Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 29, št. 2 ■ februar 2023 Članska ekipa Futsal kluba Dobrepolje je odlično nastopila na zaključnem turnirju najboljših štirih ekip v državnem pokalu in osvojila 2. mesto, kar je največji uspeh v zgodovini kluba (slika zgoraj; foto: M24.si). Na predvečer kulturnega praznika so v dvorani Jakličevega doma pripravili proslavo, na njej pa predstavili novo knjigo o Luki iz Dobrepolj (slika levo; foto: dr. Jernej Stare). MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: -VZDRŽEVANJE - ČIŠČENJE -ELEKTRIČNE INŠTALACIJE - MERITVE INŠT. - ADAPTACIJE SONČNE ELEKTRARNE NA KLJUČ! - PROJEKTIRANJE, - PRIDOBIVANJE SOGLASJA - MONTAŽA NAJ SONCE PLAČUJE VAŠE RAČUNE! ELEKTRO.STRNAD@GMAIL.COM GSM: 051 669 027 3 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ februar 2023 Županov uvodnik Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, spoštovani občani, cenjeni bralci Našega kraja! Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki ste pripravili čudovito prireditev na predvečer slovenskega kulturnega praznika, tako organizatorju kot vsem nastopajočim. Dokazali ste, kako bogati sta kultura in kulturna dediščina v naši občini. Posebej zahvala Turističnemu društvu Dobrepolje, ki so s sodelovanjem z doktorji znanosti z Dunaja izdali lepo knjigo našega rojaka Luka iz Dobrepolj. Gostje z Dunaja so bili navdušeni nad lepotami občine in bogatim programom na prireditvi. Še enkrat iskrena HVALA. V februarju smo imeli sejo občinskega sveta, kjer so bili potrjeni odbori občinskega sveta, ki bodo začeli svoje delo. Po seji občinskega sveta je potekal še neformalni sestanek s svetniki, kjer sem jim predstavil stanje v občini, jih seznanil s projekti, ki so v teku, ter s trenutnimi aktualnimi zadevami. Vsem svetnicam in svetnikom se zahvaljujem za konstruktivno sodelovanje ter za vse pobude in vprašanja. Veliko časa posvečamo obrtni coni Predstruge, prenosu izvedene infrastrukture na občino. Investitor mora predati vso potrebno dokumentacijo in izpolniti pogoje iz pogodbe o opremljanju obrtne cone. Upravna enota je že izdala uporabno dovoljenje za izgrajeno infrastrukturo. Upam, da bo primopredaja potekala brez zapletov, da čim prej dokončamo to nalogo. Investitorji želijo čimprejšnjo gradnjo objektov in priključitev na obstoječo infrastrukturo. Veseli me, da je zanimanje za gradnjo v obrtni coni, s tem pa tudi nova delovna mesta. Zaključuje se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za kanalizacijo v Mali vasi, ki se bo priključila na čistilno napravo Zdenska vas. Projekt bo predstavljen na zboru vaščanov. V izdelavi je projekt za rekonstrukcijo lokalne ceste v Zdenski vasi od kapelice do konca vasi. V zaključni fazi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v Zazidalnem načrtu Predstruge. Občina pripravlja dokumentacijo za prijavo na razpis Ministrstva za kulturo RS za obnovo kapelice sv. Cirila in Metoda na Vidmu. Aktivno moramo pristopiti k izdelavi poplavne študije, ki bo predstavljena občinskemu svetu in po posameznih vaseh, da boste seznanjeni z izvedenimi študijami in kaj je še treba postoriti, da bomo prišli do končnih rešitev. Aktivno potekajo dejavnosti za zagon čistilne naprave v Bruhanji vasi. Izdelan je projekt izvedenih del (PID), sledita vloga za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja oziroma odločbe o poskusnem obratovanju. Sledita dogovor in tehnična priprava za izvedbo hišnih priključkov, ki naj bi se začeli v drugi polovici leta. Občina mora na kanalizacijsko omrežje priključiti objekte, za katere je inšpekcija izdala odločbo, in to je treba storiti do konca tega leta. Na Direkcijo za infrastrukturo smo poslali zahtevo za sanacijo državne ceste od Predstrug do Vidma, ki naj bi se izvedla v tem letu. Za investicijsko izvedbo ceste od Vidma do Strug pa imamo na Direkciji sestanek v začetku meseca aprila. Upam, da vam bom po sestanku sporočil dobre novice. ■ Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka izide v četrtek, 30. marca 2023. Rok za oddajo prispevkov je 20. marec 2023. »Pozdravljena, Mati dobrega sveta, ti luč blagodejna z večnih višav, o pošlji vsaj žarek božjega ognja svoje svetosti otrokom nižav. Mati, svetuj nam na zemeljski poti, strma je, težka, korak negotov; preko nevarnosti naj nam pomaga tvoja beseda, tvoj blagoslov. Pozdravljena, Mati dobrega sveta, ti zvezda blesteča sredi noči, na morju življenja v besnih viharjih čolnič ti vodi nam preko čeri. Mati, svetuj nam v temini nevere; temni oblaki nad nami se pno, vere katoliške drage svetinje varuj, ohrani z mogočno roko. Pozdravljena, Mati dobrega sveta, ti sonce ljubezni, zarja rodov. Ti duš apostolskih zvezda vodnica, ti naš ponos si, in up, blagoslov. Mati, svetuj nam v zadevi največji, dušo nam reši, saj božja je last; pot nam pokaži, ki vodi v nebesa, večna ti bodi zahvala in čast.« Iskrene čestitke vsem vam, spoštovane mame, drage žene, dekleta …, ob mednarodnem dnevu žena (8. marec) in materinskem dnevu (25. marec). Želim vam, da bi bil to le vaš dan, da bi ga doživeto praznovale, da bi bila vaša srca radostna. Kazalo IZ OBČINE.........................................3 OBVESTILA........................................4 KULTURA ..........................................6 IZ VRTCA IN ŠOLE.............................7 IZ DRUŠTEV.....................................19 PISMA BRALCEV.............................24 ŠPORT.............................................25 ZAHVALA........................................33 4 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2023 Poročilo z 2. seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje Občinski svet Občine Dobrepolje se je na svoji 2. redni seji sestal 16. februarja. Na dnevnem redu so obravnavali štiri točke. Živa Novak Po potrditvi zapisnikov je bil čas za imenovanje stalnih delovnih teles občinskega sveta, imenovanje članov izdajateljskega sveta občinskega glasila Naš kraj ter imenovanje članice nadzornega odbora. Po imenovanju članov odborov in komisij je sledila ugotovitev, da je Bojanu Novaku, uredniku Našega kraja, prenehala funkcija zaradi odstopa. Na koncu pa je sledila še točka vprašanja in pobude. Janko Nose je opozoril na poškodbe zidu na pokopališču v Strugah. Prav tako opozarja, da so izgube vode v naši občini velike, zato bi želel, da JKP Grosuplje pripravi tudi podatke o izgubah vode na mesečni ravni. Župan je s poškodbami seznanjen in že urejajo vse potrebno, da se sanacija obzidja izvede v najkrajšem možnem času. Glede podatkov in izgube vode pa bo govoril s predstavniki JKP Grosuplje. Jernej Stare prosi za poročilo, kaj se je zgodilo z računalniki, ki so jih uporabljali občinski svetniki prejšnjega mandata. Nada Pavšer pa je svetnikom pripravila in predstavila poročilo s konstitutivne seje Sveta Ljubljanske regije, ki je potekala 14. februarja 2023 in se je je udeležila z županovim pooblastilom. Vse predsednike in člane odborov je pozvala, da začnejo preučevati potrebe in možnosti vključevanja naših projektov v možnosti financiranja, ki jih ponuja Svet Ljubljanske urbane regije LUR. Z ekipo LUR-a se bomo v prihodnjih tednih dogovorili tudi za sestanek in obisk Občine Dobrepolje. Janez Jakopič pa opozarja na slabo vzdrževan sistem odvodnjavanja in požiralnikov na območju Ratik. Prav tako opozarja, da so se bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč za našo občino močno spremenile. Prosi, da se občina na to spremembo odzove, saj Geodetska uprava pri pripravi ocene ni upoštevala vseh dejavnikov, ki so značilni za našo občino (kraški svet, dolge in mrzle zime ipd.). Celotna gradiva, zapisniki in posnetki sej so dostopni na: https://www. dobrepolje.si/objave/76. ■ Poročilo o kakovosti pitne vode na območju Občine Dobrepolje za leto 2022 Na območju Občine Dobrepolje se uporabniki oskrbujejo iz treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih v letu 2022 MIKROBIOLOŠKE ANALIZE VODOVODNI SISTEM Rob-Dobrepolje količina distribuirane vode [m3] 261.288 od tega 195.145 občina Dobrepolje 873.459 št. vzorcev 17 št. vzrok % ustreznih neustreznih neustreznosti 100 0 FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE št. vzorcev št. % ustreznih neustreznih vzrok neustreznosti ukrep prekuhavanja [dni] 6 100 0 - 0 - Grosuplje od tega 4.392 občina Dobrepolje 25 100 0 - 8 100 0 - 0 Tisovec 1.719 5 100 0 - 4 100 0 - 0 Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne SK22 - št. kolonij pri 22°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. SK37- št. kolonij pri 37°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja Letni notranji nadzor je izvedel pooblaščeni izvajalec Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17), interne HACCP-dokumentacije in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distribuirala ustrezna zdrava pitna voda. Celotno letno poročilo za leto 2022, ki ga je pripravil pooblaščeni izvajalec notranjega nadzora, je objavljeno na spletni strani: http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatke, iz katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje. Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Priporočila lastnikom objektov za hišno vodovodno omrežje (HVO) po daljši prekinitvi uporabe pitne vode (covid-19), Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode, Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. ■ Naš kraj ■ februar 2023 5 ••• Obvestila ••• 10 95 75 25 5 0 Predstavitev knjige Ponikovske mačkare V knjižnici Dobrepolje ste si lahko 15. februarja ogledali predstavitev knjige Ponikovske mačkare. Janez Gačnik Osrednji gost večera je bil avtor, dr. Tomaž Simetinger. Obiskovalcem je orisal svoj prvi stik s pustovanjem v Ponikvah in kako je njegovo zanimanje za etnološke in družbene vidike, ki botrujejo temu dogajanju, ter dejstvo, da tematika v zgodovini ni bila deležna prevelike pozornosti, pripeljalo do rednega spremljanja in nazadnje tudi do knjige, ki je izšla lansko leto. Poleg opisa pustovanja, kot ga poznamo danes, in ozadja, ki se skriva za njim, je predstavil še svoja prizadevanja v iskanju različnih virov, ki bi segali čim dlje v zgodovino. Z nalezljivim žarom je razlagal o področjih, obravnavanih v knjigi, kot so teorija o stvarnem pravu in iz tega izhajajoči družbeni vzorci, mitološki vidiki uporabe barv, vloga žensk in moških itn. Iz zanimivih vprašanj obiskovalcev se je razvil pogovor še na širše področje, svo- je videnje splošnega pomena mask skozi prizmo poznavanja del bratov Kralj pa je dodal še dr. Igor Kranjc, ki se je prijazno odzval vabilu. Med obiskovalci je bila tudi ga. Anka Novak, ki je prva napisala članek o pustnem dogajanju v Ponikvah. Dogodek so z glasbo zaokrožili Jernej Oblak – zaigral je ponikovski marš – in Manca ter Tjaša Lenarčič na flavti in klarinetu. Ob tej priložnosti je v knjižnici razstavljenih nekaj fotografij tradicionalnih ponikovskih pustnih likov. Velika zahvala gre najprej dr. Simetingerju za ves trud, ki ga je vložil in še vedno vlaga v projekt knjige, in da si je vzel čas za njeno predstavitev, zaposlenim v Mestni knjižnici Grosuplje, ki so dogodek organizirale, in vsem obiskovalcem, brez katerih dogodka ne bi bilo. ■ 6 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2023 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Pomen branja med najmlajšimi Starši že zelo zgodaj vplivamo na otrokov prihodnji odnos do knjige. Pomnimo, da po knjig lahko posežemo že v najzgodnejšem otrokovem obdobju. S slikanicami otrok spoznava nove besede, se uči oblikovati stavke, sporazumevanja in oblikovanja misli. Branje otrokom pa je pomembno tudi zaradi prijetnih trenutkov, ki jih doživljajo s starši ob skupnem branju. Knjige spodbujajo spoznavanje in dojemanje sveta in okolja, v katerem otrok živi in odrašča, prav tako pa pomagajo, da otrok spoznava tudi okolja, ki mu niso blizu, ki so drugačna. Tako se tudi kasneje sam lažje znajde v novih okoliščinah. Slikanice nagovarjajo vse otrokove čute in med drugim prebujajo sočutje do živih bitij. Bogatenje besednega zaklada in pridobivanje znanja, ki ju omogoča branje, otroku pozneje olajša učenje branja in pisanja, saj se otrok, ki pozna in razume več besed, lažje nauči brati in pisati. Poslušanje kakovostnih besedil za otroke, ki jih odrasli bere, otroka sprosti, mu da občutek varnosti, kar pozitivno vpliva na njegovo vživljanje v posamezne junake, domišljijsko ustvarjanje, iskanje novih povezav in odnosov ter kasnejše razumevanje bolj celovitih tekstov ter samostojno ustvarjanje besedil. Otroci v prebranem ne razumejo prav vsake besede, Gibalna pravljica – Petra Zavec je otroke z gibanjem popeljala po Prešernovi pesniški zgodbi Povodni mož. Florijan Marn je otrokom na pravljični urici približal braillovo pisavo s tipno slikanico Žiga špaget gre v širni svet. razumejo pa jih v kontekstu, in prav na ta način spoznavajo pomen novih besed, ki jih v svojem okolju morda slišijo bolj redko. Dobro je kombinirati tako knjige, ki opisujejo realnost, kot domišljijske zgodbe, saj pravljice, v katerih se dogajajo najbolj nenavadne stvari, pomagajo otroku samemu ustvariti mejo med resničnostjo in domišljijo ter ugotovi, kaj je res in kaj je možno le v pravljici. A vendarle pomnimo tudi, da branje ne more biti nekaj, kar se dogaja mimogrede. BRANJE ZAHTEVA ČAS, UMIRJENOST, čas, da se z otrokom pogovorimo, če želi prekinitev in želi, da mu kaj pojasnimo, ali zgolj podati svojo misel. Z vprašanji tudi preverjamo otrokovo razumevanje. Otroci večkrat želijo, da jim iste vsebine preberemo večkrat zaporedoma. Pogosto zaradi podoživljanja čustev, ki otroka spremljajo ob branju zgodbe. Pomembno je, da pri branju upoštevamo želje otrok in se prilagajamo njihovim potrebam. Pri Darija Kozak nam je v ukrajinskem jeziku povedala pravljico Rokavička. Branje s Tačkami pomagačkami v knjižnici Dobrepolje Naš kraj ■ februar 2023 7 ••• Iz vrtca in šole ••• živahnih otrocih je lahko čas branja krajši, pomembno je, kaj je otrok od branja imel, in ne število prebranih knjig. Otroku morajo biti knjige dosegljive, se pravi, da mora imeti možnost, da jih prime v roko, kadar želi, četudi jih morda pri tem poškoduje. V tem primeru uporabljamo lastne domače knjige. Vabimo vas tudi, da se udeležite pravljičnih uric v knjižnici Dobrepolje, ki potekajo ob petkih ob 17.30. Po pravljici večkrat sledi tudi ustvarjalna delavnica. Spoznavamo različne vsebine z mnogoterimi pravljičnimi junaki. Večkrat na pravljične urice povabimo tudi različne goste. Zelo zanimivo je bilo prisluhniti ukrajinski ljudski pravljici Rokavička, ki jo je v ukrajinščini pripovedovala Darija Kozak. Darija nas je seznanila tudi z nekaterimi besedami v ukrajinščini, s prijatelji pa so nam zapeli tudi pesem o goskah v ukrajinskem jeziku. Druženje je bilo izjemno zanimivo tudi za vse otroke, saj so se s tem seznanili z drugo kulturo, jezikom ter radostmi in tegobami, ki nas obdajajo. Iz- jemno zanimiva je bila tudi pravljična urica, na kateri nam je Florijan Marn približal branje v braillovi pisavi s tipno slikanico ter predstavil druge izkušnje in izzive slabovidnih. Domačinka Petra Zavec pa nas je ob kulturnem prazniku popeljala v gibalno pravljico Povodni mož. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pripravljenost in skupne prijetne trenutke ob knjigi. V knjižnici pa omogočamo tudi branje s Tačkami pomagačkami, kjer otroci berejo individualno terapevtskemu kužku. Branje kužku je namenjeno predvsem učencem prve triade ter vsem tistim otrokom, ki imajo težave pri branju oziroma ga želijo nadgraditi. Ker branje kužku poteka individualno, so potrebne prijave v knjižnici. Z učenci podružnične šole Struge, ob vodstvu srčnih učiteljic Mojce Pugelj in Karmen Kljun, smo ob kulturnem prazniku spoznali Prešernovo pesnitev Turjaška Rozamunda ter raziskovali zakladnico znanja, ki jo prinašajo knjige. ■ Literarni natečaj Naravne in druge nesreče Šestošolci so se tudi letos odzvali na literarni natečaj Naravne in druge nesreče Objavljamo nekaj zanimivejših prispevkov. Močno deroča reka Tisti dan sem vstal, se razgledal in se spomnil. Bil sem na skavtskem taboru v Želimljah. Pogledam iz šotora in vidim debelo plast snega. Prelep bel sneg, ki je videti kot polje bele barve in v katerega moji čevlji pronicajo kot skozi vodo. Prekrasen dan, obdan s prekrasnim snegom. Ko smo vsi vstali, smo začeli s programom. Voditelji so nam zavpili: »Šli boste v skupine in vsak na svojo lokacijo.« Naša lokacija je bila približno deset kilometrov daleč. V moji skupini so bili Ažbe, Aljaž, Urban in Marko, ki težje hodi in vidi. Saj ima očala, a jih ne more vzeti, saj jih lahko izgubi ali uniči. »Vašo skupino naj vodi Ažbe, saj je spreten in močan,« so nam rekli voditelji in še dodali: »Vaša pot se začne čez pol minute.« Mi pa smo že začeli, da bi imeli vsaj malo več časa in bi vsaj malo hitreje končali. Ko pa smo prehodili približno en kilometer, so se iz velikega kupa snega že začela prikazovati močno črna betonska tla. Veliko snega se je že stopilo. Temperature so naraščale in vzpenjali smo se proti vrhu. Vsem od nas je bilo tisti trenutek težko, najbolj pa Marku. Nato smo šli spet navzdol po klancu, najboljšem delu poti. Želel sem si, da bi šla cela pot navzdol. A kmalu je bilo konec klanca in spet smo bili na betonski cesti, obkroženi s prometnimi znaki. Takrat že ni bilo več snega. Nato smo po približno pol poti prišli v gozd. Počutil sem se svobodnega, neustavljivega in močnega. Prišli smo do ogromne gozdne jase, kjer se je še videla kakšna kepa snega. In jo ucvrli naprej do reke, kjer smo obstali. »Čez pojdimo z desko lesa,« sta v en glas zavpila Aljaž in Ažbe. Najprej sta čez reko spravila Urbana, nato mene in potem sta hotela še Marka. »Podaj mi roko,« je rekel Ažbe, Marko pa ni videl najbolje, saj s seboj ni imel očal. Nerodno mu je podal roko in padel je v reko. Ema Sevšek, mentorica Sprva sva z Ažbetom mislila, da mu bo uspelo samemu prilesti iz reke, a po enem metru, ko se še ni rešil, se je Ažbe odločil, da mu bo pomagal. Vendar je reka postala močno deroča in Ažbeta je odneslo skupaj z Markom. Takrat sem moral rešiti oba sam, saj sta Aljaž in Urban že odšla naprej, nesluteč, kaj se dogaja. Vedel sem, da moram obema pomagati enako, vendar najprej tistemu, ki najbolj potrebuje mojo pomoč. Odločil sem se, da bom najprej pomagal Marku, Ažbetu pa zabičal, naj se oprime veje ob nabrežju. Skočil sem v reko. »Reka je tako deroča, da me vodni tok odnaša!« zavpijem v prazno in pričnem z reševanjem. Zberem se, pomagam Marku in ga z vso močjo povlečem na površje. Nato takoj pomagam še Ažbetu. Z neverjetno močjo se je držal nad površjem. Tako kot Marka tudi njega z vso močjo povlečem na površje. Vsi premočeni se nemo objamemo. Nato jima rečem: »Gremo za Aljažem in Urbanom. Onadva sta verjetno že daleč naprej.« Nato smo odšli naprej ter Aljažu in Urbanu povedali svojo dogodivščino. Ta izkušnja z močno deročo reko se bo vsem za dolgo časa vtisnila v spomin. Meni pa se bo za vse življenje. Mohor Stare, 6. a razred 8 ••• Iz vrtca in šole ••• Reševanje iz vode Skoraj vsak vikend z družino odrinemo na izlet, če nam je vreme le naklonjeno. Jaz hodim hitreje, starša pa malo počasneje, saj pomagata mlajšemu bratcu Florijanu, ki je slep. Kdaj pa mu pomagam jaz in takrat greva hitreje. Tudi ta vikend smo se odpravili na izlet. Nanj smo povabili Luko, mojega prijatelja, ki je z veseljem šel z nami. Odpravili smo se do slapa Peričnik, ki mi je zelo všeč. Odpravili smo se zgodaj zjutraj, ko je travnike oblivala srebrna megla. Pred svojo hišo nas je že čakal Luka. Vprašal sem ga: »Si vzel vse potrebno za na pot?« Odgovoril mi je: »Seveda, saj se vedno dobro pripravim.« Po dveh urah vožnje smo prispeli do izhodišča za slap Peričnik. Malo smo se okrepčali, si obuli pohodne čevlje in šli za znakom, na katerem je pisalo slap Peričnik. Luka in jaz sva hodila s Florijanom, starša pa sta šla naprej. Florijanu sva govorila, kje so korenine, kdaj mora stopiti na kak kamen, in pazila, da nismo zašli. Ko smo takole hodili pol ure, smo prispeli do slapu. Starša sta odšla pogledat drugo pot, mi pa smo naredili prostor za počitek. Luka je iz nahrbtnika privlekel sendvič in ga začel jesti. Medtem ko sva midva jedla, nisva opazila, da je Florijan v bližini vode. Kar naenkrat sva zaslišala klice: »Na pomoč!« Luka je skočil prvi v vodo in poskušal rešiti Florijana iz tolmuna. Ni mu ga uspelo rešiti, ampak je tudi njega odnesla voda. Preostal sem samo še jaz. Spomnil sem se, da moram vedno najprej rešiti šibkejše in ranljivejše. Skočil sem v vodo in iz nje privlekel Florijana, ki je bil kar dobro premočen. Odložil sem ga stran od vode in skočil po Luko, ki je že skoraj priplaval do roba vode. Potegnil sem ga na suho in jima dal suhi vetrovki. Tudi sam sem se oblekel v vetrovko. Kmalu sta prišla starša. Vprašala sta, kaj se je zgodilo, in razložil sem jima celo zgodbo. Rekla sta, da je vse v redu in da je pomembno, da smo živi. Na poti domov sem po kratkem razmisleku prišel do spoznanja, da moram bolj paziti na mlajšega bratca. Seveda pa sem se počutil kot junak, ki je rešil dve osebi iz vode. Skratka, ta izlet se mi je vtisnil v spomin. Miklavž Marn, 6. a razred; JVIZ OŠ Dobrepolje Mentorica: Ema Sevšek Požar v stolpnici Nekega sončnega dne sem šel k prijatelju Gašperju, da bi skrbel zanj, ker njegovih staršev ni bilo doma. Gašper zelo slabo sliši in uporablja slušni aparat. Spoznal sem ga v šoli. Obiskuje isto šolo kot jaz in je moj sošolec. Je visoke postave in prijazen. Ko sem prišel v Gašperjevo stolpnico, sem šel po stopnicah do sedmega nadstropja, kjer živi Gašper s starši. Ko sem vstopil, sva se pozdravila in nato sem ga vprašal: »Ali se greva družabne igre?« Gašper prikima. Nato ga vprašam: »Ali se greva mlin, človek ne jezi se ali spomin?« Gašper odgovori: »Igra človek ne jezi se je še najboljša za zdaj.« Nekaj časa sva se igrala človek ne jezi se, in ko sva se začela igrati spomin, so se zaslišale sirene. Bližale so se ravno tej stolpnici, v kateri živi Gašper. Strah me je bilo. Nisem vedel, kaj se je zgodilo. Potem slišim gasilca, ki opozarja: »Vsi bežite ven iz stolpnice! Naš kraj ■ februar 2023 Požar v osmem nadstropju!« Gašper živi v sedmem nadstropju, zato me je bilo še bolj strah. Mislil sem, da bo požar prišel do sedmega nadstropja. Nato rečem Gašperju: »Beživa ven iz stolpnice! Požar v osmem nadstropju!« A on ni nič slišal. Požar je postajal vse večji in večji. Nisva imela veliko časa. Iščem listek, da bi mu napisal, kaj se dogaja, a nikjer nobenega. Nato odprem Gašperjevo sobo in vidim polno mizo listkov in pisal. Vzamem en listek in pisalo ter napišem: »Gašper, v osmem nadstropju je požar! Gasilec je opozarjal, da moramo bežati iz stolpnice!« Listek pokažem Gašperju in že sva pri vhodnih vratih stanovanja. Nato greva po stopnicah in čez glavni vhod stolpnice. In končno. Zunaj sva! Gasilci so naju usmerili na varno mesto. Ker nisva vedela, kaj naj počneva zunaj, sva opazovala gasilce, kako gasijo požar. Nato Gašper reče: »Kako je zanimivo opazovati gasilce, ko gasijo požar.« »Prav imaš. Res so zanimivi,« mu odvrnem. Ogledala sva si vso opremo, ki jo potrebujejo gasilci. Ogledala sva si tudi vsa gasilska vozila. Imela sva še veliko časa, zato vprašam Gašperja: »Ali greva na sladoled? S seboj imam denar.« Gašper vzklikne: »Ja, seveda! Ravno to sem si želel.« In sva šla na sladoled. Gašper je naročil dve jagodni kepici v lončku, jaz pa dve čokoladni kepici v kornetu. Ko prideva nazaj do stolpnice, opaziva, da gasilcev ni več in da je požar pogašen. In greva v stolpnico, po stopnicah do sedmega nadstropja in v Gašperjevo stanovanje. Nato se sprostiva in čez nekaj minut se odprejo vhodna vrata stanovanja. Prišla sta Gašperjeva starša. Očka vpraša: »Kaj se je zgodilo v osmem nadstropju?« »Požar. Gašperja sem varno pospremil iz stolpnice,« mu odgovorim. »Za to si zaslužiš nagrado,« reče Gašperjeva mami in iz omare vzame veliko čokolado. Nato se ji zahvalim, pomaham prijatelju in grem domov. Ta dan je bil zelo napet. Imel sem srečo, da sem obiskal Gašperja in ga varno pospremil iz stolpnice. Klemen Levstik, JVIZ OŠ Dobrepolje Mentorica: Ema Sevšek Vsi potrebujemo pomoč Pred mnogo leti je živelo dekle po imenu Meri. Vsi v njenem malem mestecu so mislili, da je malo čudna ali, lepše rečeno, drugačna. Oboževala je naravo. Zdelo se ji je, da ni lepšega. Uživala je v vsakem trenutku v gozdu, na jasi, polni rož … V vsaki cvetlici je videla nekaj posebnega, nekaj novega, nekaj čudovitega. Rada se je usedla pod drevesno krošnjo, zamižala in poslušala ptičje petje ter vdihnila svež zrak. A nekega poletnega večera je odhajala iz gozda, ko je zaslišala in začutila bobnenje, tla so se začela tresti. Slišala je tudi ljudi iz njenega mesteca, kako so vpili, v njihovih očeh je videla strah, ki se je večal iz sekunde v sekundo. Bila je zmešnjava, močno je razmišljala, kaj naj stori. Zbežati bi morali od tod. A vedela je, da je tam veliko starih in onemoglih ljudi, ki se težko premikajo, za povrh pa je bila njena prijateljica na vozičku. Spraševala se je le: Narava, zakaj mi to delaš? A ni bilo časa za jezo, vsaka minuta je štela. Meri se je odločila. Zaklicala je, da morajo zbežati na varno. Ljudje so jo komaj slišali, zato je nakazala, naj ji sledijo. Drug drugemu so pomagali. Hodili so Naš kraj ■ februar 2023 ••• Iz vrtca in šole ••• zelo hitro, majhni otroci so se jokali, pred očmi se jim je zrušil njihov dom. Potres je trajal le nekaj minut, to pa je bilo dovolj časa, da se je mesto spremenilo v same ruševine. Niti ena hiša ni ostala. Ko so ljudje to videli, so izgubili upanje. Zdaj niso imeli ničesar več. Vsi so bili tako pretreseni in niso vedeli, kaj naj storijo. Meri se je zazrla in ob pogledu na ruševine ji je šlo na jok. Tudi ona je obupavala, ni vedela, kaj naj stori. Bila je besna, saj ji narava ni čisto nič pomagala, čeprav jo je cenila bolj kot kdor koli. Nikoli ji ni storila ničesar hudega, vedno jo je varovala. Ni razumela. V glavi se ji je ponavljalo eno in isto vprašanje: Zakaj? Vedela pa je, da morajo nekaj ukreniti. Lahko zapustijo svoj preljubi dom ali s trdim delom hiše postavijo in zgradijo nazaj, tokrat trdnejše in varnejše. Vedela je, da nihče ne bi hotel zapustiti doma. Čeprav je bil zdaj podrt, se je zavedala, da so ona in vsi drugi tu odraščali. Zato je nagovorila meščane in takoj so začeli graditi. Dolge dni so marljivo delali, si pomagali in med seboj spletli še močnejše vezi. Drug drugemu so vlivali upanje in se trudili, da bodo še kdaj živeli kot prej. Po nekaj mesecih je napočil veliki dan. Celo mesto se je zbralo in se ponosno ozrlo na novo zgrajeno mestece. Čeprav je bilo težko, jim je končno uspelo obnoviti dom. Za vedno so bili hvaležni Meri za glavno spodbudo, a se zavedali, da je bilo najpomembnejše njihovo sodelovanje. In od tedaj naprej so skupaj še posebej varovali in cenili naravo. Maruša Česen, 6. b razred Vikend na Kolpi V petek sem šel s stricem taborit na Kolpo. Tega sem se zelo veselil. V kampu sva postavila šotor. Zjutraj sem pogledal iz šotora in videl ljudi, ki so se sprehajali po kampu. Pogledal sem naokoli in opazil sveže pokošeno travo. Videl sem tudi drevesa, ki so se v rahlem vetrnem pišu premikala. Bil je zelo lep dan, obdan s prekrasno naravo. Ko se je zbudil še stric, sem se oblekel in stekel iz šotora. Stric je pripravil okrepčilen zajtrk, in ko sem se podprl, sem šel raziskovat naravo in okolico. Sprehajal sem se med polji 9 pšenice, ki so se v vetru rahlo zibala, opazoval sem ptice, ki so nežno žvrgolele, drevesa, ki so se nagibala nad mrzlo valujočo in šumečo reko. Tisti hip opazim otroke, ki se igrajo odbojko ob reki. Vprašam, ali se lahko tudi jaz pridružim. Otroci mi odgovorijo: »Seveda, dobrodošel.« Tako sem z njimi igral odbojko. Potem pa nam je žoga padla v reko. Rečem: »Samo po kopalke grem pa skočim v vodo in prinesem žogo.« Tako stečem do strica, se preoblečem v kopalke in stric me vpraša: »Greš plavat? Pazi, voda ni topla.« Rečem mu, da bom pazil, kje bom plaval. Pograbim brisačo in stečem do reke. Takoj ko opazim žogo, skočim v vodo in hitro začnem plavati do nje. Ko pridem do žoge, zaslišim vpitje iz daljave: »Na pomoč!« Hitro priplavam do brega in fantom dam žogo. Potem se obrnem in začnem na vso moč plavati za glasom. Tudi drugi so spustili žogo in stekli po travi. Na poti sem videl čudovita drevesa in ptice, ampak se nisem pustil zamotiti. Tok sem težko premagoval, saj je bil zelo močan. Zato začnem še močneje brcati z nogami. Ko končno pridem do glasu, opazim družino. Gospa in otrok sta bila v vodi, gospod, ki je stal na obrežju, pa je vpil: »Na pomoč!« Ugotovim, da se je gospa zapletla v staro ribiško mrežo. Opazim tudi, da ima izpuščaje na koži od mraza. Takoj se začnem potapljati okoli njiju. Trudil sem se, da bi obstal na mestu, in to mi je tudi uspelo. Končno je bila mreža odvezana. Že je gospa začela plavati proti obali, naenkrat pa jo je otrok brcnil in se izmuznil tako, da ga je odnesel tok. Le zakaj se je otrok tako odzval? Le zakaj je brcnil mamo in se ji izmuznil? Ni bilo časa za razglabljanje. Takoj sem se pognal za njim. Otroka ni bilo težko zasledovati, saj je ves čas jokal in vpil. Končno pridem do njega, ga primem in povlečem k sebi. Uspe mi ga rešiti tako, da mi sede na hrbet. Da me ne potegne v vodo. Nato se spet obrnem in začnem plavati proti toku. Plavam na vso moč, kar sem je premogel. Zebe me do kosti. Zaslišim znani glas prijateljev: »Bor, kje si?« Za vogalom vidim fante in družino. Otroka predam staršem. Takrat tudi razvozlam uganko, ki me je prevevala. Zakaj se je otrok tako odločil, da se je izmuznil mami? Značilne poteze na obrazu mi povedo, da gre za otroka z Downovim sindromom. Da ni zmogel drugačne odločitve. Otrokova oče in mama sta se mi hlipaje zahvalila za pomoč. Osušil sem se z brisačo, se ogrel na žgočem soncu in čez nekaj časa spet zaplaval v vodo, saj sem moral odstraniti mrežo. Delo ni bilo lahko, a ob pomoči prijateljev smo jo skupaj izvlekli iz vode. Mrežo smo pozneje tudi vrgli v zabojnik za odpadno embalažo. Tako smo po kosilu spet igrali odbojko. Stricu nisem nič povedal o tem. To skrivnost sem ohranil s prijatelji. Dan je zelo hitro minil. Stric me je poklical na večerjo. Po večerji sem se ulegel v spalno vrečo in zaspal, saj sem bil zelo utrujen od razburljivega dneva. Stric pa še ni šel spat, ampak je opazoval zvezde pozno v noč. Vikend s stricem na Kolpi mi bo ostal v lepem spominu, saj sem, zahvaljujoč stricu, ki me je dobro naučil plavalnih spretnosti, rešil življenje nebogljenemu otroku. Bor Novak, 6. a razred 10 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2023 Kulturni maraton s šestošolci dodatnega pouka slovenščine Pred slovenskim kulturnim praznikom smo v petek, 3. februarja 2023, s šestošolcem (Mohor Stare) in šestošolkami (Iris Hartman, Juša Peček, Maruša Česen, Tjaša Lenarčič) dodatnega pouka slovenščine izvedli kulturni maraton. Premierni nastop smo imeli v vrtcu Ringaraja, v skupini Metulji, kjer so nas prav najmlajši poslušalci že pričakali ob zvokih slovenske himne, zbrani okrog podobe Franceta Prešerna. Ema Sevšek, foto: Janez Žnidaršič Iz Mohorjevega saksofona je zadonela slovenska himna, nato je Mohor doživeto interpretiral še odlomek o domovini iz Cankarjevega Kurenta, s čimer je nakazal, da je tudi naša dolina tisti drobceni košček domovine, ki ji je Bog »nasul polno prgišče lepote«. O tem, kaj je domovina in kje vse je domovina, je napisal verze domoljub Igor Pirkovič, z milino in ljubeznijo pa sta jih interpretirali Iris in Juša. V drugem delu prireditve so deklamatorji iz svojih uporniških najstniških duš razkrili, kako so se jih dotaknili verzi iz ciklusa pesniške zbirke Ferija Lainščka, ki je prav gotovo eden tistih zaslužnih slovenskih literatov, ki nadaljuje Prešernovo literarno izročilo. V tretjem delu smo se s Prešernovimi deklamacijami spomnili nekaterih njegovih trpkih življenjskih postaj. Dekleta so jih obogatila z dovršenimi glasbenimi točkami: Juša, Iris in Tjaša na flavti, Maruša na violini. Za mentorstvo glasbenih izvedb smo hvaležni Glasbeni šoli Grosuplje, Enoti Dobrepolje. Prireditev smo ponovili v avli šole za učence in učitelje predmetne stopnje, posebno doživetje pa je bil nastop v domu starejših na Vidmu, kjer so nas varovanci pričakali s pesmijo, ki so se je naučili prav za to srečanje – o sneženem možu, ki mu streže po življenju toplo sončece. Našo prireditev je dodatno obogatila Maruša Česen s solističnim nastopom pesmi Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi. Na koncu so varovanci spontano zapeli še ljudsko pesem Jaz pa grem na zeleno travco. Srečanje smo zaključili obojestransko obogateni. Morda pa smo mi odhajali še bogatejši. Prijetno v nas odzvanjajo spodbudne besede čile devetindevetdesetletne gospe Laure, naj nadaljujemo kulturno udejstvovanje na začrtanih umetnostnih področjih. ■ Vzgojitelj je človek, ki naredi težke stvari lahkotnejše. (Ralph Waldo Emerson) Otrok s pomanjkanjem izobrazbe je izgubljen otrok. (John F. Kennedy) Izobraževanje je ornament v blaginji in zatočišče v nesrečah. (Aristotel) Modrost ni produkt šolanja, temveč poskus vsega življenja, da jo pridobi. (Albert Einstein) Naš kraj ■ februar 2023 11 ••• Iz vrtca in šole ••• Sankanje v Sodražici na sankališču Izver Zima je letos končno postregla s svojimi radostmi. Sneg je na okoliške bregove zvabil razigrane otroke in ni lepšega, kot sta vrišč in smeh, ki se s pršičem kadita za po beli strmini drvečimi sanmi. Mateja Lohkar za skupini Žabice in Pikapolonice Skupini Žabice in Pikapolonice sta se 3. februarja odpravili na dopoldansko sankanje v Sodražico na sankališče Izver. Že vožnja z avtobusom je otrokom bila dogodivščina. Komaj smo čakali, da pridemo do cilja, do sankališča. Hitro smo znesli sanke, bobe, krožnike in lopatke do vznožja sankališča. Otrokom smo podale navodila, v skrbi, da se v vrvežu ne pripeti nesreča. Vzgojiteljice smo otroke ves čas opozarjale na odgovornost, naj pazijo nase in na druge. Odgovornost otrokom ni prirojena, razvija se ob opazovanju nas odraslih in njihovem prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja. Otrok se je uči ob spoprijemanju s posledicami svojih ravnanj. Otroci so se spuščali na svojih bobih, saneh, lopatkah po hribu, enkrat, dvakrat, desetkrat … Nekateri so neboječe sedli na bob, drugi malo previdneje, tretji z vzgojiteljico. Kmalu so izgubili strah in se neumorno spuščali, vlekli bob nazaj v hrib in ponovno hitro dol. Kar nekaj otrok je imelo začetne težave, kako se na koncu sankališča ustaviti. Vzgojiteljice smo bile pri tem v pomoč in kmalu so se naučili tudi te veščine. Otroci so tudi poskusili, če ima sneg v Sodražici tak okus kot v Dobrepolju. Ja, ima, in ga nekateri kar ves čas okušajo. Ura odhoda se je hitro približala. Poskrbeli smo za svojo opremo (sanke, bobe, lopatke), da je bilo vse v avtobusu. Na avtobusu otroci kljub vidni utrujenosti niso zapadli v spanec, ampak so nasmejani in razigrani opazovali okolico skozi okno avtobusa in se pogovarjali s sovrstniki. Otroci so bili neizmerno veseli, ponosni nase, da so se sami sankali, sami vlekli sani v hrib. Vsi skupaj smo bili veseli, da se ni pripetila kakšna hujša poškodba. Toda del odraščanja je tudi to, da kdaj padeš, dobiš buško, prasko. To so za otroka izredno pomembne izkušnje za življenje. ■ 12 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2023 Fizika na snegu Z osmošolci smo 27. januarja 2023 izvedli uro fizike na snegu. Barbara Blatnik, prof. ma-fi Fizika v 8. in 9. razredu je nadgradnja naravoslovnih vsebin in spretnosti, ki so jih učenci pridobili v nižjih razredih. Pouk fizike razvija sposobnost proučevanja naravnih pojavov pri učencih in jih seznani s preprostimi fizikalnimi pojmi, ki se nanašajo na naše vedenje o naravi. Pojave spoznavamo na več stopnjah, od najmanjših delcev do vesolja, spremljamo tudi pomembnejše raziskave in njihove rezultate. Fizika je torej veda, ki je teoretična, še pomembnejše pa je, da teorijo preizkusimo v praksi. S tem namenom smo se z osmošolci odpravili na sneg. Naredili smo zrcalno sliko snežakov. Upoštevali smo vse lastnosti zrcalne slike: slika je enako velika kot predmet, razdalja med zrcalom in predmetom je enaka razdalji med zrcalom in sliko, leva in desna stran sta zamenjani, slika je navidezna. Seveda je bilo navidezno tudi naše zrcalo. Preizkusili smo tudi veljavnost tretjega Newtonovega zakona pri kepanju. Tretji Newtonov zakon ali zakon o vzajemnem učinku pravi: Če prvo telo deluje na drugo telo z neko silo, potem drugo telo deluje na prvo z nasprotno enako silo. Preizkusite ga še vi. ■ Konkurenčna prednost družbe ne bo izhajala iz tega, kako se v svojih šolah učijo množenja in periodične tabele, ampak kako dobro lahko spodbujamo domišljijo in ustvarjalnost. (Walter Isaacson) ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2023 13 Odbojka za starejše deklice Športno tekmovanje je bilo pestro tudi na področju odbojke, kjer smo se udeležili medobčinskega in področnega tekmovanje za starejše deklice. Na tekmovanju so sodelovale večinoma deklice iz 9. razreda, nekaj pa jih je bilo tudi iz 8. razreda, ki bodo drugo leto »šefice« na šoli. Alenka Leskovar Da je bila naša šola na tekmovanjih zelo uspešna, ni treba posebej poudarjati, saj smo se uvrstili na področno tekmovanje. Na medobčinskem tekmovanju so naše deklice zasedle odlično drugo mesto, kar je bilo dovolj za napredovanje na višjo raven tekmovanja. Na področnem so še bolj zagrizle in se uspele prebiti do četrtega mesta, kar je izjemen uspeh. Izjemno moramo pohvaliti učenke za predanost, borbenost in nepopustljivost. Ta ekipa kaže zagnanost, tako pri pouku kot tudi na tekmovanju. Ne popuščajo do zadnjega in delujejo kot eno za vsako točko. Tako je minilo še eno tekmovanje v prijetnem, navijaškem in zagnanem duhu ekipe. Še lepše pa je, ko se s tekmovanja vračaš z odmevnim rezultatom, saj je to volja za delo za naprej, do- kaz, da trud, ki smo ga vložil do sedaj, ni bil zaman. Dokazujemo, da šport ni trpljenje, je predvsem zabava in užitek, ki se vidita na igrišču. Čestitke našim učenkam za doseženo in veliko sreče še naprej. ■ Kranjska Gora 2023 Kakor je že običaj, smo tudi letos uspešno izvedli šolo v naravi v Kranjski Gori, ki je potekala od 16. do 20. januarja. Kot vedno ni šlo brez blagih nevšečnosti, zato smo toliko bolj veseli, da se je vse srečno izteklo. Predvsem smo se bali zelo neugodne vremenske napovedi s sneženjem, ki je bilo napovedano za cel teden. Alenka Leskovar Vendar ni bilo tako hudo, kot so opozarjali vremenarji, saj smo vse dejavnosti izvedli v skladu z načrtom. Smo vsaj občutili pravo vzdušje zime, ne pa trave in zvončkov na smučišču. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Pričakovali smo najhujše, da nas bo zametlo in nam bo smučanje odpadlo, zato smo vzeli s seboj celo kopalke kot rezervni načrt. Na srečo niso bile potrebne. Na koncu smo bili vsi veseli, saj se je izteklo veliko bolje, kakor smo pričakovali. Letos se je šole v naravi udeležila izredno številčna generacija, saj smo imeli kar 41 otrok. In to kljub temu, da je že pred začetkom kar nekaj otrok zbolelo in so morali ostati doma. Veseli nas, da se z leti krepi tudi zavest ljudi, da je gibanje koristno za telo in hkrati zabavno. Dejavnosti smo imeli precej pestre in jih je bilo res veliko, tako da nam ni bilo dolgčas. V večji meri smo se posve- 14 tili smučanju, pa tudi teku na smučeh. Učenci so bili izjemno uspešni, saj jih je bila polovica že v prvem dnevu sposobna uporabljati vlečnico. V torek pa so že vsi speljali in se veselo spuščali navzdol po hribu. V teh nekaj dneh nam je uspelo tudi drsati. Enkrat smo šli celo na nočni sprehod do jezera Jasna. In kakor se za dobro šolo v naravi spodobi, da se nismo samo učili in garali, smo zavili tudi v slaščičarno, kjer smo se v prijetnem vzdušju uspešno posladkali. Na koncu smo izpeljali tudi tradici- ••• Iz vrtca in šole ••• onalno veleslalomsko tekmo, ki se je učenci tudi najbolj veselijo. Uvrstitve na najboljših mestih so bile naslednje: Dečki: 1. Miklavž Marn 2. Jakob Štih 3. Vid Lončar Deklice: 1. Iris Hartman 2. Juša Peček 3. Liza Laharnar Naš kraj ■ februar 2023 Vse skupaj smo zaključili s plesnim večerom, kjer so nas učenci zelo presenetili. So namreč zelo plešoča in za ples nadarjena generacija. Bili smo povezana skupina učencev, ki so se dobro razumeli med seboj, dobro sodelovali in uživali v vseh dejavnostih. Ni bilo čutiti nobene napetosti ali slabe volje, zato nam bo šola v naravi ostala v lepem spominu. ■ Spomin na Franceta Prešerna v PŠ Struge Preden smo zasluženo odšli na zimske počitnice, smo se v PŠ Struge spomnili našega največjega pesnika Franceta Prešerna in z njim povezanega kulturnega praznika. je Prešeren obiskoval šolo v Ribnici, nas je med krajane Ribnice popeljal Matevž Novak s harmoniko. Sledil je kviz KAJ VEM O PREŠERNU. Vid Peter Pugelj in Anja Nose sta zastavljala zanimiva vprašanja o življenju našega pesnika in učenci predmetne stopnje so se zelo dobro odrezali pri odgovarjanju. Na koncu prireditve nas je David Klun s harmoniko popeljal v toplejše čase, Jakob Pogorelc pa je med vse zbrane razdelil bonbone. France Prešeren bi zagotovo razdelil fige, saj so otroci PŠ Struge predstavili bogat kulturni program. Mojca Pugelj in Karmen Kljun Že v četrtek, 2. februarja 2023, je učence razredne stopnje obiskala knjižničarka Jasmina Mersel Šušteršič. S seboj je prinesla veliko knjig, učencem pa je doživeto, kot zna le ona, prebrala pesnitev Turjaška Rozamunda. Popeljala nas je v čas gradov in vitezov, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Učenci so ustvarjali na temo kulturnega praznika in nastali izdelki so razstavljeni v knjižnici v Jakličevem domu. V petek, 3. februarja 2023, so krajšo prireditev pripravili učenci 7. in 8. razreda pod mentorstvom Andreje Polzelnik Marolt. Najprej smo ob spremljavi flavte, ki jo je zaigrala Eva Pugelj, zapeli himno, nato pa sta povezovalki programa Maša Struna in Lana Turk mlajše učence poz- vali k ustvarjanju – risanju Prešernovega obraza. Med nastajanjem portretov je Vid Peter Pugelj s kitaro poskrbel, da je bilo vzdušje še prijetnejše. Ker vemo, da O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; de b' uka žeja me iz tvojga svéta speljala ne bila, goljfiva kača! (France Prešeren) 15 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2023 Februar 2023 UVODNIK Z mladimi na vrtiljaku Poslušajmo, upoštevajmo, da bo življenje v kraju lepše za vse V Dobrepolje sem se z veseljem vrnila. Že lani sem imela tu delavnico z mladimi novinarji, ki se je dobro obnesla, nato pa me je še oblikovna podoba Vrtiljaka mladih v pričujočem glasilu res lepo presenetila. Darja Groznik Zato sem se zjutraj z veseljem useAli ločimo oglas oziroma reklamo od vedla v avto, ne da bi se zavedala, da rodostojne novice? Ali verjamemo vseje pol ure iz Ljubljane do Vidma mu, kar preberemo, kar zasledimo na ravnoomrežjih? malo premalo, tako spraso bele družbenih Ali seinsploh čaplje naso Mlačevem, zaledenela šujemo, kateri naši viri informacij, ali jezerca in v ivje zavito Radensko je to, kar slišimo, beremo, zasledimo, mimo potrebujemo mene brzeli verodonekoliko splohpolje res? Zakaj hitreje, kot bi si želela. Prav rada bi stojne medije? Kaj je sploh novinarstvo? to valovito pokrajino nekoč koogleKaj jesinovica, kaj intervju, reportaža, dala z vlaka, da poznamo? se mojim očem lumna? Katere medije Katerene bi bilo treba pasti ves čas na ovinso informacijske navračati internetu? To kasto cesto. Morda pa na vlaku sreso bila ključna vprašanja novinarske dečam našo Saro na poti srednje lavnice zaše učenke in učence OŠizDobrepolje.šole. Medijska za otroke in v Ko pismenost vendarle je prisopiham mladostnike Oblikuje Jakličevzelo dompomembna. s slabo vestjo zaradi pot v nekajminutne odraslost. Če kot otrok verjamemo zamude, ki otrokom vsemu, kar preberemo, velika nikakor ni v zgled,jeme tam verječaka že tnost,cela da bomo taki ostali tudi kot odraekipa: župan, 10 učencev, njisli. Tovrstna pismenostSonja, je zelo pomembhova učiteljica Jasmina iz na tudi zato, ker je današnji medijski knjižnice in Simona iz JSKD Ivančsvet predvsem zaradi spleta drugačen, na Gorica. Po uvodnih pozdravih kot smo ga bilirokave, vajeniza šemizo predjedvajsezaviham 10 lesetimi leti. Niso le neprestano dostopne nih stolov in en rdeč fotelj, na katerem sedi Jan. Tale lump mi je pa izmaknil stol, si mislim in ga malo potipam, če to drži. Zmotim se! Jan si je med knjižnimi policami sam poiskalnas prijetno oblazinjen stol in – novice dobesedno bombardirajo ga zamenjal z lesenim. Če danes po z vseh strani. Medijev je tudi v slovenprebranem opisu Kmetije Zrnecse skem prostoru zelo veliko in pogosto pogledam lahkonajbolje. mirne vesti med njimi nenazaj, znajdemo In še da da si je svoj rdeč opismenjeprestol za enrečem, razlog je, z medijskim vanjem pozornost usmerimo k otrokom novinarsko okroglo mizo vsekakor – tudi oni razmišljajo, imajo dobre zaslužil. Toda ne pozabimo, da ideje, smo sovdel družbe, Med kraja,knjigami kjer živimo. Če jih knjižnici. namreč bomo poslušali, upoštevali, brez slišali, dvoma kraljujetudi Rebeka. Ko bonanese življenjebeseda vseh zagotovo bolj kakovona njeno branje iz stno in lepše. prhanj in vzdihov njenih sovrstniDruženje z učenkami in res učenci OŠ kov, razberem, da je tega veliko. Dobrepolje na novinarskih delavnicah Mislim, da bi njen knjižni kotiček je lahko bilo zame dokaz, mladirubrika razmiškmalu postaldastalna ljajo o svojem okolju, o kraju, o šoli in Našega kraja. Po uvodnih predstatudi o sokrajanih in sokrajankah. O vsem vitvah mi uspe vsaj približno izvotem smo se pogovarjali, poslušali drug hljati, kaj mladince zanima. Ana drugega in skušali poiskati skupna prirada peče oz. pri peki pomaga mami. Članek o kruhu, peki? Kaj pa vem … O poprtnikih je bilo v tem časopisu napisano skoraj že vse, nisem ne Ilustracija: Joanna Zajac Slapničar vem kako navdušena, a naj bo. Kakšna zmota! Preprosta, a tako lepa pripoved o kruhu me povsem razneži. Če pišeš iz srca, si vedno originalen. Razposajene mlade hočem že na delavnici spodbuditi, da se izražajo iz sebe, v prispevkih povedo svoje mnenje in sprašujejo tisto, kar jih zanima ali tare. Velika pohvala violinistki ki jePrav v je, čakovanja in skupneKlari, predloge. svojem intervjuju pokazala pravi da jim prisluhnete oziroma prisluhnenovinarski Tudi– udejanjimo. Jera je mo in tudi –pogum. vsaj nekatere svoja vprašanja postavila zelo pro- razPredvsem mi je bilo všeč njihovo dorno in nam predstavila Malo mišljanje, da lepo si želijo, da v Dobrepolju ponovno začne Karin delovati Danes je šolo umetnosti. pakino. je podoldostop filmskih vsebin možen gem in do počez analizirala svojegapravzaprav prekPrevca vsakegainračunalnika. A deidola Petra vse, kar smo lovanje kina je mnogo več kot to. že in česar še nismo vedeli o njem,Prek tega predloga sporočajo, strnila v jedrnatmladi oris. Skupaj z njoda si želijo druženja po šoli, in to druženja držimo pesti, da Peter po zraku spet v kraju, kjer živijo,v ne pa stran, na primer v zajadra kakor svojih najboljših Grosuplju ali v Ljubljani. Lokalne oblasti časih. pozivam, da skrbno pretehtajo, ali je to uresničljivo in kaj doprineslo pestrejKo sem osmoin bidevetošolce na šemu življenju v kraju. delavnici preko papirnatega FaceNi dovolj, da otroke in mladostnike le booka vprašala, o čem bi radi pisaslišimo, prav je, da jih tudi upoštevamo. li, so moje vprašanje komentirali čisto po »facebookovsko«: Ana: Ne vem. Jera: Ja, Ana, wau čestitam. Kalara:  Hahaha. Natalija: Ne vem, vpraš jih, HAHAHA, LOL. Karin: Haha, kako izvirni komentarji!!!  Jera: O šoli, njihovih interesih? 16 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2023 Mladi si želimo kino stari so se tako vsak petek zbirali v kinodvorani ter gledali filme, ki so bili tisti čas na sporedu. Kino je bil za mlade tako prostor za druženje, kjer so sklepali nova prijateljstva, kot tudi prostor, kjer so nastale razne ljubezenske zgodbe in simpatije. Nato pa se je zaradi vse več prireditev v dvorani kino predstava v soboto zvečer ukinila in s tem je kino Dobrepolje moral zapreti svoja vrata in se posloviti. Ker pa smo v času, ko se mladi družijo največ prek elektronskih naprav, bi bila zelo dobra odločitev, da v našem kraju po- Maja Jančar Kino Dobrepolje je svoje delovanje začel 30. aprila 1956. S kinom je začel gospod Tomaž Lendero, do takrat pa so Dobrepoljci gledali filme v Ljubljani in v Velikih Laščah. Ker avtomobilov takrat še ni bilo, so stari in mladi s kolesi ali peš romali gledat gibljive slike v Velike Lašče. Nato pa so občinski možje sklenili, da tudi v dobrepoljskem kulturnem domu namestijo potrebne naprave. Prva predstava je bila 30. aprila 1956 ob 20. uri s premiero slovenskega filma Jara gospoda. Na sporedu sta bila nato dva filma tedensko. V sredo zvečer so bili na sporedu zahtevnejši filmi, komercialni pa ob koncih tedna. Prva predstava je bila v soboto zvečer, druga pa v nedeljo popoldne (ob 15. uri) in še tretja v nedeljo zvečer. Povprečen obisk na predstavo je bil nad 100 obiskovalcev. Ko pa so se začele proste sobote, se je kino predstava iz srede prestavila na petek zvečer. Mladi in Naš kraj ■ februar 2023 novno obudimo kino. Mladi bi se zbirali v kinodvorani ter se tako še bolj povezovali in ohranjali prijateljske vezi, v kino pa bi se lahko zatekale tudi družine, ki bi si želele svoj prosti čas preživeti skupaj na bolj drugačen in zabaven način. Poleg ••• Iz vrtca in šole ••• tega se ne bi bilo več treba voziti v Ljubljano ali Kočevje, da bi si ogledali nekaj filmov. Namesto da pa bi poležavali doma pred TV-jem, bi se lahko s skupino prijateljev ali partnerjem odpravili v kino gledat komedijo, akcijski film, romantiko 17 itd. Kino bi našemu kraju prav tako prinesel veliko vzdušja in zabave ter pa tudi denar, ki bi ga občina lahko porabila za gradnjo pločnika in drugih objektov. Anketa o kinu Ana Žnidaršič S sošolko Mašo Marolt sva opravili anketo o tem, ali naj bi ponovno ustanovili kino. Skoraj večina je odgovorila z da, saj se jim je zdelo pomembno, da bi predvsem otroci imeli več druženja s prijatelji, ob tem pa bi še kaj novega izvedeli iz filma. Mladi bi tako Ilustracije: Joanna Zajac Slapničar ustvarili več skupnih stikov in se ob tem imeli lepo. Res je, da bi tudi zmanjšali porabo časa, da pridemo do Ljubljane in nazaj. Nekaj jih je tudi odgovorilo z ne, saj so bili drugačnega mnenja: dandanes so filmi dostopni na vseh možnih spletnih straneh od doma in bi bila po njihovem mnenju potrata časa, da bi hodili v kino, če ga imaš lahko doma. 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2023 Intervju s starejšim občanom Hana Adamič in Ana Žnidaršič sva v decembru opravili intervju z varovancem Zavoda sv. Terezije. Gospod Lojze Mahne sicer prihaja s Krke, šteje pa častitljivih 92 let. Od blizu je doživel 2. svetovno vojno, mlad ovdovel, sicer pa se je ukvarjal s kmetovanjem. A ste hodili v šolo? Samo tri leta; nisem mogel. Kako vam je ime? Lojze Mahne. A ste se razumeli z brati in sestrami, ker vas je bilo devet? Zakaj pa ne? Pa še kako! 61. leta ni bilo nikjer nič v trgovini, se ni dalo nič dobiti, smo morali fino delati. A ste iz Dobrepolja? Jaz sem s Krke. 10 km proč od tu. Koliko ste stari? 92 let. 1930. leta sem bil rojen. To je pa kar veliko, a ne? O ja … V nedeljo sem imel rojstni dan. Potem ste doživeli drugo svetovno vojno? Ja. Kako je bilo takrat? Pomanjkanje je bilo. Ko sem prišel od vojakov, je bilo velikokrat hudo. Dohodka ni bilo takega … O ja … Ste imeli doma kakšne družinske običaje, npr. za božič? Pri nas je bilo tako; devet otrok nas je bilo in smo vse sorte imeli: igre, petje … Mogoče opazite razliko med današnjo mladino in takrat, ko ste bili vi mladi? Prijatelji smo bili z vsemi. Kaj ste delali otroci, ko ste bili mladi? Na sonce smo šli, pa sosedi smo pomagali eden drugemu. Z blatom smo beton mešali na cesti in zidali hiše. Zanimivo, kajne? Ja. To moram še povedati: dve leti sem živinozdravnika nadomeščal. Ilustraciji: Joanna Zajac Slapničar Takrat ste bili torej v takih letih, kot sva midve danes. Kako ste preživljali najstništvo? Takrat ni bilo nobene razlike, takrat smo morali delati vsi. Od vojakov sem prišel 51. leta, sem tri mesece hodil v gozd popravljat poti, da sem si ene hlače kupil. No, doma je bila precej velika kmetija, žita smo vozili v kozolec. Žeti smo morali na roke. Tri dni smo želi … Potem pa vse na ročno naprej … Ploh noter v skedenj in smo mlatili, da smo dobili žito. Revščina je bila, hudo je bilo … Res? Ja. Potem pa sem pustil. Je bilo veliko dela, bilo treba vse na ročno treba delati. O ja … Niste imeli TV, telefona … 64. leta sem šele dobil radio, potem se je pa to vleklo … Da so napeljali žice, da smo kakšen stroj dobili ... Prej je bilo vse ročno: motika, kosa … O ja … Kaj ste pa sicer radi počeli? Žena mi je 58. leta umrla. Imel sem kmetijo, veste … Sem delal. Potem sem se ponesrečil pred šestimi leti in so me sem pripeljali. Kosil sem s samohodno kosilnico, na škarpi, precej visoko, pa že štiri leta sem prej kosil tam, potem se mi je pa nekaj zavrtelo, sem s kosilnico vred na cesto padel. Najlepša hvala, ker ste si vzeli čas in nama odgovorili na vprašanja. S tem ste nas popeljali v čas, o katerem lahko danes priča le še redkokdo. 19 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2023 Delo v Godbi Dobrepolje Godbeniki smo svoje pokoncertne počitnice po enem mesecu zaključili, saj je pred nami pestro leto, na katero se je treba dobro pripraviti. Prav zato smo že začeli vaje, 7. februarja pa smo v preddverju dvorane Jakličevega doma pozdravljali obiskovalce proslave ob kulturnem prazniku. Špela Božić V nedeljo, 12. februarja, smo izpeljali redni občni zbor. Po kratkem pregledu dogajanja v preteklem letu smo se osredotočili na prihajajoče leto, v katerem ima častno mesto naša okrogla obletnica delovanja; obeležili jo bomo 17. junija, na kar vas bomo do takrat z veseljem še večkrat opomnili. Pred obletnico nas čaka še en pomemben nastop, in sicer na Reviji godb Dolenjske in Bele krajine, ki jo bomo 1. aprila 2023 gostili prav na Vidmu: podrobnosti o reviji bodo znane v prihodnjih tednih, že zdaj pa k poslušanju lepo vabljeni tudi vi. ■ KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE VABI NA Vabljeni, na letni občni zbor Muzejskega društva Ribnica, ki bo v petek, 3. marca 2023, ob 18. uri 16. REVIJO ZVEZE GODB IN PIHALNIH ORKESTROV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE v dvorani SOBOTA, 1. 4. 2023, OB 17:00 Rokodelskega centra Ribnica. DVORANA JAKLIČEVEGA DOMA VABLJENI! Predsednik društva, Nejc Lovšin VSTOPNINE NI! 20 ••• Iz društev ••• Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na Naš kraj ■ februar 2023 Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na Sejem na tiho nedeljo, Sejem na cvetno nedeljo, 26. marca 2023, pri cerkvi SV. ANTONA v Zdenski vasi. 2. aprila 2023, pred Jakličev dom na Vidmu. Na stojnicah pod cerkvijo bo pestra ponudba peciva, potic, kruha, žolce, ajdovih štrukljev in kolačkov, ki vam jih bomo ponudile članice društva. Med drugo ponudbo se bodo uvrstili tudi domače šunke in vsi suhomesnati izdelki, velikonočne butarice in oljke, lesene sklede in košarice. Pridite kot ponudnik ali kupec. Na stojnicah bo pestra ponudba peciva, potic, kruha, žolce, ajdovih štrukljev in kolačkov, ki vam jih bomo ponudile članice društva. Med drugo ponudbo se bodo uvrstili tudi domače šunke in vsi suhomesnati izdelki, lesene sklede in košarice. Vljudno vabljeni med 9. in 12. uro na Zdensko reber! Vljudno vabljeni med 8. in 12. uro na Videm! Skavti zbiramo star papir Zavržen papir ima lahko večjo vrednost kot le to, da polni naše koše. Namesto da konča na smetišču, ga lahko predelamo v nove uporabne izdelke. Ker skavti večino časa preživimo v naravi, se zavedamo, kako pomembna je skrb zanjo. Zato z namenom ozaveščanja širše javnosti, kakšno je pravilno ravnanje z odpadki in kako pomemben del našega življenja je recikliranje, skavti tako kot vsako leto tudi letos organiziramo ZBIRALNO AKCIJO PAPIRJA. Kam pa bodo šle vaše reklame tega tedna? Skavti vas izzivamo, da tokrat star papir ne roma v koš! Raje ga zbirajte na kup in ga v soboto, 25. marca, prinesite v naš zabojnik na Rašico. Skavti vam bomo hvaležni za vsak košček papirja. 21 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2023 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Pozdravljeni! Mesec februar je že skoraj za nami, po društvih potekajo občni zbori. Vse člane vabim, da se udeležite občnega zbora, ki ga pripravljamo za nedeljo, 5. marca 2023, z začetkom ob 15. uri. Na občnem zboru bomo pregledali finančno stanje društva in podana bodo vsa poročila o delu društva v letu 2022. Predstavljen bo načrt dela za tekoče leto. Na zboru imate možnost predstavitve predlogov za nadaljnje delo društva. Svojo udeležbo na občnem zboru boste potrdili poverjenikom, za lažjo organizacijo dogodka. V nadaljevanju podajamo tudi poročilo članov PROSTOFERJA o delu v letu 2022. Pomoč sočloveku je vodilo prostoferjev, ki v Občini Dobrepolje že peto leto zapored pomagamo občanom s prevozi, zlasti do zdravstvenih storitev. Delo prostoferja še vedno opravlja le pet prostovoljcev. V lanskem letu smo opravili 145 voženj naših občanov in ob tem prevozili 10.495 kilometrov. Za to smo potrebovali 450 ur prostovoljnega dela. Povprečno je bilo opravljenih 73 kilometrov na vožnjo. Za posamezne prevoze smo v povprečju porabili dobre tri ure časa. Vsi uporabniki so potrebovali prevoz do zdravstvene storitve, včasih pa ob tem še obisk lekarne ali trgovine. Skoraj polovico uporabnikov je potrebovalo prevoz k različnim specialistom v Ljubljano. V primerjavi s preteklimi leti se je podvojilo (37 %) število voženj v Grosuplje. Druge razdalje (Videm, Novo mesto, Izola, Valdoltra, Golnik …) so se pojavljale redko. ■ Vabilo Materinski dan – izlet na Dolenjsko TD Dobrepolje Sobota, 25. marec 2023, ob 13. uri Posebna gosta izleta bosta Mihaela in dr. Igor Kranjc, najboljši poznavalec in pisec strokovnih knjig o Francetu in Tonetu Kralj. Ob 13. uri se odpeljemo z avtobusne postaje Videm proti Grosuplju (13.20), po avtocesti do Ivančne Gorice (13.30) in naprej do Qlandije, kjer bo polurni postanek. Ob 15.00 se bomo ustavili pri cistercijanskem samostanu Fons Beatae Marie, v katerem od leta 1974 deluje Galerija Božidar Jakac. Do 16.20 bo trajal ogled razstavnih prostorov, v katerih so umetniška dela našega Franceta in Toneta Kralja. Po ogledu galerije se odpravimo skozi čarobno Kostanjevico na Krki do pokopališča, da počastimo spomin na Toneta Kralja, Lada Smrekarja in bivšega župana Ladka Petretiča. Ob 16.45 se odpeljemo proti Podbočju, kjer se bomo srečali z našim župnikom Francetom Novakom (Špajev iz Bruhanje vasi), ki tu župnikuje polnih 40 let. Pokazal in povedal bo marsikaj zanimivega. Ob 18.00 nas na bližnji turistični kmetiji Hribar čaka obilna, okusna domača večerja in v nadaljevanju živa glasba za ples, zabavo. Okrog 22. ure se bomo poslovili od gostiteljev in po isti poti šli proti domu, kjer bomo malo pred polnočjo. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest na tel. št.: 041 962 823, e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com ali vsako soboto v TIC-u od 9. do 11. ure. Vljudno vabljeni! 22 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2023 Luka iz Dobrepolj, neutrudni mož, ki nam je čast in slavo množil Na predvečer kulturnega praznika smo člani TD Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje predstavili knjigo o Luki iz Dobrepolj, ki je deloval na dunajski univerzi več kot 20 let kot profesor in očetovski vodnik študirajočim Kranjcem in drugim študentom. Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje; foto: dr. Jernej Stare Bil je strasten pedagog, velik humanist, slaven mož, retorik, filozof, ki mu nikdar ni manjkalo ne volje ne uspeha. Na artistični fakulteti je od leta 1536 zasedal mesto profesorja lepe književnosti, po ferdinandejski reformi mesto izjemnega profesorja za poetiko. Bil je petkrat dekan, dvakrat rektor, kraljevi superintendent, oskrbnik štipendijskega sklada Briccius – Ramung, oskrbnik zemljišča samostana sv. Nikolaja (St. Niklasklaster). Naš Luka je bil v veliko čast svoji domovini Kranjski. Okrog njega in Žige Herbersteina je bil zbran cel krog Kranjcev, ki jih je družila skupna ljubezen do rodne Kranjske. Po smrti so ga na najslavnejši način pokopali sredi Dunaja v stolnici sv. Štefana. Med nami so bili tudi vrhunski zgodovinarji, avtorji člankov, ki nam jih je s pomočjo svojega dunajskega prijatelja dr. Feliksa J. Bistra uspelo pridobiti k sodelovanju. Sodelujoči avtorji, prof. dr. Marija Wakounig, znanstveni svetnik dr. Vincenc Rajšp, prof. Jože Wakounig, iz visokih univerzitetnih krogov so opravili neponovljivo delo o življenju in delu našega Luke iz Dobrepolj, temelječ na težko dosegljivih verodostojnih virih. Hvala tudi g. Igorju Ahačevčiču za sodelovanje in pomoč, lektorjema in vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju knjige. Knjiga je med nami, naj bo z nami, naj bo nam v ponos, naše darilo našega Luke, ki je pred Trubarjem zasejal v Dobrepolju dragoceno oplemenitene gene intelekta z visoko dodano vrednostjo. Feliks J. Bister je zapisal: »Zbornik TD Dobrepolje o svojem slavnem domačinu vsebinsko nikakor ne zaostaja za drugimi podobnimi zborniki in bo javnosti izven Lukovega rojstnega kraja pojasnil, da je častna plošča zanj docela upravičena. Naš kraj ■ februar 2023 23 ••• Iz društev ••• Publikacija je pa dokaz, da še dandanes obstajajo prijateljske vezi med nekdanjo skupno prestolnico in dolenjsko pokrajino samostojne Republike Slovenije.« Kulturni dogodek smo popestrili tudi z glasbo. Po zaslugi g. Antona Jakopiča so nas razveseljevali župnijski mešani pevski zbor in solisti: Jernej Klinc, Janez Grandovec, Eva Česen, Tina in Miha Kadunc z glasbeno spremljavo na klavirju ter Veronika Lavrič s svojimi citrami in vokalna skupina Mavrica. Z izjemnimi glasovi so ustvarili prijetno vzdušje v dvorani. Z izbranimi besedami sta program povezovala Jasmina Mercel Šušteršič in Janez Gačnik. Pred začetkom prireditve pa smo v dvorano vstopali ob zvokih Godbe Dobrepolje. Po prireditvi je Pinki poskrbel za tople napitke, v prostorih društva upokojencev pa smo poklepetali ob dobri domači hrani, ki so jo pripravili članice in člani Turističnega društva Dobrepolje. ■ Kultura je združitev vseh oblik umetnosti, ljubezni in misli, ki so skozi stoletja človeku omogočile, da je manj zasužnjen. (Andre Malraux) 24 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ februar 2023 Sejem Alpe Adria Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje Kot vsako leto smo tudi letos člani TD Dobrepolje sodelovali na sejmu Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu smo se predstavili v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije. Predstavljali smo naš kraj, Občino Dobrepolje, turistično ponudbo, prireditve, dogodke in ustaljene pohodne poti. Udeležili smo se tudi posveta »Skupaj digitalizirajmo lokalne turistične vsebine«. Na spletni strani TZS razvijajo nov proizvod, itinerar ali konfigurator izletov po Sloveniji, ki bo uporabnikom omogočal, da sami sestavijo načrt za izlet. Itinerar se lahko prenese v mobilno aplikacijo »Slovenski turistični vodnik«, ki uporabniku omogoča, da si v živo na zemljevidu ogleduje izbrane interesne točke in v Googlovih storitvah tudi vklopi vodenje po destinaciji. Orodje je za uporabnike brezplačno. Na posvetu je bila predstavljena posodobljena mobilna aplikacija. ■ Romanje s koledniki v Celje Koledniki prinašajo blagoslov s pisanjem G + M + B in leta na podboje hišnih vrat in velikokrat zapojejo, npr. »Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji ... Fani Francelj Trikraljevsko koledovanje se je v Srednji Evropi začelo v prvi polovici 16. stoletja na mestnih šolah in se je sčasoma razširilo tudi na podeželje. Pred drugo svetovno vojno je bilo koledništvo živo po vsej Sloveniji. Po vojni pa se je moralo prenehati, bilo je prepovedano. Tako mi, rojeni po vojni, v mladosti nismo nikoli bili koledniki, nikoli jih nismo mogli videti. Zato so nam zdaj v veliko zadovoljstvo in jih radi spremljamo in sprejemamo po svojih domovih. Po osamosvojitvi naše države se je začelo koledniško zbiranje za naše misijonarje. Koledovanje v trikraljevski akciji se začne na Štefanov dan in se zaključi na dan Sv. treh kraljev. V skupini je več otrok, ki predstavljajo tri kralje, angela, zvezdo, pastirja; z njimi je nosilec skrinje za prispevke. Naši koledniki so s pogumom, dobro voljo, plemenitimi srci in veliko željo, da bi zbrali veliko vsoto za uboge ljudi v misijonskih deželah, hodili od hiše do hiše, prinašali blagoslov, ki ga Bog deli z znamenji na podbojih hišnih vrat. Razveselili so nas s svojim obiskom in voščilom miru, sreče in zdravja. V misijonskih deželah so naši misijonarji. Sveti trije kralji so prišli iz teh dežel, zato je ta praznik misijonski praznik. Iz otroškega koledovanja se je ta dan razvil kot otroški misijonski praznik. Sredi januarja so po škofijah srečanja kolednikov, ki si izmenjajo izkušnje. Za nagrado so naši koledniki ta misijonski praznik doživeli tudi v soboto, 14. januarja 2023, ko so šli v Celje, kjer je bilo srečanje kolednikov celjske škofije. Z njimi nas je šlo nekaj odraslih in vsi smo doživeli zelo lep dan. V Celju smo bili v Don Boskovem centru, kjer je celjski škof Maksimilijan imel sv. mašo. Razlagal je o pomembnosti dobrega dela, ki so ga koledniki opravili, ko so od hiše do hiše nabirali sredstva za misijone. Običajno se teh srečanj udeleži kateri od misijonarjev. Kolednikom se je 25 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2023 v Celju pridružil misijonar Ciprijan iz Afrike, ki že nekaj let živi v Sloveniji in se je medtem zelo dobro naučil slovenskega jezika. Živel je na Rakovniku, postal salezijanec. Zdaj je v Želimljah. Pripovedoval je o svojem otroštvu, da izhaja iz muslimanske družine in kako je zapustil muslimansko vero in postal kristjan. Po kosilu nas je zabaval s svojimi čarovnijami čarodej Andrej. Nato smo šli v cerkev sv. Jožefa v Celju in obiskali tam našega domačina, gospoda lazarista Zdravka Pogorelca. Od tam smo šli v Boštanj, kjer so v lepi cerkvi povišanja sv. Križa čudovite jaslice. To je bil res dan kot misijonski praznik za vse nas, zelo lep, duhovno bogat in zelo zdrav za srečno, veselo dušo in telo. Tudi vreme nam je bilo dano zelo lepo, praznično za romanje. ■ ZAHVALA Malči in Bojana se zahvaljujeva g. Pinkiju za darovano pomoč. Hvala, g. Pinki. 27. redni občni zbor Športnega društva Dobrepolje Občni zbor se je odvijal 3. februarja 2023 ob 19.30 v prostorih upokojencev v Jakličevem domu. Po nagovoru predsednika društva so delo začeli organi društva. Najprej se je ugotavljala sklepčnost, pomembna predvsem za potrjevanje sklepov. Alojz Kuplenk V nadaljevanju je predsednik poročal o delu društva v letu 2022. Ugotavljal je, da je bilo delo v celoti opravljeno. Vse vadbene skupine so po dveh koronskih letih ponovno zaživele. V društvu je delovalo 12 vadbenih skupin. Opravljenih je bilo 669 ur vadbe, v katere je bilo vključenih 4734 vadečih. Izvedeni sta bili dve – že tradicionalni – prireditvi, in sicer 12. Dobrepoljski tek in 19. športni dan v Bruhanji vasi. Prireditvi sta odlično uspeli. Udeležba rekreativnih tekmovalcev je bila solidna, prav tako tudi drugih obiskovalcev. Teka so se po dveh letih ponovno udeležili otroci iz vrtca in osnovne šole, na kar je društvo najbolj ponosno. Pohvaliti je treba starše, ki s svojim zgledom pripomorejo k športni vzgoji otrok. Poročilo je oddal tudi nadzorni odbor, ki je ugotavljal, da je društvo vestno gospodarilo z denarjem in ga namensko uporabljalo. Večje razprave ni bilo, zato je predsednik podal še predlog programa za leto 2023. V letu 2023 bo društvo nadaljevalo vse delo, ki že obstaja; prav tako bo izpeljalo prireditvi 13. Dobrepoljski tek (7. 10.) in 20. športni dan v Bruhanji vasi (25. 6.). Po krajši razpravi so bili vsi zaključki potrjeni, zbor pa se je končal z manjšo pogostitvijo in neformalnim druženjem. ■ 26 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2023 Šport za vse v Občini Dobrepolje Občina Dobrepolje je v zadnjem času gostila kar dve tekmovanji lige Zveze paraplegikov Slovenije v organizaciji Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. Strelska ekipa Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine (z županom, predsednico in organizatorico) Eva Pahovnik Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine združuje več kot 330 oseb s poškodbo hrbtenjače, živečih v 38 občinah osrednje Slovenije, tudi v Občini Dobrepolje. Članom ponuja programe, ki jih nujno potrebujejo za ohranjanje zdravja in dejavno vključevanje v svoje okolje, pri čemer šport igra zelo pomembno vlogo. V nedeljo, 29. januarja, je v športni dvorani Dobrepolje potekalo 2. kolo košarkarske lige Zveze paraplegikov Slovenije. V dopoldanskem času so se zvrstile tri tekme košarke na vozičkih, tekmovale pa so ekipe DP Ljubljana – Mercator, združena ekipa DP Kranj-DP Novo mesto, DP Celje – Thermana in DP Maribor. V prvi tekmi je naša ekipa premagala aktualne prvake, za kar jim čestitamo. Na tekmovanju je vladalo pravo športno vzdušje. Košarka na vozičkih pa Ekipa DP Ljubljana – Mercator po uspešni tekmi je za gledalce vedno izjemno zanimiva. Tekme sta sodila Mitja Dečman in Marko Marinovič. V soboto, 10. decembra, je na strelišču Bukovec v Jakličevem domu potekalo 1. kolo lige ZPS v streljanju z zračno puško in pištolo. Nastopilo je 25 strelcev iz šestih pokrajinskih društev ZPS, ki so tekmovali v ekipni konkurenci in treh posamičnih. V ekipni konkurenci je naša ekipa osvojila odlično drugo mesto. Treba je omeniti, da ima naša ekipa redne skupne treninge od lanske jeseni, zaradi izredne zagnanosti strelcev pa že sedaj dosega izjemne rezultate. V posamični konkurenci je med težje gibalno oviranimi strelci prvo mesto osvojil Aleš Vrhovc, med strelci s pištolo pa Anton Bavec, oba sta odlična strelca našega društva. Tekmovanje sta vodila sodnika Jože in Janez Kaplan. Obe tekmi si je ogledal tudi župan Janez Pavlin. Občini Dobrepolje, županu Janezu Pavlinu, nekdanjemu županu Igorju Ahačevčiču in krajanom se za vsestransko pomoč pri organizaciji obeh športnih dogodkov iz srca zahvaljujemo. V vaši občini se počutimo dobrodošle, zato se bomo z veseljem spet vračali. ■ Organizatorica Eva Pahovnik, predsednica društva Mirjam Kanalec in župan Janez Pavlin Naš kraj ■ februar 2023 27 ••• Šport ••• Članski ekipi Futsal kluba Dobrepolje uspel ogromen uspeh – preboj v finale slovenskega futsal pokala Terme Olimia Petek, 17. februar, se je z velikimi črkami zapisal v zgodovino Futsal kluba Dobrepolje. Takrat je namreč naša članska ekipa prvič nastopila na zaključnem turnirju najboljše četverice slovenskih ekip. Pokalni »final 4« je gostil Podčetrtek, saj so pokrovitelj tekmovanja Terme Olimia. Naša ekipa se je po zmagi v polfinalu prebila prav do zadnje stopničke, do velikega finala, kjer pa je morala priznati premoč serijskim zmagovalcem tega tekmovanja, ekipi Futsal klub Dobovec. Bojan Novak Pot do uvrstitve na zaključni turnir ni bila lahka. V osmini finala, kjer se igra le ena tekma, je ekipa odigrala nekoliko pod pričakovanji in premagala drugoligaško ekipo KMN Miklavž TBS team 24 s 4 : 3. Alen Blatnik je odločilni zadetek dosegel le nekaj sekund pred koncem tekme. Žreb je naši ekipi v četrtfinalu namenil višjeuvrščeno ekipo na lestvici 1. SFL, ekipo KMN Oplast Kobarid. Ravno na začetku vzpona forme, 9. decembra, je bila odigrana prva tekma. Pred kar 220 gledalci so naši igralci leteli po parketu domače dvorane in goste iz Posočja premagali s 4 : 1 in si tako priigrali lepo prednost pred povratno tekmo. Ta je bila odigrana precej kasneje (3. februarja), naša ekipa pa je medtem zadržala odlično formo in zmagala tudi na povratni tekmi v Kobaridu. Tokrat še bolj prepričljivo, saj je na koncu semafor kazal 5 : 1. Tako se je lahko ekipa veselila prve uvrstitve na zaključni pokalni turnir. Žreb je ekipi za tekmo polfinala namenil ekipo KMN Bronx Škofije. Ker smo na dveh ligaških tekmah škofjote enkrat že premagali, smo bili v klubu z žrebom zelo zadovoljni. Zaključni turnir se je prav z našo polfinalno tekmo začel v petek, 17. februar- Ogrevanje pred prvo tekmo Veselje po zmagi v Kobaridu, ki je prinesla prvi zaključni turnir. ja, ob 18.00. In kakšen začetek je to bil! Po precej izenačenem začetku je v 15. minuti po odlični podaji Alena Blatnika iz neposredne bližine zadel Tomaž Pustotnik. Veselje žal ni trajalo dolgo, saj so žilavi Primorci v 19. minuti po uspešnem strelu s šestih metrov izenačili. Z odličnimi obrambami se je izkazal Matej Babnik, ki je svoje mojstrstvo kazal tudi v drugem polčasu. Tudi v drugem polčasu smo videli odlično akcijo, ki je našo ekipo spet popeljala v vodstvo. Prodiral je Gal Škulj, njegovo odlično podajo pa je tokrat iz bližine izkoristil Sifet Liđan. Po podaji vratarja Babnika je v 29. minuti z glavo zadel še Anej Kmetič in že je dišalo po velikem uspehu. Igralci Bronxa so proti koncu tvegali z igro z vratarjem v polju, za kar pa jih je z zadetkom čez celo igrišče kaznoval kar igralec tekme, vratar Matej Babnik. Tri sekunde pred koncem so Primorci znižali na 4 : 2, a se je kljub temu lahko začelo veselje zaradi uvrstitve v veliki pokalni finale. Drugi polfinale je bil še bolj napet. Po rednem delu sta bili najboljši ekipi v Slo- Ob igrišču so svoj prostor dobili tudi naši pokrovitelji. 28 veniji ta hip, Siliko Vrhnika in Futsal klub Dobovec, povsem izenačeni, 7 : 7 je bilo. Odločali so streli s šestih metrov. Več živcev in natančnosti so pokazali igralci Dobovca. Tako so naši fantje dobili nasprotnika v velikem finalu, dan kasneje. Že pred finalno tekmo je bilo jasno, da bo šlo za boj Davida z Goljatom. Vse tri dosedanje letošnje tekme je naša ekipa prepričljivo izgubila, nasprotnik pa se je pred pokalnim finalom okrepil še z dvema kakovostnima Južnoameričanoma. ••• Šport ••• Tekma je res potekala precej enostransko, a naši fantje so na parketu pustili srce. Kljub osvojenemu drugemu mestu so po porazu potrebovali nekaj časa, da so se zavedali, da jim je uspel zgodovinski uspeh. Tekmo je na naši tribuni kljub oddaljenemu kraju spremljalo okrog 60 podpornikov, na čelu z županom Janezom Pavlinom in številnimi pokrovitelji kluba. Ne moremo tudi mimo naše maskote Lisko, ki je s svojo navihanostjo in Naš kraj ■ februar 2023 simpatičnostjo popestril oba tekmovalna dneva v dvorani. Pravljična zgodba naše članske ekipe je bila všeč tudi mnogim nevtralnim navijačem, ki so na tribunah potem navijali za naše fante. V klubu se zavedamo velikosti tega uspeha, ob tem pa smo hvaležni vsem fantom in dekletom v klubu, njihovim staršem, bivšim članom kluba, pokroviteljem, trenerjem in drugim, ki se trudijo, da stalno rastemo. In tudi tu se še ne bomo ustavili … ■ Ekipa pred polfinalno tekmo Zadnji trenutki pred polfinalno tekmo Pozdrav igralcev po polfinalni tekmi Pozdrav navijačem in veselje po uvrstitvi v finale Lisko s sposojenim pokalom Naši zvesti navijači so se v velikem številu zbrali na tribuni. 29 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2023 Ekipi med poslušanjem slovenske himne pred tekmo Matej Babnik in soigralci so prinesli pokal pokazat navijačem. Glavni trener Dani Kaljevič s pomočnikom Sinišo Brkićem V okviru zimske futsal lige Dobrepolje 2022/2023 odigrano pokalno tekmovanje Letošnja premierna zimska liga v naši občini se je prevesila proti zaključku. V soboto, 11. februarja, je bilo odigrano pokalno tekmovanje. Naslova najboljše ekipe se je veselila ekipa FC Ivančna Gorica. Do konca lige ostaja še nekaj krogov, zadnji bo na sporedu v soboto, 25. marca. Bojan Novak Po končanem prvem delu lige (enajst krogov) je bila ena sobota odmora, nato pa so se igralci vseh enajstih sodelujočih ekip zbrali na pokalnem tekmovanju. Gre za enodnevni turnir, ki se odigra po razporedu, ki v prvem delu temelji na uvrstitvah ekip po prvem delu tekmovanja. Najboljše tri ekipe na lestvici so bile v prvem krogu proste, preostalih osem pa se je med seboj pomerilo za vstop v četrtfinale. Štiri mesta so bila rezervirana za zmagovalne ekipe predtekmovanja, eno pa za zmagovalca repasaža (tekme poražencev v predtekmovanju). Pred četrtfinalom smo izvedli žreb parov. Zmagovalne ekipe četrtfinalnih tekem so se uvrstile v polfinale. Prvi favorit za zmago je bila ekipa FC Ivančna Gorica, ki je tudi v ligi ves čas na vodilnem mestu. Ekipa je izkušena, premore pa tudi veliko individualne kakovosti. V obrambi ji odlično poveljuje Jože Gačnik, v napadu pa predvsem Kristjan Čož skrbi za stalno nevarnost za nasprotnike. Na pokalnih tekmovanjih praviloma kaka ekipa preseneti. Tokrat je bila to ekipa MSU team, ki se ji v ligi s sedmim 30 mestom ni uspelo uvrstiti v ligo za prvaka. Na pokalnem tekmovanju pa je ekipa delovala odlično in do finala nanizala tri zaporedne zmage, od tega dve proti na papirju močnejšima ekipama. ••• Šport ••• Za tretje mesto smo spremljali strele s šestih metrov. Kar 15 serij je bilo potrebnih, da je prišlo do odločitve, pokala za tretje mesto pa se je veselila ekipa Šport design Avtoelektrika Andolšek. Naš kraj ■ februar 2023 Tekmovanje je bilo izredno zanimivo, od začetka v zgodnjem popoldnevu do zaključka v poznem večeru pa je tekme na tribunah spremljalo veliko gledalcev, ljubiteljev futsala. ■ REZULTATI POKALNEGA TEKMOVANJA ZIMSKE FUTSAL LIGE DOBREPOLJE 2022/2023: PREDTEKMOVANJE: ŠD Ambrus : Galaktiki 3 : 2 (po streljanju šestmetrovk) ŠD Prikaz risi : ŠD Račna 0 : 1 ŠD Predstruge klapa : Šport design AE Andolšek 0 : 2 ŠD Ponikve : MSU team 0 : 2 TEKME REPASAŽA: Galaktiki : ŠD Ponikve 6 : 1 ŠD Prikaz risi : ŠD Predstruge klapa 0 : 1 Galaktiki : ŠD Predstruge klapa 2 : 1 ČETRTFINALE: ŠD Račna : FC Ivančna Gorica 0 : 2 ŠD Ambrus : KMN Kot & Cementni izdelki Zobec 0 : 3 Šport design AE Andolšek : ŠD Ponikve zeleno-beli 1 : 0 MSU team : Galaktiki 5 : 3 Ljubitelji futsala, vabljeni v športno dvorano Dobrepolje! POLFINALE: FC Ivančna Gorica : Šport design AE Andolšek 3 : 1 KMN Kot & Cementni izdelki Zobec : MSU team 1 : 3 FINALE: FC Ivančna Gorica : MSU team 8 : 1 NAJBOLJŠI VRATAR TURNIRJA: Franci Kadunc (FC Ivančna Gorica) NJABOLJŠI STRELCI: Rok Vidic, Kristjan Čož (oba FC Ivančna Gorica), Miha Žužek (Galaktiki) NAJBOLJŠI IGRALEC TURNIRJA: Marko Gavranič (MSU team) Zimska liga se nadaljuje z drugim delom. Ekipe so razdeljene na »ligo za prvaka« (najboljših šest ekip prvega dela) ter »ligo za obstanek« (ekipe, uvrščene od sedmega do enajstega mesta). 31 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2023 Razpored preostalih krogov: SOBOTA, 4. 3. 2023: 18.00 18.45 19.30 20.15 21.00 KMN KOT & CEMENTNI IZDELKI ZOBEC ŠD AMBRUS ŠD RAČNA ŠD PONIKVE FC IVANČNA GORICA - ŠD PONIKVE ZELENO-BELI ŠD PREDSTRUGE KLAPA ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK ŠD PRIKAZ RISI GALAKTIKI - KMN KOT & CEMENTNI IZDELKI ZOBEC ŠD PRIKAZ RISI ŠD RAČNA MSU TEAM ŠD PONIKVE ZELENO-BELI - ŠD RAČNA ŠD PREDSTRUGE KLAPA KMN KOT & CEMENTNI IZDELKI ZOBEC ŠD PONIKVE ŠD PONIKVE ZELENO-BELI - MSU TEAM ŠD PONIKVE ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK ŠD PONIKVE ZELENO-BELI KMN KOT & CEMENTNI IZDELKI ZOBEC SOBOTA, 11. 3. 2023: 18.00 18.45 19.30 20.15 21.00 GALAKTIKI ŠD PREDSTRUGE KLAPA FC IVANČNA GORICA ŠD AMBRUS ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK SOBOTA, 18. 3. 2023: 18.00 18.45 19.30 20.15 21.00 GALAKTIKI MSU TEAM ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK ŠD AMBRUS FC IVANČNA GORICA SOBOTA, 25. 3. 2023: 18.00 18.45 19.30 20.15 21.00 ŠD PRIKAZ RISI ŠD PREDSTRUGE KLAPA GALAKTIKI ŠD RAČNA FC IVANČNA GORICA Ekipe Futsal kluba Dobrepolje še naprej odlično zastopajo naš kraj Tekmovalna futsal sezona se počasi, a vztrajno bliža koncu. Izmed naših ekip je tekmovanje že končala najmlajša tekmovalna selekcija, U-13. Druge ekipe tekmovanja nadaljujejo. Bojan Novak Članska ekipa je zadnje tedne v zelo dobri formi. Slabše ji je uspela le tekma proti vodilni ekipi, Futsal klubu Dobovec. Ekipa je 25. januarja igrala domačo tekmo proti odlični ekipi Siliko z Vrhnike. V zanimivi tekmi so gostje pričakovano slavili – 8 : 4. Na omenjenem gostovanju proti najboljši ekipi v Sloveniji v zadnjih letih je ekipa visoko izgubila. V Rogaški Slatini je bilo 9 : 1. A fantov poraz ni potrl, nasprotno. Na zelo pomembni tekmi v naslednjem krogu so pred rekordnim številom gledalcev (uradno 280) premagali neposredne tekmece za tako želeno šesto mesto in uvrstitev v končnico, ekipo ŠD Mlinše. Po 18 krogih je ekipa na šestem mestu (15 točk). Za petouvrščeno zaostaja pet točk, enaka pa je razlika do sedme ekipe. Do konca tekmovanja so še trije krogi, zadnjo tekmo bo ekipa odigrala v petek, 24. marca, v domači dvorani. Najboljših šest ekip se bo uvrstilo v končnico, sedma ekipa bo igrala dodatne kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo 2. SFL za mesto v 1. SFL tudi v naslednji sezoni, osma ekipa pa bo izpadla v 2. SFL. Selekcija U-19 letos predvsem nabira izkušnje za naslednjo sezono, saj je v veliki večini sestavljena iz fantov, ki bodo igrali v tej starostni kategoriji tudi naslednje leto. V nedeljo, 19. februarja, je ekipa odigrala zadnjo tekmo rednega dela. Ekipa je zbrala 15 točk in osvojila osmo mesto, ki še vodi v končnico. Tam se bo pomerila z najboljšo ekipo lige, ekipo ŠD Extrem. 32 Ekipa U-17 igra v enotni ligi enajstih ekip. Končnice tu ne bo, saj bo prvenstvo odločeno po 22 krogih. Naši fantje so na zadnjih dveh tekmah obakrat zmagali. Najprej v Ljutomeru (10 : 2), nato pa še v lokalnem derbiju proti ekipi ŠD Extrem (4 : 1). Naslednjo domačo tekmo bo ekipa igrala 11. marca. Ekipa je trenutno na visokem četrtem mestu. Končnico pričakuje tudi ekipa U-15, ki je po rednem delu na zahodu osvojila ••• Šport ••• drugo mesto. V četrtfinalu se bo pomerila z ekipo KMN Slovenske gorice. Prva tekma v Voličini bo v nedeljo, 26. februarja, povratna pa v naši športni dvorani v nedeljo, 12. marca. Nejc Novak je bil najboljši strelec rednega dela tekmovanja na zahodu! Selekcija U-13 je kot prva letos končala tekmovanje. Na zahodu je osvojila četrto mesto in se v četrtfinalu pomerila z najboljšo ekipo vzhoda (KMN Mete- Naš kraj ■ februar 2023 orplast), ki letos še ne pozna poraza in je glavni favorit za osvojitev naslova državnih prvakov. Na prvi (domači) tekmi je bil rezultat 6 : 1 za goste iz Ljutomera, na drugi pa je bila razlika še nekoliko višja, 11 : 1. Tako je naša ekipa osvojila peto do osmo mesto na letošnjem državnem prvenstvu. Najboljši strelec ekipe je bil Jon Novak (17 zadetkov), le zadetek manj je dosegel Maks Mustar. ■ 33 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ februar 2023 Dnevi so bili topli, bogati, srečni, pa tudi težki in polni skrbi. A Njegova milost je vedno dajala upanje, blagoslov in moč. Simona Novak ZAHVALA Poslovil se je naš ljubljeni mož, oče, dedek in brat JANEZ MATEJ NOVAK (21. 9. 1944–13. 1. 2023) iz Zdenske vasi. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Hvala vam za podporo, molitve in tolpe besede. Hvala vsem za darove za svete maše in cerkev ter darovane sveče. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za sočutne besede in darovano sveto mašo ter duhovniku, gospodu Novaku. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in vaščanom za molitve na domu in v mrliški vežici. Hvala tudi gasilcem, patronažni sestri in pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste z Janezom delili življenjsko pot, ga spoštovali in imeli radi. S hvaležnostjo, vsi njegovi dragi Kmetijska zadruga Dobrepolje odda v najem prostore za opravljanje dejavnosti v prvem nadstropju stavbe. Oddaja se več prostorov skupaj ali posamezno. Cena za najem je po dogovoru. Zainteresirane prosimo, da se oglasijo v zadrugi ali pokličejo na telefonsko številko: 01 780 72 04. Podjetje Primoline d.o.o. zaposli delavca ali delavko v lesni proizvodnji. Delo poteka v eni izmeni, v mladem kolektivu in prijetnem okolju. Delovne izkušnje niso pogoj. Več informacij dobite na številki 031 260 807. Primoline d.o.o, Bruhanja vas 33, 1312 Videm - Dobrepolje ZNEBITE SE KRVAVEČIH DLESNI, ZOBNEGA KAMNA IN OBARVANOSTI ZOB Z IONSKIMI ZOBNIMI ŠČETKAMI SOLADEY LE 3 MINUTE NA DAN: odpravi zobne obloge odstrani zobni kamen pomoč pri slabem zadahu umivanje zob brez zobne paste antibakterijski uč inek se nadaljuje tudi po umivanju SPLETNA TRGOVINA: WWW.EKOTEHNOLOGIJA.SI INFO@EKOTEHNOLOGIJA.SI 030 333 724 34 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ februar 2023 POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber �������2a 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Čas je za zmagovalce. TUCSON je zmagovalec velikega primerjalnega testa, SUV modelom pa Slovenci pripisujejo najvišjo raven kakovosti. Povprečna poraba goriva: 0,0 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 0,0 – 177,68 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: https://www.qudal.com/SLOVENIA-653YP18. Najboljši SUV srednjega razreda v velikem primerjalnem testu Prima. Rezultati Prima testa: https://siol.net/avtomoto/testi/primerjava-12-suv-test-je-pokazal-najboljse-foto-591935. Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920 prodaja@avtohisa-zalar.si ODDAMO POSLOVNE PROSTORE VELIKE LAŠČE VELIKE LAŠČE - center 391 m2 412 m2 › skladišče / delavnica s pisarniškimi prostori (85 m2), › pol etaža › centralno ogrevanje z radiatorji › grajeno l. 1966 › adaptirano l. 2013 › parkirni prostor za cca. 10 avtomobilov › nakladalna rampa › dostop s kamionom › prostor za storitve v pritličju in kleti s svojim vhodom (380 m2) › pisarna 35 m2 v prvem nadstropju › centralno ogrevanje z radiatorji › adaptirano l. 2015 › možnost parkiranja za stranke in zaposlene ROB 471 m2 › › › › › poslovni prostor skladišče / delavnica v dveh etažah grajeno l. 1985 3 prostori 336 m2/ 84 m2/ 51 m2 centralno ogrevanje z radiatorji › lastna parkirišča › dostop s kamionom Za več informacij pokličite na tel. 01 78 88 840 ali pišite na info@kzlasce.si Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan Lepe praznike in vse lepo v letu 2022. JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo! Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! www.kzlasce.si V NAJEM K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku 倀漀最漀搀戀攀渀椀 猀攀爀瘀椀猀 䌀攀渀椀琀攀瘀 琀攀爀 瀀漀瀀爀愀瘀椀氀愀 稀愀 瘀猀攀 稀愀瘀愀爀漀瘀愀氀渀椀挀攀 倀漀瀀爀愀瘀椀氀漀 琀漀ഁ攀 戀爀攀稀 氀愀欀椀爀愀渀樀愀 䈀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀愀 渀愀搀漀洀攀猀琀渀愀 瘀漀稀椀氀愀 䄀瘀琀漀欀氀攀瀀愀爀猀琀瘀漀 䄀瘀琀漀瘀氀攀欀愀 ㈀㐀栀 倀漀氀椀爀愀渀樀攀 瘀漀稀椀氀 䬀攀洀椀ഁ渀漀 ഁ椀愁ഁ攀渀樀攀 䌀攀猀琀愀 㘀㘀Ⰰ ㄀㌀㄀㈀ 嘀椀搀攀洀 䐀漀戀爀攀瀀漀氀樀攀 眀眀眀⸀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀 椀渀昀漀䀀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀