tedaj mu ni bilo več pomoči. Ob studencu pod visokim dobom so se ustavili, poskakali s sedel, okrepčali se iz čistega vrelca ter potegnivši meče pričakovali zasledovalcev. «Braniti te hočemo, presvetla gospa", so obljubljali kraljici, «kajti naši meči so široki dovolj za telesa teh tujcev." — Tudi kraljica se je nagnila k studencu, da bi si ovlažila zaprašeno grlo, toda jedva se je priklonila, se je dvignil iznad vode starček s snežnobelimi lasi in smehljajočim se licem. Ustrašila se je kraljica in hotela zaklicati na pomoč svoje spremljevalce. Toda beseda ji je zastala na jeziku kakor zavezana.
TrušnjepriTelikovcu. (Nesreča.) Zadnjo nedeljo, dne 14. t. m., se je peljal p. d. Pav, posestnik v Št. Kadegundi pri Eudi, s svojim hlapcem na semenj v Št. Vid. Ko se peljata po znanem strmem klancu mimo Trušenj, naenkrat odpove zavora, gospodar in hlapec padeta raz voz, in sicer gospodar tako nesrečno, da si je prebil črepinjo in ni upanja, da bi okreval; hlapec se je tudi hudo poškodoval in si pri padcu odgriznil večji kos jezika. Voz se je zdrobil na drobne kosce. Kdaj se bo vendar že odpravil ta nevarni klanec? Tempohar, kje si?
Djekše. (Ustanovitev kmetijske podružnice.) Dne 8. t. m. se je pri nas ustanovila posebna podružnica kmetijske družbe za Djekše in okolico. Če je že nekaj takega potreba, gotovo boljše je, da so Djekšarji neodvisni od Velikov-čanov; zakaj pisati za podpore znajo gotovo sami, jim ni treba velikovških kmečkih prijateljev (?). Gosp. Šumi, potovalni učitelj kmetijske družbe za slovenski del Koroške, je na Djekše prišel, da pojasni in razloži kmetom pomen ustanovitve podružnice. Če je vse tako in resnica, — po le je prav — drugače pa ne. Natančnejše poročilo tega zborovanja, pri katerem se je nazadnje hudoval g. Šumi posebno na „Mir“ zavoljo dopisa iz Djekš v št. 8., z dne 22. febr. 1908 „Šumijevo zborovanje", pošljem prihodnjič.	K. A.
Djekše. (Naša šola.) Od vseh strani se sliši tožba, da je na naših šolah prava mizerija s poukom. Tudi pri nas je tako. Mi imamo dvo-razredno šolo — da! — letos moramo že za tretji razred prostore oskrbeti — zakaj že letos se mora tretji razred odpreti! In kaj se vse ne zgodi? Še drugega učitelja nam vzamejo, češ, da se na enorazredni šoli v Podpeci bolj potrebuje kakor pri nas! Ali ne bi mogel en g. učitelj iz Črne teh par mesecev v šolo v Podpeci hoditi? Ali ni bilo mogoče pustiti nam učitelja, ki je delal s svojim obnašanjem, s svojim ravnanjem z našo deco čast svojemu stanu? Razumljiva nam je pri teh gospodih pri zeleni mizi v Velikovcu in Celovcu logika, da so že trije razredi potrebni, pa nam pri tej potrebi vzamejo drugega učitelja! Človek mora le potrditi besede marsikaterega Djekšarja: „Prijetnega učitelja nam vzamejo, drugega pa mogoče, ki ne bo tak, nam pustijo, za gorjance je vse dobro!11 Ali je to res, g. Palla?
Djekše. Zopet smo za korak naprej! Kakor sem zvedel, je c. kr. trgovinsko ministrstvo potrdilo prošnjo za 3 kratno zvezo z vozom Djekše-Vovbre pri naši pošti. Gotovo je ta zveza po-trebnejša, kakor dvojna vozna zveza med Vovbrami in Velikovcem. Upajmo, da dobimo s časom direktno vozno poštno zvezo.
Dobrlavas. (Iz zaprte sobe) je bilo ukradenih posestniku Lesjaku p. d. Matajdlu 50 kron od neznanega zločinca dne 14. t. m. med 2. in 4. uro popoldne.
Št. Lipš. (Mesečno zborovanje) 14. t. m. se nam je dobro obneslo. Prostor lep in velik, od ,,Zveze" poslani namvč. gosp. doktor Arne j c je res „govoril“, kakor se naj govori, da so se koj odprla ušesa in srca in je vsak lahko razumel, igri dve, ne predolgi, pa lepi, ena pobožna, ganljiva (sv. Čita) druga kratkočasna,
„Ne boj se me! Sto dolgih let že čakam tukaj, štirikrat na leto prihajam iz svojega kraljestva ter povprašujem pri sosednih ljudeh, ali ni bežala tukaj mimo češka kraljica s sedmimi zlatimi ključi od češke krone pred svojim možem", jo je vljudno nagovoril starček.
,,Poznaš me vendar dedeček, in veš, kam bežim in s čim", je odvrnila kraljica.
„Seveda vem", je pravil zopet starček. „Toda ne bi ubežala, kajti za petami so ti že, vzeli bi ti ključe, tebe pa bi privedli nazaj v Prago, in kralj bi v resnici prodal zlato krono, in s krono tudi češko zemljo. In raditega sem čakal tukaj in prav radi tega prihajam že celih sto let štirikrat vsako leto semkaj, da bi te prestregel, obvaroval zlate ključe in s ključi češko krono. Meni jih izroči, presvetla gospa, v dobrih rokah bodo, dokler se ne vrneš! Ali na Bavarsko jih ne nosi, kajti nedostojno je, da bi se ključi češke krone skrivali v tuji zemlji pred lastnim kraljem-krivoprisežnikom".
„Tebi jih naj zaupam, v roke tuje, neznane?" je malodušno zašepetala kraljica.
„Meni, svetla gospa; toda^ ne v roke tuje, neznane. Jaz sem stražnik češke krone iz teh dob, odkar nosijo krono te zemlje vladarji. Sedem nas je, kakor teh ključev, sedem, a od teh sedmih sem eden jaz. Zbeži globoko v les, presvetla gospa, da te ne zagledajo zasledovalci, nič bi ne pomagali široki meči tvojih braniteljev, kajti nad sto je onih, tvojih pa samo nekoliko".
„A ključe?" je zopet s strahom zašepetala kraljica.
igralci in igralke vsi dobro izurjeni; pouk in prijetna zabava vkup, to mora biti. Govornik je v zgledih kazal, da je katoliška cerkev še zmerom času primerna, ker se pa držijo in prijemljejo ne le ljudstvo, ampak tudi najvišja in najučenejša gospoda; ne ugaja pa brezvernim profesorjem in pokvarjenim študentom. Vera nas drži pokoncu, blaži, varuje, uči, vzdiguje, zato jo ljudstvo ljubi vkljub svojim napakam, ker ni hudobno, in kliče: Ven iz šol z brezvernimi profesorji in učitelji, ker ti niso času primerni! Ljudstvo želi še večkrat poslušati takega govornika. Posebno pohvaliti moramo neutrudljivega tajnika Primoža Lužnika, ki se ne ustraši truda in dela, ki ni le vse pripravil, igralce vežbal, ampak je tudi v gladkem govoru podal sliko življenja sv. Gite in pojasnil igro.
Št. Lipš. (Razno.) Zadnji dan maja so vč. gospod p. Ciril iz Škocjana sprejeli v Marijino družbo 11 deklet, tako, da šteje sedaj družba 29 družbenic. — V petek pred Binkošti je pogorela lepo zidana koča pri Primu v Tihoji. Zgorela je vsa boljša hišna oprava in obleka, pod streho shranjena, ker ni bilo nikogar doma. Zažgal je steljo v uti domač otrok, šolar. Nekateri nočejo otrok strahovati, ponavljajoč zmerom tisto neumno pesem: Otrok je nedolžen, kaj pa otrok more hudega storiti ? No, pa vendar pokaže včasih otrok, kaj more narediti, če se ni učil priden in dober biti.
Kostanje. (Kar pometali bi radi z nami.) Od zadnjih občinskih volitev pa do danes še nimamo župana. Po razmerju glasov pri volitvah smo zahtevali zase prvega občinskega svetovalca; ker pa nam nasprotniki v to niso privolili, jim ne pustimo izvoliti župana, ker brez nas nimajo potrebne večine. Lutrovska „Bau-eruzeitung" nas seveda silno napada, zlasti pa g. župnika in g. Vošpernika. Temu listu bodi povedano, da smo izvolili mi svoje odbornike, od katerih pa odločno zahtevamo, da ne bodo kimali k temu, kar g. Lesjak diktira. Prav živo nam je še v spominu 29. svečan 1.1., ko je ravno g. Lesjak kot predsednik volilne komisije popolnoma preziral c. k. vladnega zastopnika, ki je opozarjal komisijo na postavne določbe in na odloke upravnega sodišča. Od gospoda komisarja pa pričakujemo, da pouči ravno tako nepristransko, kakor se je obnašal na dan volitve, natančno svojo višjo oblast o 29. svečanu t. 1. Tisti možje pa, ki so sedeli ta dan v komisiji in ki so prezirali postavne določbe, so, izvzemši enega, vsi izvoljeni v občinski odbor, in kakor slišimo, je enemu izmed njih pripravljen županov stol; poleg njega pa bi tudi še zanaprej zvonil veliki zvonec omenjeni g. Lesjak. Javno vprašam, ali taki ljudje zaslužijo naše zaupanje? In naših 5 odbornikov naj bi s svojo navzočnostjo pripomagalo k izvolitvi strankarskega župana? Tega nikdar ne smejo storiti! Mi volilci bi jih morali smatrati za mevže in strahopetneže. S svojim neustrašenim nastopanjem pa so pokazali, da si tega priimka nočejo zaslužiti. Prav tako! Le ne ustrašite se; za vami stojimo trdni vaši volilci, ki popolnoma odobravamo vaše postopanje. Če nam nasprotniki nočejo dati tega, kar kot znatna manjšina v našem imenu od zagrizenih nasprotnikov, stoječih pod znano komando, zahtevate,
„Shranim jih jaz. V moje kraljestvo ne more tvoj mož in ne mogel bi, če bi tudi poklical viteze cele renske dežele, da bi mu pomagali iztrgati ključe iz mojih rok. A kadar se boš vračala z Bavarskega, ne hodi semkaj ponje, ampak pojdi tja k Tfebizski skali, vrne ti jih tam star puščavnik, na las podoben meni. Toda nikomur ne zaupaj tega, kje so skriti".
Kraljica je dala starčku sedmero zlatih ključev od češke krone, in jedva mu jih je izročila, so zarezgetali nekoliko korakov od studenca oddaljeni konji odposlancev kralja Jana, kakor bi se vzradovali, da so dohiteli ubeglo kraljico.
Toda starček s snežnobelimi lasi in smehljajočim se licem se je dvignil še više nad studenec, in v tem hipu so se izpremenili njegovi beli lasje in brada v temne oblake, sedem zlatih ključev pa v sedem gorečih bliskov, odposlanci kralja Jana pa so takoj popadali polomamljeni na tla.
Spremljevalci kraljičini so vzeli kraljico na svoje konje ter ž njo odbežali globoko v les proti zemlji Bavarski.
Ves popoldan, vso noč in še ves dan so ležali odposlanci kralja Jana omamljeni v mahu pred studencem, njih konji pa so se porazgubili po daljnjem lesu. Šele drugega dne proti večeru so se vzbudili ter začeli iskati svojih konjev, o katerih pa ni bilo čuti sluha ne duha več; pasli so se najbrž kje na zelenih travnikih v Podlesju.
Zagledali so starčka, sedečega nekaj v stran od studenca. Imel je bele lase, belo brado, obličje pa mu je bilo otožnožalostno.
„Ali nisi videl mogoče kje naših konjev?" so ga vprašali.
jim ne smete pomagati k izvolitvi nam nasprotnega župana. Mi smo se že naveličali hlapčevati nemčurskemu jarmu, pod katerim nas prezirajo, da, celo strankarsko z nami postopajo. V dokaz tega par dogodkov iz zadnjega časa: Pred kratkim je začel goreti gozd v bližini Kostanj. Ogenj je nastal iz popustljivosti posestnika; kaj se je zgodilo proti njemu od poklicane strani? Ničesar! In ko pa je svoječasno začelo goreti v nekem drugem gozdu, ko so našinci kresili, je bila vsa naša nemškutarija na nogah. Ni dolgo od tega, ko je poginilo nekje žrebe; namesto da bi se isto zagreblo, se je vrglo v jarek blizu potoka, kjer je s svojim smradom nadlegovalo mimogre-doče. Prepričani smo, da tega ni storil našinec, ker bi sicer bilo gotovo vse po koncu. Pred par meseci je dobil uslužben hlapec od občine delavsko knjižico, ne da bi se bila od njega poprej zahtevala poselska knjižica. V posesti iste je zapustil službo ter se šel učit tesarstva. In kdo je o novem letu podpisoval poselske knjižice? Mladoleten posestnik se ni ustrašil podpisovati v imenu županstva ime — Lesjak! In kaj pa je šele s skrbjo za javni red? Ponočno upitje in razgrajanje je na dnevnem redu; policijska ura v gostilnah je nepoznana. Da tega ne bode konec, če se temeljito ne spremeni, nam je jasno. To so dejstva, katera blagovoli vzeti c. k. okr. glavarstvo na znanje; če pa isto seže našim nasprotnikom pod rame, tedaj je sokrivo vseh navedenih nedostatkov. Končno vprašamo še to: Je li res, da je rekel starosta sedanjih odbornikov našincu: Ko pridemo zopet k volitvi župana skupaj, bodemo vas drugače „narantali" ? Torej silo se hoče rabiti nasproti našim poštenjakom! Ali — kali? Eden, ki na tihem opazuje.
Malošče. (Poslužujte se knjižnice!) Kakor je znano, ali pa tudi ne — ker vejo komaj nekateri Maloščanje — je ustanovil akademik g. Slamnik knjižnico, katero je oddal pozneje v oskrbo ,,Prosveti". Da je taka knjižnica, ki ima namen buditi med ljudstvom, posebno med mladino, narodno zavednost in samozavest, za Malošče in okolico največjega pomena, mi bo gotovo vsak pritrdil, ki pozna žalostne razmere v bližini nemškonarodnega gnezda. Ali žalibog je zanimanje za velevažno knjižnico jako majhno. K večjemu pride vsak mesec kak star možakar, kak narodno zaveden fant ali kako ukaželjno slovensko dekle po knjigo, da si s čitanjem prežene prosti čas ob nedeljah. Pretežna večina pa se onim posmehuje, češ, nisi že v šoli dosti sedel pri dolgočasnih, duhamorečih knjigah. Pojdi raji z nami v veselo družbo vinskih, pa tudi drugih bratov. Tam jim raste pogum, tam se napivlja na boljšo bodočnost. Nazadnje pa nastane taka babilonska zmešnjava, da nobeden ne ve več, kaj je, Slovenec ali Nemec ali Culukafer. Fantje! kvišku glavo, otresimo se narodnih grehov! Da bi se gojila narodna zavednost, bi bilo, mislim, dobro, da bi načelnik knjižnice sklical vsako leto dva ali trikrat shod, da bi se razložil pomen in namen knjižnice in podal pregled delovanja, kar se do sedaj ni zgodilo. Da se ni bolj delovalo, je bila torej krivda na obeh straneh. — Kmalu praznujemo god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Zakurimo zopet, kakor vsako leto, mnogo
,,Nisem videl", je odvrnil starček.
„Tudi gospe ne, ki bi jezdila z malim spremstvom tukaj mimo?" so iznova vprašali.
„Seveda, seveda sem videl. Bila je to češka kraljica, ki je bežala pred lastnim možem na Bavarsko s sedmero zlatimi ključi", je pravil dedek.
„In kako dolgo je že od te dobe?" izpraševali so dalje.
„Cel dan je že, cela noč in še polovica včerajšnjega dne."
,,Zaman bi jih zasledovali, jih itak ne do-idemo več", so si pravili med seboj.
„Ne doidete jih, ne, kmalu morajo biti že na Bavarskem", je pritrjeval starček.
,.Ko se vrnemo v Prago, se nam bodo posmehovali", so odgovorili.
„Toda preden se vrnete, moram vam nekaj naročiti za vašega kralja", je dejal starček.
„Za našega kralja Jana?" so se vsi začudili.
,,Da, da, za vašega kralja Jana; recite mu to-le: Ker je hotel prodati češko zemljo in jo za-meniti z rensko, in ker je morala kraljica pred svojim lastnim možem ubežati s ključi češke krone, ker ljudstva češkega ne ljubi in daje prednost tujcem in se ž njimi potepa po svetu okrog, a za kraljestvo se ne briga, zato tudi ne bo umrl v češki zemlji, ne bodo ga pokopali k slavnim pradedom, kraljem domorodnim, ampak kosti njegove bodo raztresene po svetu okrog, koder se je za svojih živih dni potikal."
Ko je starček dogovoril, je izginil v studencu, odposlanci kraljevi pa so se vrnili še tisti večer v Prago, peš in z žalostnim srcem. In ko
kresov, da s tem pokažemo, da v bekštanjski občini še žive zavedni Slovenci!
Marija na Žili. (Smrtna kosa.) Na bin-koštno soboto zjutraj je umrl v Biadali in je bil v ponedeljek pokopan ob zelo obilni udeležbi najstarejši mož v fari, Matevž Ajholcer p. d. Tondrov oče. Prekoračil je 90 let. Nad 50 let je poveličeval službo božjo na Žili, v Blačah in Ločah z lepim svojim petjem. Bil je pošten in pobožen slovenski mož, zgled za faro. Naj mu bo Bog obilen plačnik!
Strajavas na Žili. (Vabilo na ihaha-golaž.) Vse posilinemce in prijatelje nemšku-tarstva vabimo najvljudneje o priliki obletnice pogoščevanja z ihahamesom v hiši tajčgesinter Slovenca na prav močno papriciran ihahagolaž in rdečo konjsko klobasarijo. Ihahahajl!
Sv. Višavje. Romarjev je bilo do sedaj kakih 4000. Posebno pozornost je zbujala celjska procesija, ki je štela okoli 1200 romarjev, po svojem krasnem petju. Nemci se kar niso mogli načuditi lepoti in milini slovenske pesmi. O Bin-koštih nas je zapadel sneg. Bilo je kakor bi praznovali božične praznike. Za binkoštne praznike bil je napovedan obisk saksonskega kralja Friderika Avgusta s svojimi sinovi. Slabo vreme je zadržalo visokega romarja, da ni mogel priti o praznikih na sv. Višarje. Prišel pa je visoki romar s tremi sinovi in nekaj spremstva binkoštni torek ob 7. uri zvečer. Prenočil je v župnišču, katero mu je izvrstno ugajalo. Je pa tudi res krasna stavba. V sredo zjutraj pri-sostoval je sv. maši, katero je daroval domači župnik č. g. dr. Amschl in je sprejel z veliko pobožnostjo sveto obhajilo. Ob deveti uri je visoki romar s svojim spremstvom zopet zapustil sv. Višarje. Njega veličanstvo je prav ljudomil gospod in se je prav prijazno pogovarjal s čast. višarsko duhovščino.
Naborjet. (Trebušni legar) je začel razsajati po našem okraju ter je zahteval že par žrtev.
Poglavje za delavce.
Bistrica v Rožu. Štrajk v Bistrici v Rožu je končan. Zmaga je na strani delavcev. Tako so poročali slovenski in nemški listi, pa brez ravnatelja Fausta, ki je takoj po pogodbi, ki jo je napravil z delavci po poslancu Grafenauerju, dal nabiti drugo jutro na vrata tovarne, da^ delavcem ni prav nič obljubil. Čudno, čudno! Črno na belem imamo, kar je obljubil, priča je gosp. Grafenauer, sedaj pa vse taji, kakor je tajil pred poslancem, da z delavci nikdar ni hudo ravnal. Delavci so šli na delo, ker listka na tovarniških vrati deloma niso videli, deloma ne razumeli. Zakaj ga je Faust nabil na vrata šele nekaj minut pred 6. uro zjutraj, zakaj tega delavcem ni ustmeno povedal? Kako pa je, g. Faust, s tremi odpuščenimi delavci, katere ste obljubili sprejeti, pa sedaj zanje nimate dela? Zakaj ste po štrajku enega delavca brez pravega povoda odslovili, čeravno služi že par desetletij v tovarni? Delavci so silno ogorčeni in popolnoma opravičeno. Gosp. Faust, snedli ste besedo! Delavci bodo začeli skoro gotovo zopet štrajkati. Faust, ki se je pod-
so prišli h kralju ter mu vse povedali, kar se je bilo ž njimi dogodilo, se je kralj globoko zamislil in od tega hipa ni več ni mislil na to, da bi za-menil češko deželo z rensko, četudi bi v istini na Češkem rastel samo ječmen, ob Renu pa bi bilo več vinogradov kakor lesov na Češkem.
Dolgo časa je ostala kraljica na Bavarskem pri sorodnikih. In ko se je po treh letih vračala, scopala je po isti cesti, kjer je nekoč bežala s Češkega. Zopet je došla s svojim spremstvom k znanemu studencu, toda starčka tam ni videla več, zato se je odtam podala naravnost k Tfe-bizu. Med skalama je takoj zagledala starca, na las podobnega onemu, ki jo je obvaroval pred zasledovalci in kojemu je zaupala ključe od češke krone. Spremljevalcem je rekla, naj posedejo po mehki travi ter počakajo, da se zopet vrne, sama pa je šla dol k puščavniku. Šele, ko je stala že tik poleg njega ter ga pozdravila, je ta dvignil glavo, in njegovo resno, malone nevljudno čelo se je razjasnilo, po njegovem otožnem licu pa se je naenkrat razlila čudežna zarja.
„Šele zdaj? — Dobro došla, presvetla gospa v zemlji tvojih očetov1*, je izpregovoril sivi starček. „Že prej sem čakal nate, takoj spomladi, ko so prve lastavice krožile okrog belega stolpa Trebijskega in nad mojo kočo. Dan za dnevom sem gledal proti zapadu, ali se ne vrača domov češka kraljica. Toda dolgo se ni vrnila. Ključi so dobro shranjeni, pojdi, vrnem ti jih“.
Puščavnik je vstal ter odšel proti skali, izpod koje je izviral bister studenec, kateremu do-zdaj ni podobnega daleč naokoli, in kraljica mu je sledila.
pisal kot privandran Prus, se vede po Bistrici, kakor da bi se mu moralo vse klanjati. G. ravnatelj, opozarjamo Vas, da ste prišli prazni v naš kraj in ste se nabasali denarja tukaj, zato pa ne nositi glave preveč pokoncu. Vsaka reč enkrat dozori, dozorelo bo tudi Vaše poveljevanje. Ker ste poročali v „Grazer Tagblatt11, da so štrajk uprizorili „slovensko-klerikalni hujskači11, Vam naznanjamo, da smo ga začeli mi, od Vas stiskani delavci, ker so bile vse naše deputacije in prošnje zaman. Neresnica je tudi, kar trdite, da nam je naše zahteve, predložene Vam v prome-moriju, sestavil g. kapelan Tojnko, ki o štrajku sprva sploh ni vedel ničesar.
Gosoodarske stvari.
Jl
Pozor, slovenski kmetovalci !
Opozarjamo na anonso glede posestva na slovenskem Koroškem! Kakor se nam zatrjuje, se posestvo proda samo zaradi preselitve. Neko nemško društvo se hudo poteguje za to posestvo in ponuja mnogo več, kakor je sedanja kupna cena. Želeti bi bilo, da se tukaj nastane slovenski kmetovalec!
Državne podpore za zgradbo in vzdržavanje ograj za žrebeta na Koroškem.
Tudi letošnje leto bodo dobili zanesljivi koroški konjerejci za vzdrževanje starih ali novih ograj na prostem za žrebeta v znesku do 200 K po obširnosti ograje in številu žrebet in s pogojem, da so se prav in dovolj rabile te ograje, in sicer tudi po zimi, kolikor so dopuščale vremenske razmere, in da se je pazilo na žrebeta.
Take ograje imajo namen, pomagati, da se zredijo eno- in dveletna žrebeta kmetskih konje-rejcev na prostem, na .svežem zraku, kar je za telesni razvoj žrebet potrebno.
Ograja za žrebeta je lahko last posameznika ali več konjerejcev skupaj. Zavarovana mora biti kolikor mogoče proti vetrovom, naj stoji na solnč-nem bolj ravnem kraju in naj bo zgrajena, če se lahko zgodi, v ovalni obliki. Ograja za 4 do 8 žrebet mora biti vsaj 90 m dolga in 50 m široka in mora imeti najmanj 2 m visoko ograjo, ki naj bo narejena iz kolov in povprečnih rant. Vhod naj bo dovolj širok in zagrajen z dvema povprečnima hlodoma.
Žrebeta se naj spuste v ograjo vsak dan razen ob mrzlem in deževnem vremenu po dve uri dopoldne in popoldne, črez eno leto stara žrebeta morajo biti po spolu ločena. Prošnje za podporo se naj vpošljejo do konca septembra 1.1. potom koroškega konjerejskega društva ali pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva na c. kr. deželno vlado v Celovcu, ki bo predložila prošnje po zaslišanju koroškega konjerejskega društva c. kr. poljedelskemu ministru.
Društveno gibanje.
Št. Janž v Rožu. „Slov. kat. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico11 priredi na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri Gašperju v Pod-
„Tukaj sem hodim trikrat na dan, v jutru, opoldan in zvečer. Bilo je nekega jutra pred tremi leti, ko sem zagledal na dnu vrelca sedmero zlatih ključev. Lahko mi jih je bilo dobiti, a jedva sem jih imel v roki, ko stopi naenkrat pred me mož, še mnogo starši od mene. — „Ali veš odkod so ti ključi pripluli?11 me je vprašal. — „Ne vem11, sem rekel. — „S studenca v slanskem lesu. To so ključi češke krone, tebi to lahko povem. Sedem mož jih straži in med temi sedmimi sem tudi jaz11. — In povedal mi je vse, kako so zasledovali tebe in kako so se naenkrat ti ključi izpremenili v sedem bliskov ter omamili tvoje zasledovalce. In ko je vse povedal, mi je pokazal prostor, kam jih naj skrijem. Vsako noč sem videl nad skalo, kjer so bili ključi skriti, modrikast plamen, in starček je hodil štirikrat v letu semkaj ter me vpraševal, kdaj se vrne kraljica. Pred štirimi tedni sem ga videl poslednjokrat11.
Ko sta tako govorila, je naenkrat nekaj za-šumelo v vodi, napravili so se veliki krogi, iz čistega studenca pa se je dvignil kakor oblak dedek s snežnobelimi lasi in brado ter s prijaznim licem.
„Dobro došla presvetla gospa, v deželi svojih očetov11, je pozdravljal starček kraljico. „Dobroje bilo zate, da si poslušala mene, in še boljše bo zate, če me ubogaš tudi še nadalje. Ne hodi sedaj v Prago, v Melnik pojdi in shrani ključe za svojega sina, katerega so ti odpeljali daleč tja na Francosko. V slučaju pa, da bi ga ne našla več, ne dajaj ključev nikomur drugemu. Ob koncu tvojega življenja pridem sam ponje in spravim jih zanj kot tvojo zapuščino. On bo gotovo dober oče
sinjivasi redno mesečno zborovanje. Po zborovanju bo veselica s sledečim sporedom: 1. „Na planine11 (poje moški zbor). 2. „Občutki'1 (poje moški zbor). 3. Igra ,.Kmet in fotograf11. 4. ,,Pevska radost11 (poje moški zbor). 5. j.Mlatiči11 (poje moški zbor). Vstopnina za neude 20 vin., za ude 10 vin. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva	odbor.
Škocijau. (Občni zbor) slov. k.-s. bralnega društva se vrši v nedeljo, dne 28. rožnika t. 1. po blagoslovu „pri Majarju11. Zanimivi spored objavimo prihodnjič. Obilni udeležbi se priporoča	odbor.
Politične vesti.
Naučno ministrstvo in vseučiliščni štrajk.
Zaradi štrajka, ki so ga začeli nemški in nekateri češki svobodomiselni dijaki, ki so se zavzeli za proslulega Wahrmunda, je sklical na-učni minister dr. Marchet vseučiliške rektorje v posvetovanje, kako naj končajo vseučiliški škandal. Med rektorji so dve stranki; ena se poteguje zato. da se vseučilišča zapro predčasno in se vračuni zadnji semester, drugi pa, da se naj vsa vseučilišča zapro in bi potemtakem visokošolci izgubili en semester. Končno so se zedinili za resolucijo, v kateri se energično potegujejo za to, da se varuje prostost na vseučiliščih in poživljajo dijake k redu. Ta resolucija se je vročila vsakemu vse-učiliškemu rektorju in jo bodo rektorji dijakom na vseučiliščih naznanili. Nam se zdi taka-le resolucija prazna, ker poudarja prostost na vseučiliščih in ščiti hkrati svobodomiselne purše, ki ovirajo vseučiliško prostost; katoliško misleče di-jaštvo bi se rado učilo in hodilo k predavanjem, svobodomiselni dijaki pa so preprečili predavanja. Naučni minister se je pokazal nezmožnega, napraviti red, ker ščiti z rektorji vred nemške vseučiliške štrajkovce. S tem je naučno ministrstvo pokazalo, da ima vedno polna usta za prostost na vseučiliščih, kadar bi se naj prepovedalo svobodomiselnemu dijaštvu, da ne sme pretepati svojih katoliških tovarišev, kadar pa bi bilo treba to prostost v prilog katoliškega dijaštva v resnici varovati, pozna pa samo prazne resolucije, ki se jim vseučiliščniki posmehujejo.
Srbija in Črnagora se utrjujete.
Italija se v zadnjem času z veliko hitrostjo utrjuje ob laško-avstrijski meji. 150 milijonov je določila italijanska vlada za utrjenje laške meje, in laško časopisje še s tem ni zadovoljno, češ, da je ta svota še vse premajhna. Sedaj je začela na jugu utrjevati meje tudi Srbija^ in za njo pod laškim varstvom se nahajajoča Črnagora, ki se z laškimi topovi utrjuje proti sovražnemu napadu na suhem in od morske strani pri Kotom.
Angleška kraljeva dvojica in car Nikolaj v Revalu.
Angleški kralj Eduard in ruski car Nikolaj sta se sešla 9. t. m. v ruskem obrežnem mestu Reval v Baltiškem morju. Temu sestanku pripisuje časopisje veliko važnost, ker pomeni zvezo Angleško-Ruske-Francoske proti Nemčiji. V tem
ljudstvu češkemu, kakor je i njegova mati bila zvesta mati svojemu narodu in zemlji svoji. Zato vaju češki narod ne bo nikoli pozabil. In ker je bilo sedmero zlatih ključev od češke krone shranjenih pod Tfebizsko skalo, ta studenec nikoli ne bo izginil, dokler bodo na Češkem živeli Čehi, in voda njegova bo izvrstna, da ji ne bo lahko najti podobne daleč naokoli. — A ti, starček, pripoveduj ljudstvu tukajšnjemu, kako so ključi od češke krone semkaj pripluli iz studenca slanskega in da so se spremenili v sedem gorečih bliskov, da bi omamili zasledovalce, poslane od kralja-tujca za lastno kraljico, in kako so s tem pomagali, da kralj ni mogel izdati češke zemlje — naj se ljudstvo na to spominja še v naj poznejših dobah11.
To dogovorivši se je nasmehnil in se dvignil više nad skalo, kakor bi se hotel ozreti po daljni okolici, nato pa se je naenkrat spustil zopet nazaj ter izginil v kristalnočistem in prozornem studencu.
Kraljica je zahvaljevala dobrega starčka, puščavnik pa je molil proseč Boga, da bi ji hotel dati dolgo življenje, češkemu narodu pa mnogo sreče, dalje, da bi se mladi kralj Vaclav kmalu hotel vrniti v domovino in vladati v blagor češke zemlje. Nato se je kraljica ž njim ločila ter odšla s svojimi spremijevalci proti Melniku, kakor ji je bil naročil starček, varih sedmero zlatih ključev.
Toda studenca v slanskem lesu ni pozabila nikoli. Postavila je nad njim kapelico in vsako leto ob obletnici tistega čudnega dogodka jo je obiskovala, obenem pa se je ustavila tudi pri puščavniki v Tfebizski skali, dokler je še živel.
Studencu pa so dali ime „Kràlovka'‘, in pravijo mu še dandanes.
zmislu pišejo veliki angleški dnevniki, deloma pa tudi laško časopisje. Ruski car obišče letos tudi Francosko. Nemški naš zaveznik z ne volj o opazuje to novo svetovno trozvezo. Nekateri pruski časopisi so pisali celo o nehvaležnosti Rusije, kateri je Nemčija stala v rusko-japonski vojski ves čas prijateljski na strani. Pogovor obeh vladarjev se je gotovo sukal tudi o razmerju Rusije in Angleške v Perziji in Afganistanu. Časopisje je o tem mnogo ugibalo, pa ni vedelo nič gotovega poročati. Za nas pomeni nova zveza omejitev nemškega vpliva proti jugu in s tem našo rešitev.
Tiharna Perzija.
V Perziji si je izvojevalo ljudstvo parlament. Šah pa v enomer krši pravice parlamenta, kar ljudstvo razburja in je povzročilo zadnje dni velike nemire, da je moral šah Mohamed Ali pobegniti iz glavnega mesta Teherana. Vladne čete so postale tudi nezadovoljne, ker že več mesecev niso prejele plače. Na ruski meji so se sprejele z ruskimi obmejnimi četami, in pri enem teh spopadov je padel nek ruski ritmojster, vsled česar je podal ruski general Snerski Perziji ultimatum. Nekateri listi vedo poročati, da so prekoračile ruske čete mejo. Po celi Perziji se vršijo zborovanja, tudi parlament zboruje. Sestavil je spomenico, v kateri opozarja šaha na razna kršenja postav od njegove strani, ter ga končno prosi za sodelovanje, da si pridobi pri ljudstvu zopet zaupanje. Delavstvo je začelo splošno stavko. Položaj je zelo nevaren, in če se ne izpremeni, bo najbrž naredila Rusija na lastno odgovornost red.
Književnost.
Nov delavski list je začel izhajati v „Na-rodni Tiskarni" v Gorici z imenom „Delavski Tovariš". List stane 2 K na leto in bo izhajal vsak teden in bo zastopal krščansko-socialno misel med delavci po Goriškem.
Cerkvene vesti.
Za novega ravnatelja v celovški bogoslovnim je imenovan dosedanji podvodja P. Avguštin Vidmer, d. J. Bivši ravnatelj P. Kiehl se poda v Karlove vare, utrjevat si zdravje.
Nove maše bodo peli letos iz 4. leta gg.: Albert Blasi 26. julija v Št. Andražu v labudski dolini, pridiguje č. g K. Zweiger, dekan v Št. Andražu. — Anton Kohlmaier 2. avgusta v Pusar-nici, pridiguje mil. g. Ferd. Wappis, stolni korar v Celovcu.— Rudolf Messinger 26. julija v Neu-siedl na Nižjem Avstrijskem; pridiguje č. g. Fr. Riedling, častni kanonik pri sv. Štefanu na Dunaju. — Josip Rudi 25. julija v Šmihelu pri Pliberku, pridiguje č. g. dr. Lambert Ehrlich, kn,-šk. tajnik v Celovcu. — Franc Seirer 26. julija v Reisach, pridiguje č. g. S. Jorg, župnik v Radlach. — Anton Štritof 2. avgusta v Št. Vidu nad Cirknico (Kranjsko); pridiguje č. g. Janez Jereb, župnik v tSkocijanu na Kranjskem. — Iz 3. leta: Marka Gritsch 9. avgusta v Volšpergu; pridiguje o. Gotthard Purtscher iz reda kapucinov, vikar v Knittelfeldu. — Leopold Hanck 5. avgusta pri Elizabetinkah v Celovcu; pridiguje č. g. p. Jožef Brandenburger d. J., profesor bogoslovja v Celovcu. •— Franc Kogler 26.julija v GOssu pri Leobnu; pridiguje č. g. Edvard Glirtler, mestni kaplan v Gradcu. -— Izidor Meierhofer 26. julija v Bistrici na Dravi; pridiguje č. g. A. Prosen, župnik. — Franc Mikula 26. julija v Pečah pri Pod-kloštru, pridiguje mil. g. Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Franc Šenk 2. avgusta na Jezerskem; pridiguje č. g. Jožef Vole, župnik na Velikih Poljanah (Kranjsko). — Andrej Truppe 26. julija v Podravljah; pridiguje č. gosp. Jožef Svaton, župnik v Št. Vidu v Podjuni. — (Razprto tiskani gospodje so Slovenci.)
Kaj je novega po svetu.
Opozarjamo na oglas narodnjaka g. Petra Birsa, vinskega trgovca v Gorici.
Jezikovni talent. Slovenska gorenjka, kočno dekle, gre v Ljubljano v nemško hišo služit. Teden potem piše svoji prijateljici domov: „En teden sem šele v Lblan, pa že znam nemšk. Povejte moj mater, da naj kmal pridejo kmen, dokler še kaj kransk znam!"
Umor dekana Matija Erjavca v Vipavi na Kranjskem. Dopoldne med sv. mašo dne 14. t. m. je prišel v Vipavo mlad tujec srednje velikosti v sinji obleki. Izpraševal je ljudi, kje da je župnišče. Neopažen je prišel v dekanovo stanovanje. S seboj je prinesel oster kamen, s katerim je vdaril dekana na čelo, da se je ta onesvestil; nato mu je zadal še več ran na glavi. V vrat mu je zabodel
škarje, da mu je odtekla kri. Vseh ran ima dekan okoli 50. V kuhinji je dekanova nečakinja slišala ropot in šla takoj gledat, misleč, da je bolehnemu dekanu postalo slabo, našla pa je gospoda dekana na tleh vsega krvavega in še živega; poklicala je takoj gosp. kaplana, ki pa je našel dekana že mrtvega. Globoko v vratu so pa še tiščale škarje. Morilec, ki je tudi ropal, je zbežal pri stranskih vratih. V Vipavi si je zmival kri. Ljudje in orožniki, ki so ga zasledovali, so ga videli še oddaleč, pa jim je kmalu izginil izpred oči. Morilca, ki je vipavsk rojak, pa se je v Trstu popolnoma skvaril, so prijeli v Trstu. Sumijo, da je to dosedaj neznani zločinec, ki je umoril v Trstu tri kočijaže. — Rajnik je bil ljubezniv in prijazen mož ter zato pri ljudstvu tudi priljubljen. Bil je tudi zelo delaven organizator na izobraževalnem, gospodarskem polju in v politiki. Za Slovensko Ljudsko Stranko v Vipavski dolini si je pridobil mnogo zaslug. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. ob izredno obilni udeležbi ljudstva.
Na Štajerskem so se mladinoljubi že začeli pripravljati za organizacijo deklet. Ne samo fantje, ampak tudi dekleta se naj zbirajo v „Zvezi slovenskih deklet". Taka organizacija ima zlasti na Štajerskem zelo ugodna tla.
Umetnik v stradanju Succi je sprejel v Parizu službo bolniškega stražnika. Malo prej je zbolel na stradalnem legarju. Prepričal se je, da si je bolje služiti denar z delom nego s stradanjem. S svojim prvim stradanjem si je prislužil 7000 frankov, za svoje zadnje le še 500 frankov. Tekom štirideset let, ko je nastopal kot umetnik v stradanju, ni jedel skupaj pet let.
Sudmarka in protestantje. Pred tremi leti še ni bilo v Št. Uju nad Mariborom nobenega protestanta. Zdaj pa imajo tam protestantje svojo cerkveno občino s 54 udi. Imajo svojo službo, pastor hodi v šolo in sedi v krajnem šolskem svetu. Vse te protestante, izvzemši enega, ki je tam odpadel, je naselila „Sudmarka“. Poročevalec „Sudmarke“ za ta kraj je hkrati tajnik „evangeljske zveze". Slovenci, zdaj vidite, da ni „Sudmarka“ samo proti Slovencem, ampak tudi proti katoliški veri. „Sudmarki“ enako društvo je pa „nemški šulferajn". Poturice našega na roda, ki so pri teh društvih, podpirajo torej tud" protikatoliško delovanje.	i
Za „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Rožu so darovali:
Iz Št. lija K 2'20. Fran Petrovčič v Borovnicah 10. Hranilnica in posojilnica v Velikovcu 50. Hranilnica in posojilnica v Št. Lenartu pri sedmih studencih 50. Uprav-ništvo „Slovenca“ 15 + 12 = 27. Neimenovan koroški duhovnik 20. Vesela družba v župnišču v Ribnici 10. Preostanek veselice na Savi po Fr. Torkar 10. Iz nabiralnika na Strmcu 2'92. Iz nabiralnika pri Hriberniku v Srejah 3-02. Mohorjan v Rožeku 8'25v J. Pavlin, kaplan v Cerknici, 20. Dr. J. Brejc: Kazen V. Careja v Hovjivasi 10. Neimenovan iz Leš 4. J. Grašič, župnik v Baramu, 10. Hranilnica in posojilnica Št. .Tanž v Rožu 50. Pogorelci pri volitvah v Ri-karjivasi 10 K. Skupaj 297 K 39 vin.
Najiskrenejša hvala vsem blagim darovalcem!
Matej Rašun, župnik.
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba našega nepozabljivega strica se podpisani v imenu cele rodbine rajnega nenadomestljivega rodoljuba gospoda
Mihaela Šlajher,
črevljarskega mojstra v Rožeku,
vsem prijateljem in rodoljubom za iskreno sožalje kakor vsem pogrebcem za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, zlasti pa č. g. župniku K. Hiittnerju za to-lažljiv nagrobni govor, sl. pevskemu društvu v Loga-vesi za ginljivo žalostinko in rožeškemu izobraževalnemu društvu za korporativno udeležbo iskreno za-
tali»)«	Miha šlajherj
občinski tajnik v Logavesi.
Sanatogen
Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo.
Krepi telo. Jači živce.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : C. Brady, Dunaj, L, Fleischmarkt 1.
Itoterijske številke 13. junija 1908 : Gradec 81 80 2 52 14 Dunaj 17 16 21 77 41
Tržne cene v Celovcu
11. junija 1908 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litrov	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	v	K	V
Pšenica ....			_	_	22	86	14	40
Rž	 Ječmen ....			20	—	21	35	12	22
Ajda				19	23	20	20	10	10
Oves			.	16	50	17	50	6	12
Proso				—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	25	40	16	—
Turščica ....			17	24	17	85	10	—
Repica (krompir) .	.	.	—	—	4	—	1	80
Seno, sladko . .		.	6	80	7	60	—	—
„ kislo .	.	.			4	80	6	60	—	—
Slama ....			4	20	5	40	—	—
Mleko, 1 liter .					22	—	24	—	—
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	40	2	60	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	40	3	20	—	—
Slanina (Špeh), povoj	-, 1	»	1	90	2	—	—	—
„	„ surova Svinjska mast	, 1		1	60	1	70	—	—
	. 1	V	1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	12	—	13	—	—
Piščeta, 1 „	.	. Kopuni, 1 „	. .			2	40	2	80		
30 cm drva, trda,	1 m		3	—	3	20	—	—
30 „	„ mehka,	1 „	■	2	40	2	80	—	—
			100 kilogramov					
Živina	jruGrez.		žive vageji zaklana				1	lì
	od |	do	od	do	j od	do	•c	
								
		v	k r	o n	a h		Ph	Ph
Biki	 Voli, pitani . .	400	—	72	—	—	—	7	3
„ za vožnjo	290	380	68	—	—	—	32	14
Junci		250	300	70	—	—	—	10	4
Krave ....	142	404	—	—	—	—	68	29
Telice	 Svinje, pitane . .	170						3	1
Praseta, plemena	12	42	I 		—	—	—	426)265	
Pravo ime Schichtovega perilnega izvlečka je
,Frauenlob‘.
Ta je najboljši prašek za namakanje perila in popolnoma nado-mestuje druga belila.
Dobiva se povsod!
Izvrstna pristna
goriška vina
razprodaja po najnižjih cenah krčmar in vinski trgovec
PETER BIRSA, (lorica, Rabatisce 5.
---Priporoča se zlasti častiti duhovščini. -
Podpirajte Ciril-itodm drižk
Lepo arondirano posestvo z dobro idoco gostilno na Slovenskem Koroškem,
blizu železniške postaje, ob križišču več cest, dober kraj za trgovino, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in gozdom, se proda zaradi preselitve za 18.000 K.
Teč pove g. dr. Ferd. Mililer, odvetnik v Celovcu.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice na Suhi,
reg1, z. z n. z.,
ki se bode vršil v ponedeljek dne 29. junija 1908, ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1.1907.
3.	Čitanje revizijskega poročila ,,Zadružne zveze11.
3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica v Borovljah
uraduje vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne v hiši št. 50.
Tloge se obrestujejo po 4°/o Izposojila se dajejo proti plačilu 4 3/4 °/o obresti.
Med tednom dajeta pojasnila ravnatelj posojilnice gosp. Ludovik Borovnik v Borovljah in tajnik gosp. Mihael Turk v Resnici.
•mOHOMOMO«OniO«OHBOM*
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
«■<>M0—0m0«PM0Wi010—
Mizarskega učenca
iz boljše hiše sprejme takoj
Peter Kancijan,
mizarski mojster
v Celovcu, St. Veiterstrasse, štev. 8.
Za poletje se oddajo
v najem tri sobe in čumnata
pri g. Matiji Prosekarju v Kotinarivasi.
Največja trgovina te stroke:
Modnega in mannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom najnovejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg.
Mo! Pri O treznega, poštenega, od 40 do 50 meljCl Ja, za 12 govedi in 12 prašičev, kateri bi znal tudi molsti, išče proti dobri plači Fra« Tavčar, posestnik in trgovec v Selcih pri Škofji Loki. Vstop lahko takoj.
Pozor! '	Pozor!
na Kranjskem
priporoča
svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov.
Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti.
Narodno podjetje! Solidna postrežba!
Ilustrovaiii ceniki franka in zastonj.
Vsakemu se na željOj pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi.
Išče se zastopnik za Koroško.
Slovenci ! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike !
Svoji k svojim!	Iflgr- Svoji.k svojim!
Etiiiio pristen je le
Tiiicrry-jev hulsum
z zeleno var- |'pHnvtlÌP2 Najmanjša pošiljatev 12/2 ali 6/x stveno znamko * OUUVIIIUIl« a]j patentirana družinska steklenica za potovanje K 5'—. Zavoj brezplačen.
Tliiern-jevo centifolijsko mazilo.
Najmanjša pošiljatev 2 lončka K 3*60. — Zavoj brezplačen.
Obe domaci sredstvi sta povsod znani kot najboljši zoper tiščanje v želodcu, gorečico, krče, kašelj, zaslizenje, vnetja, ranitve, rane itd. Naročila ali denarne pošiljatve se naj naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge skoro v vseh lekarnah.
Na prodaj je lepa kmetija
v Št. Pjetru na Vašinjah pri Velikovcu na Koroškem. Poslopje je v dobrem stanju, hlevi obokani, okoli 80 hektarov sveta, posetve 80 hirnov in velik, dober travnik ; več pove Tomaž Mihael p. d. Dlančnik pri Št. Petru.
j PETER MERLIN v Celovcu g
l KosarnsTce ulice T)ri vlofi Vr>Adliu Frohlichove ulice k* gj	štev. 4 »lil Zid 11 AlUgll	štev 9	^
priporoča kot sloveča od leta 1832 obstoječa	n
f trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materi- F C	alnim blagom in deželnimi pridelki	p
v-l svojo bogato sortirano zalogo z izvrstno kakovostjo in z najtoč- h< & nejšo postrežbo. — Prečastitim župnijskim uradom priporoča ji? J patentirano olje za večno luč, posebno fino kadilo, francosko
patentirano stenj itd.	p
Prihodnjo spomlad se odda v najem
Fajnikovo posestvo s hišo
jna Muškavi.
Posestvo obsega 70 oralov, in sicer: 30 oralov gozda, 40 hirnov posetve na ravnem polju, dobre in velike pašnike, veliko travnikov, lep sadni vrt, hišni mlin, voda v kuhinji in hlevih. ^ Posestvo leži pri cesti, 21l2 ure od Celovca. Železniška postaja in pošta: Bistrica v Rožu, 3/4 ure oddaljeno. — Več pove Jakob Mayerhofer, p. d. Miškovnik na Muškavi, p. Bistrica v Rožu.
Manjše posestvo
z velikim sadnim in sočivnim (Gemiise) vrtom se pod zelo ugodnimi pogoji takoj da v najem. Posestvo se nahaja v večji vasi Rožne doline, ne daleč od železniške postaje in večje tovarne. Zelo pripravno je za kakega rokodelca, posebno kolarja (Wagner), sedlarja (Sattler) ali sodarja (Fassbinder), ker se v vasi in bližnji okolici nobeden izmed teh ne nahaja. — Ponudbe pod napisom ,,Vesel dom“, poste restanteCelovec.
s petimi kameni pri zmeraj enako močni vodi v Mlinarah se takoj odda. Več pove J.
Miki, Dričavas pri Bekštanju.
Prihodnje leto se dà za več let v najem kmetija, ki je v dobrem stanu in pri kateri se lahko redi 18 goved ter dva konja. Odda se tudi na več delov. Kdor misli kmetijo vzeti v najem, naj pride v kratkem na ogled, dokler trava še stoji. Več pove lastnik kmetije Anton Ulbin v Kutah, pošta Loče pri Beljaku.
ooooooooooooooooooo
Janez Goleš
v Celovcu,
Paradeisergasse št. 20,
0 podobarska in pozlalarska delav-0 niča za cerkvena dela
^ se vljudno priporoča častiti duhovščini in X slavnemu občinstvu v izdelovanje, pre- X ^ novljenje in pozlačenje oltarjev, prižnic, q
a božjih grobov, okvirjev, svetih podob q in tabernakljev po predpisu.
Q Za fino in trajno delo prevzame popolno Q	jamstvo.
0 Kos vsaki konkurenci.
Priznano naj cenejša slovenska tvrdka na Koroškem.
0
o
o
o
o
o
o
o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IMenesa mrčesa it« Fictitenin.
ni več
—. .j . umori hitro in gotovo stenice,
Mcntenm ščurke, miši, mravlje, pra-
šičke itd., ugonablja psom bolhe, uničuje gosenice, listne in krvne uši, bolhače itd. v sadonosnikih in vrtih.
Najboljše branilo za domače živali proti komarjem, muham in obadom.
Popolen uspeh!	Zajamčeno brez strupa!
Zaloge v Celovcu : Pri Antonu K oh er, drogerija,pri „Kdečem križu11; Alojziju Schaffer, drogerija pri „Crnem psu“; Francu Murko, Amandu Prosen, Rozini Valesi. Zaloge v Beljaku: Pri Janezu Bachlechner; Francu Mar-tinek, Francu Michol, A. Morocutti, M.Pippan, Preslauer & Brugger, V. Pufitsch, P. Weiss. Zalogi v Trgu: Pri M. Gasperčiču, Jožefu Klaus. Zaloga v Št. Vidu ob Glini pri Janezu Knaus.
Posestvo na prodaj
blizu Vrbskega jezera; isto obsega polja za 5 birnov posetve in gozda 31/? oralov. Hiša ima tri sobe, kuhinjo, nov hram in novo delavnico za kolarja. Pri hiši je nov hlev in lep sadni vrt. Pred durmi je nov studenec. Več pove posestnik Matevž Eichholzer p. d. Urabl v Dobu štev. 6, občina Škofiče, pošta Vrha ob jezeru.
Podružnica Lju Akcijski kapital K 2,000.000. Denarne vloge obrestujemo po JJI °| \2 |0 od dne vloge do dne vzdiga.	bljanske kreditne bc Kolodvorska cesta št. 21. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. P^** Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.	mke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.